Poštnina plačana v gotovini.
Leto I.	V Kočevju, dne 25. decembra 1926.
St. 19.
Izhaja
vsakega 10. in 25. v mesecu.
Na očn na do koica leta 1926 30 Din.
Številka poštno-tekovnega urada Ljubljana 12.592.
Uredništva in upravništra: Kačevje št. 18.
Telefon štev. 5.
Oglasi:
mali beseda 2 Din, sicer po dogovoru. V uredniškem delu vrstica Din 10'—
Vtiphinn • t Nikola Pašič. — Naša zunanja politika. — Kandidatne liste slovenskih radikalov za v scuiiici.	oblastne volitve. — Iz NRS. — Tedenske vesti. — Dopisi. — Inserati. —
Nikola P. Pašič.
Dne 10. decembra 1926 se je bliskoma po celi državi raznesla nepričakovana pretresljiva vest, da je tega dne ob osmi uri zjutraj preminul največji sin našega troimenega naroda in faktični soustvaritelj države Srbov, Hrvatov in Slovencev, veliki državnik Nikola P. Pašič. Bodisi Srb, Hrvat, Slovenec, njegov partijski prijatelj ali nasprotnik — vsakega državljana brez izjeme je ta nenadna tužna vest globoko pretresla, vsakdo je občutil, da ne samo delo, ampak tudi smrt Nikole Pašiča pomeni važen mejnik v našem državnem razvoju ... In v tem hipu so žalostno zaplapolale tudi iz privatnih hiš črne zastave žaljke, katerih potrtim gibljajem v smeri Vsemirja so se pridružili tudi utripi naših src . . .
In v pondeljek dne 13. decembra so v Beogradu ob zastopstvu vseh treh v svobodni svoji državi združenih plemen ob prisotnosti N. V. kralja Aleksandra, vlade, tujih zastopnikov itd. itd. položili k večnemu počitku to, kar je bilo na Nikoli P. Pašiču umrljivega.
Umrl je mož velikan, ki je koval zgodovino, ki je predstavljal mejnike držav in ustvaril svojemu skozi stoletja zatiranemu narodu lastno državo; umrl je mož, kakoršni se narode velikim narodom komaj v stoletjih, da popravijo medtem nastale krivice in vzpostavijo veljavo Večne Pravde. Toda umrlo je le-to, kar je bilo na Pašiču kot človeku umrljivega; njegov duh živi in ostane med nami v njegovem nesmrtnem delu, ki mu ostane trajen spomenik, aere perennius: v obstoju svobodne države Srbov, Hrvatov in Slovencev. Zato:
Večnaja pamjat manom Velikega Nikole P. Pašiča!
Nikola Pašič
f 10. decembra 1926. god.
Nikad nije rodila majka boljega sina, Iz orlovskog gnijezda izvor mu bješe, Kao orao u svijet smelo on zreše, Oko njega zbirala sva se domovina, Ljute boje junaci biju na sve strane, Aždaja pobijeđena leži na poljane.
Pao mnogi junak u srditom boju,
A niknula sloboda uz radnju Tvoju,
Široko i prostrano gnijezdo je sada,'
t
Imasmo Te kao vodju još mlada — Čaća-Baja nas vodio do preranog mu groba.
Idur.
Naša zunanja politika.
Sedanji naš minister Ninčić je vodil našo zunanjo politiko očividno na osnovi mirovnih pogodb, ki garantirajo zaeno z vsemi velesilami njih nedotakljivost, torej tudi nedotakljivost mej naše države, in pa na okoliščini, da mejimo le na eno velesilo, Italijo, ki je močnejša od nas, v ostalem pa le na sla-bejše sosede. Svojo politično smernico je izpeljal očividno iz vidika, da si je treba osigurati prijateljstvo s to velesilo, z malimi sosedi bo pa že potem samo šlo ob vsej srednje dobri volji. Ker brez Italije oz. njene resne pomoči itak nobeden naš sosed v primeri z nami ne znači veliko, vštevši sicer številčno za pet milijonov prebivalstva močnejšo Ru-munijo. Da bi si pridobil in ohranil prijateljstvo z Italijo, je žrtvoval Ninčič take naše dobrine na kopnem in na morju, ki bi jih resen državnik ne smel žrtvovati. Le en pogled (r rapalsko in rimsko pogodbo ali nettunske konvencije zadostuje, da se vidi, kako težke interese smo faktično brez kake posebne žrtve od Italije za nas prepustili njej tako glede ozemelj kakor tudi glede gospodarskih interesov. Zaman so bila odločna svarila Slovencev in Hrvatov; gospod Ninčič je korakal svojo pot samozavestno kot mož, ki ve kaj dela.
Nenadoma pa je prišel albanski pakt Italije z Albanijo. Italija postane preko noči protektor in gospodar Albanije in to navzlic svečano podpisani pogodbi z nami, da Italija ne bo sklenila nobene pogodbe s kako tretjo državo, ne da bi preje obvestila Jugoslavijo, očividno v svrho ev. ugovora.
Italija je postala naenkrat mejaš Južn Srbije, makedonstvujoči in Italija so si v Južni Srbiji preko noči podali roke. V resnem slučaju z Italijo je posest Južne Srbije za nas očividno resno ogrožena, brez ozira na možnost večnih intrig in sejanja nemirov v mirnem času, torej zaviranja mirnega razvoja, v čemur so Italijani tudi brez Bugarašev vel ki mojstri. Italija je dobila velikanski atout v svoje roke proti nam, ki ga v izsiljevalne svrhe vsak čas lahko vrže na mizo. Italija je brez porabe tudi ene patrone zasedla vojaško tako važno ozemlje, da ogroža kar najresnejše vse Srbstvo na najobčutljivejšem delu narodnega telesa.
Šele sedaj, morda šele po resni predočitvi vojaških krogov, je Ninčič uvidel, da je zidal vso svojo zunanjo politiko na pesek in da je gojil na prsih gada, o katerem je mislil, da je golobček z oljko. Politiku se tako težke napake ne odpuste; to je sprevidel tudi Ninčič in je šel. Z njim je pa šla tudi njegova italofilska politika. Škoda, da oboje prepozno.
Nastaja vprašanje, kaj sedaj.
Jasno je, da so mirovne pogodbe veja, na kateri sedimo. Te veje torej ne smemo pustiti nikdar odžagati. Francija torej ostane. Preko nje Berlin in Moskva. Mala antanta se je preživela. Čimpreje se najde direkten modus vivendi z Madžarsko, tem bolje. In ako Sofija zopet pomoli roko, ko jo je brezuspešno nesrečnemu Ninčiču, naj se jo čimpreje bratsko stisne. Ker življenje gleda naprej in ne nazaj.	Dr. S.
m Ali sem že pla-čal naročnino?
Kandidatne liste slovenskih radikalov za oblastne volitve.
Za mesto Ljubljana:
Kandidati: Dr. Ravnihar Vladimir, odvetnik, Ljubljana, Knafljeva 10.
Romavh Peter, višji nadzornik d. ž. v p., Ljubljana, Bleivveisova c. 5.
Novak Jcsip, delovodja, Ljubljana VIL, Kamniška ul. 15.
Gagel Josip, trgovec, Ljubljana, Cankarjevo nabr. 1.
Babnik Jakob, inštalater, Ljubljana, Šofja ulica 15.
Namestniki: Dr. Modic Ivan, odvetnik, Ljubljana, Gradišče 10.
Bricelj Ivan, mestni stavbenik, Ljubljana, Lepodvprska -'S.
Ing. arh. Kregar Rado, profesor, Ljubljana, Vošnjakova 7.
Levak Štefan, delavec, Ljubljana, Šubičeva ul. 3.
Za srez Kočevje:
Kandidati: Ludvik Tschinkel, industrijalce, Ribnica.
Leopold Drobnič, paznik, Kočevje.
Ivan Kovač, župan in posestnik Selo.
Franc Vardjan, posestnik in trgovec, Skrilj.
Namestniki: Anton Jakomini, indu-strijales, Kočevje.
Alfred Twrdy, žel. činovnik, Kočevje.
Avguštin Aber, posestnik, Mozelj.
Henrik Honigmann, posestnik in trgovec, Kočevje.
Za srez Ljubljana—okolica:
Kandidati: Dr. Modic Ivan, odvetnik, Ljubljana, Gradišče 10.
Janežič Franc, posestnik, Podgorica, Grosuplje.
Kuret Vladimir, referent za kmetijstvo, Ljubljana VIL, Žibertova 27.
Cvajnar Jakob, posestnik, Medvode 13.
Hlebec Anton, postajenačelnik, Št. Vid n. Ljubljano.
Valenčič Janez, gostilničar, Cikava 20, Grosuplje.
Stojkovič Josip, vlakovodja, Novi Vodmad 231, Moste,
Namestniki: Dr. Zupanič Niko, bivši minister, Ljubljana, Cankarjevo nabr. 1.
Bajt Jakob, ključavničar, Rudnik 62.
Bizjak Alojz, delavec, Glince 24, Št. Vid n. Ljubljano.
Komel Ivan, posestnik, Podgora 16, Št. Vid n. Ljubljano.
Benegalija Anton, krojaški mojster, Ljubljana, Poljanski nasip 40.
Dežman Pavle, nadzornik strojev, Ljubljana VIL, Lepodvorska 28.
Žun Lovro, carinski uradnik v. p., Novi Vodmat 224, Moste.
Za srez Radovljica:
Kandidati: Peternel Jakob, posestnik in bivši župan, Bled.
Klančnik Gregor, posestnik in župan, Dovjc-Mojstrana.
Peterman Alojz, vpokojeni železničar, posestnik in bivši župan, Kranjska gora.
Namestniki: Arh Franc, posestnik, gostilničar in občinski odbornik, Bled.
Slanovic Karol, trgovec in gostilničar, Bohinjska Bela.
Veber Tone, železniški uradnik in občinski odbornik, Jesenice.
Za srez Logatec:
Kandidati: Kokelj Anton, posestnik, Vrh sv. Trije Kralji 6, p. Rovte nad Logatcem.
Opeka Matevž, pasestnik, Zelše št. 10, p. Cerknica.
Obreza Anton, posestnik in trgovec, Pod-skrajnik 1, p. Cerknica.
Namestniki: Demšar Andrej, posestnik, Žiri št. 78.
Veber Franc, posestnik, Zelše štev. 3, p. Cerknica.
Škof Janez, posestnik, Dolenja vas 87, p. Cerknica.
V mariborski oblasti so postavili radikali le eno čisto radikalno kandidatno listo, to je za srez mursko-sobotski, dočim so se za Maribor in Celje koalirali z drugimi strankami (Nemci in klerikalci) v skupno listo. Po drugih srezih mariborske oblasti niso postavili kandidatov.
Liste sreza Murske Sobote do danes nismo prejeli in je še ne moremo objaviti.
Izid oblastnih volitev bo za slovenske radikale dragocena stvarna podlaga za nadaljno resno delo.
Iz NRS.
f Nikola P. Pašič. Kot blisk se je raznesla dne 10. decembra t. 1. pretresujoča vest, da je Veliki naš voditelj, ustvaritelj Narodne Radikalne Stranke in države SHS, narodni poslanec, večkratni ministerski predsednik, minister itd. itd., gospod Nikola P. Pašič za večno zatisnil svoje trudne oči in tako nenadoma dovršil zgodovinsko svojo pot življenja. Dne 13. decembra je bil v Beogradu položen k večnemu počitku. — Veliki državnik Nikola P. Pašič se je narodi! leta 1842 v Zaječaru kot sin boljše situiranega posestnika in trgovca ter se je po dovršitvi srednješolskih študij v Beogradu posvetil inženjerstvu in -sicer stavbni stroki. Po dovršitvi beograjske tehnike se je šel spopolnit na politehniko v Ziirich, kar je bilo zanj odločilno za vse življenje. Tu se je namreč seznanil z ruskimi soci-jalnimi revolucijonarji in anarhisti, zlasti z Bakuninom ter se je pridružil tistemu krogu mladih srbskih akademikov, ki so sledili visoka in drzna pota velikega negativnega in teoretično nasilnega Rusa. Toda razdiralne ideje Bakunina so v srcih mladih patrijotičnih in aktivnih Srbov pognale pozitivne kali; negativizem, ki hoče le podirati, je oplojen z aktivnostjo srbske duše in tradicijo srbske preteklosti prešel v teh mladih ljudeh v - zdrav političen pozitivizem, v voljo in hotenje, da se podere le staro nezdravo — srbsko-turški absolutizem
—	in nadomesti z novim, zdravim: z demokratizmom in parlamentarizmom v Srbiji. S temi načeli se je ustanovila Narodna Radikalna Stranka dne 6. januarja 1881, kateri je Nikola P. Pašič lastnoročno napisal program ter ga v od njega ustanovljenem listu „Samoupravi" priobčil, potem ko so ga najširše ljudske mase sankcijo-nirale. To je bilo rojstvo NRS. Za ta načela je bil Nikola P. Pašič preganjan, obsojen, zaprt, izgnan iz lastne domovine, opljuvan in zasramovan — toda on je šel svojo pot mirno dalje, molčeč, ustvarjajoč in tih, dokler niso ta načela prodrla v njegovi domovini na celi črti. In ko je ta utrdil, je dodal temu programu še eno točko: osvoboditev vseh bratov izpod tujčevega jarma. V dveh vojnah — v balkanski in svetovni — je Nikola Pašič dosegel tudi ta cilj. V novi državi Srbov, Hrvatov in Slovencev se stavijo vsaki stranki in vsakemu našemu državniku težke naloge
—	ni šala, iz šestih različnih delov naroda
različne preteklosti, vere, tradicije, kulture in civilizacije ob silni konkurenci demagogije vstvariti solidne temelje za enotno nacijo. V tem vrvežu in trenju je bil poleg dinastije Nikola P. Pašič tista avtoriteta in modra glava, ki je ob pravem času vedno pogodila pravo. In v trenutku, ko je bil na tem, da prevzame zopet državno krmilo v preizkušene svoje roke, ga je zadela kap
__ zaspal je mirno za večno in se preselil
tja, odkoder ni vrnitve več.
Z Nikola Pašičem pretrpi naša država in naš narod nenadomestljivo izgubo, silno kapaciteto tako v zunanji kot notranji politiki. Pa tudi krepko moralno oporo. Že samo ime je vzbujalo pri nasprotnikih rešpekt.
Kdo bo nadomestil praznino?
Za vsa svoja velika dela velezgodovin-skega značaja je žel Nikola P. Pašič vedno le malo hvaležnosti. Pač pa zaničevanja in zasramovanja ter grdenja tudi najnižje vrste. Moral je šele umreti, da so tudi njegovi politični konkurenti priznali, da je z Nikolo P. Pašičem legla v grob velika zgodovinska osebnost, s katero seodse-daj živečih ne more pri nas nikdo niti od daleč primerjati. Naj bo možu dejanj zemlja velike svobodne domovine lahka I
Kandidatna lista sreza Kočevje za oblastne volitve je bila vložena dne 20. decembra 1926 pri Okrožnem sodišču No-vomesto kot petain kot zadnja. Nosilec je industrijalce gospod Ludvik Tschinkel iz Ribnice, ki ga pozna cel srez kot enega najboljših in najsolidnejših narodnih gospodarjev.
Slovenski radikali so vložili, kot je razvidno iz današnjega poročila, v ljubljanski oblasti pet lastnih in čistih list, v mariborski pa le eno. Razun tega so v Celju in Mariboru vložili zaeno z Nemci in klerikalci skupno kandidatsko listo. Za 27 srezov, kot jih imata obe slovenski oblasti, je to pravzaprav jako malo. Kje so ostali srezi Novomesto, Kranj, ‘Črnomelj in drugi, ki se ponašajo z lastnim Srezkim odborom? Ali štajerski srezi, kjer je po pripovedovanju gospoda Emila V Beogradu „narod listom za radikale" ? Sedaj še kandidatnih list niso postavili. S tem dejstvom je vsaka pretiranost na gotovih mestih odkazana na pravilno mero. brezi, ki niso zmogli niti kandidatne liste za oblastne volitve, ne morejo priti preje nikjer resno v poštev, dokler ne izkažejo z resnim delom, da nekaj predstavljajo. Oni srezi pa, ki so postavili lastne kandidatne liste, bodo pa taksirani po številu krogljic, ki jih za stranko nabero. V politiki morajo govoriti pač le realnosti in ničesar drugega.
V počastitev spomina f Nikole P. Pa-šiča je sklicalo predsedstvo Srezkega Odbora NRS Kočevje za soboto 11. decembra 1926 žaljno zborovanje kočevskih radikalov. Predsednik Dr. Sajovic je v daljšem turobnem govoru držal umrlemu šefu stranke
in Velikemu državniku ganljivo posmrtnico, nakar je odredil dveminutni molk vseh prisotnih z osredotočenjem misli na velikega tvorca naše svobodne države. Vsi navzoči so strogo držali molk in ko so se po premoru dvignile glave, ni bilo niti enega očesa, ki bi ne bilo rosno. Naj veliki naš vodja živi v nas in v naših njegovim zgodovinskim stvaritvam odgovarjajočih delih!
Nenadna smrt Nikole P. Pašiča je Radikalni klub tako zedinila, da se temu čudijo vsi nasprotniki, ki pravijo, da Pašičev duh vodi stranko boljše iz groba kot jo je preje iz svojega dvorca. Imajo deloma prav; šele smrt velikega državnika je radikalom ponovno posvedočila, kako velike ideje in koncepte je osredotočil Nikola Pašič v tej zgodovinsko največji in najuspešnejši naši politični vsedržavni organizaciji ter je pokazala, da od izvršitve teh idej zavisi ne samo obstoj stranke, ampak morda tudi te države. Ob njegovem katafalku so na en mah izginile vse cv. diference, kakoršne obstojajo v vsaki veliki stranki velikih konceptov in idej in NRS je danes enotnejša kot je bila kdaj preje. Duh spravljivosti in dela je zavel po njenih vrstah, pa tudi veliki čut odgovornosti za naloge in cilje, ki jih mora ta stranka kot največja vsedržavna stranka uresničiti v najbližji bodočnosti. In pod temi cilji je stopilo vse drugo v Ozadje. NRS je danes nepremagljiva.
Designirani predsednik vlade gospod Nikola Uzunovič je dne 21. t. m. vrnil N. V. mandat za sestavo širše koalicijske vlade, ker iste vsled pretiranih zahtev Davidovičeve Demokratske zajednice ni mogel sestaviti za uspešno delo v vladi in parlamentu. Sedaj je dobil mandat g. Ljuba Davidovič, šef DZ, pri katerem je pričakovati isto, to je, da bo dobil vrnjeno, kar je posojeval. Najboljše izhodišče bi bila volilna vlada, ki pa je vsled volitev v Oblastne skupščine do konca januarja 1927 takorekoč nemogoča. Pričakovati je, da bo gospod Nikola Uzunovič, ki se je izkazal kot odličen taktik, dobil ponovno mandat in da bo še zadnjikrat poskusil, ali je ra-dičevce vzeti resno ali ne.
Tedenske vesti.
Vsem naročnikom, bralcem in prijateljem: vesele božične praznike in srečno Novo leto 1927 želi
Uredništvo in Upravništvo „Lj. S.“
Spomenik Kralju Petru I. Osvoboditelju postavi bela Ljubljana. V to svrho se je ustanovil poseben odbor, v katerem so častni člani predstavniki oblasti ter vsi slovenski narodni poslanci. Kje bo stal, še ni odločeno. Postavil se bo iz prostovoljnih doneskov patrijotičnih Slovencev.
Umrl je 20. t. m. gosp. Lovro Hbnig-mann, star šele 36 let, posestnik in gostilničar v Kočevju, prvi načelnik letos novoustanovljene nemške rajfajznovke v Kočevju Zapušča vdovo z malimi otroci. N. p. v m.
Glede zveze Ljubljane s Šušakom oz.
Slovenije z morjem zaznamuje pretekli teden velik napredek. Namerava se namreč v obliki zakona ustvariti nespremenljivi program o gradnji novih železnic, ki naj bi se zvezale v državnim interesom odgovarjajoč sistem. V ta namen se je sestavila posebna komisija strokovnjakov, „delegatov", ki zboruje že več dni v Beogradu. Ta komisija je v četrtek dne 16. t. m. sklenila, da se gradi železnica Sevnica-Št Janž Straža-Ko-čevje kot nujna prvovrstna proga. Glede Musilove in Klodičeve proge je sklenila, da se sklepanje odloži, dokler ne napravijo strokovnjaki še enega poročila. Za Klodi-čevo progo so se zavzemali seveda pred vsem projektantje sami, ki so se umeli napraviti istočasno za delegate Slovenije. Projektanti in delegati obenem! Bili so to: ing. in podravnatelj d. ž. direkcije Zagreb K1 o d i č, ing. Kavčič za Udruženje in ing Hrovat za univerzo, torej vsi pod primernimi naslovi. Navzlic temu, da so se kot delegati Slovenije silno zavzemali za svojo progo, niso ničesar opravili. Klodičevo progo se smatra danes lahko za pokopano. Pričakovati je torej, da bo odslej g. ing. Klodič posvetil svoje moči svoji službi kot državni činovnik in ne morda zopet kakšnim gradovom v oblakih.
Moderna reklama in moderni zaslužki so nekaj čudovitega. Recimo, da neko železno velepodjetje upa dobiti dobavo železa za neko železnico. Pri sedanjem položaju se obeta seveda dobra zarada na vse strani. V strokovnih krogih je znano, da dajo taka podjetja po 17% preračunane upane vrednosti za reklamo in nagrado onim, od katerih upajo, da bodo načrt realizirali. V ta namen si zberejo kakšnega vplivnega politika, najrajše aktivnega ministra, ki je za kaj takega dostopen, in pa strokovnjaka v državni službi, od katerega je pričakovati odločujoč vpliv. Ti proti primernim nagradam — predujmom 17% reklamne provizije — prevzemo nalogo reklame in realizacije. Vrši se basiranje, izdaja knjig in brošur, seveda šund v navidezno znanstveni obliki, a izkušeno velepodjetje v ozadju ne samo da financira celo to akcijo, ampak jo po »svoji izkušenosti tudi stvarno vodi, na pr. pod kakšnimi maskami pridejo njeni agentje v soodločujoče korporacije itd. In taka sredstva niso majhna, ker gre vedno le za velike svote. Vzemimo od vse nabave na pr. le en sam most s ca 3000 ton železa, litega jekla, po 10 Din za kilogram, kar znese 30,000.000 Din le za ta most. 17% provizija od tega mosta znaša že 5,100.000 Din. Ako plača tvrdka le polovico naprej za trud in reklamo, je to za naše razmere že velika svota, s katero se da veliko napraviti. Toda to je šele en most. Kje je še drugo železo in provizija! In podobno kot z železom gre tudi z drugimi artikli, le da je pri drugih provizija manjša, le 5—10%. Moderni poslovni Babilon!
■^1 Glavnica .	3,000.000 Din
■^§1 Rezerve proti 700.000 „ Stanje vlog ca 20,000.000 „
Brzojavni nasl.: Merkantilna
Telefon interurban: Kočevje št. 3 - Ribnica št. 4.
IMAMA BANKA
centrala KOČEVJE, podružnica RIBNICA
kupuje in prodaja dolarje in druge valute, vrednostne papirje, srečke itd. Izvršuje nakazila in vnovčenje v tu- in inozemstvu. Izvršuje vsa v bančno stroko spadajoča posla. Zveza z Ameriko.
Je dragevolje strankam na razpolago brezplačno z informacijami gtede kateregakoli denarnega posla.
Uradne ure: od V29. do 12. pred- ^ pol. in od 3. do 5. ure popoldne. $>,
Obrestovanje vlog do dneva S pologa do dneva dviga: brez odpovedi .	.	.	5%
na 1 mesečno odpoved na 3 mesečno odpoved
70/0 ¥
na 6 mesečno odpoved 8% ‘4>
Rentni in invalidski davek plača banka sama.
Vse prejemalce našega lista vabimo, da do 15. januarja 1927 poravnajo naročnino za l. 1926, v kolikor še to niso storili, ter da nam ostanejo zvesti tudi za naprej.
Dopisi.
Fara. Te dni je prejel naš župan Marinč nad vse razveseljivo obvestilo iz Beograda, da ima naša železnica najboljše izglede na uspeh. Mi o tem nismo nikdar dvomili; da se je o njeni upravičenosti sploh moglo kdaj dvomiti in da je nastala druga konkurenčna takozvana Klodičeva proga, smo itak vedeli, da je predvsem kriv poslanec Škulj, ki je v boju za krogljice tako kričal o naši progi, da so jo njegovi politični nasprotniki proglasili, da je ona le v korist Škuljevih krogljic. Le zato je nastala Klodičeva proga, ki jo je seveda ne v škodo za svoje krogljice protežiral Škuljev konkurent minister Pucelj iz Velikih Lašč tako, da bi ne imel samo Škulj, ampak tudi Pucelj svojo železnico. Sedanji Pucljev sodelavec in nosilec Pucljeve liste v kočevskem srezu, bivši so-drug, a sedaj kmetije Prepeluh Albin je večkrat tako lepo naslikal Pucljevo železnico v svojem republikanskem „Avtonomistu" I Morda jo prinese sedaj tudi v „Kmetijskem listu"? Bilo bi vsekakor dosledno. Da se niso resni gospodarski krogi zavzeli za nas, bi jo vsled konkurence med Škuljem in Pucljem nikdar ne bi dobili. Ker bo pa pri prihodnjih volitvah g. Škulj odpadel tudi kot poslanec, bo pa za nas železniško vpra-žanje, če bo še kaj težav, tem lakše, ker bo potem to samo še gospodarsko in ne več politično vprašanje. Oficielna SLS se namreč za našo železnico sploh ni nikdar zanimala, ker je ona le za Črnomelj. Za nas je politično, čeprav zelo nesrečno, govoril le Škulj, seveda samo radi krogljic, Škulj pa ne odloča.
Dolenjavas pri Ribnici. V .Slovencu" se je zadnjič hvalil „nekdo", kako sijajno je
Srečno Novo leto
želi vsem cenjenim odjemalcem
FRANC ENGELE, trgovina s steklom Kočevje.
Učenca
sprejme Ferdinand Wolf, slikarski in pleskarski mojster v Kočevju.
P. t. potnikom in posetnikom Kočevja ter cenj. meščanstvu se priporoča
EOTEL „TRST, Kočevje
Prvovrstna kuhinja.	Najboljša vina.
Sobe za tujce. — Avtogaraža.
J. Klemenčič
hotelir.
izpeljal volitve ribniškega cestnega odbora. Da se ta otipljiva samohvala neha, povejmo s tem, da je poslanec Škulj hotel za načelnika cestnega odbora g. Franceta Stupico iz Sodražice, toda pristaši SLS in SDS pa niso poslušali Škulja, ampak so izvolili sicer dobrega pristaša SLS g. Karla Hribarja iz Prigorice za načelnika proti izrecni volji Škulja, s katerim sta vse kaj drugega kot prijatelja. G. Škulj je torej s svojo kandidaturo pri teh
volitvah pogorel. Toliko resnici na ljubo. Druge neresnice v „Slovenčevem" članku naj pa popravijo prizadeti. Dolenjevaščan.
Listnica uredništva.
V predzadnji številki najavljene slike prinesemo, čim bodo izdelani klišeji.
Izdaja za konzorcij in urejuje Ivan Bedina, Kočevje. Tiskarna J. Pavliček, Kočevje.
Za bodočo predpustno sezono
priporočam cenjenim gostilničarjem svojo bogato in raznovrstno zalogo steklarskih izdelkov (steklenic, čaš, kozarcev itd.) v največji izbiri.
Najnovejše, po zakonu predpisano cementiranje!	Najnižje reklamne cene!
FRANC ENGELE, trgovina s steklom, Kočevje.

ZOBNI ATELJE
BORIS BAN, Kočevje
vis a vis župne cerkve, hiša tvrdke Peter Petsche
izvršuje solidno in zanesljivo vsa v zobotehnično stroko spadajoča dela. — Vsak delavnik od 8. do 12. in od 2. in 5. ure, ob nedeljah od 8. do 12. ure.
Zlate, srebrne, porcelanaste in cementne plombe, zlate mostičke in krone, umetno zobovje, čiščenje zob, pritrjevanje, obnova.
'TTv
CENE IN DELO BREZ KONKURENCE!
"7TC
Pozor!
Poljedelci in obrtniki!
Pozor!
Brezkonkurenčno si nabavite Vaše potrebščine, kakor: železo, pločevino, žičnike, žico, štedilnike, razno kovaško, ključavničarsko, mizarsko in drugo obrtniško ter poljedelsko orodje, barve, razne lake, bencin, olje, firnež itd. Poljedelski stroji, razni plugi, brane, slamoreznice, mlatilnice, čistilnice pri stari na novo urejeni tvrdki
Fr. Goderer nasl. FR. HDBER, Kočevje.
Zaloga najboljšega cementa in drugih stavbenih potrebščin.
Zaloga smodnika in vseh drugih lovskih potrebščin.
*
DIJAŠKI DOM
KOČEVJE.
Največji, tovrstni internat Jugoslavije.
Prvovrsten internat za srednješolsko učečo se mladino pod pedagogičnim vodstvom in nadzorstvom aktivnih srednješolskih
profesorjev.
Krasna igrišča. — Smrekovi gozdovi. — Lastni vrtovi. — Lastna ekonomija.
Popolna prvovrstna oskrba. — Radiokoncerti. — Nizke cene.
__	...ŠTEVILO MEST OMEJENO NA 100 GOJENCEV. ------------^
5°l„ Mestna hranilnica v Kočevju
Stanje vlog dne 1. julija 1926:
Din 20,836.000 —
Obrestna mera za hranilne vloge (brez odbitka rentnega davka 5°/o. Obrestna mera za hipoteke 8°/o. Obrestna mera za menice 12°/o.
Uradni prostori so v Gradu Trg Kralja Petra Osvoboditelja.

Uradni dnevi vsak dan od 8. do 11. ure dopoldne in ob sejmih od 8. do 12. ure dopoldne.
M