LUBLANSKE
NOVIZ
JANN. FRIDR. EGERJA*
Sabbota 10. d. Jfit^ £L Sufhza i^^g
UfO. 20*
Dunej 28♦ Svizhana>
Č vitli Žefar je preftavil gofpoda Sauervein V* ^ shlahtrii gol^ofki ftan, savolO svefte flushbe pet mefingafti fabriki v' rigmfhkim Gradžu, pe* katgri je tri inu pgtdeftt lgt pridno sa vifhig* faktorja flushil,
Efterajfki ftanoVi fo dvajfeti dan Svizhani fvoj deshelni dan imgli, inu fgdem ferordnetar* jo v is volili, katgri v' njih imgni fkerb imajo sa deshelne opravila.
frranzoski poflaftik general Bettiadotte je
vezhf-
vezhgraj narpervizh s' zhaftjo obifkal miniftra unajnih opravil Barona Thugut v' zefarfkira si-danji deshelne kanzlie, inu njemu fvoje pifma iskasal, is katerih fe vidi, de je saref od fran-zoske republike sa poflanika poftavlen. Sdajzi po tim mu je minifter Thugut obifkanje pover-nil, fe v' Bernadoftovo hifho pelal, inu navado dopolnil, kakor je dvorna fhgga.
L ajkko.
Rim 10. dan Svizhana. Nih Papeshova fve-toft fo pruti Rimu derezhim franzosam napruti poflali Kardinala Somaglia njih namgftnika v'Rimu, s* njim fta fhla v'imeni zgliga rimfkiga lud-ftva Principe Juftiniani, inu Prelat Arigoni. Ti fo generala Berthier najdeli v' mgfti Spoletto. Sa njimi je kje fhel neapolfki poflanik; pravio, de Berthier je farno s'tim poflanikam inu s'Prin-zam Juftiniani govoril. Med tim fo v'Rimu v-fe tako obernili, de bi fe mir inu pokoj ohranil. Kardinal Nameftnik je nasajpridozh ludtm osnanil, de general Berthier ima mirne mifli, nobeden nima rashaliti nobeniga franzosa ne s» befgdo , ne s' djanjam pod glave sapadenjam; tudi nima nobeden «d prizhiozheh pergodkov nizh ozhitno govoriti. Danef sjutra fo franzosi v'Rini permatfhirali, inu fo na glihanje grad S. Ange la v'roko prejgli, Vfe je oftermglo, inu v'smaml lenji bilo.
Genovesarjam hudo grede sa denarje. Eden fvetuje dobrovolne davke od.ludi dobiti j al de fe
fre-i
{rebro proda, kar ga je fhe malo v* zerkvah; al de bi fe prodalo preraoshenje malteskiga orcf-na inu drugih klofhtrov; fhe drugi fvetovajo naklade na deshelo inu na okna v' ragftih. Nove prenargdbe fo drage, denarje poshirajo, franzo-sam je fhtir millione plazhat, vfe shglf per ftarim biti, ako bi jih foldafhka pufha v' ftrahi ne* dershala.
Franzia.
Defgti dan Svizhana je fhel general Bona-parte s* fvojim general ftanam is Parisa preglg-dat inu obhodit vfe perprave sa vojfko zhesAn-glio, inu vfe dgla po morfkih brodovih veliki-ga morja. Dofti generalov inu ftanfkih offizir-jov je od drugot perfhlo v' mgfto Rouen, katg. ri fo zhes anglese na vojfko poklizani. Barke imajo dodglane inu perpravlene biti notri do dvanajftiga Sufhza, ali do Svgtiga Gregorja.
Anglia.
Ofmi dan Svizhana je fpgt fpodna hifha bri-tanfkiga parlamenta vkup perfhla. Minifter Dun-das je povgdal sbranim gofpodam, de Kral ozhe dofti foldatov na noge poftavit, inu vezh novih junakov v'regimente djati, de bodo regimenti mozhnifhi, inu dofti ludi perpravlenih sa vfake forte potrgbo v' eni fovrashni nadlogi. Dundas je rgkel: kakor fovrashnik fvojo mozh gmgra, ravno tako moremo nafpruti mi s'mozhjo per-
prav- . . d
jpravlen} biti, Sizer fe neboim sa Anglio, vun« der fo med nami, katgri nalafh pravio, de fov* fashnik je prefilno mozhen; al jef vgm, de bo on s' fhkodo inu framoto od naf nasaj pobit.
JMojhkovia*
Dan rasglafve Kriftufove', to je Svetih trgh Kralov fo s'pofgbno veliko zhaftjo obhajali v* Petergradi. Zhes to, kar je druge Igta navada, fo paradirali fhgftnajft batallionov, inu Zar ih je
komandiral. Zarjov kojnifki regiment je bil vef novo oblgzhen ; Zarina, Pojlfki Kral, in\i Prinz Conde fo is okna v'2efarfkim gradi glg-dali.
posnifhi pifma is Petergrada pravio: dva* jiaifti dan Svizhana je boshji shlak sadel Stanif* lava Augufta Pojlfkiga Krala, na katgrim je naglo vmerel« \
Turzha
Zefarjovi foldatje fo dalaj bol frezhni su« per Pafhavand Oglu. Kakor je mersla sima, fo puntarje vunder do mefta Siftov na Donavi nš-$aj vdarili, inu pot pruti mgfti Nikopel prekp-lili. Kadi al turfki fodnik v' Siftovu je bil i9 dvgma drugima saftoplen s' hudobnim Qglu; Of-man Pafha vajvod turfkiga Zarja je puftil tim trgm na mgfti glavo odfgkat, inu je v' tim kra» ]i fpgt mir med ludmi nargdil,
Hufein Pafha je v' Pulgarii vojfko PafvancJ OglpvP nasaj poderel notri do mgfta Vidin,
Po frgzhi, ali veliko vezh po nefrgzhi je najdel Oglu ngkaj fcrelniga praha v'm§fti Niko-pel; prah je bil v' enim ftarim podsemelfkim pro-ftori v' terdnih s' shelgsam okovanih fodih , tur« fki poglavarji fo bili najn popolnim posabili; fedaj ga je Oglu v' Vidin prepelal, inu fe mifli tukaj kripko braniti.
Shvajz.
Franzoska inu Shvajzarfka vojfka fi napruti flojita ; trinajfti Svizhana fo franzosi imgli per 12. tavshent mosh, inu Bernarji eno sholngrfhi-no od vezh kantonov na pomozh poflano. Oboji zhakajo na mirno sglihanje v'Parisu, inu upajo , de fe bode s' lepo poravnala.
v
Kanton Bern je fgdmi Svizhana pifal v' ime-ni mgftne gofpofke inu zgliga ludftva navishar-je v'Pariš, de naj en mirni inu perjasni odgovor dajo, fizer fe bodo sa ftare pravize poteg-« qiH notri do sadne kaple kervi,
Nemjhko.
Defgti Svizhana foNemzi v'Raftadtu odgovorili franzosam: s' kratkemi befgdami povejte, kaj vfe bi radi od naf imgli po eni vojfki, ka-igra sa naf ni frgzhna bila, de bomo vgdeli hitro raslozhke narejat, kaj bo taiftim poverniti, kateri bodo kaj deshele ali laftine sgubili; inu de nebomo saftojn zhala sgublali, ali vojfko na nogah ftati puftili,
Frani
Franzosi fo sdajzi ta dan odgovorili: nafha republika ozhe Rajno sa mejo imgti, od tiga ne jniflimo odjgnat; kar odfhkodovanje sadene , fe bomo potle saitopili; fedaj eno dobro podftavo sa fundament poloshimo, inu nedajmo zhafa ne-vofhlivofti nasaviazhe miflit inu raspor naprav-lat; zhe ne, bodete farni vfiga superniga krivi.
Shtirnajfti Svizhana fo Ngmzi na to naša) rekli: Rajno fkusinfkusi nemoremo sa mejo per-puftiti; vunder is lubesni pruti miru fe podver-shemo enimu velikimu daru. Ako tedaj Franzia polovizo uni kraj Icshiozheh ngmfhkeh deshelsa dobro vsame , bi fe puftilo ngkaj glihati. Franzia bi mogla en sholngrfki potesaj imenovati, kgr bi fe t? deshele tako raslozhife, kakor je sa bran inu varnoft oboje meje narbol fpodobno. Dokler fe saftopimo, naj bode mir med nami, inu franzosi naj nikar fovrashno nedelajo.
Lviblana
Zhetertek sjutra fo fhli shelgsni kojniki Zhar-torinfki od tot zhes Krafhno dalaj v' JBannat.
.V* Bengdkah fo nemfhki kupzi per ngmfh-ki pridigi bili na Svezhnizo, potle sahvalno p§-fem pgli, inu sraven foldatje ftrglali. Sleherni dan je fedaj v'eni fedaj v'drugi zerkvi molitva inu sahvala pruti Bogu, de fo Benezhani pod frgzhno efterajfko brambo perfhli. Berazhov je vfe polno po benedkah; gobovi, raneni, garjo-vi povfod fedg inu ludera nadlggo dglajo, je
. zhud-
zhudno, de bogate imenitne Benedke nifo bol-fhi fkerb imgle sa take reveshe. Al fedaj bode Zefar puftil vfe narediti, kakor je narbolfhi sa prefkerblenje tih rgvnih.
Povpdanje od flovgnfkigajesika.
Zirill inu drugi pomagavzi fo preftavili mafhne inu druge duhovne bukve v'flovenfki jesik; zherke fo naredili grekifkem podobne; s* takemi bukvami je fhel na uni kraj Donave, tam je bil safhkofa poftavlen v'Moravii; inu zirill-
fke zherke fo fe vterdile tako , de ih fkoro vfi
\ f '
flovgnzi danafhni dan imajo, kateri fo grgkif-ke vgre , to je Staroverzi. Dalmatini, Hravatje inu Bosniaki ih posnajo inu sraven glagolit-fkeh hranio, karkol je njih Starovgrzov.
Kriftiani pa rimfke fhege fo jgli s' zhafam ngmfhke zherke imgti, katgre fo minihi frgdnih zhafov snajdeli, inu po podobi latinfkeh sarobi-li. Satorej dan danafhni pifhejo Temzi, Pojlzi^ inu Lushizarji s'ngmfkemi zherkami.
Krajnzi fo pifali po glagolitfko notri do fhgftnajftiga ftolgtja. Okoli Igta 1550. je sazhel Primas Trubar krajnfki jesik s' latinfkemi zherkami pifati. On je bil rojen krajnez is vafiRi-fhiza pod Trojakam na dolenfki Hrani v'Ka-zianfki fari, je poftal mafhnik inu s' zhafam Ko-rar v' Lublani. Je preftavil na krajnfko Pfalme Davidove inu Novi Teftament, tudi je pridige
inu
inu duhovne pifma pifal; al kgr je bil Iuteran-fko vgro uzhiti sazhgl, fo ga is deshele v'nemfh* ki Rajh pregnali.
Od tiga zhafa krajnzi po latinfkim a b 6 pifhejo kakor tudi Hravatje, Dalmatinzi, inii fploh Slovgnzi, kar ih je blishi Lafhke deshele*
Shitna zgna v'Lublani na tergu
7. dan Sufhza 1798.
Pfheniza i. mernik	fl.	kr.	r	|k,	fl.	ikr"
	1	$6	1	5®	1	48
Turfhiza * - -	1	18	—	—	—	__
Eosh - - - -	1	»5	1	*4	1	12
Jezhmen * * *	—	—	—	—	—	.
Profo - * « .	—	—	—	—	—_	_
Ajda - - - -	1	15	1	8	—	
Ovef - * - .	i	59	—	—	—	—
						
kVendana od Lublanfke mfftne Gofpofke na 7, dan Sufhza 1798,