štev. 39. Po5,nlna T tolnv,nl Ljubljana, dne 27. septembra 1933. Leto XIV, Izhaja vsako sredo. Naročnina: letno 30 Din, polletno 15 Din, za inozemstvo letno 50 Din. Inserati po tarifi. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo, flača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in uprava je v Ljubljani v Kolodvorski ul. št. 7. Telefon inter. št. 32-59 Račun pri poštni hranilnici št. 14.194. Pcmcrga/mc vsi/ Težka elementarna nesreča, ko so se razdivjale naše vode, je strašno zadela slovensko ljudstvo. Uničeni so domovi, raztrgana so polja, njive, ceste, mostovi in glad preti ljudstvu v dolinah, kjer so bistre reke in potoki postali nenasitna vse uničujoča sila. V tem hipu, ko preti glad in pomanjkanje, ni, da bi še pomišljali ali celo premišljali o vzrokih narodne katastrofe. Treba je nagle in nujne odločitve, treba je dejanj, ki bodo res pričala, kako smo vsi eno samo telo, kako smo vsi za enega in eden za vse, kako neprizadet občuti prizadetega, kakor da je njega doletela zla usoda. Cele vasi, naše lepe kmečke domačije, je uničila strašna poplava. Te vasi, te slovenske kmečke domačije, te so naša slovenska zemlja, naša domačija, del naše jugoslovanske države. Zato ne stojmo, ne pomišljajmo! Vsi smo prizadeti, vsi udarjeni! Druga polovica preteklega tedna bo ostala zapisana v zgodovini Slovenije z žalostnimi črkami: 22. in 23. septembra so silni nalivi napolnili skoro vse naše doline z ogromnimi množinami vode, ki so uničevale vse, kar so zajele. Skrbno obdelana polja so se izpremenila v peščene puščave, hiše in gospodarska poslopja so se v vodi omajala, živina je ostala brez hrane ali pa je tonila, ljudje pa so obupano begali na bližnje višine, komaj rešujoč svoje otroke in bolnike in starčke iz'razbesneli valov. Žalostni in polni obupa so gledali kmetje na svoja polja in težke skrbi so jim legale na srca, kaj bo prihodnjo zimo... Škoda, ki so jo napravili nalivi in povod-nji v nekaj urah, gre v milijone. Ceste so uničene, kar jih voda razorala, večino mostov je voda podrla in odnesla, nasipe je voda iz-podjedla. Tudi brez človeških žrtev ni ostalo ... Ljudje pa so se trudili kljub življenjski nevarnosti, da pomagajo svojim sosedom, da rešijo, kar se še rešiti da. Lepe primere požrtvovalnosti in nesebične ljubezni do bližnjega so pokazali zlasti gasilci in pa naši vojaški oddelki, ki se niso plašili nobene nevarnosti, da ne pozabimo naših vrlih železničarjev, ki so z največjimi napori vzdrževali ogroženi promet. Vseh nezgod in vse nesreče, ki je v usodnih dneh doletela Slovenijo, ne moremo opisati v podrobnostih. Omejiti se moramo le na najbolj važne podatke: Zdaj pokažimo narodno zavest; dokažimo, da je resnična, da zmore dejanja, ne samo besede! Vse naše organizacije, vse oblasti, naj zdaj z naglimi dejanji priskočijo prizadetemu narodu na pomoč. »Rdeči križ«, Gasilska društva, Prosvetna društva, nacionalna društva, Društva kmetskih fantov in deklet, strokovna društva, vaš program vam narekuje, da izpolnite svojo dolžnost!, da se odzovete hudo prizadetemu ljudstvu! Kdor hitro da, dvakrat da!! Milodare bo sprejemala tudi uprava »Kmetskega lista«, Ljubljana, Kolodvorska ulica št. 7. Ves zbrani denar, kakor tudi druge predmete, se bo dalo na razpolago akcijskemu odboru za poplavljence pri banski upravi. Ljubljanska okolica V ljubljanski okolici je največ trpelo Barje. Poplavljenega je bilo 16.000 hektarjev. Vse vasi na barju so bile obdane od vode, promet je bil največ samo s čolni. Jesenski pridelki so uničeni. Kamniško polje. S Kamniških planin so napolnile vode vse številne potoke in hudournike, ki se pretakajo po kamniškem polju. Velik del polja je bil pod vodo, več mostov je voda zrušila. Voda je zahtevala tudi dvoje človeških življenj. Ribniška dolina. Med najhujše prizadete kraje spada brez dvoma ribniška dolina, kjer je voda rušila tako, da kaj podobnega ne pojmijo niti najstarejši ljudje. Nad hribom Bomcarjem se je utrgal oblak in voda je v nekaj četrt urah zalila vse, kar je dosegla. Mostovi, žage, mlini, vse je plavalo po deroči vodi neznano kam, v hišah pa je plavalo pohištvo. Ceste, občinske poti in kolovozi pa so podobne razjedenim strugam hudournikov . .. Najhujše je pa prizadeta vas Struge, kjer je voda porušila nad 20 poslopij in kjer je okoli 1000 ljudi brez strehe in brez hrane. Kočevje in Sodražica. Kočevje in Sodražico je voda vse preplavila. Delo v kočevskem rudniku mora počivati, ker je voda zalila rove. Od Novega mesta do Brežic je Krka s pritoki silno narastla in preplavila celo dolino. Vrtovi ob Krki, številni mostovi in seveda vsa jesenska letina so žrtev vode. Voda ni prizanesla skoro nobeni vasi. Mežiška dolina je bila tudi vsa v vodi. Voda je vdrla celo v jeklarno, kjer je napravila silno škodo že zaradi eksplozij razžarjenih topilnih peči. Mostov po celi dolini ni več, ker jih je narastla Meža odnesla. V savinjski dolini je zadnja povodenj po svojem obsegu in po svoji -jakosti presegla vse dosedanje.. Divja Savinja je porušila skoro vse mostove, kraji ob Savinji pa so vsi preplavljeni. Posebno ve- -iiko škode je napravila Savinja v Celju in v celjski okolici, kjer so tudi vsi mostovi podrti. V celjski okolici sta baje utonila tudi dva moža. V Mariboru je Drava odnesla most, ki je vezal mesto z »otokom«. V Sevnici je Sava podrla most, ki je vezal Sevnico s Št. Janžem. V Krškem je most čez Savo resno ogrožen, da ga bo prva večja povodenj podrla. To so samo najvažnejši kraji, ki so težko prizadeti od povodnji, da ne omenjamo manjših, kjer pa je škoda prav tako občutna kakor drugod. Člani vlade v opustošenih krajih Že iz dosedanjih časopisnih poročil je razvidno, da je beda med poplavljenci strašna, če je le samo en del tega res, kar poročajo časopisi. Žalibog pa ni samo to res, kar javljajo časopisi, ampak še mnogo več! O tem so se mogli člani vlade in drugi merodajni krogi prepričati na lastne oči. Povodenj v ribniški dolini si je ogledal preteklo soboto minister Pucelj. Minister dr. Kra-mer si je ogledal v spremstvu pod bana dr. Pirk-majerja povodenj v savinjski dolini, ban dr. Drago Marušič pa potuje baš te dni službeno po poplavljenih krajih; doslej si je ogledal opustošenja v cerkniškem in v ribniškem okolišu, kjer so ga spremljali župani oškodovanih občin, ogledal pa si bo vse od povodnji prizadete kraje. Za najtežje prizadete Stružane je dal gosp. ban kot prvo pomoč 5000 dinarjev. Škodo si bo ogledal tudi minister za javna dela dr. Srkulj, ki bo gotovo poskrbel za potrebne kredite za obnovo porušenih mostov in razdejanih cest. Ban dr. Drago Marušič med poplavljenci V ponedeljek popoldne se je g- ban preko Logatca odpeljal v poplavljene kraje na Notranjskem in na Dolenjskem. Ker je cesta od Planine do Hasberga, odnosno iz Laz do Planine še poplavljena, se je g. ban peljal po stari državni cesti preko Ivanjega sela v Cerknico, kjer so mu lokalni faktorji raztolmačili škodo poplave. Nato je nadaljeval pot v Velike Lašče, kjer sta ga sprejela župan g. Hočevar in sreski načelnik iz Kočevja g. Platzer. G. ban je v Velikih Laščah sprejel deputacijo okoliških županov ter nato nadaljeval svojo pot v Sodražico.; Sodražica kaže še vse sledove zadnje poplave. G. Župan Ivane in dragi možje so mu pojasnili položaj, v katerem se nahaja prebivalstvo. t< Nato je g. ban odpotoval v Ribnico, kje* ga je sprejel g. župan Klun, član banovinskega sveta g. Ivan Arko ml. ter več občinskih odbornikov. Član banovinskega sveta g. Arko je g. banu opisal vse posledice, ki so jih povzročile poplave. Z iskrenim sočustvovanjem pa je predočil g. banu težak položaj prebivalstva v Strugi, kraju, ki je bil po zadnji popolavni katastrofi najbolj prizadet. Predvsem je treba dati prebivalstvu Strug nujno pomoč. G. ban je navzočim pojasnil akcije, ki so se od strani državo iu banovine pokrenile, da se prizadetemu pre- ""9»«nt feilja revniim poplavljence«) redno večje množine živil. Iz Beograda poročajo, da je centralna vlada nakazala za poplavljence 200.000 dinarjev podpore. Jasno je, da ta znesek še »i vse in da bo treba najti še mnogo večje vsote, da bo škoda vsaj deloma popravljena. Kako se bo razvijala nadaljna pomožna akcija, to danes še ni gotovo, jasno pa je, da bo treba zbrati še mnogo sredstev... Privilegirana agrarna banka za poplavljence v Sloveniji Na seji upravnega oOora P. A. B., ki se je vršila v nedeljo, dne 24. t. m., je podal član upravnega odbora g. Ivan Ažman poleg drugega tudi obupno poročilo o strahotnih poplavah, ki so zadele Slovenijo. Upravni odbor je vzel poročilo g. Ažmana na znanje ter brez debate pooblastil izvršilni odbor, da votira, ko dobi tozadevna uradna poročila, za poplavljence na roko g. bana dr. Marušiča čim izdatnejšo podporo. Francija in Rusija Po prijateljskem paktu, ki sta ga sklenili Rusija in Francija, sta obe tudi pristopili k dejanskemu izvajanju teh prijateljskih odnosajev. Te dni bo med njima podpisana trgovinska pogodba, ki jamči za največje ugodnosti. poljskim bratom, da dam izaaza našemu odkritosrčnemu veselju nad njihovim prihodom in da preko njih sporočim nam vsem tako milemu poljskemu narodu čuvstva bratstva, ljubavi, zvestobe in slovanske vzajemnosti. Težko bi bilo v teh kratkih izvajanjih dostojno opisati gorje, ki ga je zgodovina postavila ca pot slovanskim narodom, stremečim za edinim ciljem, da postanejo na svojih zemljah sami gospodarji, da o svoji usodi sami odločajo. In vendar so temu idealu, ki ni naperjen proti nikomur, temveč služi izključno svetovnemu miru in splošnemu sožitju med narodi, morali biti žrtvovani potoki plemenite slovanske krvi, da je slednjič napočil dan, ko so v slovanskih presto-licah zaplapolale slovanske zastave, oznanjajoč izmučenim in preizkušenim narodom vstajenje in svobodo. Hvaležni moramo biti rojenicam, da smo postali žive priče usodnih svetovnih dogodkov, ki so nam šele omogočili srečno naključje, da moremo danes kot svobodni jugoslovanski državljani v naši beli Ljubljani pozdraviti legitimirane predstavnike svobodnega poljskega naroda. Bodite uverjeni, mili bratje od slovanske Visle in slovanskega Baltika, da govorim iz duše vseh Slovencev, če rečem, da ne vidimo v Vašem obisku zgolj afirmacije bratskih vezi in Čuvstev, ki so nas od nekdaj in nas bodo spajala do konca dni, temveč, Vaš prihod nam odpira najlepše nade, da bosta svobodni državi, republika Poljska in kraljevina Jugoslavija, za katero živimo in delamo z enakim ponosom in polnim srcem, v tesnih medsebojnih odnošajih, podkrepljenih 8 krvno vezjo in bratskimi čuvstvi svojih narodov, stali vsikdar nerazdvojno združeni na braniku pri bor je ne svobode — tega temelja svetovnega miru in jamstva našega napredka. Težke naloge in skoroda nepremostljive ovire so se pojavile že takoj ob rojstvu naše svobode. Oba naroda sta morala vložiti vse svoje napore v to, da dvigneta na ruševinah svetovne vojne uničeno gospodarstvo in blagostanje ter dasta v veličastnem zagonu narodove tvornosti vsemu državnemu nehanju obeležje nacionalne sa-moniklosti. Z bratskimi simpatijami in najtoplejšimi željami smo, dragi bratje, od vsega po-četka spremljali v duhu Vaša prizadevanja, posvečena izgraditvi stare poljske slave na slovanskem Baltiku. Kakor s ponosom in ljubeznijo gledamo na naš Split in luke našega sinjega Jadrana, nič manj draga nam ni poljska Gdynia, ta dragocena vrata Vaše sile v širne oceane. V izrednem napredku Vaše industrije, tehnike in vseh panog kulturnega udejstvovanja vidimo neupogljivo tvorno silo poljskega genija, ki jamči poljskemu narodu častno mesto v družbi kulturnih držav. Nad vsemi temi pridobitvami pa bdi pod veščim vodstvom maršala Pilsudskega viteška poljska armada, vrla posest rima junaške jugoslovanske vojske. Vsi Vaši podvigi in uspehi odjeknejo glasno v našem narodu, kajti vsi se zavedamo, da je Vaša moč naša moč. Vaša slava naša slava, da je z Vašim sivim Baltikom ogrožen naš sinji Jadran, z Vašo Vislo naša Sava in naš Dunav.« Na besede g. bana je v imenu poljske parlamentarne delegacije odgovoril senator gosp. Roman: »Mi poljski predstavniki naroda, potujoč skozi Vašo državo, smo povsod videli bratska čuvstva, kakor pri bogatašu, tako pri visokih funkcionarjih, kakor pri najsiromašnejšem kmetu. Ljubezen so nam pokazali mali in veliki. Mi zlasti cenimo ljubezen dece, te naše bodočnosti. Bili smo v Beogradu, Vaši veliki prestolnici, bili smo v Zagrebu, Vaši duhovni prestolnici, bili smo na orlovskem Cetinju, evo sedaj smo prišli v Ljubljano, kjer so nam Vaši otroci odprli svoja slovenska srca. Po obisku pri g. banu so se poljski gostje preko Gorenjske odpeljali na Bled. Na poti so bili povsod navdušeno sprejeti. Drudi dan pa so se vrnili v svojo domovino. Pristopajte h Kmetijski Matici. ~:«e v t ItJJi fr« hfc . ,il8[iiqo orfr Občinske volitve Vlagajte kandidatne liste pravočasno '•(II L>; Ml! Silna elementarna nesreča, ki je pretekli teden zadela skoro vso Slovenijo, je potisnila zanimanje za občinske volitve nekoliko v ozadje, kar je tudi razumljivo. Vendar pa tudi najhujša ^nesreča ne sme odvrniti naše pozornosti od -Država in občine vprašanj, ki se tičejo vsega našega bodočega litičnega in gospodarskega razvoja, zlasti pa ne od občinskih zadev in najmanj od občinskih volitev. Rok za pregled in popravo volilnih imenikov 'je že potekel, naglo pa se bliža zadnji dan vlaganja kandidatnih list. Ta rok poteče 6. oktobra. Kakšna mora biti kandidatna lista in kako Mora biti sestavljena, to smo razložili že v zad-tiji Številki; danes pa opozarjamo vse, ki svojih list še niso vložili aH pa še niti sestavili, naj to i^tore čimprej! Lišto je treba na predpisani način vložiti pri'sodiŠčii, ki listo potrdi ali pa zavrne! Ce jo potrdi, je vse v redu; če jo pa zavrne, je pa Velike Vrednosti, da imamo še čas vložiti novo, popravljeno listo! Zatorej ne odlašajte s sestavo Sil 2 vtfcganjem list! > i, s V večini občin bo vloženih, kakor je podoba, po več kandidatnih list. Mi smo že v prejšnjih člankih opozarjali kmete, za kakšne indže naj se odločijo: biti morajo to dobri gospodarji, možje-poštenjaki, neodvisni in po- gumni, ki pred nikomer ne padajo na kolena! To pa še ni vse. Občina je sicer samoupravna edinica in uživa v veliki meri po zakonu določene neodvisnosti, toda nad občino je država! Občina, ki bi se hotela postaviti v nasprotje z državo in z državno politiko, ne bi mogla dobro voziti! To je jasno kot beli dan. Zato pa je treba pri odločitvi, komu boste dali svoje glasove, paziti tudi na to, da pridejo v občinah do besede ne samo dobri gospodarji, ampak tudi ljudje, ki odločno in iskreno zastopajo državno politiko. Temelje te politike je položil vladar v svojem znanem manifestu od 6. januarja. Tam pravi, da je dolžnost vsakega državljana, da se zaveda in čuti iskrenega Jugoslovana, t. j. da priznava državno in narodno edinstvo. Od te politike ne vodi nobena pot več nazaj v stare politične borbe! Ker pa živi še vedno nekaj ljudi, ki tega ne morejo ali pa nočejo verjeti, zato morajo volilci sami paziti na to, da se pri volitvah v interesu svojih občin ne oklenejo takih ljudi, ki utegnejo spraviti občine v nasprotje z državno politiko, ampak da glasujej« za tiste, ki jamčijo, da bo občinska politika popolnoma v skladu z državno, kajti naš napredek je mogoč le od skladnosti med občinami in državo! Pol/sfei braf/e med nami Navdušen in iskren sprejem poljskih parlamentarcev — Ban dr. Drago Marušič o pomenu jugoslovansko - poljskih odnošajev bratskih t'i ' JI l'u c ■ V preteklem tednu so se mudili v naši državi poljski parlamentarci, narodni poslanci :n senatorji, ki so bili povsod navdušeno sprejeti. Svoje bivanje v naši državi so zaključili z obiskom Slovenije, kjer so bili poljski bratje nadvse iskreno sprejeti. Ljubljana jim je priredila sprejem, ki je pričal o glebokih medsebojnih bratskih vezeh med Slovenci in Poljaki. Poljski gostje so si ogledali Ljubljano, o kateri so izrazili najlepše vtise; opoldne so pa bili gostje bana dr. Draga Marušiča, ki je sprejel poljske brate z besedami, globoko zajetimi iz slovanske-ga-bratskega bistva. V tem pozdravu je g. ban med drugim dejal: »Ne dolžnost, srce mi narekuje, da kot domačin izrečem svojo "iskreno dobrodošlico našim Jz vaan/e pelzizfee Konferenca Male antante v Sinaji. V Sina j i v Rumuniji se je vršila te dni konferenca ministrov držav Male antante. Važnost te konference se vidi iz okolnosti, da sta se v Sinaji sestala tudi naš in rumunski kralj. Razpravljali so nit konferenci o važnih gospodarskih in političnih vprašanjih, ki se tičejo vseh treh držav Male antante. Glede gospodarstva gre predvsem za to, da se najde pot, kako bi mogle vse tri države uravnati svoja gospodarstva tako, da bi se med seboj dopolnjevale, na svetovnem trgu pa da bi nastopale kot gospodarska enota. V političnem oziru pa gre za vprašanje ureditve Podonavja in Balkana, kjer je treba interese evropskih velesil ppraviti v sklad z interesi držav Male antante. Posebno važnost pripisujejo obisku češkega ministra za vnanje zadeve dr. Beneša v Rimu, ki pojde tja v imenu držav Male zveze. V Nemčiji organizira Hitler vso državno upravo v svojem smislu. Dosedanje »pokrajine« bodo odpravljene in cela država bo razdeljena na 32 upravnih celot. V Avstriji je sestavil kancler dr. Dolfuss kar čez noč novo vlado, ki ima za cilj skleniti novo ustavo. Nova avstrijska ustava bo uvedla tudi v Avstriji stanovsko zastopstvo namesto V nedeljo dne 17. t. m. so priredila Društva kmetskih fantov in deklet iz Nove vasi, Grahovega, Št. Vida, Begunj, Cerknice, Rakeka in Planine tekmo koscev na Cerkniškem jezeru. Te prve proslave kmetskega dela so se udeležili poleg številnega članstva Društev kmetskih fantov in deklet tudi ban g. dr. Marušič kot pokrovitelj, sreski načelnik g. A. Gregorič, banov, svetnik g. Remžgar, župani in številni občinski odborniki iz Cerknice, Planine, Rakeka, št. Vida, Begunj, Starega trga, Grahovega in Nove vasi, dalje gasilna in sokolska društva v krojih, predstavniki ostalih lokalnih oblastev in mnogoštevilno občinstvo. Očividci so cenili udeležbo nad 4.000 oseb. Prireditev je vzorno vodil agilni župan iz Nove vasi g. Stanko Lenarčič. Posebno slavnosten značaj so vtisnile prireditvi narodne trobojnice, ki »o vihrale skoraj raz vseh hiš v Cerknici in izvrstno izvež-bana gasilska godba, ki jo vodi g. dr. Krašovec. Ob pol tretji uri je bil slavnosten sprejem g. bana na glavnem trgu pred Zumrom. Najprej ga je z lepo pesmico pozdravila mala Dragica Braniselj in mu izročila krasen šopek. Za njo je pozdravil g. bana cerkniški župan g. Werli in nato še ostali predstavniki oblastev in društev. Gospod ban se je v iznešenih besedah zahvalil za lep sprejem, nato pa predstavnike oblastev in društev opozoril na važnost njihovih funkcij in potrebo njihovega dela v ljudsko korist. Zlasti pa je podčrtal važnost komasacij občin, ki naj ustvari pogoje, da bo ljudstvo z neposrednim sodelovanjem lahko samo reševalo najvažnejše socijalne, kulturne in gospodarske zadeve. Glede občinskih volitev je povdaril, da morajo biti svobodne in da pomenijo drugo fazo v konsolidaciji ureditve javne uprave in novega političnega življenja v državi, zato je dolžnost vseh dobro mislečih državljanov, da ne stoje v kotu, temveč vneto sodelujejo in tako pomagajo vpostaviti uspešno in složno sodelovanje med ljudstvom in oblastmi v smislu in duhu 6. januarja. Ljudstvo je sprejelo banove besede z živahnim ploskanjem in vzklikanjem, godba pa je zaigrala narodno himno. Nato se je razvila velika povorka skozi Cerknico na travnik, kjer je bila tekma koscev. Na čelu so ko -'Vali kmetski konjeniki, za njimi kolesarji, godba, za to kosci, za godbo ban in dosedanjega parlamentarizma. Nova avstrijska vlada je diktatorska in njen glavni cilj je, da ohrani Avstrijo neodvisno od Nemčije. Zato jo podpirajo tudi vse zapadnoevropske države, zlasti pa Francija. Na Balkana se snujejo nove politične zveze. Grčija in Turčija sta že sklenili svojo posebno prijateljsko pogodbo, nova pogodba pa se pripravlja tudi med Turčijo in Bolgarijo. Z ozirom na te pogodbe dobiva prizadevanje za zbližanje med Bolgarijo in našo državo vedno večji politični pomen. Značilen je zato v tem oziru nedavni sestanek bolgarskega in našega vladarja v Beogradu. Tudi Ogrska je v novejšem času politično zelo delavna, odkar stopa Podonavje v ospredje. Ogrski minister za vnanje zadeve Kanya je potoval nedavno v Pariz, da izve, kaj mislijo Francozi, 9k6ro istočasno pa je bil »na lovu« na Ogrskem nemški podkancler Papen, ki je baje rekel, da bodo pri preureditvi Podonavja imeli prvo besedo Nemci in Madžari... Iz vseh teh političnih obiskov pa je razvidno, da se pripravljajo v Evropi še zelo pomembni dogodki, ki se v veliki meri tičejo tudi naše države! predstavniki oblastev in društev, nato Sokoli in gasilci, za temi številni člani društev kmetskih fantov in deklet, končno pa tisočglava množica. Na križišču cest je g. ban položil krasen venec pred spomenik v vojni padlim vojakom iz Cerknice in okolice in v lepem spominskem govoru izrekel vojnim žrtvam zahvalo za na-cijonalno svobodo, ki so nam jo priborili, navzoče pa pozval, da to svobodo, ki je utelešena v naši lepi Jugoslaviji, skrbno varujejo. Sledila je otvoritev tekme koscev. Pod predsedovanjem g. župana St. Lenarčiča so bili najprej pozdravni govori. Zastopnik Društva kmetskih fantov in deklet tov. Zabukovec iz Blok je pozdravil vse došle predstavnike oblastev in društev. G. dr. Janže Novak je v kratkih besedah pozdravil kmetsko mladino. Ban g. dr. Marušič je izrekel čast in priznanje kmetskemu delu, ki ustvarja najvažnejše dobrine in podčrtal potrebo solidarnega sodelovanja vseh stanov, pri katerem sodelovanju je kmetski stan deblo, ostali stanovi so pa veje na tem deblu, ki so prav tako potrebne, vendar morejo uspevati le toliko kolikor uspeva deblo samo, ki je njihov nosilec. Ljudstvo je pozdrave in bodrilne besede sprejelo z živahnim ploskanjem in »živijo« vzkliki. Tekmovalo je 36 koscev. Navzoči so z živahnim zanimanjem sledili zanimivi tekmi. Po tekmi je bil razglašen rezultat. Od 36 koscev je bilo nagrajenih 18. Prvo nagrado (uro) je dobil Franc Hiti iz Vel. Blok, drugo nagrado (100 dinarjev) je prejel Franc Zurga iz Vel. Vrha, tretjo nagrado (ovco) je prejel Adolf Mišič iz Grahovega, četrto nagrado (Din 50-—) je prejel Ivan Zalar iz Cerknice, peto nagrado (kolekcijo cigaret) je prejel Ivan Koščak iz Zgor. Otav. Po končani krasno uspeli prireditvi je g. ban sprejel nekatere deputacije, nakar se je vršila v hotelu Zumer zakuska, ki so ji sledili živahni razgovori med prisotnimi funkcijonarji. Ta lepo uspela prireditev je dala notranjski kmetski mladini tako pobudo, da pravijo vsi: Na svidenje pri košnji drugo leto! Pristopajte h Kmetijski Matici. Naša dekleta na delu Pridna so naša kmetska dekleta, nobeden jim tega ne more odrekati. Saj jih tudi po mestu in izven mej naše ožje domovine jako cenijo. Ta pridnost je že nekako tradicijonalna, če zasledujemo to njihovo lepo lastnost za daljšo dobo nazaj. Ze po naTavi so takšne, mnogo je pa temu pripomogla tudi priroda sama; ki >je vedno zahtevala le delo in trpljenje za boren košček črnega kruha. • In naše kmetske mamice si vzemimo za vzgled. Kdo ceni njihovo delo, kdo težke muke njihovega življenja. Kako more razumeti njih položaj in večno trpljenje naš meščan. Se mi, kmetski fantje, ga ne cenimo dovolj. Poznamo vse to, ne razumemo pa gotovo ne. Naše kmetske matere in gospodinje nikoli ne mirujejo in niso nikoli brez skrbi. Naj bo noč ali dan, delavnik ali praznik, letni ali zimski čas. Samo skrb in delo imajo pred seboj in ničesar drugega. Koliko mraza, mokrote, vročine in nesnage morajo prenesti v vedni skrbi za svoj dom in družino. Nešteto bolezni premagajo samo »za to, ker nimajo časa bolehati. Nikoli bi. ne bile bolnice, 3anatoriji in razna okrevališča takOt nabito polna, ko bi tudi druge žene mogle zdržati vse to. Ali to stori le trdna narava naših kmetskih mater, ki največkrat delajo do zadnjih dni svojega življenja. .... , ^ Ne moremo dovolj preceniti zaslug, ki jih imajo kmetske matere za naš narod in kmetski dom. Nekaj jim pa zamerimo in sicer .to^da.so včasih le preveč staromodne. Ne mislimo mode same, ampak da ne razumevajo toka časa, vsega napredka, ki prihaja med nas in se ga tudi kmetski ljudje moramo kolikor toliko oprijeti, če hočemo, da se potegnemo iz tistega blata, vednega zapostavljanja in preziranja. Skrb za naša dekleta ni samo v doti, veliki bali in pridnih rokah. Tudi lep ženin in njegova bogatija še ni vse. Lepo je to in vabljivo, trajnega pa ničesar. In vendar je danes to §e najmočnejša vaba za večino naših mater in njihovih nevest. Vedo, da ni vse prav, ali prirojena navada je takšna, preko katere si upa iti le malokdo. Pri ženitvah se pa za tiste, ki So prizadeti, vzamejo le dobre strani; kdo bi slabe jemal v poštev, saj bodo same prišle počasi na dan. Pridne roke naših deklet so veliko vredne. Do veljave pa prihaja tudi izobrazba in to večino bolj. Včasih tudi na to nismo mnogo dali. Današnji časi nam vse to potrjujejo, če vzamemo stvar le s praktičnega stališča. Prav nobenega haska nimamo od pridnih rok, če drugače ni naš trud poplačan. Za druge se bomo le morali počasi naveličati delati. Najboljše produkte svojega dela bomo pričeli porabljati tudi doma, saj drugega itak nimamo. Zadnja leta pa opažamo pri velikem številu naših deklet spremembo, ki je vredna vse pohvale in veseli smo je lahko vsi. Naša Društva kmetskih fantov in deklet, v katerih se organi« zirajo vedno bolj naša kmetska dekleta, so po>-stala ono torišče, kjer najdejo in bodo našle naš* dekleta vse to, kar jim najbolj manjka za bor doči poklic gospodinje in matere. In same si črtajo pot, same si organizirajo, kar jim narekuje spoznanje za pametno in koristno. Iz dekliških sestankov se polagoma razvijajo predavanja, izleti, tečaji itd. Pravo žensko gibanje v kmetskem pokretu. Vzgojile se bodo polagoma v značajne in kmetsko-zavedne žene, ki bodo up bodočnosti na kmetskih domovih. Kako se lahko veselimo takšnih kmetskih hiš, ki bodo ponos našega pokreta in vsega dela in ustvarjanja na naše mladinske organizacije Društev kmetskih fantov in deklet. To je naš smoter in ves namen, ki ga hočemo z organizacijo sprovesti v realno življenje. V vseh tokih našega življenja se poraja napredek. Tako v gospodarskem, kulturnem, so-cijalnem in zdravstvenem oziru. Sicer gre posamezen tok vzporedno z drugim, kar je popolnoma naravno. Mislim reči, če naš kmetski člo- žMc&cčzm slavnosl hmetske mlet* dzise na Gerkniskem jezeru ,vek napreduje gospodarsko, se istočasno dviga on sam tudi kulturno, zboljšuje si svoje stanovanje in prav tako tudi polaga večjo važnost na higijeno. Tudi kuharska in sploh gospodinjska veda pridobiva pristaše pri kmetskih dekletih. In prav jesenski čas bodo mnoge naše tovarišice izrabile v tem oziru, ker so v tej dobi tečaji zelo prikladni, posebno, ker imamo na razpolago dovolj sadja in povrtnin. Marsikaj smo včasih smatrali za potrato, kar danes vzamemo popolnoma iz drugega stališča, predvsem zato, ker vse, kar rabimo, pridelamo doma. Pametna gospodinja pa mora vse, kar se da, izrabiti ali napraviti boljše in okusnejše in celo za daljšo dobo izkoristiti, saj ne bo imela samo svojega, nego tudi zadoščenje in zahvalo cele družine. Res je, da smo imeli včasih le suhe hruške in češplje, danes pa zahtevamo že nekaj več in nismo samo s tem zadovoljni. Dekleta si pa tudi lahko mislijo, da bodo naši fantje, kadar prinese čas, rajši pogledali po takšnih, ki nekaj znajo, ker bodo tudi v tem oziru prinesle srečo v zakonsko življenje po pregovoru: »Ljubezen gre skozi želodec«. Prepričani smo, da bodo dekleta sledila v vseh ozirih svojemu izpopolnjevanju. Od njih samih je odvisno, koliko naj v življenju pomenijo, kakšne pravice si lahko priborijo in v koliko bodo postale enakopravne. Zavedati se pa morajo* da jih čaka še skoraj vse. S trdno voljo Ali res misliš tako?« (Nadaljevanje sledi.) Razstava živine v Zagrebu, ki jo je priredila 9. in 10. septembra savska banska uprava, Jo uspela, saj je bilo prodane živine za 1-4 mil. Največ je kupila banska uprava: za 1'1 mil. Din. 800 l^stara Hpa je »gorela. Pri farni cer-k1« CŠt^čah|je*v nedeljo pričela goreti tipa, Stafa^ii^ 300 let. Goreti je pričelo v notra-njostfdebla, Isjer^je bilo mnogo izsušene trhline, in je nekld^vrgel v to trhlino ogorek cigaro. Goreče d?evo'je že resno ogražalo cerkveno istreho. Ker ni bik) druge pomoči, so morali gasilci ogromno lipo na žalost župljanov raz-sekati in podreti Iilet na grojdje v metliške vinograde priredi v nedeljo L oktobra društvo »Bela Krajina« s posebnim braovlakom, katerega odhod iz Ljubljane bo ob pol šestih. Vožnja tja in nazaj ž VSo oskrbo velja le 78 Din, vsak izletnik pa bo dobil v dar lično košarico grozdja. £ Žitom plačujejo dolgove. Na zahtevo kmečkih dolžnikov neke banke v Banjaluki so uvedli nov način plačevanja dolgov. Banke so uredile žitna skladišča, kamor bodo kmetje do-važali na račun dolgov žito. Kruh bo cenejši. Pekovski mojstri, člani Združenja pekov v Celju, so sklenili znižati krušne cene z 20. t. m. za 50 par pri kilogramu. Nova katoliška cerkev v Beogradu. Tukajšnji jezuiti 9© pričeli v Poenkareovi ulici z gradnjo novo velike cerkve sv. Petra, ker je postala sedanja kapela premajhna za potrebe te župnije. Pogorela je v Črnem vrhu, župnija Struge, v noči od ponedeljka na torek parna žaga Ivana in Milana Klun iz Ribnice na Dolenjskem. Pogorela je tudi stanovanjska hiša za delavce in hlev. Ker žaga ni obratovala in tam gori zdaj nihče ni stanoval, sodijo, da je bilo nalašč zažgano.. ; . , . . , Kvasne glivice m vinogradnike. Ob bližajoči .trgatvi si lahko priskrbijo vinogradniki kulture čistogojenih kvasnic na banovinski kmetijski poskusni in kontrolni postaji v Mariboru, Vrbami va 63, posebno letosi ko se je nadejati, da bo grozdje zelo pozno zorelo in da bo prišel vinski mošt zelo pozno v klet. V kleti bo našel Jnošt razmeroma zelo nizko temperaturo in ne bo hotel prevreti. Neprevreti mošt bo povzročil Skrbi lastnikom, ker se ne bo sčistH in ker mu preti nevarnost, da se bodo v njem razvijali Škodljivi mikroorganizmi. Zato je potrebno Spraviti vinski mošt po možnosti takoj v vrenje, da se torej vinski mošt sam ob sebi segreje in da mu ne bo hladna klet ko«. Primerno hitro vrenje dosežemo s porabo čistogojenih kvasnic, ki jih morajo pravočasno namočiti pod gori omenjenim naslovom. Posamezna Cevka stane 2 Din, navodilo k uporabi stane 1 Din. Naročila je kolkovati s kolkom 5 Din. Razpošilja se '"> povzetju. — Kmetijska poskusna in koi :,> v Mariboru. Kathreiner Kneippova sladna kava je s svojo kakovostjo in izdatnostjo nenadkriljival Pazite na tovarniški znak! Velika tatvina. Nedavno je bilo ukradeno iz zaklenjene hiše pri belem dnevu posestnici Neži Roškar v Slavščini, občina Sv. Andraž v Slov. goricah, 60 kg masti, več posteljnih rjuh, posteljnina, 6 klobas in 3 kg mesa v skupni vrednosti 1200 Din. Kolesar prišel pod avtomobil. Franc Ambrož, 321etni dninar iz Zič se je dne 20. t. m. peljal s kolesom skom Frankolovo. V njega se je pognal vol, ga vrgel 8 kolesa, Ambrožič je pri tem padel pod avtomobil, ki je ravno pri-vozil po cesti; avto ga je povozil in ga poškodoval po glavi in obeh nogah. Svinja odgriznila otroku roko. Kmet Gju-bič iz Zgornjih Vratc blizu Zenice se je mudil z ženo pri sosedu, otroci so bili pa sami doma. Triletna hčerka Stana se je igrala okrog svinjaka in slučajno je vtaknila roko skozi odprtino. Lačna svinja je zgrabila otročiča za roko in mu jo odgriznila. Otročiček je padel in potem mu je svinja odgriznila še levo uho. Zrafcii manevri nad Zagrebom. Zagreb bo prvo mesto v naši državi, nad katerim bodo izvedeni veliki zračni manevri. Ti manevri bodo izvedeni po dosedanjem načrtu 10. prihodnjega meseca, in sicer v večernem mraku. Očeta umoril in položil na mrtvaški oder. V Mostarju se je pričela včeraj obravnava proti dvema kandidatoma vešal, Ivanu Iliču in Peri Kozariču. Kozarič je Iličev zet. Nekega dne sta Se dogovorila, da umorita Kozaričevega očeta Ivico zaradi zemljišča. Napadla sta starca in mu zadala 40 smrtnih udarcev s kladivom. Mrtvega sta položila na mrtvaški oder, naslednjega dne je pa sin sporočil orožnikom, da je njegov oče padel s konja in se ubil. Državno tožilstvo zahteva za oba smrtno kazen. Pogozdovanje Velebita. Na področju gozdarske uprave v Gospiču popisujejo vse gozdne nasade in preiskujejo teren, na katerem bi se dalo z uspehom izvršiti pogozdovanje. Področje nameravanega pogozdovanja se širi v nadmorski višini od 500 do 1400 m in so tako mogoče tam raznovrstne kulture. Gozdovi na Velebitu so sploh v zelo slabem stanju in to zlasti oni, ki so blizu vasi, ker vaščani izsekavajo gozdove brez vsakega pravega reda. Pogozdovanje Velebita bo uspelo le tedaj, če bodo.oblastva organizirala med ljudstvom tudi strokovna predavanja. Nevarna otroška igra. Te dni se je igralo več otrok na travniku v Janeževcih. Med njimi sta bila tudi llktoi Franc Režiš in Roza Roj-sova, ki se je igrala z lesenim lokom in streljala z lesenimi puščicami. Po nesreči je zadela Reniša v levo oko. Fanta so takoj prepeljali v mariborsko bolnišnico, vendar je bila pomoč že prekasna in je deček ob oko. Spomenik pesnik« Jovanoriču-Zmaju so slovesno odkrili v četrtek v Sremstoi Kamenici. Nogo ai je zlomil. Janez Pagon, delavec pri baronu Barnu v Puterhofu, si je včeraj pri delu zlomil levo nogo, na katero mu je padel Mod. Vesli iz sveta Smrt zaradi mačke. V Turnčanih na Slovaškem je kmet Feher povozil mačko. Da bi ranjeno žival rešil bolečin, jo je pobral in hotel ubiti. Toda mačka se je pri tem z vso besnostjo zagrizla v kmetovo pleče. Morali so jo ubiti, da je njeno zobovje popustilo. Feher je šel takoj k zdravniku, da mu je izpral rano, toda kljub temu se mu je otrovala kri in je umrl. Kino v kaznilnici. V švedskih kaznilnicah so že pred časom uvedli glasbene prireditve, ilustrirana predavanja in slično, da ni jetnikom tako dolgčas in pa da vzgojno vplivajo na njih duševnost. Zdaj je dobila kaznilnica v Norrko-pingu kompleten kino, ki ga vodijo kaznenci sami. Tam predvajajo filme, ki seveda nimajo pustolovske vsebine, marveč vsebujejo vzgojno jedro. Pljučna kuga v Mandžuriji. V Mandžuriji razsaja trenutno pljučna kuga, ki je zahtevala že najmanj, 1000 žrtev. Oblasti so zaradi tega prepovedale trgovanje s kožuhoviao, s katero se, kakor pravijo zdravniška poročila, v prvi vrsti širi ta epidemija. V Muri ginevajo ribe. Iz Brucka ob Muri poročajo, da opažajo ljudje že od srede dalje nenavadno ginevanje rib, ki jih na tisoče in tisoče plava na hrbtu po vodi. Med ribjimi mrliči so tudi eksemplarji, ki tehtajo 6 do 8 kg. Siromašni ljudje jih love in jedo ne glede na to, da so poginile zaradi zastrupljenja. Tvor-nice ob reki so namreč zadnje dni spustile v vodo strupene kemikalije, ki so povzročile med ribami ogromno škodo. Dve ladji sta trčili. Pred pristaniščem v Malmdju sta trčili potniška ladja »Malmo«, ki je imela na krovu 500 potnikov iz Danske ter neki norveški tovorni parnik, ki je bil brez signalne svetiljke. Pri trčenju je bilo ranjenih 60 potnikov, mnogi med njimi hudo. Tovorno ladjo so morali zaradi poškodb zavleči v plitvino. Silen orkan v Zedinjenih državah. Orkan, ki je opustošil vzhodne obale Virginije in Ca-roline, se je obrnil proti severu. Doslej poročajo o dveh utopljencih in mnogih ranjenih. Več mest je zelo trpelo od vode, ki je poplavila Ulice. PO cestah leže porušena drevesa in brzojavni drogovi. Voda je vdrla v rudnik v dolini reke Tresdalde in odrezala izhod štirim rudarjem. Boje se, da jih ne bo mogoče rešiti. Celotno škodo cenijo na en milijon dolarjev. Na svetu je največ kristjanov. Vseh kristjanov na svetu je okoli 710 milijonov, ali 37®/» vseh vernikov. Za njimi so številčno najmočnejši budisti s 300 milijoni ali s 15-8*/» Njim slede hindi z 240 milijoni, in islamci z 235 milijoni. Judov živi na svetu samo 14 milijonov, dočim so sešteli po celem svetu komaj 30 milijonov brezvercev, ki ne pripadajo morda primitivnim, temveč v prvi vrsti »civiliziranim« narodom. Ogromen diamant. V pokrajini Minas Ge-raes blizu Campo de Pados so našli ogromen diamant, ki tehta 2000 karatov. Diamant cenijo na 100.000 funtov. Kmetska posojilnica fflrfcc ■■■■■■■■■■ reff. zadrugo a neome/eno zavezo mmmmmmmmmmmmmmmmrn v Ljubljani* Tyvševa (Dunajska) cesta IS (v lastni palači) obrestuje vse hranilne vloge po najugodnejši obrestni meri in brez vsakega odbitka Rentni davek plačuje posojilnica sama Tekom 51 letnega poslovanja so hranilne vloge fl Poleg lastnega premoženja jami! ca varnost vlog nad 8.500 naiastle na nad Din 230 milijonov H tadrugarjev neomejeno s vsem svojim premoženjem, kar fztcaZane rezerve znašajo „ „ 10 „ | predstavlja mlltfardno jamstvo ln popolno varnost v«* vlog Podzemno žclezneo zidajo v Moskvi. Prebivalstvo Moskve je zadnja leta naraslo že nad štiri milijone, s tem pa tudi promet. Čuti se nujna potreba podzemne železnice. V načrtu je 90 kilometrov podzemne železnice, od katerih bo še to leto gotovih 12 kilometrov. »Mokri« napredujejo. Od 41 ameriških držav je dosedaj 26 držav odpravilo prohibicijo popolnoma ali deloma. Poslednja, ki je opustila »suhi« režim, je država Maine, ki je bila 51 let »suha«. »Suhi« režimi menda tudi preživljajo krizo, kakor današnje demokracije. Vojni dolgovi. Angleški tisk piše, da so ponovno stopili v ospredje vojni dolgovi, ker je fiOdnevni rok že potekel 15. t. m., ne da bi države dolžnice zahtevale podaljšanje za izplačilo zapadlih obrokov. Začetek letošnje vinske trgatve Po § 8. zakona o vinu in 61. 26. pravilnika k temu zakonu je dovoljeno, da se sme grozdje za zobanje trgati, kadar je kaka sorta dozorela. Občna trgatev grozdja za pripravljanje vina pa se ne srne vršiti pred rokom, ki ga določijo ■za vsako občino občinska oblastva sporazumno s sreskim kmetijskim referentom. Občinske uprave pa lahko dovoljujejo trgatev ranih grozdnih sort tudi pred rokom za splošno trgatev, psrav tako podbiranje bolnega grozdja poznih sort, in sicer sporazumno z vinogradniki. Neupoštevanje določenih rokov, to je vsaka predčasna trgatev se kaznuje po § 30 zakona o vinu z zaporom 1—14 dni ali v denarju od Din 25*— do Din 1000-—, in sicer potom sre-skega načelstva. Posebno letos, ko se obeta kvalitetno slaba letina, je najnujneje potrebno in se zato pozivajo vsi vinogradniki, da se točno drže gornjih določil vinskega zakona. VAŽNO ZA HMELJARJE Na svetovni razstavi v Chicagu je stopil naš konzul v stik tudi z ameriškimi pivovarnarji n jih opozoril na naš hmelj. Amerikanci bo zahtevali vzorce in naši hme-, Ijarji iz Vojvodine so jih tudi poslali. ? 5Ti vzorci pa Amerikancem niso ugajali, ker je/bil predloženi hmelj iz 1. 1928, torej pre- star. Rekli pa so Amerikanci, da bi se radi prepričali o kakovosti našega novega hmelja. Zato opozarja naša vlada naše hmeljarje na možnost prodaje našega hmelja v Ameriko. Kdor se za to zanima, mora pa upoštevati vse določbe o siigniranju hmelja itd. in priložiti dokumente o kvaliteti blaga. Tako opremljene vzorce je treba poslati na ministrstvo za zunanje zadeve v Beogradu, ki jih bo poslalo v Ameriko. 2a gespodin/e Dobra žena in gospodinja ne skrbi samo za dobro, okusno in tečno hrano cele rodbine, ampak gleda tudi na zdravje rodbinskih članov, zlasti na zdravje otrok. Zato pa je že od nekdaj pri vseh narodih navada, da skrbe žene tudi za razna domača zdravila, ki jih rabijo v najnujnejših slučajih, zlasti če ni zdravnika v bližini. Ženi pa ni treba, da bi bila šolana zdravnica; dovolj je, če ima doma sredstva, ki razne več ali manj pogoste in tudi znane bolečine lajšajo. Taka sredstva so predvsem številna zdravilna zelišča. Zdravilna zelišča so »učeni« zdravniki nekaj let sem kar gladko odklanjali, češ da je uporaba teh zelišč prazna ali »babja« vera. Danes pa gledamo na zdravilna zelišča že z nekoliko večjim spoštovanjem, ker so tudi zdravniki prišli do spoznanja, da vse, kar so se ljudje naučili in spoznali v stoletjih, le ni sama prazna vera! Zato pa naj vsaka gospodinja skrbi, da bo imela v svoji zalogi vsaj najbolj važna zdravilna zelišča pripravljena. Otroci in tudi starejši ljudje si kaj radi pokvarijo želodec. »Težka« jed n. pr. ne prija vsakomur in tudi nagel požirek mrzle pijače ne stori nikomur dobro, Če pijemo razgreti. Bolečine, ki jih povzroča tako pokvarjen želodec, kaj lahko olajšamo, če popijemo skodelico vročega čaja od kumna (»kimel«). Tak čaj pripraviš na zelo priprost način: polij pest kumnovih zrn z vrelo vodo in počakaj, da voda »potegne«. To traja četrt do pol ure. Potem tekočino precedi in jo daj bolniku. Nekateri zrnje tudi zdrobe, da voda lažje »vleče«; neobhodno potrebno pa to ni. Ta čaj ima jako krepak in prijeten okus in krepi želodec. Ob vremenskih izpremembah tožijo zlasti starejši, pa tudi mlajši ljudje, da jih po udih, zlasti po sklepih trga. Te bolečine so posebna bolezen, ki ji pravijo »giht« (protin). Podobne so bolečine od revmatizma. Za te bolegni imajo zdravniki posebna zdravila. Kjlub zdravilom pa se bolečine včasih le zopet nenadoma pojavijo in v takih slučajih je prav dobra pomoč čaj^ki ga skuhamo iz zelene. Zčleno rabimo navadna kot dodatek za izboljšanje goveje juhe., Čaj pa skuhamo, če skuhamo gomolj od zelene (ki je tudi užiten), potem sok odcedimo in ga pijemo hladnega. Kdor tak Čaj redno pije, se dostikrat trajno reši protina. > S^f £ • V*\. O vrednosti kamilic, pelina, tavžentrof itfK bomo govorili o drugi priliki. Zaenkrat jemo gospodinjam, naj ne zametujejo tega, kar nam narava daje v tako bogati meri — zast Sejmi ~ h>U •'.R 'i Ibei „ -: s :..«iiH 1. oktobra: Stari trg, Podčetrtek, Jurklošter. 2. oktobra: Jesenice, Gor. Logatec, Št Rupert, Slov. Gradec, Sv. Urban pri Celju. , : ,Hj 3. oktobra: Sv. Helena, Horjul, Dolnja Lendava. 4. oktobra: Selce, Zdenska vas, Motivik, Poni* kva, Žalec. 5. oktobra: Toplice, Turnišče, Hodoš. V U 6. oktobra: Pišece. -{T 7. oktobra: Tržič, Kranjska gora, PoJjčane, 1?ri-ževci. eijiJa m ___, /• ešu! 1 X Valute . k. salsnU . .: jT«'rl Din 37— ,u Din 13-65 u Din 1fc|teboa Din m-aprima«. To se pravi, ako pn* daš 1 ameriški dolar po kurzu Din 48-80'tn do* daš še 28)4%, dobiš za dolar Din 62-70. To velja tudi za vse ostale tuje valute. J Avstrijski šiling v privatnem kliringu Dih 885. : ' , ■■ ... •<. v> 1 ameriški dolar 1 nemška marka 1 švicarski frank 1 angleški funt 1 francoski frank 1 češkisl^- " a krona 1 italijanska lira iOJMtii EKONOM OSREDNJA GOSPODARSKA ZADRUGA V LJUBLJANI Kolodvorska ulica štev. 7 nudi po najnižjih cenah vse vrste deželnih pridelkov, najfinejšo banaško in domačo moko, koruzo, krmila, špecerijsko blago in ostale v to stroko spadajoče predmete SUHE GOBE kupuje vse leto in plačuje čim višje N, Geršak Co. Ljubljana Pralna ulica St. 4 flSBi 5gor Josip Olup.LJubljana Trgovina z manuiakturnim blagom, moško konfekcijo in mod-nimi potrebščinami. Velika izbira kamgarnov, sukna in hlače? j vine iz priznano najboljših angleških, čeških in domačih to-varn. Velika zaloga moških in deških oblek ter vsakovrstnega perila iz lastne tovarne TRIGLAV. Obleke in perilo se izde- • luje tndi po meri. Trgovski proatori: Stari trg 2, Pod ^ Trančo 1, Kolodvorska ulica 8. Moje načelo ie: dob«- boq ijižk) —- r .fliO i Pravilno gnojenje - bogata žetev! JVase gospodorsite rastline rabijo: dušik, fosfor, bali in apno. Najbolj pravilno gnojimo z umetnimi gnojili. Priporočamo : Nitrotosbal" HuŠO, ki vsebuje 4°/, dušika, 87, fosforne kisline, 87, kalija In 33% apna; ftitrotosbal"l, ki vsebuje 8% dušika, 67, fosforne kisline, 8% kalija In 357, «P"a; ftitrotos, ki vsebuje 47, dušika, 127o fosforne kisline in apno; apneni dušik, ki vsebuje 167, dušika, 707, apna. Vsa naročila sprejema 00 osrednja gospodarska zadruga v ljubijani, Kolodvorska 7 ^Ekonom Isce se zakonski par za majhno gospodarstvo, ki bi za -plato I in dohodek v prirodninah v redu vodil f sadjarstvo, vinogradništvo, vrtnarstvo mlekarstvo in perutninarstvo. — Ponudbe pod št. 35335 na Publicitas, Zagreb, Itica Suhe gobfe kupuje po najvišji ceni SEVER 4 KO M P., LJUBLJANA Gosposvetska cesta 5 Kupujte samo domače blago! Mi nimamo konkurence in vendar I«. Mikuš Ljubljana, Mestni trg 15 našim gumijastim škornjem. Neprestano si prizadevamo, da prilagodimo cene obutve cenam Tvojih pridelkov. Ustanovljeno 1839 yy^(VWyVYYyyWWWVW SUHE GOBE W J* kupuje in plača po naj-višjih dnevnih cenah Žl. Kvečič, želnimi pridelki in špecijalna trgovina za nakup suhih gob LJUBLJANA Vidovdanska c. 1 — Florijanska ul. 30 Za dež in blato ter za vsako delo, ki ga vršite na mokrem terenu na polju, Vam najbolje ustrezajo gumijasti škornji, ki ne prepuščajo vode. i n semensko rž ima v zalogi po najnižji ceni jjfifeonom^ osrednja gosp. zadruga £jublj tatkOL Kolodvorska ulica štev. 7 Največja, tovavna obutve v Jugoslaviji fr Pozor! Pozor I ^ Ne kupujte slabo poceni blago! Ampak dobro, katerega dobite pri domačem podjetju vseh vrst, za zidavo hiš, iz ff /fjg//fi//£) "'/ JM^ JL JB-4 i « A Mlfm. ?&rsL ; i J znanih karlovskih opekarn Šl^f^l/ Lingerjeva ulica - LJUBLJANA - Stritarjeva ulica 'I jlj I II II JjM t fflfittfi/f/fi// fi//f ® Največja izbera vseh vrst blaga za moške in ženske obleke, po- I IM I ! jI ^^ " ~ w w MK// fi///tt// fi//i S k ' vršnike, suknje in druga jesenska ter zimska oblačila. * i( A; i/ dobrq? franko.vsaka.postaia 1 m. Poštenost mojega podjetja je znana! Jg ^umr ^mmr p0 konkurenčnih cenah samo «MWW»ili#Mlf g Sagah. J ° r J Generalno zastopstvo za Dravsko banovino I ^EKONOM1* LjUBLjUlA, K010I»V0RSKAjJ Kcjor og|ašujey fa napreduje! Urednik; lanKe « Izdaja žo konzoicij iitan BJfiaft- Jjsta Uskaina Merkui ip.iedslovnik tiskarne: Q. Mihaiek), Ljubljana. KMETOVALEC! Sadno drevje vseh vrst, kakor tudi nizke vrtnice, nudi po najugodnejših cenah VINKO STRMLJAN. Tanetiše št. 1, pošta Litija. Zahtevajte cenike!