I
i
izhaja vsako sobo:') z
• raj.

Vredništ v«) ,,Zori^“ jo v Trstu utica de1' Fabbri. št. S. ТП.
Tj h je tr.-l.a nasloviti vse rokopise. ki naj se ol)javijo v listu.
! ■ okopi si se ne vračajo. — Nefrankirana pisma se ne spre- 1 jemajo.	j
V
Poštno - hranilnionega računa štev 64439.
L’t r4\ ni<tvo ..Zarje“ je v Trstu ul ca delle Pos;e š ev 9. Sprejem i naručnifio, Inserate in reklamacije. Naročnina .Zarje* je za vse leto naprej po pošti K 6. — za pol leta K 3.
Posamezne številke po 6 vin.
Cena inseratom je 10 vin. za enostopno petit vrsto. Pri večkratnem objavljenju primeren popust._____________________
jtaša sedanja kultura in naša bodočnost.
Drugi slovenski protialkoholni ivongres. ki se je vršil, kakor je bilo že objavljeno v našem listu, v nedeljo dne 4. t. m. v Ljubljani in o katerem poročamo podrobneje nižje, nam daje priliko, da spregovorimo nekoliko več o tem perečem vprašanju. Protialkoholno i banje smatramo za tako važno in za kulturni razvoj našega naroda toliko pomembno, da ga ne moremo in ne smemo prezreti ali pa se zadovoljiti z navadno časnikarsko registracijo v par pohvalnih stavkih. Ne pišemo tega za širše sloje ljudstva, ker ti v tem kulturnem nivoju ne morejo več umevati naših nagibov in stremljenj. Njihov globoko-vkorenjeni predsodek je, da je opijanje naj višji užitek, ki si ga morejo privoščiti in da brez alkoholnih pijač sploh ni mogoče živeti in delati. Tu ne pomaga, rečemo naravnost, prav nič pridiga o pregrešnosti pijanosti, takemu ljudstvu je treba nuditi nazor n e g a pouka. Tega jim predvsem morejo in kot kristjani morajo dati možje, ki so poklicani čuvaji nravnosti ljudstva, na koji edini sloni obstoj in napredek naroda. V tem tiči mozgovno jedro ! če to ni zdravo, ne bode nas Slovencev, kakor sploh nobenega naroda ne, obdržal/ še toli hvaiisana in v edinosti med seboj kot edino zveličana in proslavljana narodna ideja. Propaganda same narodnostne ideje ne bo rodila kulture ljudstva.
Naši narodni nasprotniki so po izidu zadnjih tržaških volitev začeli se plašiti pred nekako slovensko bodočnostjo Trsta. Ne zamerimo našim prvakom, če so enake iluzije širili, enako bi morda tudi mi govorili. Pa bodimo si odkriti: S to kulturo, s to revščino — alkoholno kulturo, ne bomo zavzeli gospodstva. Pestili, izže-mali nas in gospodovali nam bodo ti, ki bodo imeli gospodarsko moč. Mi je ne bomo imeli. V tem oziru jim nismo prav nič nevarni. Le ne-
_________LISTEK______________________
Korejska brata.
Črtica iz misijonov v Koreji.
X.
Prvi mučenec.
Drugo jutro proti deseti uri pripeljejo Tomaža Kinga pred Lamena, da ga ta obsodi. Z Veliko težavo prehodi to kratko pot; celo noč je moral ležati v svojih okovih na kupu gnjile slame. Toda pogum mu sije iz oči. Z molitvijo se je pripravljal na boj in milost Božja ga je okrepila. Veliko dvorišče v sodnji, po katerem mora sedaj iti, je polno ljudi in še na stotine jih stoji zunaj na cesti; vest, da pride pred sodišče privrženec tuje vere, je privabila semkaj vse te ljudi glavnega mesta.
Bonči in njihova stranka, začnejo preklinjati, ko peljejo jetnika mimo njih. Pa tudi mnogo kristjanov, med katerimi zapazi King svoja najljubša učenca Pavla in Jakoba, Se je pririnilo prav do ograje in ga bodre k atanovitnosti.
„Molite !“ reče spoznavavec polglasno svo-jim prijateljem ; nato peljejo biriči jetnika P° stopnjicah na vzvišeni1 prostor, tako, da =a zamorejo videti vsi gledavci.’. Še nekaj atopnjic više pa sedi oziroma leži na blazinah
sodnik.
Z zlobnim veseljem seTozfe Lamen, ki nia ves obraz zabuhel vsled prevelikega žga-
koliko bi jim utegnila biti nevarna šovinistično vzgojena in v atiroholu podivjana slo vevška masa, koja nevarnost pa ne more biti trajna.
S teškim srcem smo zapisali te vrste, a ne moremo in ne smemo več molčati.
Dejstva, da se pri nas silno pi-jančuje, menimo, da si ne bo upć\ noben trezen človek zanika vati. če h; to storil, bi si morali misliti o njem kot o pijancu, ki s pri duševan jem zatrjuje, da ni pijan. Človek, ki ima ] nekoliko pogleda v mišljenje našega ljudstva, more po le kratkem občevanju z našimi možaki dovolj spoznati, odkod tolika duševna revščina. Le hočete videti podivjancev, že norcem sličnih, pojte v naše narodne gostilne. Samo malo sočutnosti im e j tu z gorjem večine žena in mater! Ir mladina ? Ne vidite ? Pa pravite, da ste rodoljubi! Morda si domišljate, da ste ?
In vzroki tega žalostnega pojava ? Preevsem človeška slabost, potem družba, koje vsota slabot je za sko raj 100 odstotkov večja od vsote dobrot, s svojimi moderno-kulturnimi navadami in razvadami in vzgoje valci naroda. Porečete: Mi se ni zavedamo!
Po svojem socialnem stališču in po svojem poklicu ste bili in ste vzgoje valci ljudi j, ljudstva. V Vas. morda še proglašene rodoljube, so zrli in se na vas zgledovali. Kot Epikurejci ste se vr,e<?li k mizam m se ravnali po geslu: „Jejmo in pijmo in se veselimo !“ To je ljudstvo videlo. Pa če je socialno višje stoječim to dejanski smisel življenja, pa bomo zahtevali od ljudstva smisla za razumnejše življenje ? Ste, ali slepi!
In rodoljubi so še rekli: Da bo življenje našemu ljudstvu še lepše, naučimo je naših divnih narodnih pesmij! Da, pesmi so lepe. A v zvezi z geslom : „Pij in poj“ so postale sistem — pijančevanja, v tem se je pa vrednost estetičnega vžitka pevske umetnosti reduciralo na ničlo. Naše časopisje pa, domišljujoč si, da pospešuje kulturo naroda (o rodoljubnih pisateljih si ne more misliti, da so n amer j ali laskati se ljudskim napa-
njepitja, na jetnika, kateri pade pred njim po tamošnji šegi na roke in kolena, dva biriča ga pa držita na težkih verigah. Sodnik nagovori najprej kratko vse navzoče in psuje tujo „hudičevo vero“, ki se je vsilila iz zahoda v deželo vzhajajočega solnca, potem se pa zadere nad učiteljem :
„Kako ti je ime, ti satanov služabnik, o katerem mi poročajo, da nisi nele sprejel nauka tujih hudičev,, ampak da zapeljuješ prav pridno tudi druge k temu ?“
„Jaz semjjTomaž King.“	fji
„King dajSr to je korejsko ime ; toda Tomaž, tega imena še nisemjjčul na Koreji.“
„To je moje krščansko ime, ki sem je dobil pri "krstu“.
„In ti se predrzneš izustiti to hudičevo ime pred nami, ki imamo tako čista ušesa ? Dajte mu jih takoj tri po njegovih nečistih ustih !“
Birič udari s trdnim usnjatim podplatom Kinga po obrazu, da se mu kar kri ulije.
„Tako, sedaj si okusil usnje. Takoj boš okusil še hrastov les, ako se ne*odpoveš pri tej priči tujemu malikovavstvu in daruješ božjemu Budi !“
„O Jezus, ki si bil zame bičan, daj mi moči v tej bridki uri !“ moli tiho Tomaž; nato reče glasno in odločno : „Stori z menoj, kar hočeš, z milostjo božjo ne bom častil tega malika, ki sem mu žalibog v svoji zaslepljenosti služil toliko let.“ t Vsi poslušavci se zganejo.!
Nekaj kristjanov, med| njimi celo nekaj
kam — v svoje koristi), je hvalilo vse vprek: „Veselica je tudi moralno izborno uspela. Naše dobro „Ljud-stv“. On, „naš Narod“ se je veselil in pil in pel da, to bil je Gospodov dan!“ —
Je kaj čudnega, če se učenec ravna po naukih učitelja? Po navadi ga v slabem nadkriljuje. Kakoršna je bila vzgoja naroda, taka je njegova kultura! Bodočnost ? Videant prin-cipes et amici populi!
Drugi slovenski protia koholni shoD v £jubljani.
Kaj ne, nekaj novega, za nas Tržačane nenavadnega ! Še tega je treba na Slovenskem, da se nam bo pokvarilo in razdrlo to lepo gostilniško veselje in sploh družabno življenje ! Nemara jiorečete, da je tudi to celo posledica kranjskega razdora ? Je posledica kranjskega pa ne razdora, ampak kulturnega stremljenja in delovanja. Avstri ja je videla šele en sam protialkoholen kongres avstrijskih narodnosti j, Slovenija more beležiti že druzega in po številu še več kot enkrat večjega. To zavest so kazali tudi prireditelji zborovanja. Dvomili so preje na tolikem vspehu, saj so v vabilu pristavljali, da se morda vrši kongres v mali dvorani hotela Uniona. Pa udeležba je bila tolika, da'se je moralo zborovanje vršiti v veliki dvorani.
Dr. Krek je v svojem otvoritvenem govoru povdarjal sledeče misli : Shod ni strankarski, na tem polju si morejo podati roke pripadniki različnih naziranj in strank. Smo pa protialkoholni bojevniki stranka, predvsem stranka. — nesrečnih žen, kri točijo solze gorja, povzro-v,-pr...	1 mož pijan, ov, im.,, ,k«.faka nesrečnih
otrok, ki so in bodo vsled pijančevanja sta-rišev reveži gluposti vse življenje, smo stranka nesrečnih žrtev alkohola. Smo pa tudi stranka teh, ki hočejo v boj proti temu zlu. Hočemo, da zmaguje v našem ljudstvu moč, zdravje in krepost nad telesno in duševno bolehnostjo. Zato smo tudi politiki, ki se pa ne borimo za moč stranke, ampak za moč ljudstva. Smo pa tudi obstrukcijonisti proti terorizmu večine naše družbe, katere zahtevam in naziranju se nočemo ukloniti. Tem ognjevitim besedam je sledilo viharno odobravanje.
A imenu dežel, odbora pozdravi zborovalec dež. glavar pl. Šuklje, v imenu knez. škof. ordinarijata prelat Kalan, v imenu društva za bolne na pljučih dr. D. Blehveiss-Trsteniški, ki dokaju, v kako tesni zvezi sta si pijančevanje in jetika. S tem da se gre v boj proti prvemu, se preprečuje tudi drugo. Načelnik mlad. telovadne organizacije Orel, brat Jeločnik pozdravlja zborovalce v imenu organizacije, ki ima predvsem namen vzgojevati mladeniče v
od naj višjega plemstva in tudi oba dečka Pavel in Jakob se prerine v zagrajeni prostor in kličejo Lamenu, da so tudi kristjani in torej pripravljeni, deliti usodo Kingovo.
„Na vas pride že še|vrsta, vi norci ! Zapisnikar, zapiši njihova imena ! Sedaj jih pa zapodite nazaj, biriči , in kdor še enkrat moti obravnavo, pride takoj v okove in v ječo,“ kriči Lamen. Nato veli krvniku, naj jih našteje 40 Kingu s hrastovim polenom po podplatih.
To hrastovo poleno je bilo približno en in pol metra dolgo in 15 cm široko. Pod groznimi udarci, ki jih zadaja krvnik s tem mučilnim orodjem, padajo kar celi kosovi mesa od podplatov ubogega mučenika. On sicer tiho toži nad grozovitimi bolečinami, toda ko ga vprašajo, hoče li darovati, pa vselej zmaje z glavo.
„Bičajmo ga sedaj, oče !“ reče nato mladi Lamen. ..Jaz mislim, da je njegov hrbet občutljivejši nego njegove noge. In ker ne more več na njih stati, ga dajmo nekoliko obesiti !“
„Dobro —I torej druga stopnja mučenja !“ ukaže surovi sodnik.
„Naj ga li obesim? za rokejl ali za lase ?“ vpraša rabelj.
„Kako drugače nego za lase. Pri tem se bo prav prijetno pačil in mene je tudi večkrat vlekel za lase,“ odvrne mladi Lame in nekaj surovih pristašev mu še celo ploska.
Tedaj pa zakliče Pavel s svojim čistim deškim glasom :
„Sram te bodi, 'ti surovi nehvaležnež !“ in nekaj dobromislečih mu glasno pritrjuje.
Tomaža slečejo do pasu in ga obesijo
značajne in trezne može. Obljublja, da ho organizacjia sledila sklepom kongresa z največ j o pozornostjo in jih tudi skušala izvršiti. Izjava zastopnika mladeniške organizacije se nam zdi naj večjega pomena in nam daje najlepših nad !
Predavanja, izročena in izborna izvršena od strokovnjakov, kojih imena delajo čast temu kongresu, so nas vodila na vsa polja in pogorišča, koder pustoši alkoholizem. Omenjen prostor nam ne dopušča, dasi bi ne bilo brez haska, da bi podali samo vodilne misli v posameznih predavanj". Izidejo itak vsa natisnjena v protialkoholnem glasilu „Zlata Doba", ki izhaja v kat. tiskarni v Ljubljani in stane le 3 K letno, morda tudi v posebni brošuri. Priporočamo jo vsakomur najtopleje. Iščite resnico ! Le na kratko o predavanjih !
O vplivu alkohola na človeško telo je govoril in z eksperimenti dokazoval ing. chem. Jos. Turk. O posledicah pijančevanja za ljudsko nravnost je razpravljal dr. P. Gu. Rant. ki je prepričevalno govoril o pustošenju pijančevanja na duhu , značaju in duši, da sploh značajen biti ne more, kdor se udaje alkoholu, a brez značaja ne more biti nravnosti. Znani pisatelj in človekoljub, sodni tajnik Fr. Milčinski je razgrnil zborovalcem plastično in silno učinkujočo sliko premožnejših kranjskih zapravljivcev pijancev ; tvarino zato je nabral iz samih sodnih aktov o razglašenih zapravljivcih. Želeli bi, da se razgrne to sliko pred celim narodom, želeli bi enake slike iz sodnih spisov naših zapravljivcev. Če 'ako mojstersko sestavljena in na tak način razgrinjana slika ne bi globoko vplivala, potem bi morali reči, da so srca teli ljudij že okamenela ! Popoldne so govorili: V. Ravnikar o škodi povzročeni po popivanju na našem narodnem gospodarstvu ; Dr. Gosti, voditelj blaznice, o vplivu čezmernega uživanja alkohola na človeški duh, ki se konča v blaznosti.
Apostol protialkoholnega gibanja na Slovenske-m, župnik Kalan, urednik Zlate Dobe je z njemu lastno navdušenostjo podal principe
n ... v g - j - ■ O v,	i ..li tCgl^ i ,	. i J li "1 itv V udj.vii
o praktičnem delovanju, ki je moramo z vso silo in vstrajnosti razviti po vsej slovenski zemlji. Principi so :	Abstinenca je le sredstvo v
dosego splošne zmernosti in ne namen, zdržu-jemo se alkoholnih pijač ne zato. kakor da bi bila vsaka kaplja škodljiva, ampak radi zla, ki ga povzroča v nravnem „gospodarskem in socialnem oziru. Zato se ne more o tem govoriti, da hočemo iz vseh ljudij abstinente napraviti in tako uničiti vinogradništvo. Toliko v tolažbo tem*, ki se boje tega gibanja in vidijo v njem nevarnost njihovih koristi. Priporoča krajevne organizacije abstinentov, če tudi jih je le troje. Organizirani v boj proti pivskim navadam in razvadam ! Ta kongres naj bo mernik v našem gibanju ! Na delo !
Zvečer se je vršila v veliki Unionovi dvorani pri ogromni udeležbi tudiinteligentnega občinstva vri o uspela veselica — in pomislite 1 — veselica brez alkoholnih pijač. Podala je najboljši dokaz, da se lahko in še lepše razveseljujemo, če tudi se ne delamo smešno in ne-
za lase na tram. Že to mu povzroča neznanske bolečine in kmalu začne žvižgati bič po njegovem hrbtu, da meso kar preč leti in kri namaka zemljo. Čez nekaj časa omedli in ko opazi to sodnik, ukaže, naj prenehajo ; začno ga polivati po obrazu z л odo in ko se zopet zave, ga vpraša Lamen :
„Alijiočeš darovati sedaj Budi ? ‘
„Nidkar in nikoli — Bog mi bo že dal novih moči za nadaljnje trpljenje in mu če-nje“, odgovori Tomaž.
„Tretje mučenje! Bomo videli prem a-gamo li tvojo svojeglavnost ah ne“, zakriči ves iz sebe sodnik.
Tretje mučenje je bilo to, da so mučencem izvinih ude iz členov, kar je provzro-čalo izvanredno hude bolečine zlasti še raditega, ker so surovi rabelj ni čestokrat tudi zlomili kosti, pri temjmučenju. Kdor je moral prestati to tretjo muko, je ostal pohabljen vse svoje žive] dni.
Sedaj se oglase tudi mnogi izmed poganskih gledavcev, ki poznajo Kinga kot častitega moža in občudujejo njegovo pravkar dokazano stanovitnost, in kličejo sodniku, naj bo usmiljen. Toda vse zamanj. Še kamen ali divja zver bi se preje omečila nego ta podivjani človek.
! „Kar začnite !“ zakliče Lamen in rabelji popadejo Tomaža in mu šiloma izvinejo desno roko in rame.
„O moj Zveličar, ki si dal izviniti svoje ude in z žeblji prebosti, daj mi milost, da ti ostanem zvest 1“ moli mučenec.
Nato ga na isti način mučijo tudi na
\
ZARJA“

K O V 3 C €.
umno veselih z alkoholnimi pijačami. Vrh plemenitejšega razvedrila si pa še ohranimo zdravje in prihranimo denarja. Trojen dobiček Premišljujte to in poskusite !
Tako se dela na Kranjskem, kjer j e smisla za istinito delovanje v ljudski in narodni blagor ! — In pri nas, ob obali toliko opevanega j adran-skega morja ? Da, morje je lepo in tudiveli-častno v svojem divjanju, ker je v svojih mejah. Ljudstvo pa, poplavljam) od morja alkohola, v tem potapljanju podivjano, in — — — —
Politične vesti.
Za ^slovensko ^vseučilišče tj
Te dni sejnora odločiti, ali bo naš državni zbor še zboroval in sklenil pooblastilni zakon in trgovinsko pogodbo z Romunijo ali papojde na počitnice. Vse je odvisno od naših poslancev, zbranih v „Slovenskem klubu'1 ih pa od čeških agrarcev, ki obstruirajo. Našim čitateljem je znano, zakaj obstruirajo slovenski poslanci. Za to je več vzrokov. Bienerthovo ministrstvo je popolnoma v službi nemških strank, saj zavzemata v njem odlični mesti Hochenburger in Stürgkh, ki sta že od prej znana kot velika nasprotnika Slovencev. Nevoljo naših poslancev proti vladi je pa še pomnožila znana afera s bosansko agrarno banko in osebni napadif inančnega ministra Bilinskega na dr. Kreka. — Razim tega tehtnega vzroka pa je našim poslancem potisnilo v roke orožje obstrukcije zlasti to, da so vladne stranke obljubile Italijanom, da bodo glasovali za laško vseučilišče v Trstu. Nemci vedno pravijo, — seveda kadar njim tako kaže, da se morajo v narodno mešanih krajih vse važnejše stvari (in univerza je menda nekaj precej važnega), pa tudi imenovanja uradnikov, izvršiti le v sporazumu z dotičnimi narodnostmi. V našem slučaju so pa hoteli Nemci kar preko Slovencev dati Italijanom, v Trstu laško univerzo, sebi pa so še pri tem zgovorili na tržaški nautični šoli nemške vsporednice. Naši poslanci so pa rekli : Ne boš Jaka. Vsi Slovenci brez razlike strank privoščimo Lahom univerzo ali ta naj stoji na laških tleh. Trst pa niso laška tla, ampak slovenska. Laška fizijonomija tržaškega mesta je prisiljena, je laž, je boj proti naturi. Ko bi mi Slovenci v Trstu ne bili zatirani, ko bi vlada v preteklosti z isto pravičnostjo delala z nami kakor z Lahi, bi danes kazal Trst drugačno lice. Da nismo v Trstu mi Slovenci gospodarji, ta greh ima na duši vlada, ki je desetletja negovala iredentizem, nam pa odrekala še celo ljudske šole. Če smo pa Slovenci v Trstu napredovali, smo z lasti,q pridnostjo. Sadov našega dela in napredovanja Pa si ne damo od nikogar vzeti. Zato pa smo tudi proti laški univerzi v Trstu, ker smo prepričani, da bi bila ista okrepitev tržaškega italijanstva in naše oslabijenje ; laška univerza bi bila največ j a zapreka našemu napredovanju. Trst so vrata Slovenije, skozi katere se prihajain odhaja, privaža in odvaža. Trst dobiva svoj naraščaj večinoma iz slovenskih dežel. Zato pa moramo skrbeti za ohranitev in okrepitev slo-, venskega življa v Trstu ter biti proti vsemu, kar mu je v ško'đo. Zadnje volitve so pokazale, da je Trst tudi slovensko mesto ; laška univerza bi bila pa pečat na trditev, da je Trst izključno laški.
Pa tudi kot katoličani smomi proti laški univerzi v Trstu. Splošno je mnenje, da velika obmorska, trgovska mesta, kjer je morala1 na naj nižjem klinu, niso pripravna za univerze. Kdor pozna moralne razmere med našimi Lahi, nam bo gotovo pritrdil, če rečemo, da bi bila laška univerza v Trstu pravo gnezdo nemoralnosti in svobodomiselstva. Zato odkrito povemo, da ne razumemo, zakaj se tudi laški katoličani tako krčevito držijo liberalne devize : Trieste o nulla. 1
Torej naše stališče je: Laška univerza ne sme nikdar stati v T r stu!
Na to stališče so se postavili tudi naši
poslanci in spoznavši ugodni položaj za Lahe, jim ni ostalo drugo kot zagrabiti za najostrejše orožje' -Jzafobstrukcijo. " : š.;'
Najprvojje vlada mislila, da bo lahko s prezirljivim nasmehom šla jrreko obstrukcije naših poslancev na dnevni red. No, naši poslanci so pa pokazali, da so iz trdega lesa in da se ne dajo vgnati v kozji rog samo od lepih očij gospodov ministrov. Tudi časopisje ni hotelo dosedaj polagati važnosti na obstrukcijo Slovencev, a sedaj že pišejo, da se brez Slovencev ne bo nič opravilo. „Zeit“ piše : „Odločilno besedo bosta imela dr. Šušteršič in njega adlatus dr,. Krek“.
Da bi obsodila o bstrukcijo, se je vlada poslužila samega cesarja, kar je naravnost škandal za ustavno državo. Cesar se je namreč ob otvoritvi alpske železnice izrekel nasproti predsedniku državnega zbora, da je obstrukcija škandal. To je pod Bienerthom že II. slučaj. Kakor se vidi, se Bienerth rad igra ; pa ta igra postane lahko jako nevarna.......
Tudi laški poslanci so se približali našim in imajo ž njimi neobvezne dogovore. Lahi so obljubili, da se bodo potegnili zato, da Slovenci v Trstu dobe slov. ljudsko šolo, ako naši poslanci nehajo obstruirati. Smešno ! „Piccolo“ je pa že rekel, da tržaški magistrat nikdar ne napravi slovenske šole v Trstu. Za to prav radi verujemo poročilu istega lista, da je laška univerza v Trstmže pokopana. —
človek bi mislil, da bodo v tako važni n a-rodni zadevi vsi slovenski poslanci enih mislij. Pa ne ! In veste, kdo je tisti, ki dela tudi sedaj zgago ? Slovenski liberalci ; oni: ki pravijo, da edini skrbe za narod, oni. ki so vzeli slov. vseučiliško vprašanje v roke, da ga končno ugodno rešijo, mečejo polena pod noge našim poslancem. Ljubljanski župan Vseslovan, ljubljenec tržaških narodnih krogov Hribar in pa dr. Ploj sta ta dva možaka ! In kako so Nemci, tega veseli ! Hitro so poskrbeli za plačilo Ploju, ki obsoja obstrukcijo. Pri volitvah v delegacije so Nemci proti smislu kompromisa, dali glas njemu namestu dr. Benkoviču, ki je bil klubov kandidat. Plačilo izdajici ! Sramota !
V državnem zboru je že drugi teden na dnevnem redu razprava o nujnem predlogu Mladočeha Metelka o manjšinskih šolah. Pri tej razpravi so osvetlili naše šolske razmer posl. Gostinčar, dr. Korošec in Grafenauer, ki je govoril vsega skupaj sedem ur. — Med tem časom pa se vrše pogajanja med nekaterimi ministri in voditelji obstrukcije. V zadnjem tre-jmtku so se pridružili obstrukcionistom tudi Rusini in voditelj poljske stranke Stapmski je rekel, da je tudi njegova stranka proti pooblastilnemu zakonu iu trgovinskim pogodbam in da hoče tudi njegova stranka preprečiti razpravo o teh predmetih. Kakor je videti, je malo upanja, da bi se posrečilo obstrukcijo streti in vlada bo morala odgoditi državni zbor.
OGRSKA KRIZA
se je provizorično rešila tako, da je cesar zopet poveril posle prejšnjemu ministrstvu. Zbok tega je veliko veselje v Kd šutovi stranki, ki je bila blizu razpada. Dosedaj je lahko cesar čakal in pritiskal neodvisno stranko, sedaj bodo pa Ko-šutovei vporabili dovoljeni čas do jeseni, da bodo oni lahko čakali in pritiskali s svojimi zahtevami krono. Država bo namreč potrebovala zvišanega števila novincev, državni proračun, novih kreditov za mornarico in Košutova stranka bo že znala iztisniti iz krone razne koncesije za to, da bo dovolila te potrebščine.
NEMŠKI KANCLER BULOW	|
odstopa, ker' niso dobili njegovi finančni načrti večine v nemškem državnem zboru. Bülow je ošabno rekel, da ne potrebuje pomoči katoliškega centra, sedaj je pa občutil njegovo moč.
n Na pomoč obmejnim Slovencem ! Z vso
silo so se vrgli Nemci na štajerske Slovence-V žlici vode bi jih utopili, če bi mogli. Posebno v nevarnosti je najsevernejša slovenska postojanka Št. Ili j. V kratkem času so tukaj Nemci nakupili mnogo sveta in naselili blizu 200 nemških protestantov. Torej ne le narodnost nam hočejo ugrabiti, ampak tudi sv. vero. Slovenski Šentiljčani so si pa zgradili svoj dom, svojo trdnjavo, odkoder počejo odbijati sovražnikove napade. Ker darujejo Nemci za svojo „Südmarko“, katere namen je, izpodriniti katoliške Slovence, tisočake, zato se obračajo tudi Šentiljčani do slovenske javnosti in prosijo, da jim pomagano. Še 20.000 kron jim manjka. Zato poziva ljubljanski „Slovenec“, naj žrtvuje 1000 Slovencev in Slovenk po 20 kron, da se zbere potrebna svota. Tudi mi pozivamo? naše somišljenike, da priskočijo na pomoč vrlim Šentiljčanom Sramota bi bila za Slovence, če bi ne zbrali te bagatele, med tem ko Nemci zbirajo miljone. Darovi naj se pošiljajo na uredništvo „Slovenca“ v Ljubljani ; sprejema jih pa tudi naše upravništvo, ki jih bo potem oddalo svojemu namenu. Kdor pa ne zmore 20 kron, naj daruje vsaj kak mal dar za obmejne Slovence. Z istega namena priporočamo tudi kolek za obmejne Slovence, ki se dobi v prodajalni tiskovnega društva via delle Poste 9. j Noben privatnik pa tudi — noben zavod naj ne odda pisma, na katerem bi ne bilo koleka za obmejne Slovence.
n V Kranju otvori j o v nedeljo 11. t. m. ob 3. uri popoludne „Ljudski dom“ s petjem, slavnostnim govorom godbo in prosto zabavo.
Na Brezje, na Bled ! Kdo, komur dopuščajo stanovske dolžnosti in lastni mošnjiček, se neodzove temu vabljivemu pozivu ? Kdo bi se ne rad namolil na milostnem kraju „Marije pomagaj“ in ljubkem otoku naše ljube bleske gospe ? Kdo bi si ne ogledal rad našo lepo „Gorensko stran“ obdano od sivih gorskih ve-likartov ? Ženska Marijina družba v Trstu vas kliče. Ne zamudite lepe priložnosti vi vsi, ki’vamlje vera in domovina mar.
^Posebni .romarski vlak odrine dne 14. julija ob 214 uri popoludne iz državnega kolodvora. Ob 8. uri smo na Otočah — od tam pa v procesiji na Brezje. Dne 15. julija ob 7 uri J j utra j slovesna maša, pri kateri poje družbini zbor .Ob 9% uri se poslovimo od sv. kraja. Ob 10 in tri črtrt uri odridemo od Otoč proti Jesenicam in Bledu, kamor prispemo o poludne. V 434 urah ki so nam na razpolago se lahko odpočijemo in si ogledamo župno bleško cerkev in nekoliko okolico bleško. Ob 5. uri pa „ajdi proti Trstu. Ob 10 in četrt smo že doma. Vlak, se bode ustavljal tja in nazaj ob teh postajah : Rocolj, sv. Ivan, Opčine, Repentabor, Dutovlje, Štanjel, Rihemberk, Prvačina, Gorica, Kanal, Sv. Lucija, Podbrdo, Bohinjska Bistrica, Bled, Jesenice. Kdor bi hotel vstopiti ob teh postajali naj se pravočasno javi pri onih, ki prodajajo listke. Listki dobe se pri slovenskih mestnih kaplanih in odbornicah družbenih ter v naši prodajalni v ulici delle Poste št. 9.
n Iz sv. Jakoba. -- V pondeljek 5 t. m. je imela bratovščina sv. Cirila in Metoda v tukajšnji cerkvi svojo običajno sv. mašo, katere se je udeležilo prav lepo število vernikov in šolske mladine. Med sveto mašo pa je bilo letos tudi skupno sv. obhajilo udov bratovščine, ki imajo ta dan popolen odpustek. Obhajanih je bilo 100—120 oseb!! — Splošna želja vernikov je, da bi se upeljala za bratovščino tudi tridnevnica, kakor imajo vse druge laške bratovščine; saj brato vščiaa, katere udje ne pri maj o sv. zakramentov vsaj ob glavnem svojem prazniku, ni prava bratovščina.
n Razbit shod kmetijske družbe. V pondeljek je imela kranjska kmetijska družba svoj občni zbor. Pri točki : „volitve novega odbora“ so pa začeli liberalni doktorji in škrici (lepi kmetje !), ker so videli, da so v manjšini proti kmetom, tako razbijati, da je moral vladni
zastopnik razpustiti občni zbor. Na posebnem sestanku, ki so ga imeli na to kmetje, so sklenili zahtevati tako preuredbo družbe, da se taki škandali ne bodo več ponavljali. Prav ! Kmetijska družba je za kmeta, on naj v njej ukazuje, škric nima tam besede.
n Veseli pojavi med kranjskim učiteljstvom.
Pred kratkem so bili še skoraj vsi kranjski učitelji člani „Učiteljske zveze“, katere glasilo je znani protiverski list „Učiteljski Tovariš“, v katerem imata glavnd besedo liberalna učitelja Gangl in Luka Je'ene. Ona peščica pogumnih" učiteljev, ki se niso hoteli udati uprav divjemu terorizmu Zvezarjev in so bili včlanjeni v „Slomškovi zvezi“ krščansko-mislečih učiteljev, so morali veliko pretrpeti. Sam deželni šolski svet je pomagal preganjati „Slomškarje“. Zvezarji niso hoteli niti občevati s Slomškarji. imenovali so jih sramoto učiteljskega stanu in so jih ovajali pred predstojniki. Zvezarj so se pa tudi izrekli na svojih vsakoletnih skupščinah za brezversko šolo. Sedaj je pa kar naenkrat začelo pokati v tej, nekdaj tako mogočni zvezi. Učitelji, ki še niso zamorili vsega krščanskega duha v sebi, so začeli uvidevati. kam jih vodita Luka Jelenc in Gangl, spoznali so, da kot zvezarji igrajo le ulogo suženjske sta-faže crkajoči liberalni stranki, začeli so se opra-ščati terorizma in posledica je, da so vrste Zvezarjiev redkejše in redkejše, med tem ko ustanavlja „Slomškova zveza“ te dni v kratkem času že drugo podružnico. V sami Ljubljani kjer je mestni šolski svet popolnovma liberalen, je že večina učiteljstva v „Slomškovi zvezi'. Sedaj, ko je terorizem razbit in ko se kranjsko učiteljstvo postavlja na lastne noge, je upanje, da bo kmalu večina kranjskega učiteljstva v „Slomškovi zvezi“. To'bo ljudstvu in učiteljstvu samemu v korist. — Kedaj pa pride naše tržaško in istrsko učiteljstvo do istega spoznanja kakor kranjsko ? Upamo, da bomo čez 50 let lahko konštatirali preobrat v mišljenju tudi našega učiteljstva.
n Strašen dvoboj. Ves kulturni svet se zgraža nad dvobojem, ki se je bil nedavno v nemškem mestu Blankenburg med nadporočnikoma Zwitzerjem in Grani er jem. \ tem dvoboju je ubil Grani er Zwitzerja. Zwitzer se je- v pijanosti nedostojno vedel proti zaročenki Granierjevi. Ta mu je sicer odpustila in obljubila tudi molčati ; toda obljube ni držala in povedala vse svojemu zaročencu. To je dalo povod dvoboju. Pogoji so bili silno strogi. Nasprotnika sta si stala deset korakov narazen : časa za merjenje je imel vs*aki pol minute ; streljati sta morala toliko časa, dokler eden nasprotnikov ne postane nesposoben za boj. Na bojišču sta bila navzoča dva vojaška zdravnika, prostor sam pa je zastražila stotnija vojakov, da nebi dvobojeve]cev nihče motil. Na kolodvoru pa je čakala posebna lokomotiva s sanitetnim vagonom, da prepelje ranjenca v bolnišnico. Prvi je streljal Granier, toda prva kroglja sfrči Zwitzer ju mimo ušesa, drugi je streljal Zwitzer, a revolver se mu ni hotel sprožiti. Sedaj zopet pomeri Granier, ki prestreli nasprotniku pljuča. Ponoči je umrl Zwitzer, ki zapušča eno siroto in vdovo, kije od žalosti znorela. — Pogoji pri tem dvoboju so bili taki, da je moral slediti umor, torej premišljen umor. Škandal pa je. da je vojaška oblast za vse to vedela in še celo dala vojaštvo na razpolago. Torej je tudi ona sokriva umora in nesreče vdovine. Na tak barbaričen način rešujejo v 20. stoletju pro-svetljenei svojo čast. Nič boljše razmere pa niso v tem oziru pri nas na Avstrijskem. K
Naša avstrijska državna postava sicer prepoveduje dvoboj, toda avstrijski oficir, ki je razžaljen ali ki razžali, in ne napoveozi-roma ne sprejme dvoboja, je degradiran. Ne pomaga se izgovarjati, da je dvoboj postavno prepovedan in da je prepovedan tudi od cerkve, častniški častni sod komandira in, kdor se noče pokoriti, ta po njihovem naziranju ni vreden biti več častnik. Več rezervnih častnikov je že radi tega izgubilo šaržo, ker po svojem verskem prepričanju niso mogli sprejeti dvoboj. Kolikokrat so že državni poslanci opozarjali vlado na to protislovje med postavo in ia\na-
desni nogi. Le tiho grčanje mučenčevo je slišati. Kar naenkrat pa zakriči mučenec na ves glas, da obide vse navzoče zona, in omedli.
„Kost je zlomljena“, reče rabelj tako hladnokrvno, kakor da je naredil nekaj vsakdanjega.
„Končajmo celo stvar“, reče sodnik, „spravite ga k zavesti, da ga obsodim !“
„Tako hitro ?“ zakliče sin. „Saj še nismo poskusili žage in noža ? Tako sem se že ve selil na to, da bi mu mogel zažagati pari prstov globoko v eso“.
^Toda nevolja gledavcev postaja vedno glasnejša in glasnejša in zaslišijo se grožnje, da bodo tožili sodnika pri velikem mandarinu in kralju. Lamen se 'torej ne upa nadaljevati mučenja in ko se z veliko težavo posreči Tomaža Kinga pripraviti zopet k zavesti, praši sodnik zadnjikrat jetnika, hoče darovati Budi ali ne. Brez nadaljna obravnave ga nato obsodi v smrt, in ta obsodba se ima izvršiti naslednji dan.
„Bogu bodi hvala !“ reče mučenec.
„Obsodi še nas !“ kličejo kristjani.
Toda Lamen ne odgovori niti besedice, temveč gre v svoje sobe. Rabelji pa pogra-bijo ubogega mučenca in ga odvedejo nazaj v ječo. Do vrat ječe ga spremijo kristjani, ga prosijo, naj jih blagoslovi, in poljubljajo spoštljivo za Kristusa izvinjenje in zlomljene ude. Paver in* Jakob, se pa kar 'nočeta ločiti
od svojega ljubljenega učenika in se neprenehoma jokata. Mučenec blagoslovi oba dečka prav posebej, zaznamva njihovo čelo s križem in reče :
„Vidva mi bota sledila !“
Nato se zapro vrata za njim, čuvaji pa zapode kristjane s palicami.
Na prošnjo vplivnih plemenitašev obsodijo Tomaža Kinga le z izgonom, toda on umrje še isto leto blažene smrti vsled pre-stanih muk.
Ta začetek preganjanja povzroči, da odpadejo nekateri kristjani. Ker se mora namreč po korejskih postavah vsa družina zagovarjati, ako le en ud naredi kaj protizakonitega, zahtevajo mnogi družinski očetje od svoje družine oziroma njenih krščanskih udov, naj se takoj odpovedo veri, ki se kaznuje s tako groznimi kaznimi ; sicer ga izobčijo iz družine. Mnogim torej upade pogum in odpadejo od krščanstva, in med temi nesrečnimi 1 sta tudi Peter, ki mu je ukazal to njegov oče j Kirn, in Janez, ki je deloval v začetku tako vneto za razširjenje krščanstva. Obema je 1 manjkala notranja ponižnost in resnična po- j božnost in tako sta padla ob uri izknšnjave. j Ne tako pa Petrova bratranca Pavel in Jakob j in njuna mati. - 'Na grožnjo, da jih izobčijo I
iz sorodstva, pdvrne mati, naj le to store: ona pojde z dečkoma v gorsko vas, kjer ima malo posestvo, in prej pojde ž njima beračit, nego zataji svojo vero.
IX.
Materina smrt.
Tako daleč seveda ni prišlo. To prvo preganjaj e, ki je le pleve ločilo od zrna, je hitro prešlo kakor nenadna ploha. Prav to grozovito mučenje Tomaža Kinga je pov-zyočilo veliko nevoljo na dvoru nad Lame-nom in njegovim sinom in veliki mandarin, razumen itiolh takoj oba odstavi in ju zapodi iz glavnega mesta. Še več. Da pomiri nasprotno stranko, pozove več njenih plemenitaških čla-j nov, med njimi tudi našega Pavla Jana, na dvor v kraljevo službo. S težkim srcem priv oli v to njegova mati; toda deček jo potolaži in reče :
„Mogoče pridem ravno na ta način do sreče, ki mi jo je obljubil dobri Tomaž King. Molita z Jakobom, da ostanem zvest svojemu. Bogu in da se tudi Peter izpreobrne. Zdrav-stvuj Jakob, jaz pridem vedno k molitvi, kadarkoli mi bo mogoče !“J ;4 •'Ж5."^’ДS
љ - Sjsvojirnllepim nbnašanjem^injjslsvojim
znanjem, ki ga ima, si pridobi Pavel tudi kmalu kraljevo naklonjenost. Začne mu razlagati krščanske resnice in mu pripoveduje mnogo najlepših povesti iz evangelja in živ-jenja svetnikov. Lenega in mehkužnega kralja deček, oziroma sedaj že mladenič ne more izpreobrniti. Do prepričanj a ga pa vendar pripravi, da je krščanstvo bolje nego budizem in da so kristjani zvesti podaniki kraljevi. Tako se je bilo zahvaliti Pavlu, da niso preganjali kristjanov v teku prihodnjih let. Želje, da bi prišel kak duhovnik tuje vere v Korejo, pa noče kralj nikakor izpolniti, dasi jo Pavel tolikrat ponovi.
Zato se mu pa enkrat posreči, da sme spremljati poslanstvo v Peking, a le pod tem pogojem, da ne prinese sedaj nobenih knjig tuje religije čez mejo. Pač si lahko mislimo-s kakim veseljem spre j mo Govejski škof in njegovi misijonarji vest o čudapolnem razvoju vsejanega semena v krščanske vere. Takoj seveda pouče poslanca o zmoti glede škofovega in mašnikovega posvečevanja, obžalujejo ž njim odpad Petrov in drugih izpreo-brnjencev, zahvalijo pa Boga. da je dal drugim in zlasti Tomažu Kingu toliko moči v boju in da je tako naraslo krščanstvo na Koreji,
(Dalje prihodnj č)
„ZAR J A
njem vojaških oblasti, a dosedaj zaman. Mogoče bo ravno dvoboj v Blankenburgu s svojimi groznimi posledicami zbudil one kroge, ki do-vo ljujejo in ukazujejo smrtonosne dvoboje, da bodo slišali glas civiliziranega sveta, ki ravno te dni glasno zahteva : Proč z dvobojem !* n Otvoritev turske železnice se je izvršila v pondeljek. Pri otvoritvi je prisostvoval tudi cesar, ki je v odgovoru na slavnostni pozdrav rekel, da je nova železnica velike važnosti za Trst. Govoril je tudi železniški minister Wrba, ki je tudi povdarjal veliko važnost nove železnice. Te slavnosti se je udeležilo mnogo visokih dostojanstvenikov, državnih poslancev jn na tisoče ljudstva.
n Nesreče na južni železnici. Pretečeni L teden so delali na progi južne železnice blizu f Ljubljane hrvaški delavci. Umaknili so se ravno I nekemu tovornemu vlaku na drugi tir, kar pridrvi brzovlak. Jeden delavec je bil takoj mrtev, dva pa sta bila tako тц-očno ranjena, da sta na potu v bolnišnico izdihnila. — Pne 3. t. m. je pa hitel 8 letni sinček čevljarja Škrinjarja z Sežane k večernicam. Ko dospe do železniške proge, je bila ograja zaprta. Počaka, da odide tovorni vlak, ki vozi v.Trst. Ko vidi, I da je zadnji voz že odšel, teče čez progo. A v ; istem trenutku pridrdra brzovlak iz Trsta in zagrabi dečka ter ga nese nekaj korakov s I seboj. Odtrgal mu je obe nogi. Bil je seveda takoj mrtev.
n Zopet potres v južni Italiji. Pne 1. t. m.
so zopet čutili močan potres v južni Italiji. L Nekateri pravijo, da je bil ta šo močnejši kakor I. oni za božiče. Tudi morje je bilo zelo razburkano. Г Mnoge razvaline v Messini in drugih mestih f so se sesule. Škofova palača v Messini je ostal nepoškodovana. Škof sam je hodil po ulicah j in tolažil nesrečne prebivalce. Mnogi so mnenja, da ni vredno več zidati Messine.
n * V glavnem mestu Galicije, Lwow,; £ ki šteje 197 .000 prebivalcev, so našteli pri zadnjem štetju 58000 ljudi, ki ne znajo ne pisati ne brati Število analfabetov v Lwowu pa raste. Leta 1902 je bilo med 100 ljudmi 24% analfabetov, 1. 1909 pa 30%.	'	Is&jlŠ
n Poneverjenje.. Ravnatelj kreditnega društva ..Merkur" na Punaju, Hrowatka, je pobegnil iz Dunaja, ker je poneveril do 700.000 kron. Л ta zavod so ulagale večinoma manj premožne stranke.
n Umrljivost med otroci. Umrljivost lne<
Otroci vedno bolj narašča. Skoraj ena četrtinh novorojencev v Evropi umrje v prvem leti svojega življenja. Vzrokov te umrljivosti ji več ; jeden glavnih pa je umetno dojenje otrok ^ edno več je takih mater, ki nočejo ali nemoreji same dojiti Nobeno mleko, tudi steriliziram nima tistih redilnih snovij in v takej 'mer kakor materno. Od 100 dojenčkov umre m Norveškem (kjer matere še same dojijo) 9 otrok na Švedskem 10, Danskem 13. Angleškem 14 v Švici 16. na Francoskem kjer je nizko števih Novorojencev) 17, na Nemškem 21, v Avstrij, i 24, na Ruskem pa 28. V interesu držav je, dč sc umrljivost med otroci ne širi. Zato je pa tud !l,)ih dolžnost gledati na to, da se ne stavijc zapreke telesnemu razvitku žen, da morejc le-te zadostiti svojim materinskim dolžnostim : l'o se pa more doseči le spostavami, katere omejujejo žensko delo po fabrikah.
n Dijaške ustanove na Češkem, ki so jih ^anovili katoliški duhovniki, znašajo 2,974.352 ''o» ; letne obresti od tega kapitala znašajo •>8-752 kron. Ako računamo, povprečno 400 K na enega štipendista, omogočili so češki katoliški duhovniki študije 246 dijakom. Niso sicer vsi štipendiji tako visoki , a vendar tvore izdatno podporo za dijaka. Kakor se iz tega Udi, vrača katoliški duhovnik ljudstvu to, bar je od ljudstva sprejel, in to ne le v obliki snpemhjev. temveč tudi v drugi obliki : 'npznice, dobrodelna društva, podpore bolniš-mcam ustanove za reveže itd. In vendar se ч naje cjo ljudje, ki v peklenskem sovraštvu j Preklinjajo „mrtvo roko“, le da bi ne videli Pogubno delovanje židovske in brezverske ..živali pa da bi jiotlačili nemirno vest,
1 jim očita, da so s pomočjo „mrtveroke“ P'išli do kruha.
n Novo vrsto strupenih gob, ki so bile do sMaj >e neznane, so zasledili na Krasu. Največ bu je v štan jelski okolici. V teh gobah so dobile b^hadno naravnega sovražnika kobilice, katere Napravljajo letos, kakor že znano, ondotnim _ ^letovalcem ogromno škodo. Ta goba uničuje apireč kobilice ravno kakor že znana strupena . °ba.,Empusa museae“ jeseni muhe. Nameravajo ||J v' odpomoč kmetijstvu umetno razširiti in Nzninožiti po celem Krasu.	*
V n n. Nrščansko-socia Ina dalmatinska stranka
st	se osnu)e nova krščansko-socialna
ei[anka bi je bilo več posvetovanj. Duša faoja je splitski škof Nakič akcijo pa vodi ^Г' -^rević Stranka hoče razširiti svoje j, °Vanje na vse dežele, v katerih prebivajo tVatje, Bog daj svoj blagoslov !]
'Pfc П	„Adelsberg“. Nov Lloydov par-
hp t? imenoval „Adelsberg“. Zakaj neki „Postojna“?
aret П M0Ž Z dvema ženama. — Te dni je Neke a a P°licija v me8tu Asch na Češkem Pa ба delavca> ki je imel dve ženi. Te dni list ];e rab.ila slučajno prva žena domovinski tem je prišla vsa komedija na dan. diš5u°Za )e Ро11с‘Ја zaprla in ga izročila so-
Gradca^aZ zvon*ka Padel. V neki vasi blizu 'jelaver- ^ Pa<d,d Pri popravljanju cerkve mlad i" bjb j raz zvonika v globočino. Nesrečnež na mestu mrtev.
n Zrakoplovstvo na Angleškem. Angleški parlament je te dni sklenil, zgraditi velik zrakoplov in dal v to svrho 5000 funtov ster-linov. Ta zrakoplov se bo zgradil po sistemu Clement Bayard in bo imel prostora za pet oseb.
Iz okolice.
o Iz Skednja. — Povozil je v nedeljo zvečer v Žavljah vlak istrske ozkotirne železnice konja in kočijo. Ko se je vlak naenkrat ustavil in so prihiteli prestrašeni potniki na kraj nesreče, so našli konja vsega razmesarjenega, a kočijaž je ležal ranjen med podrtijama kočije. K sreči ni nilo nobenega v kočiji, ker sicer bi bila nesreča še večja. Ni še minulo leto, odkar je bil ravno na isti progi v Žavljah povožen neki Vodnik od Sv. Ane. Uprav škandalozno je ob tej železnici preskrbljeno za varstvo ljudi. Nikjer ni nobene zavore nikjer nobenega čuvaja. Kar na progi se igrajo otroci, vlak se prikrade kakor tat in nesreča je neizogibna. Človeško življenje in premoženje vendar nekaj velja, zato naj bi vodstvo drž. železnice v Trstu poskrbelo za kako zatvornico in par čuvajev.
Minolo nedeljo se je pri nas pričel običajni javni ples, ki bo trajal gotovo vse poletje vsako nedeljo in praznik. Čudno se nam zdi, da dovoljuje ta ples v svojih prostorih krščansko misleči krčmar, ki bi moral dobro vedeti, kako odgovornost si nakopuje s tem nase. Morda misli on na ta način obogateti, a se zelo moti. Naj popraša v Skednju, pa mu povedo, kako so že pred njim 3 posestniki napravili plesne dvorane, ki pa gospodarjem niso prinesle sreče, ampak samo nesrečo in razdor v družini. Tudi godci nimajo potrebe par umazanih kronic, ker so večinoma posestniki, a vendar dajejo mladini priložnost zapravljanja in razposajenosti. To jim gotovo ni v čast! Najbolj pa se moramo čuditi policiji, ki te plese dovoljuje ; je li morda ona tako potrebna tistih kronic, ki jih vdobi za dovoljenje plesa ? Policija bi morala skrbeti za mir in red ; ali na ta način ljudi še bolj vznemiruje, ker mirni ljudje ne morejo vso noč zatisniti očesa Zaradi razgrajajočih ponočnjakov, ki se pijani vračajo s plesišča.
o Iz sv. Kfiža. Že dolgo let sem ni tako krasilo kakor letos uspela običajna slavnost, ki se tukaj vrši na praznik sv. Petra in Pavla. Ulice, po katerih gre procesija presv. R, T., so bile vse v zelenju; hiše v zastavah ; oltarji za evangelije okusno opravljeni ; župna cerkev , ki ima radi popravljanja v notranjščini leseno ogrodje, vsa prepletena z zelenjem je izgledala kot tempelj v božji naravi. Red v procesiji vzoren ; vdeležba, zlasti od strani mož ni mladenčev, številnejša kot zadnje leto.
Tujcev, katerih je jirišlo nad tisoč, so se divili izbornemu petju in godbi. Procesijo je vodil preč. g. kanonik dr. Pederzolli, župnik novega sv. Antona, ob asistenci štirih duhovnikov. Vedenje gledalcev je bilo zelo povoljno. Tudi naši socijalisti, ki sicer niso prijatelji cerkvenih prireditev, so se vedli zelo hvalevredno. Le domišljavi prvoboritelji tuk. socializma ni poznal nobenih,ovirov in je v vsakdanji obleki pijančeval po gostilnah ko je pa videl in slišal godbo svirati pred župniščem na čast tujcem in Občinarjem, vskipela mu je dvakrat rudeča kri in zavpil je med množico navzočih : „Viva il socialismo, abbasso il clericah'smo“. Pa dobil je, kar je zaslužil. Sedaj hodi po vasi z povešeno glavo zaničevan celo od lastnih somišljenikov, ki bi se ga silno radi znebili, ker jih večkrat sramotno blamira.
3z krasa.
k Iz Repentabra. Skrb c. kr. okrajnega šolskega sveta v Sežani za napredek v šolstvu je neverjetna in nepospiljiva. — Dokaz. — Franc Lazar, delavec v Velikem Repnu, je pustil svojega otroka doma poučevati, da bi deče imel toliko več prilike se naučiti, ker se je namenil istega poslati v srednje šole. —Deček je nepričakovano hitro napredoval, napravil izpit iz ljudskošolskib predmetov na javni ljudski šoli ter sijajno prestal vsprejemni izpit iz vseh predmetov na c. kr. državni gimnaziji v Trstu dne 25. junija t. 1.
Mimogrede naj omenimo, da je v Sežanskem okraju več slučajev domačega poučevanja med temi ima c. k. svetnik Rebek za svoje otroke domači pouk, pa tudi na Repentabru uživa se neki drugi deček, popolnoma nemoten od c. kr. okrajnega šolskega sveta domači pouk ter je tudi vsprejet na c. kr. državno gim„ nazijo v Trstu. — Znano nam je pa tudi iz drugih krajev , da se šolska vodstva veselijo, če kdo svoje otroke vzame iz šole in jih doma poučuje, ker s tem razbremeni javne šole in s tem pouku naravnost koristi.
Mnenje c. k. okrajnega šolskega sveta glede privatnega poučevanja otrok gospoda okrajnega glavarja v Sežani in njegovo postopanje napram gospodu svetniku v tej šolski zapevi nam ni znano. — Kar pa dela c. kr. okr. šol. svet, z ubogim Lazarjem, trpinom — delavcem, je — da ne rabimo hujšega izraza — za tak ve-važen zastop naravnost nedostojno. —- Lazar se je obrnil ponovno pismeno in ustmeno s početkom šolskega leta na c. k. šol. svet v Sežani s prošnjo, da mu oprostijo njegovega
sina šolskega obiska, ker mu je preskrbel privaten pouk.—
Okrajni šolski svet pa se je drznil mu to pravico odreči. — Na ta protipostavni odlok je Lazar vložil priziv na c. kr. deželni šolshi svet v Trstu, pa v splošno začudenje je deželni šolski svet potrdil nepostavni odlok c. k. okr. šolskega sveta ter utemeljil svoj ukrep s tem, da deček lahko pohaja ljudsko šolo ter se posebej pripravlja za vsprejem v srednje šole, dasiravno Lazar tega pripravljenja c. k. dež. šols. svetu niti omenil ni, ampak jednostavno postavno kratko naznanil, da njegov sin vživa pouk jio § 204. šolskega zakona ter zaprosil, da se o tem obvestijo podrejene šolske oblasti. — Le mimogrede opozorimo za sedaj dežel, šo svet, da v pripravljanju za vsprejem v srednje šole obstoji pripravljanje o ljudsko šolskih predmetih, ker se ja popolno znanje istih pri vspre-jemnih izpitih hoče ter vsled tega pripravljanja pripravljanje za vsprejemni izpit za srednje šole ni ničesar drugega kakor prav natančni in vestno izpolnjevanje tega, kar zahteva postava od ljudske šole. — Za ta modri sklep je jiotreboval dež. šolski svet samo ]>ol leta. — Sedaj je porabil to priliko okr. šolski svet, da na podlagi tega ukrepa dež. šolskega sveta zada ubogemu, pa skrbnemu Lazarju novo krivico ter ga kaznuje za 5 mesecev zamud (I mesec niso opazili, na 4 K globe ne glede na to, da je deček med tem času po § 205 položil vspešno izpit iz ljudsko šolskih predmetov na javni ljudski šoli. — Lazar je bil vsled tega zavijanja šolskih oblastnij primoran, da seže po postavi, se brani in še enkrat naznani okr. šolskemu svetu, da vživa njegov sin v smislu ?. 204 privatnj pouk. — Okrajni šolski svet je zavrnil njegovo vlogo ter ga kaznoval na 10 K. Primoran je bil zopet proti temu nepostavnemu sklejra priziv vložiti na c. kr. dež. solski svet v Trstu, kateri priziv vložiti na c. kr. d. šolski svet v Trstu, kateri priziv pa do sedaj še ni rešen . Med tem pa јеЛокг. šolski svet odmero kazni znižal in sedaj^kaznuje za pol mesečne zamude le 2 K in ne več po 10 K , kakor se je zaletel. (Iztrjatev bo itak moral pozabiti. Opomba ured.)
Cvetko svoje nagajivosti in sitnosti pa si hoče šolska oblast postaviti s tem, da še vodstvo sedaj citira Lazarja radi šolskih zamud, ko je deček že vsprejet na c. kr. državno gimnazijo v Trstu in torej ne spada več pod ljudsko šolo. -— Vse te nagajivosti in sitnosti pa delajo očetu za njegove razmere neprimerno visoke stroške, katerih ne more postavno sodnim potom od kršiteljev postave iztirjati. — Da pa bi gospodje popravili storjeno krivico in povrnili prizadeto škodo, katero so naredili ubogemu trpinu-delavcu, ki s krvavimi žulji služi sebi in svoji družini pičli in trpki kruh, si skoraj ne moremo misliti. — Saj, če bi gospodje imeli kaj vesti, ne bi tako kruto gazili postave in bi si ne upali mu kršiti oočetovskih pravic, katere mu gredo po božji in državni postavi. — Ne moremo dovolj ojstro obsoditi takega krivičnega dejanja, pero nam zastaja, ko vidimo, kako oko postave isto neusmiljeno z nogo tepta. Sami čitatelji naj si blagovolijo narediti sodbo o tem, zato jim tukaj podamo doslovno postavo glede domačega poučevanja :
§. 204 se glasi : „Roditelji ali njih namestniki imajo pravico svoje otroke, ki so v šoli obvezni starosti, dati poučevati doma in iz tega razloga zahtevati, naj bodo otroci oproščeni hoditi v javno ljudsko šolo.
Roditelji ali njih namestniki pa so dolžni -“skrbeti za to, da se otroci zadostno poučujejo vsaj toliko, kolikor je predpisano za njihovo obvezno šolo (občo ljudsko šolo ali meščansko šolo).
Sicer ni omejena niti izbira domačega uči-terja ali odgojitelja niti način domačega poučevanja“.
Pomilujemo gospoda c. kr. svetnika Rebeka, da istodobno, ko se sam poslužuje dandanes prepotrebnih postavnih očetovskih pravic domačega poučevanja svojih otrok, dovoli, da se v njegovem imenu iste očetovske pravice kratijo ubogemu delavcu trpinu, se mu delajo nepotrebni stroški in to morda na ljubo nagajivosti in sitnosti kateri njemu uradno podrejeni osebi. — C. kr. okrajnemu šolskemu svetu pa čestitamo na doslednosti in lavorikah, ki si jih bo pridobil v tem nežnem in nedolžnem šolskem vprašanju.
k Iz Tomaja . Dne 29. in 30. junija priredile so gojenke tukajšnjega „Elizabetišča“ve-selioo z bogatim vsporedom. Da bodo učenke vse točke dobro izvajale, to smo vedeli vže naprej, a da bodo svoje dolge uloge v igri ..Najdena hči“ tako lepo in ganljivo izvrševale nismo pričakovali. Videlo se je, da se je vsaka v svojo ulogo vglobila, Žele so zato tudi obilno pohvalo. Ako nas je ta igra ganila, nam je pa druga „Kovačev student“ provzro čila mnogo smeha. Vdeležba je bila na praznik mnogoštevilna, drugi dan pa zaradi jutranjega dežja nekoliko slabejša. Ta dan je počastil veselico se svojim obiskom tudi bi. g. namestniški svetnik A. Rebek z g. soprogo in hčerko! Izvrstno je tudi pel mešani zbor pod vodstvom g.M. Sonca oba dneva.
3z 3stre.
i Iz Starade. Iz raznih krajev dohajajo poročila „Zarji“, le o Staradi se malo sliši Kaj posebnega se tu res ne pripeti, pojavi so vedno isti, p ozimi sneg in burja,' poleti pa krožijo v zraku kragulji iskale kakega piščanca ali pa
nas obiščejo lisice iz bližnje goščave.Pozabljeni smo od sveta, pa tudi mi smo skoraj nanj pozabili. Včasih se nas usmili kak možicelj z medvedom ali opico in tedaj je pravcato veselje za staro in mlado. No, kak lončar tudi še pride, še celo „rajbenčan“ je bil že tu s suho robo. Toraj v nekem oziru je tudi naša vas imenitna.
Pa vendar se tudi naši ljudje nekoliko gibljejo in imamo celo Marijino družbo, dekliško in žensko. Prva obstoja že nekaj let, zadnja pa se je letos kanonično ustanovila. Mladina omahljiva, danes obeta vse, jutri ne ve več za storjene sklepe. Treba je bilo nečesar, kar bi navdušilo zlasti dekleta za Marijo in to je napravila Marijina družba v Hrušici, posebno tudi misijon v Hrušici, deloma tudi misijoni v bližnjih župnijah. Beseda miče, zgled vleče. Pozabile pa tudi niso dneva, kose je v dekanijski cerkvi blagoslovila krasna zastava Marijine družbe v Hrušici. Naše bi bile tudi rade imele svojo. Začele so zlagati skromne" svotice. Misleč, da je kupček že poln, štejemo a manjka še precej. Kaj storiti ? Tu vlada beda, potrkali smo in odprlo set nam je. Prevzvišeni gospod škof dr. Nagi se nas uspiili in pošlje nam nenadoma velikodušen dar za nakup zastave. Na tem mestu naj bo prevzvišenemu dobrotniku še enkrat izražena v imenu obeh družb riaj-iskrcnejša zahvala. Bog povrni stoterno I Takoj smo naročili zastavo ; naredila jo je tvrdka E. Krickl in Schweiger na Dunaju. Stala je 251 . kron. Ene so se čudile da ni na nji zlata, kakor na hrušiški zastavi. Pa revice so pozabile, da so premalo zložile zanjo. Drugim bolj ponižnim pa se je tudi ta dopadla, češ, da lepota mora biti v srcu Marijine hčerke, ne samo na zastavi. Splošno rečeno pa je zastava sicer skromna, ali snažna. Praznik sv. Petra in Pavla je bil dan veselja za naši družbi. Po-poludne ob 3. uri je bila zastava slovesno blagoslovljena. Udeležilo se je te slavnosti tudi nekaj deklet Marijine družbe iz vasij Račiče in Sabonj, podgrajske duhovnije. Po blagoslovljenju zastave je bil lep^ ganljiv nagovor na družbi, zlasti na dekleta.) Lepo se jim je opisal pomen podob Brezmadežne in sv. Alojzija na zastavi; bodrila se je družba, da posnema čednosti Brezmadežne in sv. Alojzija, povedalo se ji je, kaj mora storiti in kaj opustiti, ako hoče res v sebi imeti prave Marijine hčere. Pevke so zapele v cerkvi in med sprevodom zunaj cerkve nekaj kitic znane pesni ..Da zvesta hči“. Blagoslovljenje in nagovor je imel preč. mons. Anton Rogač, dekan v Hrušici. Za red pa je lepo poskrbel neki gospod, vajen posla v Marijini družbi. Ta dan ostane v spominu družbama pa tudi ostalemu ljudstvu, ki je z veseljem prišlo gledat redko slovesnost. Dal Bog, da bi ta zastava bodrila družbnice še dalje v tistem navdušenju, ki je zavladalo ta slovesen dan. Brezmadežna pa naj privede pod svojo zastavo tudi tista dekleta, ki 'še vedno capljajo zunaj družbe.
Zelo je želeti, da bi naši stariši spregledali, da se bodo njih hčere vendar lahko in dobro omožile, tudi kot Marijine družabnice brez plesa. Gotovo bo vsak pošten in pameten mladenič vzel raje pošteno Marijino hčer, kakor plesalko. — Vsem družabnicam pa naj bota podobi Brezmadežne in sv. Alojzija na zastavi bodrilo k stanovitnosti !	X
w Naročajte ZARJO! Kjer eden ne zamore naročnine. naj se jih naroči :: :: Več skupaj. :: ::
DAROVI.
Darovi za Marijin dom. -Peto nabiranje od 13. maja do 23. junija 1909.
Elizabeta Jug 30.40 K, Marija Navič 6 K, Antonija Pondeljek 8.50 K, Marija Švigelj 13 K, Frančiška Koterle 7 K, Barbara Derganc 2 K, Ana Simončič 18 K, Uršula Gulič 5.20 K, Ivana Gajeta 10 K, Jožefa Katern 46.40 K, Jožefa Cerkvenik 25 K, Uršula Pelos 25 K, Rozalija Klun 14 K, Ivana Štokelj 33 K, Frančišek Guštin 53 7.4 K, Skupaj 297 Kron.
Ustanovniki po 20 K : Marija Jakše, Ana Kutin, Elizabeta Kozak, J. K.
Redni udje po 10 K : Antonija Forza, Ana Zunič, Helena Ivančič, po 9.74 K : Jožefa Pimauer, 8 K : Alojzija Mejak, po 5 K : Ana Kokalj, Katarina Kamenšček, Ivana" Bradač, Marija Omahen, po 4 K: Frančiška Kapon, po 3 K : Lucija Lukman, Marija Fortuna,po 2 K: Frančiška Kaltnekar, Terezija Škofič, Marija N. T. , Terezija Bizjak, Frančišek a družina, Jerica Pakiž, Antonija Peric, Ivana Rihlar, Antonija Mamič, Katarina Čehovin, Marija Brešan, Marija Mlakar, Ana Petrič, Marija Petrič, Alojzija Peternel, Marija Sila, Nna Kredin, Frančiška Bratoš, Amalija Kobola, Neža Medvešek, Jožefa Meglič.
Podporniki po 1 K : Ana Marija Jug. Darovali po 10 K : Mina Renner, po 5 K : N. N. , Marija Flisek, M. M. , Ana Renner-Fanonger, Marija Viola, po 4 K : Julijana Zupan, Karola Lockar , po 3 K : Neimenovana, Amalija Dermelj, po 2.60 K : Ivana Skarda, po 2.20 K : Amalija S., po 2 K : Roža Lingen, G. P., Jožefa Japelj, Ivan Klabše, Fannij Ca-modini, Antonija^ Jazbec, Nimenovana, M. S., S. T., po 1.40 K : M. S. , po I K : N. N., K.
S. . Marila Švaseli. M. G.. Mariia Vitez An
Cor edin, Marija Pečar, Franz Kellmann, N. N., G. P. Amalija Šimpf, Ivana Kafare, Marija Scaramuzza, I. F., Ana Pirc, Gina Toros, po 80 vin.
Marija Cunja po 60 vin., I. M. Klatzer po 50 vin., Marija Zadnik po 40 vin., N. N., N. N., Ivana Švagelj, Ivan Flisek, Marija Beso, Andrej Perisich, IST. N., po 24 vin. N. N"., po 20 vin.
Marija Križmančič, Katarina Mako, Lucij eta, N. N., K Katarina Mako, Dominik Pe-truzzi , Marija Petruzzi, Jakomina Petruzzi, Ivana Petruzzi, Dominika Norbido po 10 vin. Vi tori j a Karola Šušteršič, Marija Norbido.
Srčna hvala vsem cenjenim darovalcem !
Književnost.
kn Mešani in ženski zbori. Uglasbil Fran F e r j a n č i č. Cena partituri K 3.—, glasovi (po dva skupaj) a 50 v. V Ljubljani 1909 Založila Katoliška Bukva r n a.
imV elegantni obliki na finem papirju sto. pajo pred nas te skladbe, desetpoštevilu Menda ne bo preveč, če rečem, da so zelo dobre, izvečine naravnost izvrstne. G. Ferjančič ima svoj poseben značaj v kompoziciji, diči ga slovensko čuvstvovanje, odeto v najboljšo moderno obliko ; originalen je, skoroda vedno zelo živahen, in kar je največ vredno : vedno najde značaju besedila, jako primeren izraz v glasbi. Krasna je v tem oziru S. Gregorčičeva „Tone solnce, tone...,,, izrazit ..Pustni večer“, kako se v lahnem rondoju, ob lahnih violinah in hrumečen basu vijejo pari ! potem to skrivnostno, svarivno trkanje ob polnočni uri, hrupno norčevanje godcev in plesav-cev in nazadnje žalosten konec v valovih karakteristično ! Efekt mora napraviti skladba povsod, če se bo količkaj energično proizvajala. Ali pa ljubka „Šivilja“ in živahne, zgovorne ..Plevice“, kako so to lepega, nežnega izraza ! ..Lahko noč bi mogli imenovati skoro koncertno skladbo.	____
Poleg drugega naj omenimo le še Ferjančiča kot prirej e vavca narodnih ozir. ponarodelih pesmi. Tri je sprejel v to zbirko. Priznati se mora, da so izborno urejene, zlasti ugaja dekliški zbor „Rožmarin“, ki je naravnost globoko zamišljen. Dobro proizvajan mora ganiti.
Sploh diči skladatelja originalna zamisel, globoka koncepcija. Hkrati je potrebno omeniti dobro uporabljanje motivov in vsled tega tudi enotnost vsake skladbe. In vkljub temu, da so skladbe popolnoma umerjene po modernih zahtevah, vendar niso ravno težke. Količkaj izvežban zbor jih bo večino lahko zmagoval, seveda s primernim trudom in ukom. In čas bi že bil enkrat — naj olajšam s to besedo svoje srce — čas bi že bil, da bi se splošno naši zbori povspeli vsaj malo više, naj bi pevci (pravzaprav pevovodje) zahrepeneli po napredku! Pevci se namreč — experientia teste veliko raj še uče skladeb, ki stanejo nekoliko več truda, lažje jih dobiš za izkušnjo, kako pa za vsakdanje blago, ki ga celona vaden pevec po vseh plateh po melodiji in harmoniji že skoro prej pozna, predno ga v roke dobi. Dajmo našim, navdušenim pevcem krepke hrane ! Upajmo, da bo ta zbirka — ki kar kliče po zborih — tudi v tem oziru veliko dosegla. — Dobi se v K a t o 1 i š k i b u k v a r ni v Ljubljani. '•••«= !jj§	;••••£ Kimovec^
kiT TŽa križ”in "svobod” je naslov izvirnem igrokazu, ki je v/šel v založništvu „Katoliške bukvarne“. Cena za posamezne izvode 50 vin., vsaj pet izvodov in več po 35 vin. Igrokaz je namenjen našim društvom in jo njega dejanje povzeto iz novodobnega društvenega življenja. Igrokaz vsebuje zanimive dialoge in ima mnogo živahnega dejanja v sebi. — Brezdvomno bo igrokaz dobro dosel onim našim društvom, v katerih se v zadnjem času tako lepo razvija mladeniško gibanje. „Za križ in svobodo1 naj postane Programm igrokaz za vsa naša izobr. mladeniška in dekliška društva!
kn „Nelia Santa Russia“. — Tako je naslovljena knjiga, ki je pravkar izšla iz peresa bistroumnega č. g. Justa Buttignonija. Knjiga vsebuje živahno popisane utise iz lanskega potovanja avktorjevega po Ruskem. Ko si začel čitati te mične črtice, jih ne moreš več dati iz rok. Zdi se ti, da s.išiš simpatičnega pisca in da vidiš in doživljaš to, kar zre in doživlja on sam. V potopisu nahajamo marsikaj zanimivega iz zgodovine, slovstva, pa tudi osebnih, dobro pogojenih naziranj piščevih .
Knjiga šteje 444 strani, bogato ilustrirana in je pravi kažipot za izletnik na Rusko.
Dobiva se za 4 K, (po pošti 30 vinarjev več) v naši prodajalni v Trstu Via delle poste 9.
KOLEDARČEK:
Mali srpan — Julij.
10.	Sobota : Amalija, dev. Felicita, dev. Zgod. kol. : “ Calvin 1. 1509 ; * Jan Neruda 1. 1834 (Zadnji krajec ob 8.04 zj.). —
11.	Nedelja : 6. pobink. (Jezus nasiti 4000 mož). Pij I. pap. ; Peter F. spozn.
12.	Ponedeljek : Mohor in Fortunat, mučenca. Zgod. kol. : Zvonik sv. Marka v Benetkah se je posul 1. 1902 ; Naskok prvih Turkov na Dunaj 1.1683.
Izdaja: K atol. tiskovno društvo v Trstn.
Z Л H, J A “
13.	Torek : Marjeta, dev. muc. ; Anaklet, pap. : Evgen.
14.	Sreda : Bonaventura, škof in uč. ; Just, muc. ; —- Zgod. kol. : + Janez Trdina 1. 1905 ; “ Fr. Metelko 1. 1789
15.	Četrtek : Henrik I. cesar ; Vladimir, kralj. — Zgod. kol. : + Rudolf Habsburški 1. 1291 “ Rembrandt, slikar 1. 1606.
16.	Petek : Škampulirska Mar. Dev. (Kar-melska). — Zgod. kol. : Mohamedov beg iz
Meke v Medino 1. 622.
17.	Sobota : Aleš, spoz. : Genera, muč. — Zgod. kol. : Dunaj popolnoma obložen od Turkov 1. 1683 (Mlaj ob 11.50 predpoludne) Pravijo, da bo mo,čno deževalo..
Kupite čevlje
pri poštenem slovenskem čevljarskem mojstru
Josipu Stantič
TRST — ulica Rosario št. 2 — TRST
(pri cerkvi sv. Petra v starem mestu.)
Ta mojster vam postreže po domače, z najboljšimi čevlji in po nizki ceni.
likerjev v sodčkih in butiljkah
JAKOB pERHHVC
TRST - Via delle Acque — TRST
Veliki izbor vsakovrstnih najfinejših in starih vin v buteljkah.
Postrežba točna. — Cene zmerne. — Se priporoča svojim rojakom za naročbe bodisi na debelo ali na drobno za razne slavnosti, poroke. .krste, družinska pogoščeni a itd. — Za poletni čas se priporoč malinovec in tamarindo.
- - - podpirajte ------------
$. 3C« S. Zvezo v JrslM!
Zasebni Dekliški licej, trgovski kurz, gospoDinjska in ljuDska šola šolskih sester v Trstu.
Izborna lega, krasen razgled na Adrijo, park in igrališče, moderno opremljeno poslopje : električna razsvetljava, kopališče, telovadnica. Učni jezik je nemški poleg tega francosko, angleško, italijansko m kurza za slovenščino in hrvaščino. Letna penzija 600 kron. Šolnina: za licej 160 K, za trgovski kurz 100 K, za gospodinjsko šolo 200 K. za ljudsko šolo 100 K. S prihodnjim letom se otvorijo prvi 4-licejalni razredi. — Na željo se do-pošljejo prospekti.
Za pivo sv. obhajilo
priporoča prodajalna
katoliškega tiskovnega društva
v TESTU
lepe obhajilne podobice.
Tiskovine za čč. župne urade
priporoča
Prodajalna „kat. tisk. Drtštva“
v TRSTU ulica delle Poste 9.
Dose daj so na novo natisnjene in je ud obiti sledeče :
Dnevnik; Fides Matrimonii; Fides Mortis; Fides Nativitatis et Baptizma; Izkaz premen, in stalnih najemščin; Izkaz glavnic ; Izkaz hranilnih vlog ; Izkaz ustan. sv. maš ; Nota v smislu „Ne tem ere“ ; Nota za ženine in neveste ; Liber infentionum ; Liber Baptizato-rum; Liber Copulatorum; Posnetek računa; Račun; Testimonium status liberi; Testimonium denuntiationum matrimonialum.
KUPUJTE
,llžigalice v korist obmejnim Slovencem66
in kolek v isti namen. — Oboje je dobiti v prodajalni „Katoliškega tiskovnega društva“ v Trstu, ulica delle Poste 9.
SVOJI K SVOJIM!
SVOJI K SVOJIM I
Uljudno naznanjam sl. občinstvu, č. duhovščini, p. n. učiteljstvu, krajnim šolskim svetom in šolskim vodstvom, kakor tudi raznim čitalnicam in ljudskim knjižnicam, da sem preskrbel svojo
-- KNJIGOVEZNICO
z vsem potrebnim da lahko izvršujem vsa dela od priprostih do najflnejših. Posebno solidno In ceno vezanje knjig za šolske, ljudske in zasebne knjižnice ter čitalnice. — Vezanje in prevezanje missalov, raznih zapisnikov, hranilnih in drugih knjig, ter izvrševanje raznih del, ki spadajo v knjigoveško stroko. Zunanja naročila izvršujem solidno in točno.
ANTON REPENŠEK, knjigovez
TRST. — Ulica Cecilia štev. 9. — TRST.
Novo pogrebno podjetje
Шш ШКШШИвШНЕВКВШШШВвЛ đj ®63$B ffgjS	Л žhr-nr-tiffi геД јМЈгт*,Ји-Д~ fSiff&ifl
VIA VINGENGO BEiLINI ŠT. 13.
Z bogato opremo za vsakovrstni pogreb ter prodaj ahaico mrtvaških predmetov, raznih vrst vencev, voščenih sveč, umetnih cvetlic, vencev in cvetlic za birmance in novice i. t. d., i. t. d.
se preseli meseca julija I. 1.
.
blizu lekarne JFiovis.
Slovenec KOMAD SKAZA,
delavnica za vsa cerkvena dela
V St. ULRICH, Gröden (Tirolsko) se najtopleje priporočuje za vsa cerkvena dela. Velikanska zaloga sv. razpel. Novi zanimivi slovenski ceniki zastonj in franko. Postrežba solidna in hitra.
LJUDSKA POSOJILNICA IN HRANILNICA
za tržaško občino pri Sv. Ivanu pri Trstu.
w
in na 60 dnevno odpoved po 43/4% 0 Rentni davek plača hranilnica
sama
l »o<I vi vntl v 'Vi-f-t ii, t« Иог» delle 1 ‘o.-ste O. Telefon iiliO
Sprejema hranilne vloge od vsa-kega in jih polmeseč .obrestuje po
Za varnost vlog jamčijo udje posolTlnice, katerih je sedaj okrog 400, solidarično z vsem svojim premoženjem v znesku nad tri тхх i 1 j o ne kron- Posojila daje le svojim člano in sicer na poroštvo po 53 4°/0 in na vknjižbo po 51 4%.^
Uraduje se v glavnem uradu pri sv. Ivanu vsak delavnik od 5—7 ure zvečer m o o nedeljah od 11—12. ure dopoldne, v poduradu vsak delavnik od 8—11. ure dopoldne in
od 3— 4 in pol ure popoldne.
IV г t o O 1јч t-v- o.
Majata mOlÄEBA ТШУШ «T?
- - v TESTO, ulica delle Feste štev. 9. -
A
J
Ima na razpolago razne molitvenike v slovenskem, nemškem in laškem jeziku, podobe male za darilo in velike za okvir, svetinje, rožne vence, kipe in križe raznih velikosti in cen iz kovine in lesene, različni papir pismeni in pisarniški, razni ovitki, šolski zvezki, vse pisarniške potrebščine, trgovske knjige, notici i. t. d., i- *• d.
:: Častito Duhovšicno opozarjamo posebno ::
na našo zalogo voščenih sveč prav po tovarniški ceni in sicer: pristno voščene kg ä K 5.	, I. vrste „II Santo
di Padova“ kg a K 4.40, II. vrste kg ä K. 2.40, okin-čane sveče kg a K 3.40, ekonomične sveče kg a K 1.40. Odpadki sveč se sprejemajo in plačujejo po kakovosti. V zalogi je kadilo (virh) a kg K 1.20, 2.—, 2.40 ter oglje za kadilnice ä kg K 2.—. Stekla za večno luc, stenji za večno luč, vrvica za prižiganje na kilo, ali v zavitkih, prižigalniki (kajfeži) povoskano platno za altarje, tiskovine za čč. župne urade dobito istotam.
Sprejemajo se knjigovežka dela po zmerni cem. Preskrbi se okvirje za razne slike. Razpolagamo z vzorci. Slike: Prešerna, Gregorčiča, Vodnika in Slomšeka v lepem okvirju ä K 7.60. Podoba papeža Рјја X v pozlačenem okvirju za K 20.—. Sveče za domačo rabo ä 3, 4, 5 m 6 v zavoju ter svečice zvitkih in za božičnice so vedno v zalogi. — Preskrbimo^ ovitke z poljubnim naslovom.
Obilno£obiska in naročil prosi
„Katoliško tiskovno društvo66 v Trstu.
Dobava cerkvenih oblačil in a s $ cerkvenih potrebščin vsake vrste.
Tink*: L. Herrmanstorfer.
Odgovorni urednik: Ivan Bei®