Št. 28. V Gorici, v sredo dne 8. aprila 1903. Tacaj XXXIII. Izhaja trikrat na teden * Šestih Izdflnjlh, in sicer: vsak torek, četrtek in soboto, sjotranje tedanje opoldne, vejemo izdan je pa ob 3. mi po. poldne, in stane z uredniškimi izrednimi prilogami ter s .Kažipotom" ob novem letu vred po pošti pra-jomana ali v Gorici na dom poŠiljana: Vse leto .,>.... 13 K 20 h, ali gld. 660 pol leta........6 „ 60 , , , 3-30 aetrt leta ........ I , 40 . , , 1-70 Posamične Številke stanejo 10 na.;' Od 23. julija 1902. do "preklica izhaja ob sredatf " n sobotah ob 11. uri dopoludne. Naročnino sprejema upravniStvo v Gosposki ulic": 5tv. 11 v Gorici v«GoriSki Tiskarni« A. GabiSček vsak dan od 8. ure. zjutraj do 6. zvečer; ob nedeljah pa od 9. do 12. ure. Na naročila brez dopo»l»*e naročnine te ne oziramo. Oglasi In poslanica so račimijo po petit-v»iab.i. če tiskano 1-krat 8 kr., 2-krat 7 kr., 3-krat 8 kr. vsaka vrstav Večkrat po pogodbi; — TelSjeorke po prostora. — Reklame in spisi v uredniškem delu 15 k*, vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgo-,ornosU »Vbo za omiko, svobodo in napredek!« Dr. K. Lavrii. Uredništvo se nahaja v Gosposki nlioi 8t 7 v Gorioi v I. uadstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 6. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 13. dop. UpravniStvo te nahaja v Gosposki ulici SI 11. Naročnino Id oglase Je plačati loco Gorloa. Dopisi nnj se pošiljajo le uredništva. Naročnina, reklamacije in drage reči, katere ne padajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le ¦¦pravniStvn. „PBIMOREC" fzbai« neodvisno od «Soče» vsak petek in stane vse „toto_3 K SO h ali gli 1-60_______________;________ «8oča» in cPrimoreo» se prodajata v Gorioi v to-bakarni Soliwarz v Šolski nlioi Ju Jelleraitz v Nunski ulioi; — v Trstu v tobakami Lavrenčič na trgu deUa Caserma in Pipan v^ulioi Ponte della Fabbra Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič" v Gorici. »Gor. Tiskarna« A. Gabricek (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal. Dr. Šuster.iC in kranjski deželni zbor. NuIIa dies sine linea — po slovenski: dr. ŠusterSiC vsaki dan kako nakleplje. Pred nedavnim časom je šel po nekaterih nemških listih glas, dauberejo kranjski klerikalci v svoji ožiindrani politiki milejše slrune, da zvabijo na zborovanje zopet deželni zbor. Iz takega narnigavanja je bilo sklepati, da tišči klerikalne mogotce v beli Ljubljani obstrukcija za vrat s tako silo, da se hočejo vsaj kolikor toliko iznebiti njene *?lezne roke. Kakor sedaj ve javnost, so se vršila pogajanja, ki so merila na to, da bi se zopet sešel kranjski deželni zbor vsaj na kratko zasedanje sedaj po velikonočnih praznikih. Treba je rešiti nujne gospodarsko reči* in dosti med temi je lakih, da čutijo klerikalci, kako jih vlečejo v zagato, iz katere ni izhoda. Pogajanja so se vrtela v glavnem le okoli vprašanja, katere reči so najnujnejše, katere torej naj pridejo pred vsem na razpravo v kratkem povelikonočnem zasedanju. Klerikalci so predlagali, naj se rosi regulacija Mirne na Dolenjskem, naj se dovolijo posojila vinogradnikom in naklade cestnim odborom, in stori naj se kaj Se za kako drugo reč, kak vodovod itd,, o čemur pa bi se stranke šele sporazumele. Klerikalci so stremili pri teh pogajanjih za tem, da rešijo vse take zadeve, katere so jim — ne-v a r n e, kajti rešiti jih je potreba nujno, to pa se da le potoni deželnega zbora, ki pa doslej ni mogel vršiti svoje naloge radi ob-strukcije dr. Šusteršiča in njegove kompanije. Napredna večina se ni proti vila zahtevam klerikalcev, marveč jim je pritrdila, ker je upoštevala pač, da gre za splošno javno korist, za korist cele dežele. Umevno, da je pri teh pogajanjih povedala tudi večina deželnega zbora svoje zahteve. Narodno-na-predna stranka je zahtevala, da se reši v tem zasedanju predloga o vodovodu, za Kranj in okolico. Sicer je imela zahtevati še marsikaj, ali vse drugo je dela na stran za sedaj, samo da se more pred vsem dognati to pereče vprašanje. Kakor se vidi, je zahtevala v primeri s klerikalci jako malo. Veleposestniki so rekli pri tem, da ako se do-, volijo izdatki za toliko rečij, bodo ti gotovo jako veliki, zato treba tudi določiti, kje vzeti denar; radi tega so zahtevali, da mora deželni zbor rešiti pred vsem budgetni pro-vizorij. Kaj so storili klerikalci na to? Niso privolili v skromne zahteve deželnozborske večine, marveč so jih kratkomalo odklonili ter tako preprečili sklicanje kranjskega deželnega zbora na povelikonočno zasedanje. Glavni krivec na tem je zopet — dr. Šusteršič. Budgetnega provizorija noče. V svoji vsevednosti in vsemogočnosti se je bil namreč pritožil na državno sodnijo proti cesarski odločbi, s katero je bilo kranjskemu deželnemu zboru dovoljeno pobiranje deželnih naklad za letos. Ako bi Šusteršič sedaj dovolil rešitev budgetnega provizorija, bi se prav popolnoma osmešil s svojo pritožbo, ker bi se po eni strani pritoževal radi neke reči, katero bi po drugi strani dovoljeval. Torej zato, da ne bo razpostavljen javnemu zasmehu, kateri je zaslužil sam, zato, da ostane njegova smešna pritožba proti cesarski odločbi še nekaj časa na površju, zato je odklonil vse zahteve deželnozborske večine. Egoizem ga je spravil do tega koraka, krnet mu je le deveta briga! Naj počiva vse tisto toli potrebno gospodarsko delo, naj čaka regulacija Mirne, vinogradniki naj se tolažijo še dlje z božjo pomočjo, cestni odbori naj zidajo le v duhu potrebne ceste, kaj njemu v.a to mar, ko pa hoče izbojevati boj proti omenjeni cesarski odredbi. On je šel k pogajanjem le s tem namenom, da klerikalna stranka reši svoje najnujnejše reči, radi katerih že ljudstvo mrmra, naprednjaki in veleposestniki bi smeli le milostno sprejeti zahteve iz ust sorodnika sv. Duha, se mu globoko prikloniti ter molčati in niti ziniti ne bi smeli o kakih svojih zahtevah. Ali ker se seveda to ni moglo zgoditi, se je razjezil klerikalni malik in je preprečil sklicanje deželnega zbora. »Slovenec", patentiran lažnjivec in obre-kovalec ter glasilo ljubljanskega škofa, je igral pri vsej tej reči že s početka tako vlogo, da se je dalo sklepati že naprej, da zvali vso svojo krivdo na ramena narodno-na-predne stranke. In sedaj bruha svete jeze in srda ter hiti lagati, kako so klerikalci nedolžni in da so krivi le liberalci, da ne bo sklican kranjski deželni sbor. Niti pripovedovati noče natančneje, kako so se vršila pogajanja, in noče povedati pravega vzroka, zakaj da ni prišlo do sklicanja deželnega zbora, marveč kar kratko malo trdi, da je vsa krivda na tem na napredni strani. To je že stara taktika klerikalcev, in geslo: »Rečeni ti, da mi ne porečeš", jim je vodilna zvezda v takem nelepem bojevanju. Postavili so se pa tudi na jako komodno stališče, da namreč manjšina nima nikake odgovornost", ako ne bo mogoče retfH vseh tistih nujnih gospodarskih rečij. »Slovenec« kliče celo, naj odstopi večina ter menda kar prepusti svoje sedeže klerikalnim gospodom! Ako večina ne more v deželnem zboru delati v blagor ljudstva vsled blazne obstruk-cije Šusteršičeve manjšine, kdo pa naj bo delal, ali morda manjšina? Saj večina šo lože obstruira proti manjšini! Kako blazne zahteve so se torej rodile v posvečenih glavah »Slovencevih" urednikov 1 Poteg jeze nad naprednjaki leti »Slovencu* iz tonzure strela tudi na vlado, od katere zahtevajo, da mora kar slepo storiti to, kar oni hočejo, ter popolnoma prezirati večino v deželnem zboru. Strašno mogočne se delajo zopet, v resnici pa jih je strah, in da bi se ga iznebili, začnejo zopet s shodi, na katerih bodo farbali in lagali, da se bo kadilo do neba... Gotovo, da ne ostane na miru pri tem narodno-napredna stranka, marveč da stopijo njeni odposlanci po potrebi med ljudstvo, da mu razodenejo, kje tiči laž in kje resnica, kdo hoče kmetu dobro in kdo ga ima za norca. Marsikomu se se po takem potu Že odprle oči, sedaj se bliža zopet čas, odpirati ljudstvu oči, da bo videlo klerikalne sleparje v vsej njihovi nagoti. Ljudstvo na Kranjskem je postavljeno po teh dogodkih pred novo preskušnjo, po kateri se morajo pomnožiti vrste narodno-napredne stranke. Gospodstva laži mora biti tudi enkrat konec! DOPISI. Iz Staregasola. — Ustanovili smo bralno društvo z namenom v izobrazbo ljudstva, sklenili smo ob enem, da se na bomo ozirali na nobeno strankarstvo, ali, žal, ko so prišla pravila potrjena od o. kr, nameit-ništva iz Trsta, je nekoga stralno presuniio, da ima to kmetsko bralno društvo ime »Svoboda", Prijel se je za svoje 3 Bizmarkove lase ter si jih hotel izpuliti iz glave. Nahuj-skal je neko tercijalko, ki je trosila potem po vasi ve^t, da sedaj pride živ hudiC in antikrist v Staroselo, ker smo ustanovili bralno društvo. Časniki nam prihajajo že dva meseca, ali hudič in antikrist nista pohru-stala še nobenega društvenega uda, G. T. povemo, da smo, hvala Bogu, še vsi zdravi« in mu ob enem svetujemo, da ker je pre-čilal pravila in ve, kak namen ima društvo, stori najbolje, da nas pusti pri miru, kakor mi njega. Ali mi vemo, zakaj nam ne da miru, pa ga tudi nam ne sme dati, ako hoče biti deležen milosti pri farovSkih krožnikih, katere prav rad oblizuje. Povsodi so učitelji v prvi vrsti imeti za bralna društva, on pa je v prvi vrsti unet za razdiranje, ker krožnikov paragraf tako veli, Ako pa nas le ne pusti pri miru, ga potipljemo za drugo struno. Drugega sovražnika ima društvo v črnem talarju, ta pa je zvit kakor lisica« Pograbi kamen izza plota, ga vrže na društvo, pa hitro skrije roko, da bi ga kedo izmed društva ne zapazil. On je namreč velik nasprotnik »Slov. Naroda" ter agitira kar se da proti njemu. Tudi njemu svetujemo, da naj miruje, ako hoče, da ne pridejo na svetlo reči, o katerih meni, da so že pozabljene. Ako začnemo pisati o njem, bomo imeli mnogo pisati; torej naj si izvoli, kar mu drago. Tretji sovražnik društva je naš staro-seiski župan, ki je tako »kunšten* mož, da je rekel, da bralno društvo v Staremselu obstane le, ako ga bode podpira) dr. Turna iz svoje !:*4gajne. Mi pa mu rečemo na to, da naše društvo bo obstajalo dlje časa nego bo on sedel na županskem stolu; zaradi tegp ne bode hodilo društvo k železnici ljudi odirat. S**cer pa g. župan ne dela po svojem Križarji Zgodovinski roman v štirih delih. Poljski spisal II. Sieukleffiez. — P«sl. Fodravski. (Dalje.) »V imenu Očeta in Sina, kako spako si nam pripeljal?« zakliče Matija. »Eh,« odvrne orožjenosec, »meni je rekel, da je človek in ogljar, toda ne vem, ali Je to res.« Oj, to ni človek, to ni Človek!« se oglasi Vit. Toda Matija mu zapove, naj molči; na to jame pozorno ogledovati zvezano bitje, a potem nakrat reče; »Prekrižaj se, takoj se mi prekrižaj!« »Hvaljen bodi Jezus Kristusi« zakliče jetnik in se urno prekriža; na to se globoko oddahne ter zaupljivo pogleda navzoče. Čez kratko ponovi: »Hvaljen bodi Jezus Kristus! kajti nisem vedel, ali se nahajam v krščanskih aH zlodjevih rokah. O Jezus!« »Ne boj se! Nahajaš se med kristjani, ki radi slušajo sveto mašo. Kdo si h »Ogljar, gospod, ogljar! Sedem nas tiči v kolibi z ženami in otroki.« »Kako daleč od tod?« »Približno za tisoč korakov.« »Po kateri poti hodite v mesto U 5Imamo svojo pot ob zlodjevi dolini.« »Ob zlodjevi? Prekrižaj se Še enkrat!« »V imenu Očeta, Sina in svetega Duha. Amen.« »Prav. Ali je mogoče priti naprej z vozom po tej poti?« »Sedaj je povsod mokrotno, toda ondi ni tako, kakor na cesti, ker po dolini piha veter in suši blato. Samo težavno je priti do Bude, toda jaz poznam gozd, ter vas tjekaj pospremim.« »Ali nas pospremiš za groš ali za dva?« Oglar je radostno privolil. Izprosil s' je še pol hleba kruha, ker ga v gozdu že davno niso videli, dasi niso umirali gladu. Sklenili so, da pojdejo jutri zarano, ker potovati po noči ni bilo dobro, O Borutu je pripovedoval ogljar, da Časih grozno »hrumi« po gozdu, da pa ne dela krivice niti popotnikom, niti drugim ljudem, marveč da preganja le druge zlodje po goščavi. Pač pa ni bilo dobro srečati ga po noči, zlasti ako je bil človek pijan. Po dnevu, in če je Človek trezen, se ga ni treba bati. »Toda ti si se vendarle bal?« »Ker me je pograbil ta vitez nakrat tako močno, da sem si mislil, da ni človek.« Jagjenka se je jela smejati, ker so smatrali ogljarja vsi za nekaj nečistega, on pa je zopet njih smatral za nečiste duhove. Anica Setjehovna se je smejala ob enem ž njo, Matija pa je rekel: »še se ti niso posušile trepalnice od joka za Čehom, pa se že smeješ?« Čeh pogleda njeno zardelo ličicean vide, da ima trepalnice še mokre, vpraša: »Ali ste se jokali za menoj?« »Ej ne!« odvrne deklica. »Samo bala sem se, in to je vse.« »Saj ste plemkinja ter bi se morala tega sramovati. Vaša gospodinja ni tako bojazljiva. Kaj se vam je moglo tu pripetiti po dnevu in med ljudmi?« »Meni ničesar — toda vam?« »Toda poprej ste rekli, da se niste jokali za menoj.« »Nisem se jokala za vami.« »Torej zakaj?« »Iz strahu.« »In sedaj se ne bojite?« »Ne.« »A to zakaj?« »Ker ste se vrnili.« Na te besede jo Čeh hvaležno pogleda, se nasmeje ter reče: »Res, na ta način bi se mogla pričkati do jutra. Jako zviti ste!« Toda njej se je moglo reči poprej vse drugo, samo to ne, da je zvita. GLvač, ki je bil sam kaj bistroumen človek, je to dobro vedel. Vedel je takisto, da mu je deklica vsaki dan bolj naklonjena. On sam je sicer ljubil Jagjenko, toda brez nade, kaker pod-ložnik ljubi hčerko svojega kralja. Med tem ga je potovanje čimdalje bolj zbliževalo z Anico. Ker pa je bil vročekrven mladenič, so inu zagomazeli kar mravljinci po hrbtu, ko je pogledal njene jasne oči, njene plave lase, ki niso hoteli ostati pod mrežico, na mično njeno postavo ter mične kakor iz kamena izklesane noge, ki so objemale njenega vranca. In ni se mogel premagati, da je ne bi večkrat in čimdalje pozornejše ogledoval ter si pri tem nehotč prepričanja, in tudi ne sme, temveč mora delati po prepričanju svoje žene Mice. . Mi ne iščemo prepira z nikomur, ali odbijali pa bomo vsak napad na društvo z odločno besedo. Domače ta razne novice. Senatni predsednik Filip Abram. — V »Slov. Nar." je priobčil v spomin našemu rojaku Filipu Abramu članek nekdo, ki je imel gotovo priliko, poznati ga bližje ter opazovati njegovo delovanje. Ker smo hoteli že tako spregovoriti še nekaj besed o pokojnem našem rojaku, posnem-ljemo kar iz omenjenega temeljitega članka nekaj, kar bo gotovo zanimaloi naše čitafelje, in s čemur naj bo postavljen mal spomin v naSem listu velikemn možu. Filip Abram se je rodil v štanjelski oblini na Krasu. S svojim bratom dr. Josipom, bivšim dež. poslancem in odbornikom, sta pohajala šolo v Gorici, kjer sta dovršila tudi nekaj gimnazijskih razredov. Višje razrede pa sta obiskovala v Benetkah, kjar je bil stric dvorni ka-pelan in vzgojitelj pri podkralju nadvojvodi Rainerju. Na dvoru v Benetkah se je navzel Abram finega takta in vsestranske omike, kar ga je odlikovalo vse življenje, in tam je sklenil tudi osebno prijateljstvo z gojencem svojc-ga strica, z nadvojvodo Rainerjem. !z Benetk je odšel na dunajsko vseučilišče, od tam pa v Gradec, kjer je bil Kopačev in Skedlov slušatelj. Ko je končal študije, je vstopil v 3luLbo pri apelacijski sodniji v Trstu. Kot sodni pristav je služil pri več sodnijah, kot sodnik pa v Komnu in v Tolminu, kjer ga je vezalo ozko prijateljstvo s tedanjim okr, glavarjem baronom Winklerjem. Kmalu pa so ga poklicali v Trst za svetnika, kratko na to je bil imenovan višjesodnim svetnikom. Tu je začelo njegovo plodonosno delovanje v prilog slovenskega in hrvatskega uradovanja v naših deželah. Abram je bil izboren jurist, odkrit značaj, prikupljiv po svoji ljubeznivosti in finem taktu, radi česar so ga spoštovali tudi tisti, ki drugače Slovence gledajo le rorzko in čez ramo. Kot dvorni svetnik pri najvišji sodniji je nadaljeval svoje delo in storil premnogo za slovansko uradovanje v Priraorju. Mnogo neprecenljivih odločeb je poteklo iz njegovega peresa. Leta 1892. je stopil v pravosodno mi-nisteratvo ter imel referat za graško, tržaško, zadrsko in inomoško višjesodno okrožje. Tu je deloval mirno in tiho ter storil marsikaj za Slovence. Znal je na fin način odstraniti intrige proti sebi ter dosegel mnogo s svojo odločnostjo. Nemec Gleispach ga ni mogel trpeti. Koj ko je postal Gleispach pravosodni minister, ga je zapostavii. L. 1896. je prosil Abram radi tega nazaj k najvišji sodniji, čemur se je ugodilo. Prosil je pozneje za mesto predsednika pri višji dež. sodniji v Trstu, aH Gleispach mu je odbil. AH na to je bil imenovan senatnim predsednikom pri najvišjem sodnem in kasacijskem dvoru. In tam je ostal do zadnjega pravičen, izboren, duhovit, mil, objektiven in pravicoljuben, s kratka: uzor uradnika. Poleg tega pa Je ostal zvest sin svojemu narodu, katerega je ljubil kakor svojo ožjo domovino. V zgodovini naših bojev za ravnopravnost ostane Abraraovo ime zapisano z zlatimi črkami na odličnem mestu, in Kras sme biti ponosen na tega svojega velikega sina. Slava mu! Pogreb Abramor na Dunaju je bil jako lep po udeležbi in po vrednosti oseb, ki so se ga udeležile. Prišlo je mnogo na Dunaju bivajočih Slovencev, več slovenskih poslancev, znancev in čestilcev pokojnega, mnogo justičnih uradnikov, ministerski predsednik Korber, predsednik najvišje sodnije itd. Preizkušnje na tukajšnjem ženskem učiteljišča. — Preizkušnje začno, in sicer zrelostne dne 4. maja ob 8. uri zjutraj; učiteljske usposobljenosti za splošne ljudske in meščanske šole dne 11. maja; učiteljske usposobljenosti za ženska ročna dela dne 4. maja ob 3. uri pop.; usposobljenosti za otroške vrtce začetkom meseca junija. Prošnje je predložiti za prve tri preizkušnje do 15. t. m., za zadnjo do 15. maja pri ravnateljstvu učiteljišča, oziroma izpraševalni komisiji. — Osebne vesti. — Sodni pristav v Tolminu g. dr. Karol Snider je prideljen pravosodnemu ministerslvu. Avskultant Just Dietz pride k okrajni sodniji v Tolmin. Ctospiea Zora Stlftar v Kalugi je napravila na vseučilišču v Moskvi z odličnim vspehom izpit iz latinskega jezika, da se more sedaj posvetiti medicinskim študijam. Odvetniški Izpit je napravil prt višji deželni sodniji v Trstu g. dr. Fran Pa v i e t i č. Značilna Interpelacija. Dvojna mera. — Dr. Tavčar s tovariši je stavil v zbornici poslancev nastopno interpelacijo: Dne 15. decembra 1902. so vložili nekateri poslanci iz Kranjske interpelacijo ter v isti konflikt, ki je nastal med načelnikom krajnega šol. sveta v Trnovem in ondotnim učiteljem, porabili za vsakovrstna ovadaštva zoper imenovanega načelnika. Načelnik, gospod Ivan Urbančič, daleč naokoli čislan mož, n! namreč hotel za nekatere poprave v učiteljevem stanovanju posoditi iz lastnega žepa zneska 800 K, ker je učitelj poprej izjavil, da bo pri prihodnjih občinskih volitvah klerikalno volil. Posledica te interpelacije je bila, da je nastopila državna oblast z največjo eneržijo zoper Ivana Urbančiča. Uvedla se je dolgotrajna preiskava ter je bil Ivan Urbančič izpostavljen vsem mukam take preiskave. Končno se mu je meseca marca 1903. dostavila tožba zaradi kupovanja glasa, dasi še niso bile občinske volitve v Trnovem, da, niti razpisane še niso. Ni treba povdar-jati, da je gospod Ivan Urbančič napredno misleč mož. Pred nedavnim pa se je dogodil sledeči slučaj: Neki Tomaž Pavšlar, posestnik mlina v Kranju, je bil javno obdolžen, da je s posestnikom Mihaelom Porenta sklenjeno pogojno kupno pogodbo ponaredil s tem, da je lastnoročno končni termin te pogodbe falsificiral, namreč pravo letnico 1900. je ponaredil v 1901. To ponarejanje je zasledovalo očiten namen, pogodbo na nedovoljen način podaljšati in sicer na škodo dragi pogodbi, ki jo je imenovani posestnik Porenta jeseni 1901. sklenil z neko drugo stranko. Pavšlar je bil prisiljen, ponarejanje sodno priznati ter se je nepoštenost njegovega postopanja obtežila s pričami, vendar se noče uvesti proti njemu kazenska preiskava. Imenovani Tomaž Pavšlar stoji dandanes seveda pod perutmi klerikalne stranke ter se čuti pod njimi tako varnega, da straši že več kot štiri leta po celi okolici s svojimi vodo-Todnimi koncesijami in računi pri tem, kakor je videti, tudi s protekcijo poljedelskega ministerstva. Ker so taki dogodki po tem, da morejo zbujati med prebivalstvom vero, da se na Kranjskem ne postopa z vsemi državljani pred zakonom ednako, dovoljujejo si podpisani vprašati: ,Ali hoče nj. prezvlše-nost gospod ministerski predsednik kot vodja e. kr. justičnega ministerstva potrebno ukreniti, da se v bodoče ne bodo mogli več dogajati taki s!učaji?" Dunaj, dne 19. marca 1903. — Sledi 15. podpisov. Več in manj posvečeni petallnl t Št. Petra pri Gorici se šopirijo po »Prismo-jencu* ter se delajo strašno razžaljene, kakor da se jim je zgodila kdo ve kaka velika krivica, ker se je v .Soči" zopet enkrat pre-rešetalo tisto polomljeno kmetijsko društvo, društvo zavarovanja za živino ter se dregnilo še malce dlje v šempetersko klerikalno gnezdo. Ali zakaj se je to zgodilo P Zato, da so našli, kar so iskali. Ti petelini so obre-kovali na grd način naprednjake po »Slovencu« in pe »Prismojeneu", hoteli so ed-nemu snesti kruh, naprednim vinotržcem pa so napovedali bojkot z grdim, ostudnim obrekovanjem in lažjo. Ko smo jih pa prijeli za posvečene jezike ter jih pozvali, naj pridejo z imeni na dan, so lepo umolknili, zazeblo jih je gori do tonzure, da pa vendar nekaj rečejo, so ponovili laž, da je res, kar so pisali, kakor delajo klerikalci v takih slučajih ^dosledno. — Spravili so se bili z grdim de-nuncijanstvom nad uglednega moža, hote mu škodovati. Nič ne vedo povedati pozitivnega, ampak kar grozijo in pretijo ter kažejo svojo hudobijo, in še toliko bolj se jezijo sedaj, ker vedo, da ne opravijo nič.... Kar so iskali, to so našli, sedaj pa javkajo. Ali naj le javkajo, saj bodo javkali še drugače, kadar spozna ljudstvo, kam pelje »katoliška podlaga". Taki prazni dopisi kakor v zadnjem .Pismojencu", so pa živ dokaz, kako so možje zadeti v živo in kako jih skeli, da so bili v tej polemiki pošteno te« peni. Tako se zgodi tudi v bodoče vselej, kadar začno iztezati zopet svoje lažnjive jezik* na beli dan! Le po njih l Tukajšnja odvetniška zbornica tudi ne more živeti brez neverjetnosti]. Svojo ljubezen do Slovencev je pokazala že ope-tovano (kaj so počeli svoj čas z dr. Staničem 1), nč, tako tudi pred kratkim časom. __ _ pva odvetniška kandidata z dvema izpitoma sta dobila od te zbornice pravico zastopanja pri sodniji, aH ko se je oglasil tretji, izvengoriški Slovenec, pa ni dobil take pravice. Torej dvojna mera! Toda ta je šel ter naredil še tretji izpit in vložil prošnjo za pravico zastopanja. Sedaj seveda pa ni bilo prav nikakega vzroka več, odreči to pravico, dali so jo, ali da so jo dali, za to so potrebovali pol meseca časal — N6, laško gospodo v tej zbornici nekaj 'peče in boli, ali teh opeklin in bolečin se ne iznebijo s takim postopanjem, to jim povemo na vse grlo. Mlekarska zadruga na Lublnju je začela letos delovati v novi za ta posel sposobni mlekarnici. O tem nam pišejo: Že dolgo let smo imeli namen, da napravimo poslopje za to stroko pripravno. Torej letos smo z vstrajnostjo in odločnostjo preprečili vse dosedanje zapreke ter napravili (čeprav ne še popolnoma dokončano) novo mlekarnico nam v veselje in nado na lepšo bodočnost* Napravili smo veliko dobrega, lepega in okusnega sira (iz celega mleka!). Vsak, ki ga pri naši zadrugi ukupi, hvali lepo in dobro blago. S potoma naša zadruga vse trgovce, krčmarje, zasebnike in potrebovalce sira opozarja, da ima še veliko zalogo dobrega blaga in pa po zmerni ceni tako, da nt konkurence, ne glede cene, pri tem pa tudi ne glede dobrote. Torej ta, kogar bi se to tikalo, naj ne zamudi prilike in se požuri in sam prepriča. Upamo, da kdor enkrat pri naši zadrugi kaj ukupi, da nas bo večkrat obišče. Toliko se nam je zdelo potrebno objaviti, da ne bi se rr.islilo, da pri nas »i dobrega sira. Praznik 1. maja. — Kakor se čuje, nameravajo delavci v Gorici tudi letos proslaviti 1. dan maja kot delavski praznik. Ljudska veselica bo baje na prostem ob ulici Sv. Petra. Baje najamejo dve godbi. Zdravniška zbornica za Goriško-ftradiščansko. — Ker je potekla s 17. marcem t. 1. 3-letna funkcijska doba te zbornice, se razpisujejo nove volitve; reklamacije je podati do 20. t. m. namestništvu. Iz Kanala nam pišejo, da je bil občni zbor sadjerejskega društva, ki se je imel vršiti 19. pr. m., prenesen radi javnega predavanja. Predaval pa g. A. Strekelj jako zanimivo, ali premalo je bilo poslušalcev. Predno bo občni zbor imenovanega društva, meni dopisnik, da bi bilo umestno, da bi se o tem poprej posvetovali razumni in vplivni možje in svoja mnenja objavili predsedstvu društva v Kanalu, kaj in kako naj društvo deluje v bodočnosti, ter naj se tega občnega zbora udeležijo v kolikor mogoče obilnem številu. lep sin. — Neki Štefan Batič v ulici proti gozdiču je prišel domov nekoliko pijan ter se začel z materjo, ki je stara 68 let, (Dalje v nrllogl.) mislil, kako težavno bi bilo ubraniti se skušnjavi, ako bi se zlodej spremenil v kako postavo. Anica je bila deček, sladek kakor med, a pri tem poslušna, smehljajoča; veselo je zrla v svet, kakor vrabec na strehi. Časih so prihajale čudne misli Glavaču v glavo. Nekoč, ko sta nekoliko zaostala za drugimi, se obrne on nakrat k njej ter jej reče: »Glejte, tako jezdim tu poleg vas, kakor volk poleg jagnjeta.« A njej so se zasvetili zobje od iskrenega smeha. »Ali bi me Vi hoteli snesti?« ga vpraša. »Da s kostmi vred.« In pogleda jo s takim pogledom, da je na mah vsa zarudela. Na to sta oba molčala dlje časa. Srca so jima močno vtripala; njemu od želje, njej pa od nekake sladke težnje in bojazni. Cehova želja je postajala čimdalje večja in večja, iu ko je dejal, da gre na Anico, kakor volk na jagnje, je govoril resnico. Še le ta večer, ko je zagledal njene od joka vlažne trepalnice, se je omehčalo v njem srce. On je raz videl, da je ona dobra, ljubka in nekako njegova, in ker je bil tudi sam nežne in vitežke narave, se jej ni porogljivo smejal, ko je zagledal njene solze, marveč jej jel še čimdalje bolj dvorjaniti. Ob enem je postal tudi mnogo zgovornejši in dasi je še nekako plaho stregel deklici pri večerji, je delal to vendar že drugače, in vrhu tega jej je dvorjanil tako, kakor mora plemiški orožjenosec dvorjaniti plemkinji. Stari Matija je te zapazil, navzlic temu, da je imel v mislili le skorajšnji prehod skozi gozd, ga je pohvalil za to njegovo vitežko obnašanje, katerega se je moral brez dvoma naučiti od Zbiška na mazoveš-kem dvoru. Na to, obrmvši se k Jagjenki, je dodal: »Hoj, Zbišek! Ta se zna postaviti celo pred samim kraljem.« Po večerji, ko so se imeli raziti k počitku, je poljubil Glavač Jagjenki in potem Anici roko ter dejal: »Ne bojte se ne le za-me, marveč poleg mene se ne bojte ničesar, ker jaz vas ne dam nikomur.« Na to so se vlegli možje v veliki sobi, Jagjenka in Anica pa v čumnati na široki postelji. Nobena od nju ni mogla takoj zaspati; zlasti se je obračala Anica vsaki hip na vajšnici. Jagjenka se je primaknila k njej in zašepetala: »Anica ?« »Kaj hočeš?« »Zdi se mi, da imaš jako rada tega Čeha. Ali je temu tak«?« Toda vprašanje je ostalo brez odgovora. Jagjenka jej pošepeta znovič: »Le povej mi, jaz to razumem.« Setjehovna niti sedaj ni odgovoril;, marveč jela strastno poljubovati svojo gospodinjo. Revni Jagjenki so tudi jeli globoki vsdihljeji dvigati deviške prsi. »Oj, jaz to razumem, razumem I« je šepetala tako tiho, da je mogla Anica komaj čuti te besede. XI. Po vlažni in megleni noči je nastal vetroven dan, časih svetel, pa zopet mračen, ker so se podili po nebu črni oblaki. Matija je zapovedal, da naj krenejo že o svitu na pot. Ogljar, ki jih je imel pospremiti k Budi, jih je zagotavljal, da konji prebrodijo povsod, vozove pa da bo treba semtertje raztrgati in jih prenesti, takisto tudi kovčke z obleko in hrano. To se pa ni moglo zgoditi brez truda in napora, toda trudu in naporom privajeni ljudje so se rajše poprijeli celo naj- težjega posla, samo da jim ni bilo treba ostati dalje v prazni krčmi, ter so šli veselo na pot. Celo bojazljivi Vit, odobren po oglarjevih besedah, ni kazal nobenega strahu. Takoj za krčmo so krenili v visok in navidezno neprediren gozd, skozi kateri je bilo mogoče le z največjo previdnostjo spraviti konje. Veter je časih prenehal, časih pa zapihal tako močno, kakor bi udaril z ogromnimi krili ob goste veje drevja ter jih lomil in zvijal; v gozdu je šumeio grozno od vetra, kakor da se gozd hoče nasilno ubraniti njegovih pogostih in krepkih udarcev. Oblaki so časih popolnoma zakrili solnce in jel je škropiti dež, .pomešan s snegom in točo. Stemnilo se je tako, kakor bi imel nastati večerni somrak. Vit je izgubil zopet pogum in rekel je, da se je »hudi duh razsrdil in da jim utegne škodovati,« toda nihče ga ni poslušal, da, niti bojazljiva Anica se ni zmenila za njihove besede, saj je bil njen Čeh tako blizu, da je s svojim stremenom mogla vsaki hip zadeti ob njegovo streme, čeh pa je gledal tako pogumno pred se, kakor bi hotel samega zlodja pozvati na dvoboj. Za visokim gozdom se je pričel nižji gozd in potem taka goščava, skozi katero ni bilo mogoče prodreti. Ni kazalo drugače, nego raztrgati vozove. Izvršili so to gibčno in urno. Kolesa in druge težke dele voza so nesli krepki hlapci na ramenih, takisto tudi vse zaboje z Živežem. Na ta način so morali prekoračiti veliki kos poti in še le proti večeru so dospeli v Budo. Ogljarji so jih gostoljubno sprejeli ter jih zagotovili, da po zlodjevi dolini, ali bolje poleg nje, jo mogoče dospeti v mesto. Ti ljudje, živeči v puščavi, so jako poredkoma videli kruh in moko, toda niso umirali gladu, ker so imeli dovolj hrane, zlasti rib, katerih je bilo vse polno po močvirju. Po- Priloga »Soče? št. 28. z diw 8. aprila 1 nekaj pričkati, in slednjič jo je celo ranil na levi roki. Poslali so po redarja, kateremu se je dolgo Časa zoperstavljal, ali slednjič so ga le spravili v luknjo. Kako je dr. Šnsteršič priden. — „Sudsteierische Presse" piše: Nasproli izvajanjem nekega ljubljanskega lista, kakor da bi bil dvorni svetnik dr. Ploj s svojim glasovanjem glede' pododseka za spremembo po-1? slovnika zbornice kršil klubovo disciplino, bodi le konstatirano, da je ta trditev svobodno — izmišljena, ker je dr. Ploj poprej zahteval sklep kluba. — Seveda je res, da dr. Šusteršič zopet enkrat' ni-feil-navzoč v rečeni seji. Povsod drugod se načelniki klubov popolnoma posvečajo parlamentarič-nemu življenju, da klubu, katerega vodijo, vedno dajajo informacije in direktive; le pri nas ni temu tako, zato pa je tudi toliko nezadovoljnosti s klubom in zmešnjav v klubu. Sodba katoliškega dukornlka, — V Monakovem izdaja katoliški duhovnik dr. Jos. Muller list »Renaissance", ki se bavi s cerkvenimi zadevami. V tem listu toži dr. Mflller, kako malovredni ljudje se posvečajo duhovniškemu stanu in da manjka duhovnikom omike. Dr. Muller se pa ne čudi temu, nego piše: „Za ta važni in odgovornosti polni poklic (za duhovski stan) treba posebnih sposobnosti, a žalostno je, da se mesto plemenitih, po značaju in razumu se odlikujočih mladeničev oglašajo samo smeti iz gimnazij, ki niso za nobeno d_rugo rabo, in da se — sprejemajo*. Župan-krčmar na katoliški podlagi. — Biljenski predobro znani kurat Roječ je znal s svojimi zvitarijami postaviti na županski stolec moža svoje stranke. Ta mož je krčmar in nič drugega nego krčmar. Svoj čas so po naših farovških listih grozovito zmerjali krčmarje ter jih proglašali za liberalce, in škodovati so jim hoteli na celi črti, našel se je bil celo pesnik, ki jih je opeval v politični pesmi kot liberalce. Ali ako se je našel kak krčmar, ki je kdo ve iz kakega vzroka silil g. nuncu v rokav, tisti pa ni bil razkrič*n kot liberalec, marveč kot pošten in krščanski mož, pa če je delal in živel morda prav malo tako, kakor tiče. V Biljah pa so naredili takega .katoliškega* krčmarja celo za župana. Krčme preklinjajo po prižnicah, da so pribežališče hudiča, ki moti tam ljudi in jih požira, ali to delajo le tam, kjer noče krčmar slepo ubogati g. nunca v političnih rečeh. Kjer pa se obeša krčmar nuncu za frak, tam je pa vse dobro, tam ni hudiča poleg, da bi koga zmotil in požrl, ampak tam se pije in upijani na katoliški podlagi! Gs je tak krčmar malo bolj zvit in zna posebno lepo okoli nunca hoditi, pa postane še župan, kakor v Biljah. V županovi krčmi v Biljah se živi in dela, kakor se hoče; to se umeje, saj je krčmar „g. žepan"! Druge krčmarje se strogo nadzoruje in preganja, ako le kaj mr.lega zagrešijo, pri županu pa je vse dovoljeno. N?. katoliški podlagi seveda se sme delati s kremo, kakor komu drago, in v Biljah ne grmi v cerkvi proti tej krčmi, ampak g. nune previdno molči ter rajši zavihu" včasih svoje poleno nad drugimi liberalci. Cujemo, da preganjajo zlasti enega krčmarja, katerega bi najrajše spravili ob obrt, menda za to, da bi županova krčma |niela^več^dohodkov.... - Tako fe! VeolSo lčr*ta|or jim kaže! Kdo pa jim bo potem še kaj verjel, zlasti še, ker boljšega človeka preganjajo edino le za to, ker noče biti njihov hlapec, hinavca in podleža pa dvignejo tudi na častno mesto, ako je le njihov podrepnik. Vera radi tega ne peša!! — Po liberalnih krčmah rogovih', po njihovem kriku, hudič, po klerikalnih razlivajo pa angeljci blagoslov božji.... Bežite, bežite, sleparji! Bič in poleno zaslužite! Tatvina v cerkvi. — V nedeljo zvečer se je skril neki tat v cerkvi Podturnom. Ko so cerkev zaprli, je ukradel iz nabiralnika denar, kolikor ga je bilo, odprl vrata okoli 11. ure ter odšel. Dva moža sta videla sicer nekega človeka iti iz cerkve, ali v mislih, da se je šel morda spovedat tako kasno ter je morda spovednik še v cerkvi, sta ga pustila pri miru. Kdo je tisti tat, se še ne ve. Napad? — Neki 18-letni Andrej Mar-kič iz Bat je bil prišel od doma v Solkan, in sicer po noči v družbi s tremi tovariši. Markiča so pripeljali drugi dan v tukajšnjo bolnišnico, kjer je povedal, da so ga s tovariši v Solkanu napadli s kamenji, vsled česar da je ranjen na glavi. Torej vendar I — Na sodnijah v Trstu končno vendar spoznavajo, da je edino prav le to, da se s Slovencem obravnava slovenski. V ponedeljek se je vršila na tamkajšnji deželni sodniji obravnava, ki je bila docela slovenska. Predsednik je govoril slovenski z obtožencem, drž. pravdnik je govoril slovenski, istotako branitelj dr. Slavik. Predsednik je tudi razsodbo razglasil edino le v slovenskem jeziku. — Državno pravd-mštvo je tudi začelo ulagati proti slovenskim obtožencem slovenske obtožnice. Tako je pa tudi edino prav in tako bi bilo moralo že zdrav naj biti! NaSl katolISkl divjaki. — V .Gorenjcu * eitamo: V nedeljo ponoči so čakali štirje kmetski f nitje z Otoka in iz Noš na Črnivcu pri Brezjah nekega hlapca s Črnivca, ker so mu baje nevoščljivi in jezni nanj zaradi njegove službe. Po naključju pa jim je prišel v past neki oženjen gostač iz Noš in so tega z robatimi poleni, s katerimi so bili oboroženi, tako pretepli, da bode težko okreval. Nesrečneža bi bili naši razbojniki na mestu ubili, ko bi mu ne prišel na pomoč neki hlapec iz bližine. Zelo žalostno in značilno je za ljudi, ki so nad vse pobožni in klerikalni, da se tako pobijajo in koljejo med seboj! Se med divjimi zamorskimi narodi je gotovo najti več človeškega Čuta in medsebojne ljubezni. A to ni čudno, ako postaja vedno bolj divje in surovo naše kmetsko ljudstvo, ki ga ima popolnoma v oblasti naša politikujoča duhovščina ter ga uči namesto krščanske ljubezni le politične hujskanje in sovraštva do bližnjega. Taki napak-izobra-ženci res ne morejo izobraževati drugih. Izpred sodnije. — Maksimilijan Ver-zegnassi, 26 let star, iz Tržiča, je bil obtožen tatvine. Ta mož je^bj.L mežnar ter je kradel denar iz pušic v cerkvi ter svečnike. Dobil je za to 6 mesecev trde ječe s postom in trdim ležiščem vsaki mesec. Franc Krejči z Moravskega je bil usluž-ben v Solkanu. Prišlo mu je v misel, napraviti si zbirko znamk. Pisal je raznim tvrdkam, ki se pečajo s tem, na kar je^ dobllžaželjeno z določilom, da ima zbrati, drugo pa vrniti. On pa ni nič vrnil, marveč odšel je, in dolgo se ni vedelo, kje da je. Slednjič so ga našli ter postavili pred tukajšnje sodnike, ki so mu prisodili 4 mesece ječe. Jože Fratnik, mesarski pomočnik iz Gorice, je kot prisiljenec lani 9. avg. zvečer pri delu v Ljubljani svojo obleko zamenjal in se oblekel v bluzo in telovnik ter si glavo pokril s kolesarsko čepico, vzel na hodniku stoječe kolo ter jo odkuril proti Goric!. Ukradeno kolo se je našlo dva dni kasneje skrito pod plotom ob državni cesti modi Slavino in Razdrtim. Zlate svobode se je veselil le kratek čas, ker sodnija v Ljubljani mu je z novega 13 mesecev težke ječe prisodila. Kažipot po W9rIshofuu in Knelp-povo zdravljenje. — V zalogi H. Hartmana v VVorishofnu je izšla mala brošurica, ki razlaga v kolikor mogoče kratki, avtentični obliki bilstvo zdravljenja po Kneippovem načinu, slika razmere zdravilišča v Worishof«u ter podaje več navodil o tem zdravljenju. Knjižica je pisana v nemškem jeziku, dobi se jo zastonj iz gori imenovane zaloge, V Sesljanu so izstrelili v nedeljo mino, ki je bila doslej največja v celi Avstriji. V njej je bilo 33.360 kg. smodnika. Pristop k zažiganju je bil občinstvu zabranjen. Bralno rokodelsko In kmetsko društvo »Svoboda" v Staremselu bode imelo svoj prvi občni zbot dne 13. aprila t. 1. pri Robiču v prostorih g. I. Volariča. Tanibnraško In pevsko društvo I »Svoboda* v lleuČah priredi na velikonočni ponedeljek 1903. koncert v K,agohotno prepuščeni grajski dvorani vi. sorodnega g. Josipa pl. Degrazia. Začetek ob 4. uri popoldne. Vspored: 1. A. Bosiljevac: »Puna srca, pune čase" — koračnica, udarja tamb. zbor. 2. H. Volarič: »Divja rožica" — dvo-spev s spremljevanjem tamb. zbora. 3. V. G. Brož: »V sladkoj sanji' — valjček, udarja tamb. zbor. 4. Nedveu: »Pesem lovčeva" — poje možki zbor. 5. Thoenig: »Glasbena slika" — svira sekstet. 6. Medved: »Pogled v nedolžno oko" — sopran-solo s spremljevanjem seksteta. 7. Foester: .Domovini* — poje mešan zbor s tenor-soldT 8. E. Sirca: ^Venec nar. pesmi" — udarja tamb. zbor. 9. Dezormes: .Koncertna polka" udarja tamb. zbor. 10. Razdelitev dobitkov. Vstopnina 60 vin. Sedeži I. do III. vrste 40 vin., ostali sedeži 30 vin. Pri vstopu dobi vsak brezplačno 1 listek za sreekanje. Po koncertu zabavni sestanek v dvorani g. Znidarčiča. K obilni udeležbi vabi — odbor.. Mednarodna panorama. — Ta teden nas vodi panorama po zanimivih Solnograš-kih planinah. Vidi se Solnograd, Ischl, razne krasne krajevne scenerije, pogorje, planine, gradovi itd.; za ljubitelja prirode je ta serija velike vrednosti. _____Okradena. — Dekli Emiliji Spiglovi v Kočeviji je izginilo 73 krofl iz škatljice v omari. Sumijo, da bi bila odnesla ta denar neka Magdalena Juhant s Kranjskega, ki je spala tiste dni pri Lebanovih, kjer služi ona dekla, kajti izginila je 31, pr. m. ter je pustila tam vse svoje malenkosti. Padel je pri delu na mostu čez Sočo pri Barki neki 18-letni Melhijor Kaiser iz Slavonije. Padel je na glavo ter se nevarno poškodoval po glavi, čelu, na levem očesu ter še drugodi po telesu. Prenesli so ga nemudoma v bolnišnico. Oddaja gradbenih del bohinjske Položnico na črti med Podbrdom in Gorico je razpisana, in sicer se odda delo v devetih delih. Prvi del sega od Podbrda do Hude-južne, drugi od Hudejužne do Kneze, tretji do Bače, četrti do Loga, peti do Ajbe, gesti do Anhovega, sedmi do Podsabolina, osmi do St. Mavra, deveti do Št. Petra pri Gorici. Dela se morajo izvršiti tako, da bo do 1. dec. 1904. vse pripravljeno za pokladanje železnih mostov, do 1. jun. 1905. pa mora biti gotovo vse, da se začne so z raznimi tehniškimi deli. S 1. oktobrom 1905. so ima železnica izročiti javnemu prometu. Vse podrobnosti o teh delih se poizve pri c. kr. ravnateljstvu državnih železnic na Dunaju VI., Gumpendorferstrasse 10. in pa pri c. kr, vodstvu železniških del v Gorici. Zahvala. — Podpisano županstvo se tem potom iskreno zahvaljuje slavnim društvom »Narodni sklad", »Šolski dom* v Gorici in »Ciril in Metod v Ljubljani za blagonaklo-njenost in denare prispevke, s katerimi so zagotovila obstanek otroškega vrtca v Devinu. Županstvo občine Devin, 7. aprila 1903. Župan: Predsednik odseka: Jos. Mer v ic. Jos. Sorč. Listnica. - »Slovenec" se je nekaj razkoračil v »kotičku za liberalce*. Morda dobimo v soboto toliko prostora, da okrcamo brer.^brasnost farovškega lažnjivca ia glasila škofa ljubljanskega. Frana AVilhelma odvajajoči čaj od Frana Wilhelma, lekarnarja c. in kr, dvornega zalagatelja v Neunkirchenu, Nižje Avstrijsko, dobi se v vseh lekarnah zavitek po 2 K av. velj. Kjer se ne dobi, razpošilja se naravnost. Poštni eolli -15 zavitkov K 24'— razpošilja se prosto na vsako avstrijsko- gostili so Ž njimi bogato tudi svoje goste, za to pa so poželjivo stegali roke pe pečenein kruhu. Žene in otroki ogljarjev so bili črni od dima. Med njimi je bil tudi neki starec, ki je imel že čez sto let, kateri se je spominjal klanja v Lenčici 1. 1331., v katerem letu so bili Križarji to mesto popolnoma razdrli. Dasi so Matija, Čeh ter obe deklici slišali vse to že poprej od prtorja v Seradcu, so poslušali vendar sedaj radovedni tudi tega dedca, kateri sede" pri ognjišču in pregreb&je oglje, je izkopaval iz njega strašne spomine svoje mladosti. Da, tudi v Lenčici kakor v Seradcu niso prizanesli Križarji niti cerkvam, niti duhovnikom in kri starcev, žensk in otrok je tekla izpod njihovih mečev. Križarji, večno Križarji! Matijčeve in Jagjenkine misli so letale neprestano k Zbišku, kateri je bil sedaj res kakor v volčjem gobcu, sredi sovražnega plemena, ki ni poznalo niti usmiljenja niti gostoljubja. Tudi v Anici je jelo umirati srce, ker ni bila gotova, če jim morda na poti za opatom ne bo treba zaiti med te okrutne ljudi. Starec je potem jel pripovedovati o bitki pri Plovcu, s katero je bil križarski pritisk končan in v kateri se je on boril z železnim buzdovanom v roki feot pešec v splošni kmečki Četi. V tej bitki je poginil skev) ves rod Gradovcev, in Matija je dobro poznal vse njene podrobnosti. Ali navzlic temu je koprneče poslušal starčevo pripovedovanje o groznem porazu Nemcev, kako so padali nalik travi pod meči poljskih vitezov in pod krepko močjo kralja Laketka. »Hej, še se spominjam!« je dejal ded. •Prihruli so v ta kraj, požgali trdnjave in gradove, da, majhine otroke so kar v zibeljkah morili, za to pa so tudi doživeli grozen konec. Ej, krasna je bila ta bitka! Kadar zaprem oči, takoj vidim bojno polje.« In zaprl je oči ter umoiknil, polagoma pregre- Mje žrjavico na ognjičču, dokler ga Jagjenka, ki ni mogla pričakati konca pripovedovanja, ni vprašala: »Kako je bilo to?« »Kako je bilo to?« ponovi starec. »Spominjam se onega polja, kakor bi ga še sedaj gledal; bilo je ondi grmičje, na desno mlaka in nekoliko polja s setvijo. Toda po bitki ni bilo več videti ni grmičja, niti polja, niti mlake, marveč je povsod ležalo železo, povsod je bilo polno sulic, mečev, sekir, kopij in oklepov, ležečih drug nad drugim, in ž njimi bi bilo mogoče pokriti vse zemljišče. Še nikdar nisem videl toliko ubitih ljudij in toliko prelite krvi...« Ti spomini obodre" znovič Matijčevo srce, ki reče: »Resnica! Gospod Jezus je usmiljen! Takrat so napadli to kraljestvo kakor požar, kakor povodenj. Oni niso ugonobili le LenČice in Seradca, marveč še več drugih mest. Toda kaj? Naš narod je jak, žilav, on ima v sebi nezlomljivo moč. Ako ga tudi pograbiš, pasji brat križarski, za brado, ga vendar ne moreš zadaviti, marveč ti še on izbije zobe. Glejte samo: kralj Kazimir je pozidal mesti Seradec in Leneico tako lepo, da sta šo lepši nego sta bili poprej, in ljudje se v njima odgojujejo kakor nekdaj, a Križarji, kakor so nekdaj padli pri Plovcu, tako še sedaj leže in gnijejo. Daj nam Bog vselej tako srečo!« Starec je na to iz početka kima je z glavo pritrjeval, končno pa je dejal: , »Ponekje oni ne ležijo in ne gnijejo! Kralj je po bitki zapovedal nam pešcem, naj izkopljemo velike jame, in ljudje iz okolice so nam prišli pomagat. Zmetali smo Nemce v jamo ter jih dobro zagrebli, da bi se iz tega ne izcimila kaka bolezen, toda oni tam niso ostali.« »Kako, da niso ostali? Kaj se je zgodilo ž njimi?« »Jaz tega nisem videl sam, marveč pravim samo to, kar so ljudje govorili pozneje. Po bitki je nastala velika nevihta, ki je trajala dvanajst tednov, toda le po noči. Po dnevu je sijalo soluce, kakor po navadi, po noči pa je divjal vihar, le malo je manjkalo, da ni odnesel ljudem las z glave. Zlodji so letali namreč tolpoma po zraku, vsakteri z vilami, in kadar je kateri priletel, je zasadil vile v zemljo, nabodel Križarja ter ga odnesel v pekel. V Plovcu so slišali ljudje tak grozen hrup, kakor bi tulila cela jata psov, toda tega niso izvedeli, ali so tako tulili Nemci vsled strahu, ali pa so se tako radovali zlodji. Bilo je slabo, dokler zemlja o novem letu ni zmrznila tako, da ni bilo mdči zasaditi vile va-njo.« Za trenutek je umolknil in potem dodal: »Toda daj nam Bog, gospod vitez, tak konec kakor ste rekli. Čeprav jaz tega ne učakam, toda taki mladeniči, kakor sta ta dva tukaj, učakajo to. Ali tega vendar ne bosta videla, kar so videle moje oči.« Po teh besedah je jel ogledovati Jagjenko in Se-tjehovno, čude" se krasnim njunim licem, končno pa reče odmajaje z glavo: »Ej, ej! takih mladeničev pa res še nisem videl!« Tako in temu podobno so se razgovarjali večji del noči, na to pa so polegli po mahu, ki je bil mehak kakor perje. Pokrili so se s toplimi kožuhi, in okrepčani po trdnem spanju, so se napotili drugega dne" zarano dalje. Pot poleg doline sicer ni bila dobra, pa tudi ne preveč slaba; še pred solčnim zahodom so zagledali lenčiški grad. Mesto je bilo znovič pozidano iz razvalin, deloma iz rdeče opeke, deloma iz kamena. (Dalje pride.) ogersko poštno postajo. Na vsakem zavoja je znamenje pristnosti grb trga Neunkirchen (devet cerkva) natisnjenih. 4 40.000 kron znaša glavni dobitek srack za gorka zatočišča. P. n. g. Citatelje opozarjamo, da bode srečkanje nepreklicno 2 3. aprila 1903. in se sleherni dobitki izplačajo od zalagateljev v gotovini z 10% odbitkom. iamiiliis etnična ie vzrok lisofierim bo~ NsifillM dlOlliiit Jeznim. Nerazumljivo je, kako more današnje človeštvo to zanemarjati, da ne išče vzroka tolikih bolezni}, katere izvirajo ravno iz tega. Ako to odstranimo, pomagano nam je: Poslužujemo se tedaj rogaške vode .Tenipel - vrelcu-, me-šajmo isto z vsakdanjo našo pijačo in_ videli boderao, tako dobrodefrio vpliva na naše telo ter ima prednost pred jednakimi sredstvi radi bližajočega učinka. Svetovno mano Je, d« dajo Mauthner-|em napojena semena pese zapičo največji pridelek. Ravno tako izvrstna kakor tudi nedosežna so Mauthnerjeva ze-Ienadna in cvetlična semena. Razgled po svetu. Deželni zbori. — Sklicani so na kratko zasedanje trije dežeLJ zbori, in sicer nižje-avstrijski, štajerski in koroški. To kratko zasedanje prične 16. t. m. Pr©tl Stadlcrju. — Sarajevski Hrvatje katoliške vere so izdali proti nadbiskupu Stadlerju izjavo, ki se glasi v izvirniku tako-le: ,Naš se je kutolicki i muslimanski sviet od vajkada, uz sve historijske neprijaznosti, dobro pazio, A sada, kada bi več jedanput bilo doba, da sunce bratske sloge što jače prosine, kada nam za to treba ljubavi i mira u težkim i mučnim vremenima i po islamski i po katolički dio našega svieta, upravo sada dolazi vse izkušenje za izku•• šenjem, puca jaz, raste mržnja, a žalostne joj se posljedice vide ne samo u narodnom, nego i u gospoda rstvenom pogledu. Ovakovi razdori nastaju obiCno, što se ne shvataju prilike, te se radi toga neznanja vriedjaju redovno najnježniji osječaji, — u prvom redu vjerski. Tako i presvietli gosp. nadbiskup Štadler', zanesen svojim pretjeranim vjerskim marom, zaboravlja bitne životne i narodne interese našega svieta, smečuči s uma zakonom odredjeni put, kada koja inovjerna osoba heče da predje u katelicku vjeru. S ovom izjavom isto tako najstrožje osudjujemo takove njegove postopke, te najsvečanije odbijamo od sebe i svaki pokušaj, da bi se ma od koga miešalo Hrvatstvo sa katoličkom vjerom, te da se na nas katolike Hrvate iz Bosne i Hercegovine ma u čem obara krivica i baca mržnja zbog ma ičije nepremišljene vjerske gorljivosti. Presvietli gosp. dr. Štadler biskup je rimski. On je duhovni nadpastir i Niemcima i Magjsrima i Talijaniraa, ukratko svima pri- padnicima katoličke vjere u svojoj nadbisku-piji, pak nije nikako opravdano, da se baš zbog čisto vjerske gorljivosti gosp. nadbi-skupa udara samo izključivo na nas Hrvate iz Bosne i Hercegovine i da na nas pada mržnja. Naprotiv se čudimo Njegovo] pre-svietlosti gospodinu nadbiskupu, što živudi medju nama kroz dugo godina nije raogao da shvati, kako su naši i muslimanski životni interesi zajednički i kako nam je ruta uz ruku uztrajatt i muku mučiti, pa želimo ovim i tražirao, da svako žive na mira a svojoj vjeri, a svi skupa u ljubavi i bratstvu. — Sarajevski Hrvati katoličke vjere." Deželni fcuUarnl svet istrski. — Cesar je imenoval istrskega dež. glavarja Gampitellija predsednikom istr. dež^ kulturnega sveta, minister za pofjedelsva pa je pozval v fa svet dr. M. Trinajstiča in Frana Skalamera, posestnika v B?rseču. Dr, Fof t je govoril v nedeljo v Češkem brodu proti politiki Mladočehov. Na razmerah je kriv minister Rezek in osebni odnošaji v vodstvu stranke. V spremembi taktike češkega kluba tiči katastrofa za češko stvar. Cehi morajo na podlagi češkega drž. prava priti do Češke države in samostojnosti. Zaupniki naj dajo ukaz, da je začeti zopet brezobziren boj proti parlamentu. Mestne volitve v Trstn. — Namest-ništvo naznanja, da se bodo vršile mestne volitve v Trstu: 14. aprila za 4. razred v mestu, za 3. razred dne 17. in 18., za 2. razred dne 22. in za 1. razred dne 25. aprite. Okolica bo volila dne 26. aprila, na nedeljo, od 9. do 12. op. Kandidatom za volitve v Trstn za volilni okraj Sv. I?an je bil proglašen Ante Jakič, urednik .Slovanske Misli*. Ali odbor .Edinosti" je priobčil izjavo, ki se izjavlja proti kandidaturi Jafcičevi. Ne vemo, kako se razvije ta reč, ali nekam neprijetno se sliši že sedaj. Železnica Poreč-Kanfanar. —Istrski deželni odbor je dal žel. ministerstvu na razpolago svoto 20.000 K na račun troškov za izdelanje tehniškega načrta železniške prege PoreC-Kanfanar, kakor je bilo sklenjeno v zadnjem zasedanju dež. zbora. Delavel na progi Trst-Rakek južne železnice so predložili ravnateljstvu spomenico, v kateri zahtevajo zvišanje plače od 20 na 40 odstotkov, delavnega časa 9 dr ter še nekake druge olajšave. Odgovora zahtevajo v 20 dneh. Nova železnica. — Vlada predloži zbornici poslancev po Velikinoči načrl zakona o novi železnici v Spod. Rožni dolini na Koroškem. Oporoka hrvatskega rodoljuba. — Na Dunaju je umrl te dni Anton Kogi, bivši lekarnar v Zagrebu. — Svoje premoženje 150.000 K je zapustil v narodne in dobrodelne namene. — »Matica Hrvatska* dobi | 10.000 kron. ! Vožnja a avtomobili po želeanlcah. — Ljubljanski občiski svet je v zadnji svoji seji razpravljal o predlogu, da se pozove ravnateljstvo drž, železnic, da uvede na svojih progah na Kranjskem vožnjo z avtomobili. Za lokalni promet bi bila ta novost velikega pomena, in gotovo bi se dobro obnesla. Radovedni smo, kaj poreče železniško ravnateljstvo k tej stvari. Nova deželna predsednika t Buko-vlol In na Koroškem. — Zadnjič smo javili, da sta dosedanja deželna predsednika v Bukovini in na Koroškem stopila v pokoj. Novoimenovani deželni predsednik za Buko-vino je dr. Konrad princ Hohenlohe, ki je dosedaj deloval v ministerstvu za notranje stvari; za Koroško pa Robert baron Hein, brat deželnega predsednika na Kranjskem. Isti je bil dosedaj podpredsednik namest-ništva v Lincu. Poljski soetjallstičnl kongres. — Dne 28. in 29. junija t. 1. se bo vršil v Lvovu velik poljski socijalistični kongres, katerega se udeležijo tudi slovenski in hrvatski socijalisti. Imetje v Severni Ameriki ne zaostajajo za tekom časa. Večina njih ima s posestva na posestvo zvezo s telefonom, in ta ima zvezo tndi z bližnjim mestom. Poseben strah pred telefonom imajo tatovi živine, ker se jih tako hitro zasači. 102 leti stara. — V St. Rupertu pri Celovcu živi neka Marija Skuding, ki je stara 102 leti; je še krepka in zdrava. Junaški mož. — Na železniški postaji Caserta pri Neapolju se je zgodil pretresljivi dogodek. Nek otrok je letel preko tira, ko se je bližal brzovlak. Paznik Mihael Nontaro je skočil k otroku, da ga reši. Posrečilo se mu je otroka spoditi s tira, a vlak je pri-drdral ter zagrabil vrlega moža in mu odtrgal obe nogi. Velik štrajk na Nizozemskem. — V noči od 5. do 6. t. m. je bil proglašen po vsej deželi velik štrajk vseh delavcev in železniških uslužbencev, ki so nameščeni pri prevažanju oseb in blaga. Vojaštvo straži železnice in kolodvore. Izseljevanje Iz Avstrije. — Pri razpravi o krošnjarskem zakonu v gosposki zbornici je govorit pi. Plener tudi o izseljevanju iz Avstrije. Izseljevanje preko morja je poskočilo v zadnjih 5 letih od 23.000 na 64.000. iz Avstro-Ogerske pa na 175.000. Avstro-Ogerska stoji glede izseljevanja takoj za Italijo! Srbija. — Kralj je izdal dve prokla-maciji; s prvo se razveljavlja ustava od 6. aprila 1901. ter se odpravljajo senatorji in drž. svetniki, razpušča se skupščina ter odpravlja občinski zakon. Druga proklamacija vsposta - ja novo ustavo; novi senat in skupščina bosta imela nalog vstvariti nove interesom m roda bolje odgovarjajoče zakone. Odredbe je izdal kralj z izjavo, da želi Srbiji moči, reda in miru. Macedonija. — Rusija in Avstrija sta morali zopet storiti primerne korake pri bol- garski vladi, da napravi konec delovanju macedonskih revolucionarnih odborov. Ruski poslanik Zinovjev in avstrijski poslanik Ca-lice sta bila 5. t. m. pri sultanu v avdijenci ter sta mu v imenu svojih vlad določila zahteve glede reda in miru v Macedoniji. — Turška vlada je zaukazala mobilizirati tudi več evropskih bataljonov. Iz Belgrada dohajajo jako vznemirljive vesti o položaju v vilajetu Kosovo. Mitrovico še vedno oblega 4000 Arnavtov, drugih 2000 nahaja se pred Prištino in 1500 v Vučitrnu. Isti še vedno zahtevajo, naj se odpravi ruski konzulat. V dveh vaseh blizu Vučitrna so Albanci zažgali dve srbski šoli in eno cerkev. Turške čete ne morejo vzdržati reda invsled tega se širi anarhija po vsem vilajetu. Odpuščeni so vsi kristijanski orožniki. Mutesa-rifu Gelal paši in vojaškemu poveljniku Semsi paši v Mitrovici preti se s smrtjo, ako tekom osmih dni ne zapustita svojih mest. Arnavti so upelili dve srbski vasi, ker jim tamošnji prebivalci niso hoteli dati živil. Londonski listi prinašajo podrobnosti o klanju Bolgarov v Istibu, katero se je dogodilo dne 25. m. m. V Istib došlo je dne 24. m. m. 24 ustašev pod vodstvom rezervnih častnikov Cečvarova in Dimitrova. Kmalu na to došel je tjakaj tudi eskadron turške konjiče in je tako naletel na ustaše. Ti so se na to zaprli v neko hišo in se niso hoteli podati. Turškim konjenikom so došli med tem na pomoč baši-bozuki, na kar so Turki blizu poldneva začeli streljati na hišo. Potem so postavili v prvo vrstvo pred se nekaj bolgarskih kmetov in se začeli tako približevati hiši. Kmeti pa so pobegnili na stran, na kar so ustaši začeli streljati na Turke. Radi tega so se isti maščevali nad krneti in jih vse poklali; proti večeru pa so zažgali hišo, v kateri so bili skriti ustaši, — Osemnajst ustašev, t. j. vsi oni, ki so ostali še živi, pobegnili so na to v drugo hišo, a Turki so se umaknili iz vasi in jo začeli bombardirati s štirimi topovi. Vsled tega so morali ustaiš zapustiti vas in nadaljevati boj na planem. Ostalo jih je slednjič le še 9 živih, izmed teh so se trije sami ustrelili, pet njih pa jeBeč-varov na njih lastno prošnjo ustrelil ter slednjič ubil tudi samega sebe. Turki so potem oplenili vas in napravili nezaslišana grozodejstva. Kakor javljajo iz Belgrada, se tudi Srbija jako pridno pripravlja, da je dogodki ne prelivapijo. V raznih avstrijskih tovarnah naročila je 45 milijonov patron za puške sistema Vroka-Mauscr in 7000 pušk sistema Manlicher, na Francozkem 50.000 plaščev za dež, na Ogerskem pa 8000 konj. Fran Wilhelmov odvajajoči čaj FRANA MHLHELMA lekarnarja In o. kr. dvornega zalagatelja t Neunklrchen, Spodnje Avstrijsko se dobi v vsaki lekarni i zavitek za 2 kroni avstr. veljave. Kjer se ne dobi, vrši se pošiljatev direktno. Poštni zavoj --¦¦•••= !5 zavitkov 24 kron franka na vsako avstro-ogersko pošto. V znak pristnosti je na omotu grb občine trga Neunkircben (devet cerkva). Zapieki mladega potnika. Piše B. V. (Dalje.) Dolgočasno je bilo skoraj hoditi po teh dolgih hodnikih, kjer so razstavljena razna darila papežev, modeli cerkev, misali, tintniki in Bog ve kaj še. Še celo kip sv. Petra v verigah, čigar tendenca bije v oči, vidim tu. Neki mladi Itaiijan se je pred tem jetnikom prav ostentativno odkril in se bril norce iz tega zaprtega »poveretta«, ne da bi sluga ugovarjal. Vrlo zadovoljen sem bil, ko so se otvorila vrata, kjer je znani fresk »Aldobrandinijeva ženitev«. To je zopet pristna antična snov. Žene prapravljajo ženitbeno j kopelj, na pol razgaljena nevesta čaka plaho in boječe na I mladeniča, ki sedi pred izbo nestrpen in željen trenutka, ko bode ona njegova. In to vse je prikazano tako naravno, harmonično, nepoželjivo, s kratka grško. Kaki Correggio ali Domenichino bi slikal vse sladkasto in poželjivo. Tudi v| tej sobani so razstavljeni darovi, ki so gledalce najbolj zanimali, le redko kdo je obstal pred onim divnim freskom, ki me je tako živo spominjal na antični svet Papežu že zdravniki menda leto dni niso dovolili sprehajati se po vatikanskih vrtih. Njegov spremljevalec je bil vedno monsinjor Bisletti. Krasno se je sprehajati po tem razsežnem parku, ki še spada k papeškemu ozemlju in v katerem edino se more papež nasrkati svežega zraka, ako še mu toži v Vatikanu po zeleni naravi. Čudno čuvstvo mora biti za novoizvoljenega papeža, ako premišljuje, da mu ne bode več usojeno, dokler je živ, zapustiti Vatikana. Ni bilo še in ne bode nikdar jetnika, ki bi bival v taki palači, ki bi imel na razpolago takega parka. Pri vhodu v park na levi vidimo nasad v okusu preporoda. Ves nasad je štirivogtat, popolna simetrija vlada, vse poti, vse gredice, vsako grmovje.je v nekem skladu s celotnim načrtom. Okrog in okrog so naranče in limone, na| katerih se zlatijo sadovi. Mali stoliči iz kamena so nastavljeni po celem nasadu; pravili so mi, da se naranče tja po-1 lagajo. V sredi je velika pluskajoča fontana., obdana od antičnih kipov, okrog te so pa še štiri manjše. Čedne in j mične so mnogokotne in okrogle gredice. Francoski parki so imeli pač svoj vzor v takem nasadu iz časa rinasci-l menta. Posebno veličastni ste dve visoki palmi v ozadju, za katerima se dviga kupola sv. Petra, kar tvori božansko lepo sliko. Nad biblioteko se vidi štirivoglat stolp s teraso in malo s kositrom pokrito kupolo, opazovališče zvezd, kjer je bit zaprt Galileji. Tam gori je bojda tako lepo, da je papežev brat poleti prostovoljno prebival v tem stolpu. Krenimo na desno. Stara lavorova drevesa se zapletajo nad nami. Sprejme nas prijetna senca in hlad. Sredi zelenja se nahaja nekaka turdska jama z malim kipom Marije. Ob skali so pritrjene vizitnice oseb, katere se priporočajo lurdski pastirici. Iz treh odprtin curklja voda. Ob severnem kraju vrta je kozji hlev in vrt za sočivje, za zidom pa Borgo, proletarski Rim, moderni Aventin. Nedozidane hiše brez streh, kakor da so zidarji vsled velike nezgode zapustili delo, okna brez lesenih okvirov, hišni vhodi brez vrat, to so spomini na strašno financijalno in stavbeno krizo v italijanski prestolnici, katera je zahtevala toliko žrtev. Hudo so se motili podjetniki, ki so mislili, da postane Rim kar stanovanj in kar črez noč mesto z milijoni prebivalcev. Hiše so bile dozidane, ali nikogar ni bilo, ki bi potreboval stanovanj in kupil novozidanih poslopij. Vendar so še vedno zidali, dokler ni prišel krah in ni vse pobegnilo s stavbišč. Cele ulice s svojimi nedozidani hišami so bile slične podrtijam mesta, katero si je osvojil sovražnik. Ljudje, ki niso imeli denarja najeti si stanovanja, so se naselili v teh podrtijah. Skozi okna baročnih palač se vidi modro nebo. Kaka sramota je vendar za moderno Italijo, da je to novo najžalostnejše predmestje s svojimi novimi, ali radi občne zanikrnosti razpadajočimi hišami prav vštric solidnih starih palač Vatikana, ki so že kljubovale tolikim vekom. — Široke poti, po katerih se lahko vozijo kočije, obrobljajo visoka grmovja, ravno ostrižena po francoski šegi. Čedni so senčni logi, v katerih opaža naše oko tu in tam kak torzo, kako v zemljo zasajeno amforo, imitacijo razvalin kakega antičnega svetišča, stebra stoječa osamljena z arhi-travom, stopnice, pretegnjene z mahom in antične klopi, okoli katerih raste ciklamen in praprot. Vse to nas vara in mi mislimo, da se šetamo po kakem poganskem gaju, ali neokusen paviljon, ki je rdeče in zeleno namazan, nam uniči vso iluzijo. Šumeče kaskade razširjajo hlad. Zopet stopimo v park, katerega kinčajo visoke jelke, zakrivljene ciprese, okroglo obrezane murve, cvetoče črešnje, bezeg s svojim omamljivim vonjem, kostanji z belimi cveti, visoki in otožni evkalipti, melanholične tuje, vanilovi grmi s svojim opojnim duhom, palme z deblom, katerega objameta komaj dva moža in ob katerem se še vidijo kot les trdi ostanki odrezanih vej. Palme pač sodijo v papežev vrt, njih veje simbolizujejo mir, in miritelj sveta bi moral biti gospodar teh vrtov. Manjolije tudi že cvetejo, bajno krasni so ti veliki, kelihu podobni, cveti, kateri opajajo človeka s svojim duhom, katerih se ne smemo dotakniti s prstom, ako hočemo, da snežne beline cvetov ne kazijo črne pike. Kdo bi mogel naštevati imena vseh dreves, vseh grmov, kateri, presajeni iz južnih krajev, vendar uspevajo pod gorkim rimskim nebom ? Nikogar ne sreča samotni tujec v parku, vse je kakor izumrlo. Konečno se mi vendar ponuja sa vodnika starec z zagorelim licem, ki me pelje do papeževe vile. V njej biva papež po leti in ob času trgatve. Na mogočen okrogel srednjeveški stolp, katerega se opleta bršljan, je prteidano lično ednonadstropno poslopje, katero napravlja s svojim snežnobelim pročeljem, plavkastimi vetrnicami, belimi okni Tr^oVjko-obrtrja rejjijtroVa^a zadruga as neomejenim jamstvom v Gorici. Hranilna vloga obrestuje po 41/i^i — večje stalne, naložene najmanj na jedno leto, po 5%. — Sprejema hranilne knjižice drugih zavodov brez izgube obresti. — Rentni davek plačuje zadruga sama. Posojila daje na-poroštvo' ali zastavo na.-o-let)^ odplačevanje v tedenskih ali mesečnih obrokih, — proti vknjižbi var§einftoaTna*i^letn^6^ačevdn^*t Zadruinlfcl vplačujejo za vsak delež po 1 krono na teden, t. j. 260 kron v petih letih. Po zaključku petletja znaSa vrednost deleža 300 kron. Stanje 31. dec. 1902: Dalail: a) podpisani. ^.......K 913.200-— b) vplačani .". '.". . *7~. .-. » 305.874-50 ... \ Dana posojila........... 1,248.171-07 Dopolnilni zaklad......» 244.139-23 Vloga .7. . . ............ 912.745-25 immmmmmmmmmmmmmmmmmmm j Hizarska zadruga i Naznanja slavnemu obC 1 in založnikom 1 veliko zalogo "j ||t v loriGi (lolkan) niBtvu, gospodom trgovcem 1 i pohištva, da ima I jgbf" veliko zalogo | | izgotovljenega pohištva vseh slogov | 1 v Solkanu pri Gorici. * * * * * 1* * v Solkanu pri G-orici. 1 I Naznanjamo, da smo prevzeli I dosedanjo trgovino pohištva tvrdke | Ant. Černigoja v Trstu, Via Piazza j vecchia Št. i, katero bodemo vodili pod jednakim imenom. Kar ni v zalogi, se izvrši točno po naročilu v najkrajšem fiasu. 1 Cene zmerne. Delo je lično ter dobro osuSeno. E. LEBHERZ Gorica tovarna užig alle priporoča prebivalcem Primorskega svoje izdelke raznih.^r&t,. posebno izvrstne in zanesljive užigalice Apollo 15c p Zaloga piva | iz prve kranjske Izvozne pivovarne in sladovne na par T. Frdhlieh-Vrhnikla (Kranjske). Priporoča se za bodočo sezono cen. gg. gostilničarjem in zasebnikom iz mesta in dežele v svrho blagohotnih naročil izbornih vrst piva kakor: »Eksportnomarčno«, »Kranjski biser« in »Granat-Porter« v sodčkih in steklenicah. Jamči se za solidno in točno postrežbo po najnižje mogočih konkurenčnih cenah. — Za udobnost cen. gg. odjemalcev iz Vipavskega ima tvrdka na Goričici »pri Rebku* in v Dornbergu pri Alb. Sinigoj-u z ledom in vedno svežim pivom dobro oskrbljene ledenice. Glavni zastopnik za Gorico in deželo Josip Rovan, s zalogo v Gorici -- Rabatišde štv. 20. pod navadno ceno razprodaja radi poznega zimskega časa J. ZORNIK Gorica, Gosposka ulica 7 vse zimsko blago, kakor: krasne volnene šerpe, rute, podobleke, vsakovrstno gorko Jaeger-perilo, rokavice, nogavice, bluze zimske čevlje, volno, kožuhovino itd. VMF Nikdo naj ne zamudi lepe prilike za ceni nakup. Anton Pečenko Vrtna ulica 8 - GORICA - Via Giardino 8 priporoča pristna bela In črna vina iz vipavskih, furlanskih, briških, dalmatinskih in tatarskih vinogradov. ,„ , , Dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstro - ogerske monarhije v sodih od 56 litrov naprej. Na zahtevo pošuja tudi uzorce. C«n» zmai-ne. Poi