dekorativna glasilo delovne organizacije dekorativna ljubljana 311310 št. 2/XXVI februar 1985 »Dan žena« je praznik! In če je praznik, proslavimo ga, razveselimo se ob njem in ker je dan žena, posvetimo ženam več pozornosti in označimo ga tudi z vidnim znakom naklonjenosti — s šopkom! Pa vendar mislimo, da ga je potrebno proslaviti še drugače. Ta praznik ni praznik za en dan veselja, proslavljanja, poklanjanja šopkov ali pa vsaj ne samo to! Drugačen je in mora biti drugačen od drugih praznikov zato, ker je ta dan namenjen tudi razmišljanju, razmišljanju o naši kulturi moža do žene. Skozi stoletja so bili odnosi med ženami in možmi vidni znak kulturne ravni narodov in v vseh dobah so ti odnosi pomenili merilo dosežene stopnje razvoja, estetskih vrednot, človečnosti in razumevanja pomena in vloge obeh spolov. Zal ti odnosi v preteklosti pa tudi še danes ne dosegajo siceršnjega razvoja družbe. Zena je bila, spričo naravnega poslanstva, ki se je izpričevalo v obveznosti za ohranjanje vrste, sredstvo, kateri naj bi že samo ta posvečena obveznost dajala dovolj smisla in pomembnosti. Vsa druga pomembna udejstvovanja, v kulturi, gospodarstvu in politiki pa naj bi bila skrb moškega, zato tudi on skrbi za družino in vodi družbo, v kateri je žena izenačena s pravicami otrok, katere je spočela. Taka miselnost in ravnanje je pahnila ženo v položaj hvaležne in potrpežljive sužnje. Razmišljajoče napredne žene pa so se sredi prejšnjega stoletja odločno uprle in pričele borbo za izenačitev pravic in enakopravnost. Pot do dejanske samoupravnosti pa seveda ni bila niti kratka niti lahka. Danes sicer ugotavljamo, da je v veliki večini dežel tega sveta formalno pravni, družbeni položaj žene urejen. Mednarodne resolucije, konvencije in zakoni posameznih držav so dokončno razrešili nekdanji nerazumljivo krivičen odnos do žena. Toda, ali je danes položaj žena, njihova enakopravnost in dejanska vključitev v enakopravno soodločanje, resnično dosežena? Odgovor na to vprašanje bomo le deloma našli v zakonih in predpisih. Večji, pomembnejši del odgovora bomo našli v nas samih, v naših srcih, kajti v največji meri naše medsebojno spoštovanje, razumevanje, iskrenost in ljubezen omogočajo doseči davni cilj — enakopravnost žene in moža. tc-k*************************************-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k->:.k.k-k ¥ ¥ ¥ ¥ * * J I Ge&titamo * I OcSem delovnim ženam! ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ■**.k-k.k-k*+++**++**+*+***+**++****+*++*++*+*++*+***-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-fkv1šit-k-k-k-k-k-k O*******-*********************: Spominski dan dr. Franceta Prešerna Sem dolgo upal in se bal, slovo sem upu, strahu dal; srce je prazno, srečno ni, nazaj si up in strah želi. Praznik slovenske kulture Rodil se je v ugledni kmečki družini v Vrbi na Gorenjskem. Študiral je pravo na dunajski univerzi in je po končanem študiju služboval v Ljubljani kot odvetniški pomočnik. Ker je bil znan kot odkrit nasprotnik avstrijskega državnega režima, dolgo ni mogel dobiti samostojnega odvetniškega mesta. Dobil ga je šele tri leta pred smrtjo, v Kranju. Izdal je eno samo pesniško zbirko z naslovom Poezije, čeprav je knjiga po obliki skromna, je vendar naš najbolj dragocen duhovni zaklad. Pesmi v njej so umetniška dela največje vrednosti in se odlikujejo po globoko doživi j eni vsebini ter po umetniško dovršeni obliki. Največji Prešernovi pesnitvi sta Sonetni venec in Krst pri Savici, posvečen spominu tragično umrlega Matije Čopa. Izdihljeji, solze so jih redile S Parnasa mojga rožice prič’joče solze’z ljubezni so do tebe vroče, iz domovinske so ljubezni lile. Skeleče misli, de Slovenec mile ne ljubi matere, vanj upajoče, z bridkostjo so srce mi napolnile, de tebe zame vneti ni mogoče, Zelje rodile so prehrepeneče, de s tvojim moje bi ime slovelo, domače pesmi milo se glaseče; želje, de zbudil bi Slovenš’no celo de bi vrnili k nam se časi sreče, jim moč so dale rasti neveselo. V želji po izpovedi svojih najintimnejših čustev je ustva- ril vrsto čudovitih ljubezenskih pesmi. V Sonetnem vencu prelepo izraža nemir neuslišano ljubečega človeka, širino njegovih čustev, beganje ob iskanju trenutka utehe, da bi vsaj zagledal svoj ideal. Sleherna vrstica je prepojena z živim ljubezenskim hrepenenjem. Ljubezensko čustvo se prepleta z domovinskim. Zraslo je iz neuslišane ljubezni do ljubljanskega meščanskega dekleta Primičeve Julije, tipične predstavnice ljubljanskega mladega meščanstva, ki je brezbrižno za slovenska narodnostna in kulturna vprašanja, pač pa obožuje vse, kar je tujega. Zato je Julija tudi dala prednost nemškemu snubcu s plemiškim naslovom in zavrnila slovenskega izobraženca kmečkega rodu. Oboja nesreča — ljubezenska in narodnostna — izvira torej iz istih korenin, zato je povezava obeh čustev v pesmi naravna in globoko pretresljiva. Prešeren se je v svojem ustvarjanju prizadeval za najvišjimi umetniškimi cilji. Želel je ustvariti umetno poezijo, ki bi dosegla svetovno raven. Zato je bilo njegovo delo namenjeno izobražencem, ki so poznali tujo književnost, a jih je bilo treba prepričati, da je slovenski jezik enakovreden tujim velikim kulturnim jezikom, in je v njem mogoče izraziti najgloblja in najzahtevnejša človeška čustva. Prešernove pesmi pa niso lepe samo po svoji globoko doživeti in umetniško izraženi vsebini. Odlikuje jih tudi skrbno izdelana, zahtevna obli- ka. K taki obliki mu je s svetovanjem pomagal njegov najboljši prijatelj Matija Čop, ki je temeljito poznal svetovno književnost. V tem sestavku bi vam želela predstaviti vso Prešernovo pesniško in umetniško veličino, vso njegovo človeško milino in vedro modrost njegovega ustvarjanja. Vendar ob zavesti svoje majhnosti občutim, da je moja beseda prešibka, da bi ga lahko osvetlila v pravi luči. O bi, ko bi imela njegovo jasno in jedrnato besedo. Zato se vam bo sam razodel, jasno in bolj živo, s svojo čudovito pesmijo. Vzemite v roke Prešernovo knjigo! In kaj občutimo. Vsak bralec nekaj svojega. Beremo in uživamo ga po svojem srcu, po svojih letih, izkušnjah, vsak po svoje. Kakor rastemo mi, tako raste tudi on z nami. Vedno nam v svojih pesmih pove kaj novega, nikoli nam ne bo prazen in nikoli star. Od mladih nog do sivih las nam naj bo spremljevalec, kajti on zna biti z mladimi mlad, z naivnimi naiven, s šaljivimi šegav, z modrimi moder — vsakemu je po svoje blizu. Zato ga prebirajmo in ga doživljajmo v njegovih skrivnostih, tako kot občutimo — svoje življenje, ki se pomika iz nezavedanih sanj do človeške jasnosti. Tako se bo z nami pomikala tudi ta knjiga Prešernovih poezij in nam neprenehoma odkrivala nove lepote, novo modrost in nove globine razmišljanja. Ivanka Prezelj Sprevideti moramo, da kultura ni odvečno razkošje presitih, ampak potreba, s katero človek ohranja svojo človeškost, ki je podlaga dobre družbe, sedanje in prihodnje. Če je res, da ima družba takšno kulturo, kakršno si zasluži, ne smemo dopustiti, da zagledamo v ogledalu svoj obraz popačen. (Polde Bibič) Izvozni načrti slovenske tekstilne industrije do leta 1990 Rezultati poslovanja v slovenski tekstilni industriji bodo tudi v letu 1984 izredno ugodni. Ta trditev temelji na dejstvu, da je tekstilna industrija Slovenije na vseh elementih poslovnega procesa dosegla nadpovprečne rezultate v primerjavi s slovensko industrijo. Indeksi rasti celotnega pri- hodka, dohodka in čistega dohodka, predvsem pa rast sredstev za razširitev materialne osnove dela in akumulacije občutno presega rasti, ki so bile dosežene v slovenski industriji. Prav tako je tudi produktivnost delavcev v tekstilni industriji Slovenije nadpovprečna, kar je predvsem rezultat intenzivnega izkoriščanja proizvodnih zmogljivosti in relativno dobre oskrbe s surovinami in drugimi reprodukcijskimi materiali. Potrditev o visoki produktivnosti, ki jo dosegajo slovenski tekstilni delavci, se kaže predvsem v tem, da 13 odstotkov, katere predstavljajo zaposleni delavci v tek- stilni industriji od skupnega števila vseh zaposlenih delavcev v industriji Slovenije, ustvarja in realizira od skupno doseženih vrednosti in sicer: 13,2 odst. dohodka, 15,4 odst. čistega dohodka, 20,1 odst. sredstev za poslovni sklad, 15,7 odst. sredstev za rezerve, 19,2 odst. sredstev za bruto akumu- lacijo in kar 27 odst. vseh skupno ustvarjenih sredstev na neto akumulacijo. Torej, na vseh prihodkih tekstilni delavec presega povprečje, le na sredstvih, ki so skupaj uporabljena za osebne dohodke pa je udeležen le z 12,3 odstotka, kar seveda pomeni, da je osebni dohodek tekstilnega delavca pod slovenskim povprečjem. Nadpovprečni so tudi izvozni rezultati slovenske tekstilne industrije. Ta je v preteklih letih dosegla preko 19 odstotkov prihodkov od realizacije na tujih trgih, celotno gospodarstvo SR Slovenije pa le 17 odstotkov od skupnih prihodkov. Pri vseh teh ugodnih rezultatih pa se le kažejo nekatere slabosti, ki predvsem izvirajo iz zanemarjene investicijske aktivnosti preteklih let, v katerih v tekstilni industriji kljub ugodnim rezultatom ni bilo omogočeno, da bi normalno reproducirala in modernizirala svojo strojno opremo. Dejstvo je, da tekstilna industrija že nekaj let porabi le petino razpoložljivih sredstev za investicije, kar predstavlja vrednost, ki je 10 do 20 odst. manjša od obračunane minimalne amortizacije. Zaradi te- ga je odpisanost osnovnih sredstev v slovenski tekstilni industriji visoko nad jugoslovanskim povprečjem in visoko nad povprečjem slovenskega gospodarstva. Tako situacijo je povzročila predvsem zelo zaostrena devizna situacija, pa tudi neustrezna devizna politika, ki ni dovoljevala uvoza opreme, kar je povsem zavrlo predviden načrt modernizacije slovenske tekstilne industrije. To pa ima za posledico, da tekstilna industrija Slovenije svo- je poslovne rezultate dosega z vse večjimi napori, predvsem pa je resno ogrožen izvoz, ki še vedno pomeni pespektivo in edino možnost, da se situacija popravi. Zaradi tega je slovenska tekstilna industrija pripravila svoj projekt izvoza in projekt potrebne modernizacije svojih osnovnih sredstev do leta 1990. Potrebno bi bilo ta projekt realizirati, pri tem pa bi morala širša družbena skupnost priskočiti na pomoč in sicer v tem smislu, da bi tekstilni industriji pustili za njeno lastno svobodno razpolaganje 60 odst. vseh deviznih prilivov. Po tem projektu bi realizirala izvoz blaga in storitev skupno od leta 1984 do 1990 v višini 1.500.000. 000 USA $ na konvertibilno področje (proti letu 1983 je načrtovan porast konvertibilnega izvoza do leta 1990 za 87,3 odstotka). V tem obdobju bi uvozila reprodukcijskega materiala v vrednosti 742.000. 000 dolarjev (49 odst. od izvoza) in opreme v vrednosti 162,000.000 (11. odst. od izvoza). Za realizacijo navedenega izvoznega projekta Slovenske tekstilne industrije so potrebna vlaganja, ki bodo omogočila vzdrževanje proizvodnih zmogljivosti na primernem nivoju. Brez ustreznih naložb ni pričakovati planirane rasti izvoza, nasprotno, izvoz bo stagniral. Torej, tekstilni industriji bi bilo nujno zagotoviti 60 odstotni delež od deviznih prilivov, kar je glede na velik odstotek izvoza še vedno sorazmerno glede na devizni prispevek za pokrivanje družbenih potreb. Franci Kragelj Sejem Moda '85 Ljubljanski sejem MODA 85 (letošnji je bil jubilejni — 30.) vsako leto predstavlja novosti proizvajalcev tekstilnih, konfekcijskih, trikotažnih, usnjenih, krznenih in drugih iz- delkov ter obutve, galanterije in modnih dodatkov. Sejem je bil v času od 14. do 17. januarja. V želji, da bi spodbudili in motivirali interes proizvajalcev, se na sejmu podeljuje- SKUPŠČINA MESTA LJUBLJANE PODEUUJE OB JUBILEJNEM 30. SEJMU MODA 86 NA GOSPODARSKEM RAZSTAVIŠČU ST ATU O LJUBLJANSKI ZMAJ DEKORATIVNA, LJUBLJANA tkanino iz pliša in žakardno tkanino jo priznanja za vsako vrsto izdelkov za najuspešnejše eksponate. Na letošnjem sejmu smo predstavili našo vzorčno kolekcijo za leto 1985, ki smo jo predstavili že na beograjskem »Salonu pohištva«. Kolekcija je bila doležna izrednega zanimanja ter priznanj, tako s strani naših kupcev, kakor tudi ostalih obiskovalcev. Tu moramo pripomniti, da smo razstavljali v novem prostoru in so bili naši izdelki lepše prikazani. Strokovna komisija nam je podelila nagrado — statuo LJUBLJANSKI ZMAJ za artikla 8444 in 3278 glede na dizajn in modni barvni trend. Obenem je naša oblikovalska skupina prejela tudi POSEBNO DIPLOMO, ki jo prejmejo avtorji izdelkov, nagrajenih s priznanjem Ljubljanski zmaj. Gospodarsko razstavišče Ljubljana pa nam je ob jubilejnem 30. sejmu MODA' 85 podelilo DIPLOMO za dolgoletno sodelovanje in pomoč pri razvoju sejma. Komercialno uspešnost pa je ponovno dokazal tudi obisk naših kuncev, ki je bil precejšen. Prodanih je bilo približno 100.000 m naših tkanin v skupni vrednosti ca. 70 milijonov dinarjev. JH Prispevajte s svojimi članki k večji pestrosti svojega glasila! Prehod N IVI številčenja v številčenje TEX Zakon o merskih enotah in merilih obsega tudi označevanje številk preje. Ta je bil sprejet v zvezi z uvajanjem SI merskih enot, ki so ga sprejele vse dežele sveta. (SI je kratica mednarodne organizacije za standardizacijo Systeme International d’Unitas, ISO pa so standardi te organizacije). SI-sistem temelji na 6 osnovah in 3 atomsko-fizikalnih veličinah. Vse ostale enote pa so izpeljanke iz tega sistema. Spremembe so se tako pojavile pri merjenju toplote (273,15 K = 0 °C) vendar je v °C še dovoljeno označevanje, med ostalimi pogosteje uporabljenimi enotami, ki pa so prepovedane so: za moč: 1 konjska sila (KS) = 0.736 kW (kilovatov) osnovna veličina osnovna enota znak-simbol dolžina meter m masa gram (kilogram) g (kg) čas sekunda S električni tok amper A temperatura kelvin K svetilnost kandela cd Dovoljena je tudi delov števila 10. Te 1000 g Npr.: uporaba mnogokratnikov in oznake pustimo pred znakom, decimalnih npr. kg = število izgovor- java oznaka števila število izgovor java - oznaka števila 10 deka da 0.1 deci d 100 hekto h 0.01 centi C 1000 kilo k 0.001 mili m 1000.000 mega M 0.000 001 mikro n 1000.000.000 giga G 0.000 000 001 nano n za tlak: 1 fizikalna atmosfera (at) = 98,07 kPa dovoljena pa je 1 bar = 100 kPa (kilo paskalov) za toploto: 1 kilokalorija (kcal) = 4,19 kJ (kilo džulov) Podobne spremembe so bile izvedene tudi pri označevanju prej v tekstilu. V naši delovni organizaciji smo prepovedane enote Nm in den zamenjali z enotami v tex in d’tex. Število tex nam pove koliko g tehta 1 km niti oz. število d’tex koliko tehta 10 km niti. Prejšnja enota Nm je pomenila koliko m niti tehta Ig. Tako je Nm 7 = 140 tex = 1400 d’tex. Preprosta nadaljnja razlaga številčenja tex je: čim večje število tem debelejša (težja) je nit. Kdor pa bi številke podrobno preračunal, bi ugotovil razliko. Ta pa je dopustna oz. določena po JUS-u (jugoslovanski standard za merske enote). Zaradi tega ne želim podrobno razpravljati o primerjavi med Nm in tex številčenjem. Na tex številčenje se bomo morali privaditi tako, kot da drugačnega številčenja nismo nikdar imeli. V zvezi z novim številčenjem so strokovne službe sprejele naslednji dogovor: 1. vse filamente preje (ta-slan, meraklon kabel) označujemo v d’tex, vse ostale pa s tex 2. vse sukance enakih številk preje in kvalitete označimo tako, da enojno prejo pomnožimo s številom niti v sukancu npr. 30 X 2 tex 3. vse efektne sukance označujemo kot enojno prejo vendar dodamo črko »E« npr. tex 800 E 4. vse posebne (specifične) sukance ali preje označimo kot enojno prejo, vendar dodamo črko »D« npr. tex 530D 5. vse dvojne ipd. preje se označi tako, da stoji število niti pri d voj en ju, to pa potem pomnožimo s tex npr. 2 X 42 tex. Poleg tega je dogovorjeno, da se odslej preneha označevanje: stanično vlakno z besedo viskozno vlakno. S tem preimenovanjem se spremenijo tudi kratice za mešanice z viskozno prejo (SSPE. SMPE). To bi bilo na kratko o novem označevanju. Delavci, ki se pogosteje ukvarjajo z novim označevanjem, so že prejeli ustrezna navodila. Nekateri pa bodo o tem še seznanjeni na sestankih. Stane Istenič Odsotnost z dela zaradi bolezni in nege družinskega člana PEIS HjETILIIICA SKUPAJ TOZD GOTOVA TKANINA 32.6 100.9 94.2 110.5 93.4 105.1 93.1 114.9 doseganje v kvadratnih metrih PLOSKE TKANINE PLIŠ TKANI'" PLIŠ----- dnevno sa 4.10.84 skupno v oktobru agB.jBl.. letvEl.. meejjl., 143.1 V septembri! JU UllVlLUlIUiiisko izdelano 592.000 808.000 m2 gotovih tkanin. Vrednost proizvodnje t.m oziroma ,1e po reproduk- Kljub temu, da v zadnjih letih posvečamo veliko pozornost problemu odsotnosti z dela zaradi bolezni, ugotavljamo, da se le-ta iz leta v leto giblje približno enako, oziroma da je od leta 1983 v primerjavi z letom 1984 celo nekoliko višja. Da bi vsaj delno zmanjšali odstotek odsotnosti z dela zaradi bolezni, smo izvedli že konkretne akcije, in sicer smo vpeljali obratno ambulanto, mesečno spremljamo izostanke z dela, izvajamo laične kontrole itd. Žal pa je odstotek izostankov še vedno previsok, zato še nadalje mesečno spremljamo izostanke z dela v sodelovanju s posameznimi oddelki, lečečimi zdravniki in specialistom medicine dela. Poleg tega smo v sodelovanju s kliničnim centrom omogočili vsem delavcem, ki so to želeli, pregled pri specialistu ortopedu. Konec meseca septembra je bila izdelana tudi analiza odsotnosti z dela po oddelkih, po pogostosti obolenj in dolžini izostankov z dela. Delavce, ki če-sto bolujejo, smo razdelili v tri skupine, in sicer: 1. Delavce s pogostim dolgotrajnim staležem. Ti delavci so izostali z dela vsaj šest mesecev neprekinjeno. 2. Delavce s pogostim kratkotrajnim staležem. Ti delavci so izostali z dela vsaj enkrat mesečno. Dolžina izostankov pa je znašala od dva do deset dni. 3. Delavce s pogostim staležem zaradi nege družinskega člana. Ti delavci so izostali z dela vsak mesec. Dolžina izostankov pa je trajala od dva do deset dni. Delavcev s pogostim dolgotrajnim staležem je največ v oddelkih pripravljalnice, tkalnice in šivalnice. Vzroki teh staležev so nam večinoma znani. Gre predvsem za hrbtenična obolenja, obolenja srca, kolkov, dihal, razne poškodbe rok, prstov, obolenje vratnih vretenc itd. Od vseh obravnavanih delavcev te skupine so bile tri delavke premeščene na drugo delo, dve delavki pa sta bili invalidsko upokojeni za 4 ure, ena delavka pa je bila invalidsko upokojena za 8 ur. Pet delavk je v invalidskem postopku. Pri delavcih druge skupine, to so delavci, ki izostanejo z dela vsaj enkrat mesečno, so najpogostejši vzroki obolenj: vnetje oči, migrene, prehladna obolenja, revmatična obolenja, psihične težave itd. Pregled izgubljenih delovnih dni v odstotkih po letih: LETO TOZD 1979 1980 1981 1982 1983 1984 Surova tkanina 11,9 9,8 10,0 10,0 9,7 9,3 Gotova tkanina 11,8 10,5 10,2 11,0 11,4 11,5 Energetika 7,1 6,8 6,1 8,8 7,4 6,4 DSSS 7,7 6,3 6,6 5,6 6,1 7,3 DO Dekorativna 10,8 9,3 9,3 8,9 8,9 9,4 Največ teh delavcev je v oddelku pripravljalnica. Težave so navajali sami delavci ali pa so bili vzroki ugotovljeni na podlagi zdravniških kartonov lečečih zdravnikov. Vsekakor so med njimi tudi nekateri namišljeni bolniki. Vzroke za to bolezen gre iskati predvsem med delavci s slabimi delovnimi navadami, nepravilnim odnosom do dela ter neurejenimi medsebojnimi in družinskimi razmerami. Nekoliko manj je delavcev v tretji skupini, t. j. delavk z vsaj enkrat mesečnim staležem zaradi nege družinskega člana. Pojavljajo pa se tudi primeri, ko delavka mesečno kombinira bolniški stalež z nego družinskega člana oziroma podaljša svoj bolniški stalež z nego družinskega člana. Največ pa je vsekakor delavcev, ki so dva do trikrat v letu 1984 izostali z dela. Pri analizi bolniških izostankov po posameznih mesecih pa ugotavljamo, da se je odstotek teh povečal zlasti v mesecu marcu in aprilu, nato so se ti nekoliko zmanjšali, ponovno pa so se povečali zlasti v mesecu oktobru in novembru. Gre predvsem za sezonska nihanja, za katerimi se po vsej verjetnosti skriva delo na polju. Ugotavljamo tudi, da nekateri delavci čestokrat menjajo zdravnike (zdravstvene kartone imajo v več ambulantah ali pri več zdravnikih). Iz zgoraj navedenega lahko zaključimo, da se bo odstotek izostankov zmanjšal le s spremembo odnosa posameznika, v delovni organizaciji pa bomo še nadalje v sodelovanju s posameznimi oddelki, lečečimi zdravniki in specialistom za medicino dela obravnavati vzroke bolezni posameznih delavcev. Sonja Kosec Delo v skladišču surovin Skladišče surovin je začetni člen v verigi proizvodnje tkanin v naši delovni organizaciji. Po naročilu nabavne službe nam dostavljajo prejo in vlakno dobavitelji, domači Franci Pestotnik in tuji. Trenutno je približno 20 dobaviteljev, ki najpogosteje oskrbujejo Dekorativno s surovinami, sicer pa jih je več. Material, ki prispe k nam je potrebno sortirati po partijah, texih in barvah na palete, ter ga odložiti na stalno mesto v skladišču, seveda če je dovolj prostora. Kot smo že rekli, material, ki prispe v različnih embalažah: v PVC vrečah, v kartonih, lesenih zabojih in v PVC zabojih, je zložen na paletah. Vsak zaboj ali karton je opremljen ;z razpoznavnim listkom. Razpoznavni list vsebuje vse podatke, ki so potrebni za ažurno manipulacijo materialov. Tako kot v ostalih oddelkih je tudi pri nas transport urejen z viličarji, to so predvsem »INDOS«, »BT« viličarji in ročni viličar. Pri razkladanju materiala s tovornjaka pa je še vedno potrebno ročno prenašanje ali prestavljanje do palete. Skladišče surovin je razdeljeno na tri skladiščne enote. V skladišču, ki se nahaja pod pripravljalnico, so zaposleni trije delavci, od teh je eden preddelavec, ki neposredno organizira potek dela in skrbi za točno izvrševanje naročenih nalog. Enaka organizacija je tudi v skladišču pod tkalnico. Imamo pa še skladišče v lopi, kjer pa je zaposlen en sam delavec, njemu pa po potrebi pomagajo. Vso administracijo v skladišču surovin vodi skladiščnik, ker pa nam obljubljajo, da bomo kmalu prešli na terminal, se bo do sedaj zajeten kup malo zmanjšal. Najbolj pereč problem so dnevi, ko prispe k nam več materiala, kot smo ga zmožni razložiti. Vendar do sedaj tudi glede tega ni bilo večjih težav, ker so zaposleni v skladišču vedno pripravljeni ne le »pomagati« kakšno uro ali več, ampak znajo tudi »zagrabiti« za delo, kot se temu reče. Trenutno pa je zelo velik problem skladiščni prostor in lesene palete, obojega zmanjkuje zaradi večje zaloge, toda ta problem bo kmalu rešen. Franci Pestotnik Vera Laznik Naši sodelavci odhajajo v pokoj Kozel Terezija »Ko sem se zaposlila v Tovarni dekorativnih tkanin, je bil direktor tovarne tov. Rode. To je bilo leta 1954. Najprej sem bila dve leti tu na Celovški in sem delala na predenih. Potem sem pa šla v obrat B, kjer sem delala na svili. Delala sem tudi v apreturi in barvarni, pač tam, kjer je bilo več dela. Poskusila sem tudi v tkalnici, a samo za kratek čas, saj mi je bil ta oddelek kar nekam nesimpatičen. Vendar pa mi je bilo že večkrat žal zaradi tega. V tkalnici je dela vseskozi do- volj in skoraj ni možnosti, da bi mpral biti premeščen zaradi pomanjkanja dela za nekaj časa v drug oddelek. Pri meni, ki sem se odločila za pripravo, pa je do tega večkrat prišlo. Sicer pa, delo je delo in če ga z veseljem opravljaš, greš ob koncu »šihta« zadovoljen domov. No, iz B obrata sem potem spet prišla sem, na Celovško in najprej delala na križnih strojih. Iz križnih strojev sem potem prešla na pletilne, od tam pa na rakete. Vmes sem pomagala tudi pri snovanju. Pripravo sedaj res zelo dobro poznam.« »Kaj pa je bil vzrok, da ste v naši tovarni ostali kar 31 let?« »Težko se je odločiti, da zamenjaš službo. Prvič zato, ker v tovarni, kjer nekaj časa delaš, spoznaš ljudi in delovni postopek. In ko človek pride malo bolj v leta, se za ta korak težko odloči. Drugič pa zato, ker kamorkoli prideš, si »novinec« in vsak drugače gleda na tebe, kot pa na delavca, ki je že dalj časa zaposlen v tej tovarni.« »Od kod pa ste doma?« »Z Dolenjskega, iz Šentjerneja. Hišo pa imam v Črnučah. V službo sem hodila s kolesom, avtobusom, nazadnje pa kar z lastnim avtomobilom.« »Kaj boste pa zdaj s prostim časom, ki ga bo mnogo več ?« »Posvetila se bom sinovi hčerki — ona mi bo krajšala ure. Če pa z njo ne bo preveč dela, bom pa še malo skočila na vrt in okrog hiše, saj če človek vidi delo, mu tega nikoli ne zmanjka.« Tov. Tereziji sem se zahvalil za iskren pogovor ter za vse, kar je dobrega storila za našo tovarno in ji zaželel še mnogo zdravih in srečnih let. Marjan Peklaj Gasilski občni zbor V soboto, 19. januarja je bil v naši jedilnici 46. redni občni zbor. Kot vedno, je bil to za delovno organizacijo svečan dogodek. Najbolj pa smo bili veseli gasilci, saj v letu 1984 nismo imeli nobenega požara. Po otvoritvenem govoru predsednika, so bili izvoljeni organi zbora. Za delovnega predsednika je bil izvoljen tov. Reisp, ki je na tem mestu že vrsto let. Tega dela je že vajen, od prisotnih zahteva problematiko, istočasno pa skrbi, da se zbor preveč ne razvleče. O delu društva je najprej poročal predsednik društva tov. Tekavec. Ta je med drugim dejal: »Leto 1984 je za nami. Lahko trdim, da je delovna organizacija v tem letu dosegla lepe gospodarske uspehe, čeprav lovalo več domačih in tujih izvajalcev. Poskrbeli pa smo, da ni prišlo do nobenega požara. V tem letu smo dokončali požarno obrambni načrt delovne organizacije. Naše delo, tako operativno, kot izobraževalno, bo temeljilo na izhodiščih tega načrta. Pri izobraževanju v gasilskih veščinah naših sodelavcev in sodelavk moramo doseči, da bodo pred- vsem razumeli, kje so potencialne nevarnosti, kako jih odstraniti, v primeru požara pa učinkovito ukrepati. Ne bom rekel, da smo do sedaj delali slabo, vendar sedaj imamo vse izračune in bomo lažje strokovno obdelali vsa področja naše delovne organizacije, tako s preventivnega, kakor tudi s kurativnega področja. S tem pa bomo do- Tov. Grum je poročal o operativnem delu so nas občasno pestile težave s surovinami, zlasti z njihovo kvaliteto. S sodelovanjem vseh članov pa smo dokončali poslovno leto zelo uspešno. To velja tudi za požarno varnost. V času kolektivnega dopusta so instalirali v apreturi novo klima napravo, v drugih oddelkih pa so bila razna remontna dela. Pri delu je sode- segli tudi višjo stopnjo požarne kulture in večjo požarno varnost.« Na koncu svojega poročila se je zahvalil vodstvu delovne organizacije, DPO in samoupravnim organom za nesebično pomoč, ki so jo prispevali za izboljšanje požarne varnosti v Dekorativni. Zahvalil se je ženski in moški desetini za dosežene uspehe na tekmovanjih in operativnim članom za sodelovanje na vajah, strokovno in nesebično pomoč ter sodelavcem, ki so delali pri izdelavi požarno obrambnega načrta. Ravno tako se je zahvalil sosednjim društvom, občinski gasilski zvezi, mestni zvezi in SIS za varstvo pred požari za sodelovanje. Tov. Grum pa je poročal o oprativnem delu. Med drugim je dejal: »Naše delo je usmerjeno na dva področja: na preventivno dejavnost in operativno vzgojo. Kako pomembni sta obe dejavnosti kažejo lanski statistični podatki SRS. Kjer je bilo opuščeno nadzorstvo nad požarno preventivo, je število požarov močno naraslo. Požari pa so nastajali preventivne akcije oz. organizacije gasilske straže smo izvedli junija, julija in avgusta, ko so se izvajala remontna in montažna dela. Imeli smo tudi posvet z varnostniki, ki smo jih poučili o ravnanju z avtomatskimi javljalnimi napravami ter kje se nahajajo hidranti in vodni bazeni. Operativno delo smo opravljali po planu, vendar bo po- trebno na tem področju storiti še več. Ker imamo sedaj požarno obrambni načrt, bomo bodoče vaje prilagodili temu načrtu. Tako bomo kontrolirali sebe, istočasno pa bomo ugotavljali popolnost načrta.« Na koncu svojega poročila se je tov. Grum zahvalil vsem za aktivno delo in sodelovanje v želji, da bo tako tudi v bodoče. Tov. Kavčič, tajnik društva, je pedal svoje poročilo predvsem po končanem delu in v času prostih dni. Zato v tej smeri redno pregledujemo stanje ročnih gasilskih aparatov in hidrantov. Izvršujemo pa tudi preizkuse znanja in preventivne preglede. Vse pomanjkljivosti in nepravilnosti zabeležimo ter ukrepamo, zapisnik pa posredujemo vodstvu delovne organizacije. Še večje Svoje poročilo je podal tudi tov. Kavčič, tajnik društva, ki je spregovoril o sejah in dopisih. Po podanih poročilih je bila razprava. V tej so sodelovali: tov. Jaka Novak je spregovoril o požarni obremenitvi nekaterih objektov, tov. Kogovšek o izobraževanju naših članov, Občni zbor so pozdravili tudi predstavniki sosednjih gasilskih društev Čestitamo! tov. Valjevec o napovedanih in nenapovedanih vajah po izmenah in po požarno obrambnem načrtu, tov. Istenič pa o obveščanju v glasilu delovne organizacije. Občni zbor so pozdravili tudi predstavniki sosednjih društev: IGD IMP, Litostroj, Avtomontaža, Iskra Pržanj in GD Dravlje, Šentvid, Sp. Šiška, Zg. Šiška in predstavnik OGZ Lj.-Šiška. Spregovoril je tudi generalni direktor tov. Peter Koleša in direktor splošne službe tov. Kočevar. Generalni direktor je pohvalil delo gasilskega društva, imel pa je majhno pripombo na požarno obrambni načrt, ki predvideva tudi zidavo nekaterih objektov. Predlaga, da se v obstoječih prostorih izvaja skrbne preventivne ukrepe, denar pa se nameni raje za nabavo novih strojev. Po diskusiji je tov. Gaberšek prebral poročilo nadzornega odbora, ki ugotavlja vestnost. Tov. Tomažič je poročal o sklepčnosti občnega zbora in ker smo bili sklepčni je tov. Reisp prebral plan dela za leto 1985. Ta predvideva tekoča in preventivna dela, izobraževanje, vaje in udeležbo na tekmovanjih ter nabavo gasilske opreme. Plan je bil soglasno sprejet. Na koncu je predstavnik OGZ Lj.-Šiška tov. Breceljnik izročil nekaterim članom značke za dolgoletno aktivno delo v gasilski organizaciji ter pokala za doseženi prvi mesti na občinskem gasilskem tekmovanju. Med jubilanti je bil tudi tov. Janez Grum, ki dela v gasilski organizaciji že 40 let. Stane Istenič Ekskurzija predilcev v Dekorativni Obvestilo, da sindikalna organizacija TOZD Predilnica organizira ekskurzijo v Dekorativno, je med delavci vzbudilo veliko zanimanja. Spisek prijavljenih se je daljšal iz dneva v dan. Odziv je bil nad pričakovanji, saj se nas je zbralo kar za tri avtobuse. To- vožnjo proti Ljubljani pa se je potrjeval še drugi, pozitivni vidik ekskurzije: družabnost. Tovarna nas združuje v delu — čez dvesto ljudi različnih značajev. Hiter tempo dela ponavadi ne dopušča spoznati sodelavca še z druge plati — kot človeka. Zato skupaj pre- Na Trojanah smo si mimogrede potolažili negodovanje želodcev s krofi in kavo. Kljub mrkemu vremenu smo se dobro razpoloženi in točno ob napovedani uri pripeljali na tovarniško dvorišče Dekorativne. Po prisrčnem sprejemu smo po skupinah pričeli z ogle- varja vedno nove in nove izdelke. Vsak delavec je pri sprehodu skozi proizvodne prostore videl nekaj novega in zanimivega. Ogled razstave kolekcije je bilo svojevrstno doživetje. Na enem mestu smo dobili vpogled v celotno ustvarjanje v le- likšno zanimanje za ekskurzijo dokazuje, da so delavci želeli spoznati, kako ustvarjajo naši sodelavci v Ljubljani in v kakšne izdelke se predeluje naša preja. Ob napovedani uri smo krenili izpred tovarne. Že med živeti dan utrjuje medsebojno povezanost in pripadnost kolektivu. Človek ostaja družabno bitje, pa čeprav v vsakodnevnem pehanju za materialnimi dobrinami pogostokrat pozablja na sočloveka. dom tovarne. Ob razlagi vodičev smo spoznavali proizvodni proces. Novi, moderni, visoko-produktivni stroji pletilnice in tkalnice vzbujajo spoštovanje. Ne smemo pa pozabiti, da za vso tehniko stoji človek, ki s svojim znanjem in delom ust- tu 1985. Širina in kvaliteta kolekcije zahtevata od nas vseh res izjemen trud. V jedilnici, kjer smo se zbrali po končanem ogledu, nam je spregovoril generalni direktor, tov. Koleša. Po kosilu pa je sledil kulturno družabni program, ki so ga pripravili člani kulturne (skupine. V sproščenem vzdušju je kar neopazno pretekel čas in morali smo se posloviti. Tekoča popotnica nam je ohranjala dobro razpoloženje tudi ob povrat- spodbudile ugibanja in razprave, kdaj bo do tega res prišlo. Želeli smo videti naše sodelavce v Ljubljani in njihovo delo. Prišel je 6. oktober, naša delovna sobota. Vsi smo bili ob- ku proti Laškem. Praktična darila pa nas bodo spominjala na prijetne trenutke, preživete za našimi sodelavci v Ljubljani. Sedaj, ko se je doživetje prevesilo v spomine, ugotavljamo, da smo za nekaj bogatejši. Spoznanje, da smo drug drugemu potrebni in da smo skupaj močni, nam utrjuje korak na skupni poti v prihodnost. Jože Hrastnik veščeni, da nas bodo obiskali naši sodelavci iz Ljubljane. Prostore in stroje smo uredili, kolikor se stare reči pač urediti da. Upali smo, da bodo »naši« iz Ljubljane zadovoljni z ogle-gom tozda Predilnica. In res so bili. Že med samim ogledom so nekateri izr a ali veselo presenečenje. Se več o njihovih vtisih pa smo zvedeli iz novembrske številke glasila »Dekorativna«. Razumeli smo, da je bilo tako »enkratno«, da so tudi redno veliko za tak kolektiv, kot je naš. Prišla je sobota, 15. decembra 1984, čeprav hladna, se je v naših srcih čutila neka toplina, saj je vendar napočil tako težko pričakovan dan. Pripelja- napravi v pičlih petih letih. Nova pliš tkalnica, novi pletilni stroji, pa zgradba apreture in še in še, saj se vsega ne spominjam, kaj je bilo vse drugače. Z eno besedo rečeno, vsi smo bili presenečeni nad tako so- li so avtobusi. Napolnili smo jih do zadnjega sedeža, saj skoraj ni bilo sodelavca, ki bi lahko miselno ostal doma, razen tistih, ki so zboleli. Odhod je bil točno ob predvideni uri. Kolona treh avtobusov se je usmerila proti Celju, kjer smo »naložili« še našo direktorico. Prvo postajo smo imeli na Trojanah, kjer si je vsak privoščil zajtrk po lastnem okusu. Nakupili smo si tudi krofov, ki dobnimi stroji in tako urejenimi prostori. Naš tozd se zaenkrat s tem ne more primerjati. Upamo pa, ko bomo odplačali stare dolgove, da bodo tudi za nas v Laškem prišli časi, ko si bomo lahko malo bolj sodobno uredili obrate. Na koncu smo si ogledali še ročno tkalnico in razstavo tapiserij in kolekcije. Nato smo bili povabljeni v jedilnico, kjer nas je čakalo novo presenečenje. Pozdravne besede tovariša generalnega direk- Zanimanje za ogled je bilo izredno Že na začetku leta se je slišalo, da ima naša sindikalna organizacija namen organizirati ekskurzijo v Ljubljano. Med sodelavkami so te novice nas povabili na ogled njihovih tozdov. Sedaj je naša osnovna organizacija sindikata pričela resne priprave za ekskurzijo v Ljubljano. Že na samem začetku vpisovanja prijav se je pokazalo, kako zelo si naši ljudje želijo ogleda tozdov v Ljubljani. Do 26. novembra je 'bilo vpisanih že 150 delavcev. To število je iz- so tako lepo dišali, da smo jih do Ljubljane zlahka pospravili. V Dekorativno smo prispeli pravočasno. Tu so nas pričakali obratovodje in nam zaželeli dobrodošlico. Razdelili smo se v skupine in odšli na ogled obratov. Kar sem bila v Ljubljani, to je bilo leta 1979, se je vse izredno spremenilo. Skorajda nisem mogla verjeti, kaj se lahko torja so nas spodbudile, da smo začutili še večjo pripadnost delovni organizaciji. Po kosilu nas je zabavala folklorna skupina v izredno domiselni »Krčmi pri glažku«. Skeči, ki so bili odigrani, so bili enkratni. Vsi smo se počutili, kot bi bili doma. V jedilnici je vladalo izredno veselo vzdušje. Kljub veselemu razpoloženju pa smo se morali posloviti. Naš predsed- nik sindikata se je zahvalil za gostoljubnost, tovariš generalni pa je izrazil željo, da bi se čez leto dni zopet dobili v Ljubljani. Ob odhodu sta nam stisnila roke in nam razdelila darila generalni direktor in predsednik sindikata, za kar se še enkrat vsi udeleženci ekskurzije najlepše zahvaljujemo. Taka prisrčnost nam bo ostala v trajnem spominu. Na poti domov smo se ustavili v Grižah, kjer smo se še malo okrepčali in zaplesali. Z ekskurzijo smo bili vsi izredno zadovoljni, tako da si želimo vsako leto kaj podobnega. Marija Peternel Srečanje z Dekorativno Večkrat smo se že pogovarjali s sodelavci, da bi organizirali ekskurzijo in si šli ogledat tovarno v Ljubljani, katere temeljna organizacija smo postali. Starejši delavci vemo, kako nastaja iz vlakna tkanina, naša mlajša generacija pa še ni imela priložnosti, da bi si to ogledala. Uresničila se nam je naša velika želja, saj smo se do- govorili, da si bomo šli ogledat tovarno DEKORATIVNA v Ljubljani. Zbrali smo se na prosto soboto in se z avtobusi odpeljali. Bili smo prav lepo sprejeti. Najprej smo si ogledali delovne prostore, tkalnico, navij alnico, barvarno in še druge obrate, potem pa so nas vodje odpeljali na razstavo vzorčne kolekcije in razstavo tapiserij. Razstavo bi si lahko dolgo ogledovali, saj je bilo veliko zanimivih stvari razstavljenih, vendar časa ni bilo na pretek. Povabili so nas v svojo jedilnico, kjer so nas že čakale pogrnjene mize, na katerih ni manjkalo cvetja. Dobili smo dobro in obilno kosilo. Ko smo se najedli, nas je nadvse razveselila in navdušila folklorna skupina s svojimi narodnimi plesi in šaljivimi kmečkimi običaji. Pred tem nam je tovariš generalni direktor, Peter Koleša, prebral in na kratko orisal težave in dobrine vsakdanjega dela v tovarni. Tovariš direktor je pohvalili tudi naše delo v Laškem in se še za naprej priporočal, da bi ostali zvesti sodelavci. Čas je tako hitro potekel in že smo se morali posloviti. Na koncu so nam podarili blizinico s prtičem. Skoraj ne bi imeli besed, da bi se lahko nad vsem tem prisrčno zahvalili celotnemu kolektivu, posebno pa tov. Koleši. Tako je minilo naše prvo srečanje z delavci delovne organizacije DEKORATIVNA. Tudi v prihodnje si še želimo takih srečanj. Lojzka Repič Mnenje o ljudeh Ko se prvič spoznamo s človekom, si o njem ustvarimo določeno mnenje. To mnenje je lahko dobro ali slabo in ga v kasnejših stikih zelo težko spremenimo. Vzrok temu je, da smo pri spoznavanju novih ljudi bolj pozorni na sogovornika kot pa pri ljudeh, ki jih dobro poznamo. Prav ta večja pozornost v prvem stiku tudi poglobi in utrdi naš vtis o novem znancu. Vendar je prvi vtis lahko zelo izkrivljen. Nemogoče je v nekaj trenutkih ali minutah oce- niti človeka in utrditi svojo sodbo o njem. Za spoznavanje je potrebno mnogo več časa in pogostih stikov, da bodo naše sodbe o ljudeh bolj stvarne. Prav tako smo ljudje zelo nagnjeni k temu, da posplošujemo svoje sodbe. Vsakomur izmed nas se je že zgodilo, da je prišel v trgovino, kjer ga je postregla neprijazna prodajalka. Naše mnenje pa je bilo, češ kako so neprijazni v tej trgovini. Naša sodba je veljala vsem prodajalcem in prodajalkam v tej trgovini, čeprav nas ni stregel nihče drug izmed njih. Če nekaj kritiziramo, mora biti ta kritika konkretna, ne pa posplošena, ker sicer mnogim storimo krivico. Poleg tega smo nagnjeni k temu, da lastnosti drugih ljudi primerjamo s svojimi. O tistih ljudeh, ki so nam podobni, si ustvarimo dobro mnenje, o tistih pa, ki se razlikujejo od nas, si pogosto ustvarimo negativno mnenje. Tudi takšna stališča so krivična, saj tudi sami ni- smo tako popolni, da bi lahko o sebi sodili le dobro. Zato moramo biti pri sodbah, ki si jih ustvarjamo in pogosto tudi izrečemo o soljudeh, zelo previdni. Zavedati se moramo, da potrebujemo mnogo časa in napora, da bodo sodbe objektivne. Predvsem pa je pomembno, da v ljudeh iščemo njihove dobre lastnosti, kajti le tako nam bodo ljudje bolj simpatični, hitreje se bomo zbližali z njimi in tako tudi laže sodelovali. Vladimir Kočevar Kaj napisati nekaj? Povsem enostavno. Najprej se moramo domisliti, kaj bo ta nekaj, potem pa vzamemo v roke papir in svinčnik in smo tu. Vemo, da radi berete glasilo in tudi približno vemo, katere prispevke najraje prebirate. Na prvem mestu so prav gotovo razgovori, razmišljanja in šele na koncu poročila, ki vsebujejo za nas toliko nerazumljivih podatkov. Trudimo se, da bi bilo glasilo res to, kar si želite. Pri tem pa zaman čakamo na vas, drage sodelavke in sodelavci. Da, ravno vi ste tisti, ki najbolje veste, kaj bi radi brali v glasilu in katere prispevke pričakujete v njem. Torej nas obveščajte o problemih, vprašanjih in drugih stvareh, za katere veste ali pa bi o njih radi zvedeli kaj več. Na zadnji strani, spodaj, so navedeni člani uredniškega odbora, stopite do njih in povejte. Predvsem pa sem vas želela s tem sestavkom spodbuditi, da bi sami postali naši dopisniki. Vem, večini gre pisanje težko od rok. Vendar pa, če se spravite za mizo, pisanje kar hitro steče. Pravijo: kjer je volja, je tudi pot! Ugotavljate, da slovnično niste najbolj podkovani in da ne znate postavljati vejic. To pa ni ovira, da ne bi povedali (pravzaprav napisali) tega, kar mislite. Tu smo, da vam pomagamo. Priča- kovali smo več vaših prispevkov, ko smo ponovno uvedli honorarje za dopisnike, saj ste s tem dobili še en motiv, da prispevate svoje članke za glasilo (honorarji so od 100 do 1000 din). Marsikdo bo sedaj pomislil: že svojih težav imam preveč, pa se bom še s tem ubadal. Ne tako. Prav je, da povemo, kar mislimo, sploh pa, če se to tiče nas vseh v Dekorativni. Se pravi — veselo svinčnik v roke! Vaše prispevke pričakujemo do 22. v mesecu! Koristna izboljšava Cevčnica pri snovalu »Co-mat« je bila nefunkcionalna in zastarela. Za takratne čase, ko je bilo snovalo novo, je konstrukcija ustrezala. Natični, kot tudi stranski deli cevčnice z napenjalci in vodilci, so bili fiksno in nepremično postavljeni. Take postavitve cevčnice nimajo Gusken in ne Bennin- ger snovala. Težave so se vedno večale, ker so prihajali na-vitki drugih predilnic večjega premera in pa tudi daljši. Pri daljših navitkih, ko bi morali stransko krilo z napenjalci in vodilci odmakniti, to pri »Co-mat« cevčnici ni bilo mogoče. Po temeljitem pretehtanju vseh možnih variant, smo se odločili za preureditev, in sicer prenos sistema odmika stranic po Benningerjevem snovalu. Odmik je bil tolikšen, da je možno posluževanje in odvijanje preje tudi iz najdaljših navitkov, ki jih imajo nekatere predilnice. Srednji natični del cevčnice je ostal nespremenjen. Ta del ni bilo možno preurediti (rezervni vozički) zaradi prostor- ske stiske in bližine pogona križnega stroja »Savio«. Vse dele te preureditve in montažo je opravila domača mehanična delavnica. Preureditev, ki je bila opravljena med lanskim kolektivnim dopustom, deluje brezhibno, z normalnim dostopom do natičnih vreten in v zadovoljstvo boljšega in kvalitetnejšega snovanja. Franc Prek Kronika Štrukelj Andrej — hujša kršitev obveznosti Mavrič Tomaž ■— služenje JLA DELOVNI JUBILEJI 30 let DELOVNO DELOVNO Černivec Julka RAZMERJE RAZMERJE Pegane Marija SO SKLENILI: SO PREKINILI: 25 let TOZD SUROVA TKANINA TOZD GOTOVA TKANINA Grujčič Marija Pušnik Miro — služenje JLA Perkič Jožica — šivalnica Kužnik Ivanka Maček Pavla TOZD GOTOVA TKANINA Premestitev Pantar Marija Brežnjak Juraj — izjava de- Jeraj Terezija — iz TOZD-B v Rudnički Gordana lavca TOZD-A, pripravljalnico Cerovšek Karl ZAHVALA ZAHVALA ZAHVALA Ob odhodu v pokoj se naj- Ob boleči izgubi moje Ob smrti moiega dra- lepše zahvaljujem vsem sode- ljubljene mame se lepo gega očeta se iskreno za- lavkam in sodelavcem za lepo zahvaljujem vsem sode- hvaljujem vsem sodelav- darilo in še bolj za prisrčno slo- lavkam in sodelavcem, ki kam in sodelavcem, ki so vo, tovarišici Pirkmajerjevi, to- so sočustvovali z menoj in sočustvovali z menoj in varišu Maražu in tovarišu Lo- mi izrekli sožalje. Sindi- mi izrekli sožalje. Zahva- zarju pa za lepe želje ob slove- kalni organizaciji pa se Ijujem se tudi sindikalni su. zahvaljujem za podarjeni organizaciji za podarjeni Celotnemu kolektivu želim denar namesto venca. denar namesto venca. še veliko uspehov in zdravo Marica MUSTAR Marija ROŽNIK NOVO LETO 1985! Stanka Rutnik ZAHVALA ZAHVALA Ob smrti moje mame Ob smrti mojega očeta ZAHVALA se zahvaljujem vsem so- se najlepše zahvaljujem delavcem za izrečeno so- vsem sodelavkam, ki so Ko odhajam v pokoj in se žalje in za spremstvo na ga spremile na zadnji po- poslavljam od vas, bi se rada njeni zadnji poti. Hvala ti in mi izrekle sožalje, lepo zahvalila vsem sodelav- tudi sindikalni organiza- osnovni organizaciji sin- kam in sodelavcem za izkazano ciji za podarjeni denar dikata pa za darovani ve- pozornost ter lepo darilo, ki me namesto venca. nec. bo vedno spominjalo na tre- Franc ZALOŽNIK Silva DEBELJAK nutke, ki smo jih preživeli sku- paj. 20 let Kozmus Rozalija 15 let Kočevar Vladimir Okorn Justina Mavri Angela Uratarič Etelka Kranjc Slavica Krašovec Danica Žveplan Ljudmila 10 let Peklaj Marjan Črnič Majda Vsem pa želim še veliko delovnih uspehov! .. „ c Manja Fras ZAHVALA Ob odhodu v pokoj se najlepše zahvaljujem za lepo darilo, ki mi bo drag spomin na sodelavke in sodelavce ter dneve, ki smo jih preživeli skupaj. Obenem želim celotnemu kolektivu še mnogo delovnih uspehov pri nadaljnjem delu. Zinka Kozel Prispevajte s svojimi članki k večji pestrosti svojega glasila! Zapisali so: Devizni trg tekstilcev Ker ni enotnega jugoslovanskega deviznega tržišča za celotno gospodarstvo, je tekstilna industrije iz Jugoslavije lani vzpostavila »svoje« devizno tržišče, na katerem so prodali ali združili 100 milijonov dolarjev. Splošno združenje tekstilne industrije Jugoslavije je svoje članice obvezalo, da na podlagi samoupravnega sporazuma del zasluženih deviz združijo ali prodajo proizvajalcem surovin ali drugim delovnim organizacijam tekstilne industrije, s ka- terimi sodelujejo. S takim usmerjanjem prostih deviz znotraj tekstilne industrije želijo zagotoviti izvoz izdelkov višje stopnje predelave ter pomagati domačim proizvajalcem surovin, da bi brez najemanja dragih posojil prišli do deviz za uvoz mnogih sestavnih delov in repromateriala. Sporazum tekstilcev so sprva hvalili, zatem pa vedno bolj grajali. Enoletni rezultati, ki sicer še niso statistično obdelani, pa kažejo, da so tekstilci pravilno razumeli cilje gospodarske stabilizacije. Namesto, da vsaka delovna organizacija sama zase izvaža tisto, kar ima, je tekstilna industrija Jugoslavije povezala svoje vrste in tujim kupcem prodala v glavnem gotove izdelke v vrednosti okoli 200 milijonov dolarjev. (Ljubljanski dnevnik, 14. januarja 1985) Izdaja v 1350 izvodih DO Dekorativna, n. sol. o., Ljubljana, Celovška 280, tel. 574-316 — Uredniški odbor: Francka Rupar, Alojz Koncilja, Marjan Peklaj, Edvard Cepuš, Milan Kočar, Tone Tomc, Milka Klobučar, Janja Hofer, Marija Murn — odgovorni urednik — Tiska: Tiskarna Ljubljana, Tržaška 42, Ljubljana. — Po zakonu o javnem obveščanju (Ur. list SRS, št. 121/72) je glasilo oproščeno davka na promet.