J V glasilo ravenskih železarjev
ravneI ^	w
informativni
Leto 45
Ravne na Koroškem, maja 2008
št. 5
Praznovanje 1. maja ob Ivarčkem jezeru
Tradicionalno praznovanje mednarodnega dneva dela je tudi letos, v organizaciji SKEI Konference Ravne, potekalo ob Ivarčkem jezeru pod Uršljo goro, kjer se je zbralo okrog tri tisoč ljudi. Zbrane sta pozdravila župana občin Ravne na Koroškem in Prevalje, Tomaž Rožen in Matic Tasič,
slavnostni govornik je bil častni občan Občine Ravne-Prevalje Mitja Šipek, sodelovali pa so še vokalni kvintet Ajda s citrarko Tino Pandev, Mežiški movžnarji, Pihalni orkester železarjev Ravne in Koroški jeklarji.
A. Č.
Foto: Andreja Čibron - Kodrin.
Utrinki s praznovanja delavskega praznika
Slavnostni govornik Mitja Šipek
Ravenski župan Tomaž Rožen Župan Prevalj Matic Tasič
Pihalni orkester železarjev Ravne je na ZGO-ju igral že v petek, 25. aprila, prvomajsko budnico pa je sklenil z nastopom ob Ivarčkem jezeru.
Vokalni kvintet Ajda
Ansambel Koroški jeklarji
Vse fotografije: Andreja Čibron - Kodrin.
DOBRA ŠTIRI LETA PO PRODAJI KOVANIH VALJEV RAVNE
V Akers valjih Ravne poslujejo nad pričakovanji
»Izjavljamo, da je družba Akers AB iz Švedske v celoti izpolnila svoje obveznosti, določene v 11. členu Pogodbe o prodaji in nakupu 80-odstotnega poslovnega deleža družbe Kovani valji Ravne z dne 19. 11. 2003,« piše v pismu, ki ga je Tibor Šimonka, predsednik uprave skupine SIJ -Slovenska industrija jekla (SIJ), poslal Miranu Reberniku, direktorju Akers valjev Ravne.
Kratka izjava, ki formalno odpravlja vse še morebitne dvome o pravilnosti prodaje ravenske družbe največjemu svetovnemu proizvajalcu valjev, je pravzaprav sinteza zadnjega štiriletnega obdobja prilagajanja in razvoja podjetja Akers valji Ravne, ki se je uspešno uveljavilo v skupini Akers Group. O dejstvih, ki to potrjujejo, in o nadaljnji viziji razvoja podjetja sem se pogovarjala z direktorjem Miranom Rebernikom.
Kratka zgodovina lastninjenja družbe
Kot je znano, so pogodbo o prodaji in nakupu 80-
odstotnega poslovnega deleža družbe Kovani valji Ravne podpisali Slovenske železarne (zdaj SIJ) in družba STO kot prodajalca ter švedsko podjetje Akers AB kot kupec.
Kupnina za večinski delež je znašala takratnih 435 milijonov tolarjev (dobrih 1,8 milijona evrov), kupec pa je s podpisom pogodbe prevzel še obveznosti, določene že z razpisom o prodaji. Tako se je družba Akers AB obvezala, da bo uresničevala poslovni načrt podjetja oziroma dosegala vsaj petodstotno rast prodaje na leto. Njena obveznost je bil tudi 2,4 milijona »težak« znesek za naložbe do leta 2007. Pogodbena obveznost glede zaposlenih pa je kupcu nalagala, da se do leta 2007 število zaposlenih za nedoločen čas (72) ne sme zmanjšati.
S podpisom kupoprodajne pogodbe pa se organizacijske in lastninske spremembe še niso nehale. Iz Kovanih valjev Ravne je nastalo novo podjetje: Akers valji Ravne. Ko je bil z družbe STO na Družbo pooblaščenko Ravne prenesen še preostali, torej dvajsetodstotni poslovni delež
(6 ZT*
(L)
•O
o
CL > i_
ro o
4-*
O LL
To je vodstvena ekipa Akers valjev Ravne v zadnjih štirih letih, ki je zaslužna tudi za dobre rezultate podjetja. Člani so se na Ravnah in v skupini zelo angažirano vključevali v procese prilagajanja in posodabljanja poslovanja.
»Danes smo enakovredni - vključeni smo v vse funkcije in procese na ravni skupine. Moji sodelavci so aktivni člani raznih timov, sodelujejo pri projektih s področja razvoja, logistike, informatike, nabave ter financ in kontrolinga,« pove direktor.
Sedijo: Alenka Pšeničnik, vodja službe Sistem kakovosti in informatika, kadri; Sonja Maze, vodja službe Nabava; Darja Grnjak, vodja službe Finance in računovodstvo.
Stojijo: Boris Santner, vodja službe Logistika; Miran Rebernik, direktor; Mitja Dretnik, vodja službe Proizvodnja.
podjetja Akers valji Ravne, je tudi nova lastnica novembra 2004 svoj delež prodala družbi Akers AB. Tako je švedska družba postala stoodstotna lastnica ravenskega podjetja valjev.
Izpolnjene in celo presežene obveznosti iz kupoprodajne pogodbe
Konec leta 2007 seje izteklo pogodbeno določeno obdobje z že omenjenimi obveznostmi kupca. Kako jih je izpolnjeval?
Število zaposlenih za določen čas je bilo konec leta večje od obvezujočega. V Akers valjih je delalo 87 sodelavcev, od teh 81 za nedoločen in šest za določen čas. Zdaj je njihovo skupno število še večje (90).
»V obdobju od leta 2003 do 2007. je bila letna rast prodaje več kot zahtevana petodstotna. Prodajne prihodke smo bistveno hitreje povečevali, zaradi konjunkture v jeklarski industriji, večje količinske proizvodnje in prodaje, rasti cen vložnih materialov in višjih prodajnih cen,« pojasnjuje direktor Miran Rebernik.
Številke njegovo trditev le še podkrepijo: po načrtih naj bi prodajni prihodki leta 2007 znašali 9 milijonov evrov, v Akers valjih Ravne pa so jih ustvarili kar 16 milijonov evrov. Rast realizacije je bila skokovita: od 7,5 milijona evrov leta 2004 do 10,8 in 12 milijonov evrov v letih 2005 in 2006.
Do konca lanskega leta je vrednost naložb znašala že 3,154 milijona evrov in je znatno presegla obveznost iz pogodbe. »Vlaganja so bila enakovredno porazdeljena v celotni proizvodni proces. Vzporedno smo povečevali obdelovalne zmogljivosti in kapacitete toplotne obdelave za vse vrste valjev, tako volumsko kot površinsko kaljene. S tem pristopom smo lahko povečali proizvodnjo valjev,« razlaga direktor.
Zdaj v Akers valjih Ravne izdelajo 5500 volumsko kaljenih valjev ali valjev za večvaljčna ogrodja na leto, ob njih pa še 1650 površinsko kaljenih valjev: 1250 valjev za ozek trak in 400 večjih delovnih valjev.
»Ob dobrih poslovnih rezultatih so se razblinjali vsi dvomi o pravilnosti odločitve pri prodaji družbe in izbiri kupca. Spomnim se, da sem že leta 2005, prav tako v intervjuju v Informativnem fužinarju, sporočal vsem, ki jih je lastninjenje še čakalo, naj se ga ne bojijo. Zdaj je večina podjetij na ZGO-ju že privatizirana, imamo ustrezne lastnike, s katerimi nam je zagotovljena vključenost na globalnih tržiščih in s tem tudi zanesljivejša prihodnost.«
Leto 2007 tudi v znamenju dobička in dobrih proizvodnih kazalcev
Čeprav so v Akers valjih Ravne lani ustvarili doslej največji dobiček v višini 3,4 milijona evrov (pred obdavčitvijo), njegovo rast pa v zadnjih letih bistveno presega rast prodajnih prihodkov, direktor Miran Rebernik ocenjuje, da je bil leta
2007 poleg dobrega poslovnega izida dosežen velik napredek tudi pri proizvodnih kazalcih. Lete tedensko in mesečno spremljajo in o njih poročajo iz vseh proizvodnih enot v skupini.
»Zelo smo zmanjšali nedokončano proizvodnjo, znižali smo tudi skupne zaloge, pretočni časi so se skrajšali za vse tipe valjev pod 30 dni,« je na dosežke zaposlenih ponosen direktor in svoje zadovoljstvo utemeljuje: »Naš glavni letošnji cilj v skupini je - ob dobri prodaji in dobičku -predvsem povečanje pozitivnih denarnih tokov, ki nam bodo omogočili investiranje. Akers Group namreč želi v okviru svojega novega poslovnega načrta podvojiti proizvodnjo valjev in temu ustrezno tudi povečati svoj tržni delež.«
Letošnji cilji, ki predvidevajo rast na vseh področjih, tudi velika vlaganja, še večja od dosedanjih (naložbeni cikel je predviden do leta 2012), bodo laže uresničljivi tudi zato, ker imajo naročil v Akers valjih Ravne dovolj. Zmogljivosti za proizvodnjo valjev za večvaljčna ogrodja so z naročili zapolnjene leto dni, medtem ko je povpraševanje po površinsko kaljenih valjih še večje - da bodo izpolnili vsa doslej sprejeta naročila, bo preteklo 24 mesecev.
»Zelo velik poudarek v našem poslovanju namenjamo varnosti. To je področje, kjer želimo bistveno izboljšati naše rezultate in postati primerljivi z najboljšimi v naši branži. Naš skupni cilj v letu 2008 je znižati število nesreč pri delu za 25 % ter uresničiti vizijo - doseči ničelno stopnjo izgubljenih ur zaradi nesreč pri delu. Da nam bo to uspelo, bomo morali krepko spremeniti miselnost, katera še vedno v največji meri botruje nespoštovanju pravil o uporabi zaščitnih sredstev,« opisuje direktor eno izmed najpomembnejših letošnjih nalog.
Nova organizacija skupine
Akers valji Ravne so zdaj torej del skupine Akers Group, največje proizvajalke valjev, ki združuje 11 proizvodnih enot v Franciji, Belgiji, Švedski, Sloveniji in ZDA, skupno podjetje ali t. i. joint venture na Kitajskem in prodajne pisarne v osmih državah. Zaposluje okrog 1800 sodelavcev.
Od letos velja nova organizacija. Oblikovane so naslednje štiri divizije: Kovani valji, Liti valji -Evropa, Liti valji - Amerika in Specialni valji.
V diviziji Specialni valji so Akers valji Ravne ter tovarni v švedskem Soderforsu in francoskem Fraissesu. »Nova organizacija je bolj produktno naravnana. V posameznih divizijah je združena podobna proizvodnja oz. se izdelujejo istovrstni proizvodi, zato dosegamo boljšo učinkovitost,« pojasnjuje Miran Rebernik, ki je tudi direktor divizije in zato tudi član izvršnega poslovodstva skupine.
Tako se v diviziji Specialni valji, ki zaposluje okoli 300 sodelavcev, proizvajajo valji za večvaljčna ogrodja, delovni valji za hladno valjanje, valji za aluminij in valji za ozek trak. Več kot 60 odstotkov valjev prodajo v Evropi, dobro petino v Aziji (vedno več na Kitajskem) in 14 odstotkov v Ameriki.
Foto: arhiv podjetja.
* 1 '
1 *!
M&//
ir
Mednarodno okolje podjetja priložnost za mlade in ambiciozne
»Glede na naš dosedanji razvoj in upoštevajoč naše načrte, bomo za njihovo uresničitev potrebovali veliko novih sodelavcev, tako v proizvodnji kot tudi v drugih poslovnih funkcijah,« vabi k sodelovanju direktor Miran Rebernik. »Naša vrata so odprta vsem, ki se čutijo sposobne, da s svojim znanjem, svežo energijo in z velikimi hotenji prispevajo k doseganju naših ciljev.«
V Akers valjih Ravne pričakujejo predvsem mlade strokovnjake za prodajo, metalurgijo, strojništvo, logistiko ipd., ki se želijo uveljaviti v mednarodnem poslovnem okolju. To je namreč zelo dinamično, veliko je kadrovskih izmenjav med podjetji, vodstvene ekipe se menjavajo, strokovnjaki se za določen čas zaposlijo v podjetjih skupine, nato pa izkušnje prenašajo spet v podjetju povsem na drugem koncu sveta, ipd.
»Mladim, ambicioznim generacijam se odpirajo lepe možnosti, ki jih mi nismo imeli. Mej ni več, kolikor si jih ne postavimo sami v svojih glavah,« opozarja na pregovorno koroško umeščenost med Peco in Uršljo goro in posledično nemobilnost direktor, ki večino delovnega časa preživi na štirih lokacijah in poteh do njih. Priznava, da se je v zadnjih letih, s pospešenim lastninjenjem družb na ZGO-ju, ki je prineslo tudi nove lastnike, ta naša miselnost že delno spremenila. A še ne dovolj. Podobno kot si za svoje sodelavce želi, da bi bili odprti v mednarodno okolje, izraža pripravljenost, da pridobi sodelavce za ravensko podjetje tudi iz drugih krajev ali celo držav. Konjunktura je priložnost za dotok »sveže krvi«, je prepričan direktor.
Kako delujejo mednarodna podjetja, dokazuje tudi primer zelo uspešne prodajne pisarne na Ravnah, ki se bo v prihodnje še kadrovsko okrepila. Spada v oddelek marketinga in prodaje na nivoju skupine, prodajni menedžer Renato Herman pa opravlja prodajo vseh vrst valjev iz skupine Akers, in sicer v Sloveniji, Hrvaški, Italiji, Madžarski, Bolgariji, Romuniji, Češki, Slovaški, Poljski in Grčiji.
Ob vsej globalizaciji pa se direktor Miran Rebernik zaveda tudi pomena uspešnega poslovanja podjetja za lokalno okolje in regijo, ker daje kruh večjemu številu ljudi kot kdajkoli prej. Zelo pomembno je po njegovem mnenju tudi korektno poslovno sodelovanje med lokalnimi konkurenti, kar je tudi odraz skupne preteklosti. In, kot pravi, ni razlogov, da se ne bi, seveda do določene meje in s pravim pristopom ter poslovnostjo, razvijalo tudi v prihodnje.
Andreja Čibron - Kodrin
CILJ PETROLA ENERGETIKE TUDI V PRIHODNJE OSTAJA:
Okrepiti svojo vlogo regijskega podjetja za celovito oskrbo z energijo in s storitvami
Petrol Energetika je po zaključku privatizacije in vstopu v skupino Petrol na slovenskem energetskem trgu razvila nove vloge.
Pojavili smo se v vlogi proizvajalca energije, tako električne kot tudi toplotne energije za daljinsko ogrevanje mesta in ZGO-ja nekdanje Železarne Ravne, proizvedene v kogeneracijski napravi z močjo 9 MW.
Smo odjemalec električne energije in zemeljskega plina za lastne potrebe in za nadaljnje trgovanje.
Pri dobavi energije nastopamo v vlogi trgovca, zastopnika in posrednika tako na segmentu plina kakor tudi elektrike, razvili smo novo vlogo usklajevalca bilančnih podskupin in predvsem na področju zemeljskega plina imeli priložnost, da s svojo uveljavljeno prakso sooblikujemo uredbo o delovanju trga z zemeljskim plinom.
Pri oskrbi gospodarsko zaokroženih območij v nekdanjih Železarnah Ravne in Štore nastopamo v vlogi posrednika, ki je temeljnega pomena za nadaljnji razvoj multi utility koncepta poslovanja. Na gospodarsko zaokroženih območjih, ki so obstajala ob uveljavitvi energetskega zakona, so v naši zakonodaji dane možnosti, da obstoječa energetska podjetja ohranijo svojo vlogo tudi v prihodnje in zagotovijo industriji, kjer je delež energije posebno velik, da jih v celoti oskrbuje specializirano energetsko podjetje.
Slovenska energetska zakonodaja ima sicer določene omejitve. Pri izvajanju dejavnosti sistemskega operaterja distribucijskega omrežja za električno energijo je treba dejavnost pravno ločiti od ostalih tržnih dejavnosti, kadar dobavitelj oskrbuje več kot tisoč odjemalcev (evropska direktiva pozna omejitev sto tisoč). Na področju delovanja trga z zemeljskim plinom je omejitev ostala na ravni sto tisoč odjemalcev.
Za izvajanje vseh energetskih dejavnosti je treba pridobiti z zakonom predvidene in zahtevane licence. V Petrolu Energetiki potrebujemo za svoj obstoj in za svojo nadaljnjo rast deset licenc, ki so povezane tudi z zaposlovanjem ljudi z ustreznim znanjem. Vseh deset licenc je dejansko v veljavi in uporabi.
Za izvajanje gospodarskih javnih služb je treba pridobiti javna pooblastila, in na tem področju smo na trgu z energijo pridobili pet koncesij, štiri za distribucijo zemeljskega plina in eno koncesijo za distribucijo toplote.
Širitev dejavnosti
Prikazati želim tudi naš razvoj pri uveljavljanju treh pomembnih stebrov: plina, elektrike in okoljskih storitev.
Na področju elektrike, plina in okolja smo dejavnost močno okrepili z vstopom v skupino Petrol. Leta 2002 smo poslovali zgolj v industriji. Z vstopom v skupino Petrol smo svojo dejavnost razširili tako v smislu horizontalne kot tudi vertikalne integracije energetskih dejavnosti s poudarkom tudi na razvoju okoljskih storitev.
Leta 2007 smo dosegli veliko večji prihodek, v letošnjem letu naj bi bil še višji. Skok z leta 2007 na 2008 je povezan z uvajanjem nove dejavnosti trgovanja z zemeljskim plinom. Lani smo nabavili ter za lastne potrebe porabili in za nadaljnjo prodajo dobavili skupaj 46 milijonov m3 plina. Uspeli smo oblikovati bilančno skupino v obsegu nekaj čez 80 milijonov kubičnih metrov plina. V letu 2008 načrtujemo nabaviti 105 milijonov m3 plina in oblikovati bilančno skupino v velikosti okoli 160 milijonov m3.
Rastejo tudi prihodki na zaposlenega. V družbi je zaposlenih okrog 130 do 140 ljudi. V letih 2004 do 2006 je okrog 20 sodelavcev odšlo v naše sestrsko podjetje Petrol Tehnologija, a so lani ponovno postali del Petrola Energetike.
Kar zadeva dodano vrednost, naj povem, da smo leta 2002, ko smo poslovali zgolj na trgu industrije, dosegli 2 milijona evrov, lani je bila občutno večja, in sicer 6,6 milijona.
Pomembno je, da smo lani uspeli podpisati prvi koncesijski pogodbi za dobavo in distribucijo pitne vode ter za čiščenje in odvajanje odplak na območju nekdanje Železarne Ravne.
Svoja investicijska vlaganja usmerjamo v razvoj energetske infrastrukture tako na področju gospodarsko zaokroženih območjih kot tudi v geografsko povezanih lokalnih skupnostih. Zavedamo se, da je le primerno vzdrževana, obnovljena in nova infrastruktura lahko pogoj za nadaljnjo zanesljivo oskrbo z energijami, zato ostajata naša prihodnja poslovna priložnost in izziv okrepiti vlogo regijskega podjetja za celovito oskrbo z energijo in s storitvami, za kar že imamo tudi ustrezno znanje in motivirane sodelavce. Ob dejstvu, da smo danes edino tovrstno delujoče podjetje v državi, si bomo tudi v prihodnje prizadevali ubraniti svojo konkurenčno prednost.
Mojca Kert Kos, direktorica Petrola Energetike
FOLKLORNA SKUPINA LUKA KRAMOLC
Hotuljska polka ogrela tudi Splitčane
Folklorna skupina (FS) Luka Kramolc iz Šentanela nosi ime rojaka, ljudskega vižarja in zbiralca ljudskega blaga Luke Kramolca.
Negujemo in ohranjamo ljudskost in prvobitnost našega kraja. Plešemo koroške narodne plese, ki so odraz trdega življenja koroškega kmeta. Zaplešemo, kot so plesali ob raznih priložnostih na gaudah, lepih nedeljah in tudi ohcetih po Koroškem.
Folklorna skupina je leta 2007 praznovala že 25-letnico svojega delovanja. Štejemo od osem do dvanajst parov in tri do pet muzikantov. Zbrani smo iz cele Koroške, kar potrjuje, da če imaš rad ples, razdalja ni pomembna, ampak je odločilno druženje in uživanje v ohranjanju ljudskega izročila. Pri tem pa se lahko tudi pohvalimo, da je v naši skupini podmladek, saj imamo 14- in 15-letna muzikanta ter dva 15-letna plesalca. Naš najstarejši član je muzikant Slavko Vrabič, ki jih šteje že preko 60.
Oblečeni smo v delovne noše, ki sojih nosili proti koncu 19. in v začetku 20. stoletja. Takrat se je kmečka noša v Mežiški dolini zelo spremenila, najprej za pražnje, potem tudi za delovne dni. Plešemo naslednje plese: Šprancirbolcer s Hotuljsko polko, Steljeraja, Teritev, Tramplan. Šprancirbolcer s Hotuljsko polko je priredba koroških plesov novejšega izvora, saj godci Hotuljsko polko še vedno igrajo na veselicah. Pri nas pravijo, da tisti harmonikar, ki ne zna odigrati Hotuljske polke, sploh ne zna igrati.
Nastopamo v kraju in zunaj meja regije. Udeležujemo se revij, tekmovanj in prireditev po Sloveniji, skratka radi gremo, kamor nas povabijo. Po želji pripravimo tudi celovečerni nastop.
Zelo pa smo ponosni tudi na nastope zunaj Slovenije. Bili smo že na Poljskem in Češkem, lani smo gostovali v Bosni, v Doboju, pred kratkim pa smo bili na Hrvaškem na Šolti in v Splitu, kjer so bili z nami tudi člani FS Dravca iz Dravograda.
Ervin Čekon
Gostovanje v Doboju leta 2007
Nastop v Splitu leta 2008 (igre ob steljeraji)
	
	
	
	im W SjQs
Naš muzikant Slavko ob prejetju
občinske nagrade za kulturo	Skupinska	slika	ob	25-letnici
Vse fotografije: arhiv FS.
SLOVESNOST OB OBČINSKEM PRAZNIKU
Dobitniki priznanj Občine Ravne na Koroškem
12.	aprila praznuje ravenska občina svoj praznik, v spomin na ta dan leta 1952, ko so se Ravne preimenovale iz Guštanja in so iz trga postale mesto.
Občinska priznanja za leto 2007 so letos podelili v petek, 11. aprila, na svečani seji občinskega sveta Občine Ravne na Koroškem.
Nagrado Občine Ravne za leto 2007 je župan mag.
Tomaž Rožen izročil Rudolfu Blatniku za
dolgoletno uspešno delo na gospodarskem, družbenem, političnem in kulturnem področju ter za njegov prispevek k razvoju in ugledu Občine Ravne na Koroškem.
Veliko plaketo Občine Ravne na Koroškem za leto 2007 je občinski svet podelil Gimnaziji Ravne na Koroškem za preneseno znanje generacijam koroških maturantov, za doseganje vrhunskih izobraževalnih rezultatov in za njeno vraščenost v družbene tokove v Občini Ravne na Koroškem. Jure Bricman in Katja Bricman - Porcelain Catbriyur sta plaketo Občine Ravne na Koroškem za leto 2007 prejela za uveljavljanje sodobnih umetniških tokov v slovenskem in evropskem prostoru, za njuno inovativnost in ustvarjalnost ter za prispevek k promociji Občine Ravne na Koroškem.
Za neprecenljiv prispevek k slovenskemu glasbenemu utripu, za zvestobo koroškim koreninam, prenašanje bogatega znanja na mlajše rodove glasbenikov in za prispevek k ugledu občine doma in v tujini je bil Stanko Arnold nagrajen z veliko Prežihovo plaketo za leto 2007.
Veliko Klančnikovo plaketo za leto 2007 je občinski svet namenil Ivanu Cigaletu za dolgoletno aktivno delo v Planinski zvezi Slovenije, za povezovalno vlogo pri delu vodnikov v Koroški krajini in za njegov prispevek k ohranjanju naravne in kulturne dediščine v naših gorah.
Klančnikova plaketa za leto 2007 je pripadla Cirilu Vezoniku za izjemne dosežke v športnem plezanju, ki pomenijo tudi pomemben prispevek k ugledu občine v slovenskem in svetovnem merilu.
Utemeljitev:	Ivan Cigale, diplomirani inženir
elektrotehnike v pokoju, že vse od leta 1960 aktivno deluje v Planinski zvezi Slovenije. V okviru zveze je s svojo predanostjo planinstvu, gorništvu in alpinizmu ter z vsestransko dejavnostjo dosegel vrsto strokovnih nazivov: je vodnik PZS A-, B-, C-, D- in E-kategorije, inštruktor planinske vzgoje in inštruktor alpinizma. V letih od 1981 do 2006. je bil načelnik Območnega vodniškega odbora za Koroško in je uspešno povezoval delovanje vodnikov PZS iz celotne Koroške krajine. Hkrati je od leta 1993, kot načelnik območnega vodniškega izobraževanja, povezoval koroške inštruktorje planinske vzgoje. Z njimi in s PZS je tudi za druga območja organiziral in vodil tečaje za izobraževanje vodnikov A-, B- in C-kategorije in tečaje za izpopolnjevanje registriranih vodnikov. Cigaletovo organizacijo in vodenje vzgoje in izobraževanja, ki je bilo verificirano pri Ministrstvu za šolstvo in šport RS, je
Stanko Arnold, Dragomir Benko (ravnatelj Gimnazije Ravne na Koroškem), župan mag. Tomaž Rožen, Rudolf Blatnik, Katja Bricman, Ivan Cigale in Ciril Vezonik.
Ivan Cigale, upokojeni sodelavec Sistemske tehnike iz DML-ja, je prejemnik velike Klančnikove plakete.
Foto: Stanko Mravljak. Foto: Stanko Mravljak.
Foto: Stanko Mravljak.
povzela tudi Planinska zveza Slovenije in jo dopolnila z ustanovitvijo Vodniške komisije in podkomisije.
Ivan Cigale je zdaj tudi predsednik Planinskega društva Ravne na Koroškem, predvsem pa zelo dejaven aktivist planinske zveze. S svojim organizacijskim in strokovnim delom v planinskem društvu je pripomogel k udejanjanju ideje planinstva kot enega od načinov življenja. Z vzgojo in izobraževanjem vodnikov in drugih kadrov, in preko njih planincev vseh starosti, vpliva na dvig zavesti o bolj zdravem načinu življenja, k večji skrbi za naravo in za bolj uravnotežene odnose med ljudmi in naravo. Veliko svojih življenjskih in ustvarjalnih moči razdaja za ohranitev in razvoj naravne in kulturne dediščine v naših gorah.
Vseskozi tudi sam organizira in vodi izlete, pohode in gorniške ture v domače in tuje gore. Z opisom poti po
Selovcu in po Strojni je sodeloval pri vsebini vodnika »Po gorah severnovzhodne Slovenije« avtorjev Milana Cilenška in Viktorja Dabiča, ki je leta 2007 izšel v Ljubljani. Tudi ta podatek kaže, da si posebej prizadeva predstaviti naše domače, koroške gore, jih približati slovenskim planincem in jih povabiti na obisk. Dejavno sodeluje pri krepitvi odnosov s planinskimi društvi iz avstrijske Koroške. V okviru programa »Dober dan, sosed« organizira in vodi izlete ter ture v gore sosednjih pokrajin.
Ivan Cigale je tudi dobitnik visokih priznanj in odlikovanj Planinske zveze Slovenije. Za svoja prizadevanja za napredek in razvoj planinske ter gorniške dejavnosti je prejel: bronasti, srebrni in zlati častni znak PZS, lani pa tudi svečano listino PZS.
Cirilu Vezoniku, sinu nekdanjega sodelavca Strojev Braneta Vezonika, je Klančnikovo plaketo izročil župan mag. Tomaž Rožen, na desni predsednica komisije za podelitev priznanj Vera Krajnc.
Utemeljitev: Ciril Vezonik, rojen 8. septembra 1991, je športni plezalec, že deset let član Alpinističnega kluba Ravne na Koroškem. Začetki njegovega plezanja segajo daleč v njegovo otroštvo. Športno plezanje je namreč šport, s katerim se ukvarja vsa njegova družina. Veliko otroških dni je preživel v hribih in plezališčih po Sloveniji in tudi zunaj naših meja, skupaj s starši - oče je tudi njegov trener - in z mlajšim bratom Gregorjem, ki je prav tako uspešen plezalec. Prvi alpinistični vzpon je opravil star komaj pet let. Vendar ga plezanje v hribih ni preveč pritegnilo. Raje je imel plezališča in kratke, a
težke smeri. Doma so v otroški sobi že zgodaj postavili malo umetno plezalno steno, čeprav o tekmovanjih takrat še niso kaj dosti razmišljali.
Pa so prišla tudi tekmovanja in z njimi uspehi. Leta 2002 je, star 11 let, v Kranju prvič zmagal na državni tekmi v športnem plezanju. Že isto leto so ga sprejeli v mlajšo mladinsko reprezentanco, s katero je sodeloval na mednarodni tekmi v Ravenni v Italiji, kjer je dosegel 6. mesto. Potem so se uspehi le še vrstili: Ciril je večkratni državni prvak v disciplini težavnostnega in v disciplini balvanskega plezanja. Od leta 2005 je stalni član slovenske mladinske reprezentance v športnem plezanju, ki nas uspešno zastopa na evropskih in svetovnih prvenstvih. Šestnajstletni Ciril, dijak Poklicne lesarske šole v Slovenj Gradcu, se je svetovnega prvenstva udeležil že trikrat, od tega mu je kar dvakrat uspel finalni nastop. Prvič v Pekingu leta 2005, kjer je dosegel odlično 4. mesto, in lani v Ibbari v Ekvadorju, kjer je bil 8. med kadeti. V skupnem seštevku Evropske mladinske serije je lani zasedel 11. mesto.
Ciril pa je uspešen tudi v naravnih plezališčih, kjer je v Burjakovih pečeh v Topli, pri Črni na Koroškem, maja lani uspel preplezati smer Mašina, z oceno težavnosti kar8a+.
Planinska zveza Slovenija mu je že tretje leto zapored podelila priznanje za perspektivne dosežke. Že četrto leto je član slovenske mladinske reprezentance, ki nas bo letos zastopala na petih tekmah evropske mladinske serije ter na svetovnem mladinskem prvenstvu v Sydneyu.
Po gradivu Občine Ravne na Koroškem povzela A. Č.
Intervencije PGE Koroškega gasilskega zavoda v aprilu
Na ZGO-ju: 6. 4. 2008 so poklicni gasilci sodelovali pri nudenju prve pomoči in prevozu obolelega delavca iz valjarne Metala Ravne, 9. 4. 2008 so sodelovali pri nudenju prve pomoči in prevozu obolelega delavca iz Sloresta, 12. 4. 2008 so posredovali pri delovni nesreči v valjarni Metala Ravne, 18. 4. 2008 so s črpalko za nevarne snovi izčrpali olje iz hladilnega sistema v sode in tako preprečili iztekanje v reko Mežo, 21. 4. 2008 so s
črpalko za nevarne snovi prečrpali kalilno olje in preprečili nadaljnje iztekanje po cesti in obratu, 21. 4. 2008 so po obvestilu o požaru pregledali obrat v kovačnici, 30. 4. 2008 so intervenirali pri delovni nesreči v Nožih Ravne.
Druga pomoč in intervencije: 3. 4. 2008 pri prometni nesreči na Dobrijah, 7. 4. 2008 pri prometni nesreči na Dobrijah, 7. 4. 2008 pri okvari delovnega stroja v Dobji vasi, 7. 4. 2008 pri povečani koncentraciji plina v Dobji vasi, 9. 4. 2008 pri prometni nesreči v Mislinjski Dobravi, 16. 4. 2008 pri kuhinjskem požaru na Čečovju, 17. 4. 2008 pri prometni nesreči v Trobljah, 20. 4. 2008 pri prometni nesreči v Mežici, 21. 4. 2008 so člani poklicne gasilske enote izčrpali vodo iz skladiščnih prostorov Osnovne šole Prežihovega Voranca Ravne.
Direktor: Roman Lupuh, dipl. org.-men.
N MAV ČRIEZ IZARO
Golobovi lesorezi zdaj tudi v mapi
Kulturno društvo Mohorjan Prevalje je aprila izdalo in založilo slikarsko mapo Franja Goloba z natisi osemnajstih lesorezov. Ti so, pospremljenimi s koroškimi narodnimi pesmimi, v knjigi Nmav čriez izaro prvič izšli leta 1938, ponatisnjeni pa so bili leta 1999.
FRANJO GOLOB
»Franjo Golob se je rodil 5. aprila 1913 na Prevaljah. Oče je bil izučen mesar, vendar svojega poklica ni opravljal. Zaposlil se je na železnici, zato se je družina večkrat selila. Franjo je obiskoval ljudsko šolo na Prevaljah in v Mariboru. Prvi razred gimnazije je dokončal na Ptuju. Zaradi številne družine ni mogel nadaljevati šolanja, zato je odšel v Maribor in se posvetil podobarsko-pozlatarski obrti v delavnici podobarja in pozlatarja A. Zorattija. Pomagal mu je pri restavratorskem delu minoritske cerkve na Ptuju in se tako seznanil z restavratorskim poklicem. Tu je ostal tri leta in opravil pomočniški izpit.
Pri obnavljanju minoritske cerkve na Ptuju se je seznanil s slikarjem M. Sternetom in z umetnostnim zgodovinarjem Francetom Steletom. France Stele je zaslutil v Franju Golobu velik umetniški talent, zato mu je omogočil šolanje v Ljubljani na Srednji tehnični šoli v kiparskem oddelku pri prof. Francetu Kralju (1913). Ves čas študija mu je kot mecen stal ob strani in spremljal njegov umetniški razvoj. Pomagal mu je tudi pozneje pri študiju v Zagrebu. V Ljubljani se je Franjo Golob spoznal s slikarjem Lojzetom Šušmeljem, s katerim sta ostala prijatelja do smrti. Želja po znanju je gnala Franja Goloba v Zagreb na Umetno-obrtno šolo na kiparski oddelek, kjer je pod vplivom slikarja in grafika M. Gjuriča pričel tudi slikati. V letih 1933 do 1937 je bil redni študent zagrebške Akademije za upodabljajočo umetnost. Za njim je prišel tudi Lojze Šušmelj. Skupaj sta se
Greta Jukič je dobra poznavalka Golobovega življenja in dela.
prebijala skozi revno študentsko življenje v mrzli podstrešni izbi in z močno voljo ter s prijateljstvom premagovala včasih brezupne težave. Stene njune revne izbe so bile vse poslikane. Celo steno za dimniki na strehi sta poslikala s fresko.
Med študijem se je mnogokrat vračal na Koroško na rodne Prevalje in v zgornjo Dravsko dolino. Leta 1940 sta z Lojzetom Šušmeljem organizirala Kobansko društvo ter pripravila ustanovitev Kobansko-koroškega društva, ki pa je ostalo ilegalno. Bil je tudi soorganizator slikarske skupine Gruda.
Zaradi njegovega protiokupatorskega delovanja so ga 27. avgusta 1941 v Črnečah aretirali in ga odpeljali v Begunje. Ustrelili so ga 3. septembra v Domžalah kot prvega talca umetnika.
S svojim delom in življenjem je bil Franjo Golob umetnik in domoljub, velik ljubitelj Koroške, ki jo je ovekovečil s svojimi osemnajstimi lesorezi »Nmav čriez izaro« po motivih koroških narodnih pesmi. Knjiga je izšla leta 1938 v bibliofilski numerirani izdaji z avtorjevim podpisom v dvesto izvodih. Tiskana je na pravem antičnem papirju in izdana na japonski način. Grafično jo je opremil Miha Maleš. Nekaj lesorezov Franja Goloba hranimo na prevaljski osnovni šoli, ki se imenuje po njem.«
Greta Jukič
Golobovi lesorezi so primerni tudi za poslovno S predstavitve Golobove slikarske mape 4. aprila darilo.	na	Prevaljah
Vse fotografije: Andreja Čibron - Kodrin.
Kadrovska gibanja v marcu
DRUŽBA	ŠTEVILO	ZAPOSLENIH
_________________________________31.	3.	2008
PETROL ENERGETIKA	134
RAVNE	95
ŠTORE	39
STYRIA VZMETI	249
TRANSKOR	46
T. K. RAVNE	2
KOROŠKI GASILSKI ZAVOD	14
SLOREST	28
SISTEMSKA TEHNIKA	254
SISTEMSKA TEHNIKA ARMAS	17
STROJI	130
AKERS VALJI RAVNE	91
SŽ-OPREMA RAVNE	139
FLUKTUACIJA
Sklenitve delovnega razmerja
V podjetju Sistemska tehnika so zaposlili po enega novega sodelavca za nedoločen in določen čas. Za določen čas so v Styrii Vzmeteh delo ponudili desetim iskalcem zaposlitve. V družbi Akers valji Ravne so marca dobili dva nova sodelavca; prvi se jim je pridružil za določen, drugi pa za nedoločen čas. Kar osem novih sodelavcev so našteli v podjetju SŽ-Oprema Ravne, sedem jih je delo dobilo za določen, eden pa za nedoločen čas. V Strojih so za določen čas (usposabljanje) sprejeli sodelavca.
Prekinitve delovnega razmerja
V Sistemski tehniki so zabeležili eno redno odooved
Čestitka
Sodelavki Meliti Švajger iskreno čestitamo za uspešno zaključen podiplomski študij na Ekonomsko-poslovni fakulteti Univerze v Mariboru in pridobljen naziv magistrice znanosti s področja Ekonomija in poslovne vede.
Sodelavci Sistemske tehnike, d. o. o.
Jubilanti dela v SŽ-Opremi Ravne
Članku iz prejšnje številke o srečanju jubilantov dela zdaj dodajamo še seznam vseh, ki so lani in letos dosegli (ali pa še bodo) 10, 20, 30 in 40 delovnih let. Čestitamo!
10 let delovne dobe
Marko Drevenšek	j
Ivan Gerdej
Tomaž Kerbev	/
Ivan Krajnc	•	:
Dragan Pavlovič	■■	7 č>"'.
20 let delovne dobe
Jerneja Enci Vido Gorenšek Darko Jevšnikar
Dušan Jonke	£ /
Cvetko-Florjan Jovan	"
Tatjana Maček Robert Perger Jasna Planinšek Marjan Tretjak
Informativni fVžinar, št. 5, maj 2008. Glasilo družb, nastalih iz Železarne Ravne. ISSN: C500-0572.
Založnik: Fužinar Ravne, d. o. o., Koroška cesta 14, 2390 Ravne na Koroškem.
Uredništvo: glavna in odgovorna urednica mag. Andreja Čibron - Kodrin, lektor Miran Kodrin, prof.
Tel.: (02) 870 6441. Faks: (02) 82 23 013. Elektronski naslov: Andreja.Cibron@metalravne.com.
Prelom in tisk: ZIP center, d. o. o., Koroška cesta 14, 2390 Ravne na Koroškem. Naklada: 1.000 Izvodov.
Objavljenih prispevkov ni dovoljeno kakorkoli ponatisniti brez pisnega dovoljenja uredništva.
pogodbe o zaposlitvi invalidu. Pet sodelavcev je zapustilo podjetje Styria Vzmeti; trije so dali odpoved, dvema sodelavcema pa je potekla pogodba za določen čas. Sporazumno prenehanje delovnega razmerja je bil vzrok za odhod sodelavca iz Akers valjev Ravne. V Strojih je pet sodelavcev prekinilo delovno razmerje oz. dalo t. i. redno odpoved s strani delavca. Iz podjetja SŽ-Oprema Ravne poročajo o treh upokojitvah in enem poteku zaposlitve za določen čas, iz Transkorja pa o eni sporazumni prekinitvi pogodbe o zaposlitvi.
Pripis: Objavljamo podatke le za družbe, ki še naročajo Informativni fužinar.
Po podatkih Smeri, d. o. o., in kadrovskih oddelkov
podjetij povzela A. Č.
Informativni fVžinar, št. 5, maj 2008. Glasilo družb, nastalih iz Železarne Ravne. ISSN: C500-0572.
Založnik: Fužinar Ravne, d. o. o., Koroška cesta 14, 2390 Ravne na Koroškem.
Uredništvo: glavna in odgovorna urednica mag. Andreja Čibron - Kodrin, lektor Miran Kodrin, prof.
Tel.: (02) 870 6441. Faks: (02) 82 23 013. Elektronski naslov: Andreja.Cibron@metalravne.com.
Prelom in tisk: ZIP center, d. o. o., Koroška cesta 14, 2390 Ravne na Koroškem. Naklada: 1.000 Izvodov.
Objavljenih prispevkov ni dovoljeno kakorkoli ponatisniti brez pisnega dovoljenja uredništva.
30 let delovne dobe
Olga Adam Bojana Brložnik Ana Brusnik Branko Koprivnikar Marjan Krajnc Alojz Prikeržnik Marija Pisar Stanislav Skernišak Anton Turičnik Vojko Zaberčnik Darko Vrance
40 let delovne dobe
Franc Bivšek Stanko Jamnik Franc Potočnik Anton Skrivarnik
A. C.
Popravek in opravičilo
V prejšnji številki je bil v prispevku o prireditvi v čast jubilantov dela iz SŽ-Opreme Ravne napačno napisan priimek Antona Skrivarnika. Za napako se opravičujem.
Urednica
Foto: Andreja Čibron - Kodrin.
Foto: Matej Kodrin.
RAZVEDRILO
Z anagrami do imen slovenskih književnikov in njihovih knjig - 2. del
Navodilo
Črke iz krepko natisnjenih besed premestite tako, da se vam bodo izpisala imena in priimki slovenskih književnikov; potem tudi odgovor na vprašanje, katera knjiga je predstavljena v besedilu, ne bo težak.
11.
»Veliki prijatelj vesele družbe in sam sijajen družabnik« (F. Erjavec) je v knjigi izpraznjenih ljubezenskih SKRINJ spregovoril tudi o NEKAKO nena(va)dni poroki med socialno različnima partnerjema.
12.
»Velikan slovenske narodne misli in slovenskega narodnega ponosa« (M. Kmecl), 'FRESKANT besed' v objemu dobrih in zlih VIL, je zložil pripovedko o ogroženi in rešeni črno-žolti monarhiji.
13.
»Višine car in bog« (H. Smrekar) je mladostne doživljaje ubesedil v zbirki, v kateri POČUTNA naslada kakor oster NOŽIČ izniči prvi ljubezenski napoj.
14.
Mojster kratke proze je bil »navzkrižna oseba z notranjimi konflikti« (A. Trstenjak) in je najprej objavil pesniški 'parfumirani' šopek, ki pa je kot KVARNA CINA (kamniti zobec) na stolpu slovenske lirike izpuhtel v ognjenih zubljih.
15.
Knjiga, zaradi katere je avtor postal nadležni OBADEK in potisnjen v strogo nadzorovani KEVDERC (klet), »sicer ni bila prepovedana ali zaplenjena, temveč je bila na vrhuncu napadov razprodana«. (I. Ilich)
16.
Najstarejši član GARDE mladih poetov ni dočakal objave zbirke, ki bi lahko zaradi nedopustnih uredniških posegov (p)ostala pesniški TEKTONIT (deformirana kamnina).
17.
»Človek neposredne povezanosti z življenjem, z naravo« (A. Trstenjak) je na svoji koži občutil VRAŽO O PRVENCIH, saj je bila njegova prozna zbirka »'malo opažena' - torej ni bilo posebnih odmevov niti ne zanimanja.« (M. Kolar Vačun)
18.
»Tih, vase zaprt človek« (S. Gradnik) je na pesniški GANK (balkon) postavil cvetober o nepremostljivi RAZDALJI med ljubimcema.
19.
»Zapletena in vase obrnjena osebnost« (D. Poniž) - PRESKROMNI pevec brezmejnih DALJ je v dijaškem almanahu priobčil trideset ljubezenskih pesmi, posvečenih svoji muzi Almi SOUVAN.
20.
Pesnik »kremenite volje in odločnega karakterja« (A. Trstenjak) je kakor ROSEČ oblak pršil svoje umotvore, ki jih je dobro tretjino z LESKOVKO za štirideset let uročil njegov mladostni znanec.
Miran Kodrin
(Z96I '!|BJ635Ui) 33AOSO» O»03US 'OZ
(8681
'n>|ue4szej bn) AOddNVS»31V NbON dISOf '61 (9161 '3PZ3AZ aoofeped) »INdVdO ZCOIV '81 (SZ6I 'psaAOd) ONVdOA AOHIZSUd YT (006T 'sfizaod) 3J_L3» NLLOOVdd '91 (TS6I 'wn6od ui ge-ns) >13930» ddVAd3 'Sl (668T 'b»POJ3) W»NV3 NVAI ki (668T 'psoufodo eseo) OlDNVdOZ NOIO ‘£T (8S8I 'eipA z uedj» upjew) »USA33 NVdd Z\ (£681 'epodsoB ejer) »INSd3» 0»NVC 'TI
3>||!A3)s 3) z; AOuiej6eue 3Ajisay