kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 36 i988 7 ČLANKI IN RAZPRAVE NADLESK V ZAPISIH JOŽEFINSKEGA IN FRANCISCEJSKEGA KATASTRA TER MATIČNIH KNJIG stane OKOLlŠ Nadlesk je vas ob vznožju istoimenskega hriba v zahodnem delu Loškega polja, ki skupaj z Babnim poljem zaključujeta niz kraških polj, ki potekajo od Logatca do Snežnika z značilnimi ponikalnicami kot gornjim porečjem reke Ljubljanice. Ob obilnejšem deževju ponikalnice poplavijo bližnje ravnice, kar dobi svoj izraz na sami geografski podobi pokrajine. Vaško območje — kasnejši teritorij katastrske ob- čine — spada do začetka 17. stoletja pod loškega zemljiškega gospoda kot deželsko-sodnega gospoda, pozneje ob združitvi snežniške zemljiške posesti z lo- škim gospostvom in po mejni korekturi med planins- kim in loškim deželskim sodiščem pa pod loško—snež- niško deželsko sodišče.^ Loški zemljiški in sodni go- spod odslej združuje Lož s Snežnikom in Kočo vasjo, istočasno pa na tem področju obstaja še več drugih imenj, ki imajo le manjše posestne enote.^ V cerkveno-upravnem smislu pripada kraj starotrški (tudi loški) predjožefinski župniji kot farnemu središ- ču celotne Loške doline.^ Boj med zemljiškimi gospostvi in državo za delež pri zemljiških donosih, začet in potekajoč v prejšnjih stoletjih z menjajočimi se uspehi, se je v 18. stol. do- končno odločil v prid državne centralizirane oblasti in v škodo deželnega plemstva in njegovih partikularisti- čnih interesov. Država je širila svoj vpliv na upravo in sodstvo na vseh stopnjah in odstranjevala partikulari- zem z uvajanjem enotne zakonodaje, v kateri so ble- deH tudi nekateri stanovski razločki. Poskušala je pretrgati osebne vezi podložnikov, dvigniti interes kmeta za izboljšanje obdelave z uvajanjem ugodnej- ših zajmov, zato pa podložnika pritegnila neposredno v vojaško obveznost bolj kot druge plasti prebivalst- va.* Glavni smoter vseh naporov absolutističnega vla- darja pa je bil v tem, da si ustvari dovolj močno stalno armado in zagotovi zanjo tako moštvo kot sredstva.^ Za stalno dopolnjevanje vojaških kontin- gentov so bila določena posamezna območja. Potreb- no statistično podlago so opravili s prvimi popisi pre- bivalstva, ki so jih izvedli po starih , predjožefinskih farah.^ Delo je bilo sprva poverjeno župnikom, leta 1771 pa so štetje izvedh mešani odbori častnikov in civilnih komisarjev pod vodstvom deželne konskripcijske ko- misije. Pri tem so ozemlje fara razdelili na števne od- delke, hiše pa so dobile tekoče številne. Glavni pomen števnih oddelkov je v tem, da so tvorili razmeroma trdno, predvsem pa precizno odmerjeno teritorialno enoto, ki jo je bilo moči uporabljati pri sestavljanju večjih upravnih enot. Kadar so se organizirala uprav- na oblastva, je bilo njihovo ozemlje najnatančneje opredeljeno s tem, da so navedli števne oddelke ozi- roma katastrske občine, ki naj bi pripadale posamez- nim upravnim enotam. V tem smislu so ta najmanjša ozemlja dobila pomen za vse poznejše upravno terito- rialne spremembe in imajo ta pomen v bistvu še da- nes.' M. Miklavčič poudarja poseben pomen, ki ga ima objava zemljevida predjožefinskih župnij, da raz- čisti vprašanja o obsegu upravnih okolišev tako s cerkvene kakor poHtične strani.' Državna prizadevanja po deležu na donosih zem- ljišč so dosegla vrhunec leta 1789/90 z davčno in ur- barialno regulacijo Jožefa II. Višina zemljiške rente, ki naj bi jo dobil zemljiški gospod, je bila z vladarje- vim aktom določena za vso državo v enotnem deležu od celotnega zemljiškega donosa. Zaradi odpora de- želnega plemstva proti davčni in urbarialni regulaciji jo je novi vladar preklical.' Kljub neuspehu pa jože- finski kataster, sestavljen za potrebe davčne in urba- rialne regulacije, ni bil brez praktičnega pomena. V Ilirskih provincah so Francozi na njegovi podlagi iz- delali matico zemljiškega davka ter pozneje, ko so Avstrijci 1817 začeli s pripravami za nov sistem zeml- jiškega davka, so 1819 tudi drugod začasno zopet se- gli po njem, vendar pa ni več vplival na odmero pod- ložniških bremen.^" Jožefinski kataster je s svojimi razmejitvami služil za okvir pri sestavi franciscejskega. Pri tem so na Kranjskem redoma združevali po več števnih oddel- kov, ki so posamič ali po več skupaj postali davčne občine, katastrske občine, imenovane včasih tudi po- dobčine. Katastrska občina je torej ponekod enaka števnemu oddelku, ponekod pa obsega po več števnih oddelkov. Števni oddelki oziroma katastrske občine praviloma niso upravne enote s posebnim upravnim organom, razen kolikor so pod Jožefom II. uvedeni rihtarji ali župani imeli upravno-manipulativne funk- cije za eno ali več podobčin." Vsi popisi, izdelani v zvezi z jožefinsko davčno regulacijo, predstavljajo jožefinski katastrski operat, ki je nastal v letih 1785— —1789.^^ Država je izvedbo katastrske izmere orga- nizirala preko nabornih okrajev oziroma nabornih gospostev in sosesk. Slednje so pri izdelavi katastra prispevale zelo pomemben delež, saj so se pri ka- tastrski izmeri dobro organizirale in tudi medsebojno sodelovale. Župan in izvoljeni odborniki soseske so bili člani komisije za izmero in ocenitev donosa zem- ljišč." Naborni okraji, gospostva, katerim je država zaradi pomanjkanja uradništva nalagala nove politič- ne zadolžitve, nastopajo v tem času že v novem sesta- 8 kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 36 i988 vu in v pomnoženem številu.'* Za izvedbo icatastrskega operata so na podlagi pa- tenta cesarja Jožefa II.z dne 20. 04. 1785 imenova- ni naslednji organi: — višja komisija, s področjem posamezne dežele, — podkomisija, s področjem posameznega okrožja, — lokalna komisija, ki je izvedla popis in izmero ter ocenitev donosa. Podkomisijo so sestavljali okrožni komisar, eko- nom in inženir. Usmerjali so meritvena dela na terenu in inštruirali lokalne komisije za pravilno delo pri iz- delavi katastrskega operata. Lokalno komisijo je vo- dil uradnik krajevne gosposke, izvedbo meritvenih del pa predstavniki soseske-občine z županom na čelu. Izvajalci del pri popisu in izmeri zemljišč so morali položiti posebno prisego, s katero so se morali zave- zati, da bodo svoje delo pošteno, vestno in pravilno opravili.'^ Delo pri izvedbi je potekalo tako, da so najprej ugotovili in določili meje kat. občine. Pred- stavniki soseske oz. kasnejše kat. občine so zato s predstavniki sosednje občine opravili obhod mej in tako določili meje k.o. Pri izmeri posamezne parcele je moral sodelovati lastnik in le v izjemnih primerih je lastnika parcele smel nadomeščati njegov opolnomo- čenec. Meritev zemljišč se je opravila s predpisanim merilnim orodjem.'^ Arhivsko gradivo jožefinskega katastra, urejeno po jožefinskih katastrskih občinah v okviru nabornih gospostev in okrožnih uradov, je le delno ohranje- no.Izmed treh splošnih obrazcev, ki so bili sestav- ljeni za jožefinski katastrski operat, se je za jožefin- sko katastrsko občino (k.o.) Stari trg'' ohranila le na- poved ali fasija, ki je bila namenjena popisu in izmeri zemljiških parcel. Jožefinska k.o. Stari trg je bila se- stavljena iz dveh vasi, iz Starega trga in Nadleska. Njen teritorij je mejil na mestno občino Lož, na paš- nik in zemljišča vasi Podcerkev, na potok, ki teče proti Pudobu ter na zemljišča občine Vrhnika. Katastrska občina Stari trg je bila v okviru obeh so- sesk razdeljena na osnovi topografske lege v več zak- ljučnih posestnih enot, imenovanih ledine (nem. Ried). Ledine so označene z rimskimi številkami, njim pripadajoče parcele pa z arabskimi v obUki ulomka, pri čemer zgornja številka označuje zemljiš- če v okviru celotne katastrske občine, spodnja pa v posamezni enoti — ledini. Poleg tega so ledine poi- menovane s posebnim imenom, ki je najbolj značilno za določeno območje; opredeljene z mejami in ozna- čene s kulturo zemljišč. Območje soseske Nadlesk so razdelili na pet enot, ledin: Skupno 920 parcel. V sklopu posamezne ledine se poleg njiv in travnikov označujejo tudi rečne in vozne parcele ter vrtovi in hiše (No 1 — No 30) v I. cerkev in njej pripadajoča »bož/a njiva« pa v V. ledini. Polje so obdelovali v triletnem kolobarju brez prahe. Med pridelki se omenjajo samo pšenica, ječmen in oves. Na osnovi povprečnega letnega donosa teh glavnih žit so napravili tudi napoved donosa posameznih njiv. Za napoved je bilo določeno devetletno povprečje iz leta 1774—1782^°, kar znaša trikratni triletni kolo- barski ciklus. Prav gotovo so v soseski poleg teh glav- nih žit gojili sicer v znatno manjšem obsegu še vrsto drugih kultur, ki so jih potrebovali za vsakodnevno prehrano. V triletnem kolobarju so glede na izračun donosa sejali prvo leto pšenico, drugo leto ječmen in tretje leto oves. Zaradi pogostih poplav, katerim je bil izpostavljen večji del njivskih površin v ledini IV., Male nive, ter deloma v ledini V Soba^hen^ in III. Douge nive, ni- so sejah ozimnega žita. Težave so imeh tudi pri neka- terih parcelah v ledini II. — Kervi^e, ker so bili zaradi ozkih njiv vezani na obdelavo soseda. Kolobar se za- to na teh površinah spremeni toliko, da se zapovrstjo prvo in drugo leto seje ječmen, tretje leto pa kot obi- čajno, oves. Po izračunih donosov — le-ti so opravljeni za vsa- ko parcelo posebej — ni razlik med donosom pšenice in donosom ječmena. Donos ovsa je vedno nekohko višji. Zemljiške parcele, tako njive kot travniki, so razdeljene in ocenjene glede višine donosa na površini 100 kv. sežnjev^i v tri kakovostne razrede. To je pri njivskih površinah lepo razvidno iz razmerja med ko- ličino posevkov in pridelkov, kot kaže naslednja ta- bela: Pri travnikih velja donos sena in otave na 100 kv. sežnjih travniške površine: dober travnik 120/100 sena 50/100 otave srednji travnik 80/100 sena 30/100 otave slab travnik 30/100 sena Glede na izmero zemljišč, ki so jo opravili samo kmetje in po pričujoči klasifikaciji posamezne parcele po kvaliteti, ima soseska: kronika časopis za slovensko krajevno zgodovino 36 1988 9 * površina, izražena v kvadr. sežnjih je zaokrožena Iz tabele je razvidno, da ima soseska pretežno do- bre njive in srednje travnike. Skoraj 2/3 je njivskih površin. Na dobrih njivah pridelajo 413 28/32 mecov ali 74,3 % pšenice, 750 28/32 mecov ah 46,3 % ječme- na, 727 12/32 mecov ah 52,8 % ovsa, v času enega kolobarskega ciklusa. Od tega so največ pridelali v le- dini III. — Douge nive; 86% pšenice, 61,9% ječme- na in 68 % ovsa. Zaradi poplav pšenice ne sejejo v le- dini IV. — Male nive, kakor tudi ne v ledini I — Orts- platz, '^J^'' njivskih površin. Travniških površin je precej manj kot njivskih in so bolj raznovrstne; od zelo majhnih do precej obsež- nih, predvsem so na območju, ki je najprej izpostav- ljeno povodnji. Največ sena pokosijo na srednjih travnikih 56,3 % slabih travnikih 18 % dobrih travnikih 25,7 «/o. Precejšen delež odpade na vrtove, ki se označujejo kot veliki in mali vrtovi. Otavo kosijo le na dobrih in srednjih travnikih. V okviru posameznih ledin (enot ali Ried) je vsaka parcela označena še s svojim siceršnjim imenom v do- mačem jeziku, kakor sledi: II. — Kervi^e: Praerobek, Kerviza, Lopata, Ogouz, Reberniza, Krive Deuz, Schzit, Loke, Sglau- nek, Sglaunek Suratenza III. — Douge nive: Shroka niva, Permalenc Deru, Douga niva, Lipovza, Kopaunek, Lozhiza, Kluzh, Look, Mlazhcza, Sehsiza IV. — Male nive: Lopata, Mlazhnek, Verenza, Mala niva, Musenza V. — SobazCUyO: Sobazenza, Sarama Med najboljše njive spadajo Douge nive, ki so tudi najobsežnejše, od 800—900 kv. sežnjev, in dajejo po 6 24/32 pšenice in ječmena ter 8 14/32 ovsa. Travniki z največjo površino in donosom so Look-i in Loka, ki je sploh največja parcela v soseski, 2 orala 143 4/6 kv. sežnjev, kar navrže 40 10/100 sena 16 75/100 ota- ve. Travnik uživata dva posestnika skupaj; Joseph Mlakar N° 26 in Jacob Schniderschitz N° 8, ki sicer imata po dve hišni številki N° 12 in N° 7 in temu ustrezno posest, ki je zaznamovana pod enotno hišno številko. Podložnost zemljiškemu gospodu lepo pri- kaže na primeru Jacoba Schniderschitz-a, čigar zem- ljiška posest je bila v sorazmerju podložna beneficiju sv. Barbare v Ložu in samostanu Stična, da je kmeti- ja sestavljena iz dveh enot. Na splošno je v soseski značilno, da ima večina kmetov po kakšno travniško parcelo v skupnem užitku. Običajno sta uživalca ene parcele dva kmeta, navadno soseda, ki sta na skupni parceli podložna vedno isti zemljiški gosposki oziro- ^ ma imenju. Kot posebnost velja omeniti travnik Mlazhnek v ledini III. — ocenjen kot slab travnik, čez katerega vodi tudi pot in katerega ima v lasti kar 6 kmetov. Uživajo ga izmenično. Vsi so podložni go- spostvu Snežnik. Hišo št. 9 imata v lasti Anton Kottnig in Lukas Gregoritsch, oba podložna gospostvu Nadlišek in lastnika 3 skupnih parcel. Njuna posest je razdeljena v sorazmerju pri vsaki ledinski parceli. Razdeljeni le- dinski parceli ležita pod zaporednimi ledinskimi šte- vilkami. Vas šteje 30 hiš, pri čemer hiša s številko 30 nima ledinske parcelne številke kot druge hiše. Ima pa last- nika in pripadajočo posest. Njene ledinske parcelne številke sledijo posesti, ki pripada hiši št. 11 Andreas Petrinshizh-a. Lastnika obeh hišnih številk imata 2 skupni travniški parceli in sta podložni istemu go- spostvu — Snežnik, kar je ob oštevilčenju tudi raz- log, da smemo sklepati, da je hišna številka 30 nastala kasneje, po delitvi kmetije. V hiši št. 1 prebiva mež- nar Valentin Blashitz- Skupaj z vrtovoma pripada tu- di hiša soseski, mežnarju je prepuščena le v užitek. Poleg tega ima še travnik in njivo, kjer je označen kot mežnar in podložnik podružnične cerkve v Nadlesku. Hiša št. 6 je zaznamovana kot pogorišče; njen last- nik Mathias Komidar ima v lasti tudi posest pod hiš- no št. 5. Njegove parcele so v povprečju večje od dru- gih, številčno jih je manj in tudi niso tako razpršene. Celotna posest spada pod župnišče Ribnico. Hišo in večji del zemljiških parcel pod N° 13 pose- duje Paulus Koren, podložen gospostvu Koča vas. Manjši del le-teh pod isto hišno št. pa pripada Lukasu Korenu, podložnemu župnijski cerkvi v Ložu. Martin Gregoritsch, lastnik hiš pod N° 18 in N° 28, podložen župnijski cerkvi v Ložu, ima skupno travni- ško parcelo z Lukasom Gregoritschem. Njegova po- sest je podobna posesti običajni lastnikom z eno hiš- no številko. Večinoma so kmetje podložni eni izmed gosposk oziroma imenj: gospostvu Snežnik, NadU- šek. Koča vas, župnijski cerkvi v Ložu, župnišču v Ribnici, beneficiju sv. Barbare v Ložu in samostanu Stična. Na območju soseske so imeli svojo posest, travni- ke, tudi kmetje iz sosednjega Pudoba, gospostvo Snežnik ter soseska Pudob in Nadlesk. Pašniki, seno- žeti, gozdovi v ohranjenem popisu niso omenjeni. Sklepati moremo, da so imeli več tovrstne posesti v skupni lasti in v servitutnem odnosu do pravic v goz- du. Meje jožefinske katastrske občine Stari trg so do- ločene po mejah posameznih enot, ledin, ki zajemajo popisane njive in travnike. Ostale površine niso opre- deljene in tudi niso razvrščene v posamezne enote, le- dine, zato tudi meje na tem področju niso omenjene. Ali so obstajale, lahko samo doumevamo, lahko v kakšni drugi obhki? Soseska Nadlesk je bila kot štev- ni oddelek sestavni del jožefinske k.o. Stari trg. Pre- osnovanje občine zaradi novih zahtev države je lahko izvedljivo po mejah soseske oziroma števnega oddel- 10 kronika časopis za slovensko krajevno zgodovino 36 1988 ka. Soseska kot taka živi samostojno. Popis krajev ljubljanske oblasti iz leta 1817^^ nam posreduje spremembo, ki je nastala ob novi upravni organizaciji pod francosko oblastjo in po obnovitvi avstrijske, ki seje v veliki meri naslanjala na francos- ko po sistemu glavnih občin in podobčin.^" Soseski Nadlesk — 36 hiš, 218 prebivalcev in Podcerkev — 37 hiš, 199 prebivalcev, ki ne obstajata kot samostojni jožefinski katastrski občini^^, tvorita samostojno po- dobčino Podcerkev. Precej boljšo predvsem pa preglednejšo sliko sta- nja daje franciscejski kataster. Soseska Nadlesk na- stopa kot samostojna katastrska občina^', v okviru katere se je opravila izmera in cenitev zemljišč. Izme- ra je temeljila na obširnih pripravah in na novih do- sežkih zemljemerstva v začetku 19. stoletja. Ročni si- stem merjenja je nadomestilo merjenje z merilnimi inštrumenti, ki so ga opravili šolani zemljemerci.^' Za pripravo in izdelavo katastra in nove davčne regulaci- je so bih ustanovljeni posebni upravni organi in ko- misije, na ravni centralnih uradov, dežele in okro- žij. Franciscejski katastrski operat je sestavljen iz dveh delov, spisovnega in grafičnega. Grafični del pred- stavljajo posene katastrske mape. Katastrski načrt k.o. Nadlesk iz leta 1823 predstavlja celotno območje bodoče občine, razdeljeno na 35 mapnih listov. To je nekakšen kvadratni merski sistem, ki prekriva ozem- lje z začasno postavljeno mejo, ki je opisana v zapis- niku o popisu meje katastrske občine. Zapisnik zelo podrobnega opisa meje z dne 10. in 11. julija 1823 je sestavljen iz dveh delov. V prvem delu je opisana me- ja, ki je potekala na rustikalni zemlji katastrske obči- ne. Na koncu popisa so podpisani (podkrižani) pred- stavniki sosesk, ki so sodelovali pri razmejitvi: župan k.o. Nadlesk, Podcerkve, Starega trga, Kozarišč ter še po eden ali po dva člana vaških odborov. Predstav- nika k.o. Nadlesk sprejemata razmejitev s pridržkom (nichi allein his Pochivaunik. sondern his zur Streck do Škleha). Drugi del zadeva dominikalno posest, kjer se siste- matično ukvarjajo z gozdarstvom in se z dodehtvijo k.o. Nadlesk ozirajo zgolj na njeno zaokrožitev. Na obsežnem gozdnem področju pa je prišlo tudi do mej- nega spora med gospostvoma Snežnik in Postojna. Predlogom razmejitve z obeh strani se pridružuje mnenje razmejitvene komisije. Zapisnik je bil zaklju- i čen v Danah s podpisi in pridržki udeleženih strank. Natančen popis parcel je opravljen leto pozneje, ko so nastali meritveni protokoli zemljišč, originalne ka- tastrske mape in dokončna razmejitev. Območje k.o. Nadlesk se razteza na severu od mejne k.o. Stari trg do južne k.o. Jeršane v dolžini 9432 sežnjev. K.o. Nadlesk meji na Pudob in Kozarišče na vzhodu, na Franciscejski katastrski načrt k.o. Nadlesk 1823 (izrez) zahodu pa na Jablanico, Verbov, Bistrico, Dornegg, Schambije, Koritnice, Dane in Podcerkev. Vse zemljiške parcele, zrisane v mapah, so pod za- porednimi katastrskimi številkami uvrščene v proto- kolu zemljiških parcel. Posebej so razvrščene stavbne parcele v protokolu stavbnih parcel. Abecedni sez- nam lastnikov vsebuje vse imetnike z oznako vseh kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 36 i988 11 pripadajočih parcel. Skupni protokol zemljiških in stavbnih parcel navaja sistematično cenitev parcel v razrede po čistem letnem donosu v kovanem denarju, izmero in kategorizacijo zemljišč ter gospostva oziro- ma imenja, kateremu je zemljišče oziroma stavbišče podložno. Dvojezični vprašalnik posreduje mnenja in cenitve ter dotedanje navade kmetov glede obdelo- vanja. Vprašalnik ni datiran, gotovo je nastal pred cenilnim operatom, saj mu je moral služiti kot vir. Vsi protokoli so datirani, aprila 1824. Za cenilni pro- tokol je vprašljivo, možna je poznejša uvrstitev samo cenilnih podatkov. Cenitev zemljišč je bila opravljena več let pozneje, v etapah od 1830—32, ko je nastal poseben cenilni elaborat, ki predstavlja poleg osnove za cenitev še bogat vir gospodarskih, geografskih, de- mografskih, hidrografskih in drugih razmer, ki so bi- le značilne za k.o. Nadlesk pred 160 leti. Pomirje k.o. Nadlesk obsega po teh podatkih 11575 oralov 1547,13 kv. sežnjev. Leži v Loški dohni in je od deželno-knežjega mesta Lož oddaljeno 3/16 mi- lje.^' Površje je v severnem delu deloma valovito, v južnem delu pa prehaja v pogorje. Podnebje je odvis- no od same lege pokrajine, ki je obdana z visokimi hribi: ti varujejo pred udorom mrzlih vetrov. Zaradi bližine z gozdom poraslih hribov se temperatura hitro spreminja. Pokrajina je zaradi vlažnosti podvržena pogostim padavinam. V takšnih okoliščinah pogosto nastopa zgodnja in pozna slana, ker visoki Snežnik ustavlja tople vetrove z juga. Kraj leži v dolini, hiše so grajene skupaj in jih obdajajo vrtovi, ki se na severu zmerno dvigajo, drugod se zaključujejo na ravnini in prehajajo v njive. Njive so ujete med pašnike, ki se na severu dvigajo, na jugu pa zopet zravnajo. Travniki zavzemajo deloma ravne površine med njivami, delo- ma pa gorske, ki prehajajo v pašnike. Pašniki se raz- tezajo proti jugu in se stiskajo z gozdovi. Planine so razpršene med gozdovi. Naj oddaljenejše enote — mednje se uvrščajo gozdovi, planine in nekaj majh- nih travnikov — so od vasi oddaljene 2 1/2 milje in še več. Krajevna gosposka je gospostvo Snežnik. Žup- nija je skupaj s šolo v 1/16 milje oddaljenem Starem trgu. Patronat pripada verskemu zakladu. Po kon- skripciji in reviziji rezultatov iz leta 1830 šteje občina 239 prebivalcev obeh spolov, od tega je 113 moških in 126 žensk, ki prebivajo v 36 hišah in sestavljajo 49 družin. 47 družin se ukvarja izključno s kmetijstvom, dve pa se istočasno ukvarjata še z obrtjo. Njih preh- rana so močnate in zelenjavne jedi, le redko, namreč ob praznikih in nedeljah uživajo tudi meso. Za po- moč pri hiši, v kateri so največkrat lastni družinski člani, vzdržujejo po 1 hlapca in 1 deklo. Stanje živine je po konskripciji in reviziji rezulta- tov iz leta 1830 naslednje: 10 konj, 75 vprežnih volov, 66 krav in 89 ovac. Po kasnejšem obveznem štetju pa se kaže stanje ta-istih tako-le: 10 konj, 50 vprežnih volov, 60 krav, 31 telet, 89 ovac in 67 svinj. Omenje- ne vrste živine imajo v glavnem iz lastnega odgoja, ra- zen konj, ki jih kupijo od trgovcev. Konji so hrvaške- ga izvora. Rogata živina je deloma običajne domače pasme majhna, deloma pa štajerske pasme. Vprežna živina se poleti pase, poleg tega dobiva še seno. Pozi- mi se krmi s klajo. Mlečna živina in ovce se poleti pa- sejo, razen tega pa dobi mlečna živina tudi zeleno krmo z vrtov. Pozimi se krmi s klajo. Svinje dobijo poleg paše tudi odpadke iz kuhinje. Vprežna živina se uporablja predvsem v poljedelstvu in le izjemoma za prevozništvo. Mlečne pridelke porabijo večinoma doma. Starejšo živino zakoljejo ali za lastne hišne potrebe ali pa jo prodajo skupaj s teleti. Iz volne, ki je glavni proizvod ovčjereje, večinoma izpredejo domače ženske obleke. Stare ovce kot tudi svinje zakoljejo za lastno upora- bo. Večji posestniki vzdržujejo po 4 vprežne vole, 3 krave s teleti, 4 ovce in po 2 svinji. Glavni sejem je v Sodražici, ki je od tod oddaljena 3 milje. Tam poteka vsak četrtek tedenski sejem, katerega pa se ljudje od tod praviloma ne udeležujejo. Čez polje teče v smeri od vzhoda proti zahodu po- tok Oberh, ki pri višjem stanju vode poplavlja večji del njiv in travnikov. Na vzhodnem delu katastrske občine poteka meja po okrajni cesti, ki pelje od mesta Lož v grad Snežnik in je v dobrem prevoznem stanju. V katastrski občini je več občinskih potov, ki jih vzdržuje soseska in so le v zasilnem voznem stanju. Glede na uporabnost tal se površina deli na: pro- duktivne površine (njive, travniki, vrtovi, pašniki, gozdovi), 11534 oralov 532,8 kv. sežnjev; neproduk- tivne površine (stavbe), 2 orala 1051 kv. sežnjev; za proizvodnjo neuporabne površine (pota, potoki, živa skala), 39 oralov z 60 kv. sežnji. Njive primerno obdelujejo in gnojijo, travnike spomladi samo pobranajo; pašniki, planine in gozdo- vi pa so prepuščeni naravi. Za boljšo pridelavo se na- vaja več ovir: poplave, razdrobljenost zemljiške pose- sti, izgon živine na pašo, izguba gnoja in pomanjka- nje obratnega kapitala {Gewerb kapital). Pri polje- delskih opravilih uporabljajo običajni, z železom obi- ti plug, brano z železnimi zobmi, lojtrnice, malo trav- no koso, motiko, spr, grablje in trišpičaste senene vile. Poljski pridelki so zaradi pogostih padavin, vlaž- nosti in drugih klimatskih razmer le povprečne kako- vosti. Zemljiška lastnina je deloma dominikalna, de- loma rustikalna. Rustikalna se po poročilu okrajne davčne gosposke označujejo kot »Hausgrund«. — 4 hiše 3/4 kmetije 5 — 7 oralov — 27 hiš 1/2 kmetije 6 — 9 5/8 oralov V petih hišah bivajo družine, ki se preživljajo zgolj z dnino. Zemljiška gospostva so: gospostvo Snežnik, Postojna, Koča vas, Nadlišek, Ribnica, župnija Stari trg. Sv. Barbara v Ljubljani. Desetina se je oddajala v žitu, vrečna desetina: gospostvu Koča vas, župniji Stari trg in župniji Bloke. Za najlepšo zgradbo velja podružnična cerkev, ki je bila zgrajena v navadnem gradbenem slogu (ge- wönlich Bau — Styl). Stanovanjske hiše skupaj s hle- vi so kamnite in pritlične, le nekaj je lesenih. Gospo- 12 kronika časopis za slovensko krajevno zgodovino 36 1988 darska poslopja, kot so mlatilnice in skednji, so iz- ključno lesena in so prav tako kot hiše pokrite delo- ma s slamo deloma pa z deskami. Nobena stavba ni zavarovana pri nobeni protipožarni zavarovalnici. Obrt v kraju sploh ne pride do izraza. cenitev donosa Za potrebno cenitev donosa posameznih kultur so vsa zemljišča k.o. v več fazah delili na ustrezne kate- gorije in naprej po razredih. Cenilni protokoli, ki so nastajali okrog leta 1830, so dobili pravo podobo 1. 1832, dve leti kasneje pa je bil izdelan še poračun stroškov obdelave in prikaz čistega letnega donosa na površini 1 orala. Cenitev kategorij po razredih so popravljali tudi kasneje (najsi bodo na zahtevo kmetov ali iz objektiv- nih razlogov). Leta 1832 so sporazumno z vaškimi predstavniki (župan, vaški odbor) razdelili zemljišče k.o. na devet kategorij: njive (štirje razredi), veliki vrtovi, travniki z drevjem, travniki (dva razreda), pa- šniki, nizki gozd, mali vrtovi, planine in visoki gozd (dva razreda). Razdelitev je temeljila na: podatkih občinskih predstavnikov o naravnem donosu, rezul- tatih iz odgovorov na ekonomska vprašanja, štetju pridelka v snopih na polju leta 1831 in na podlagi do- nosa iz jožefinskega katastra (njive, travniki). Kmetje so običajno delili zemljišča travnikov in njiv v tri razrede — v dobre, srednje in slabe. Za naj- boljša zemljišča so imeli tiste na vzpetinah, imenova- nih Sarante, srednja, na strmih pobočjih, Reberni^, slaba zemljišča pa na ravnini, kjer so izpostavljene poplavam. Na splošno tudi Kervi^ računajo za do- bre. Nadalje pravijo, da so zemljišča zelo pogosto iz- postavljena slani, zmrzah in snegu in da se rada vdira- jo in pokajo. Toča ni tako pogosta, ker v kraju prev- laduje mrzlo podnebje. Škodo povzroča tudi črv, po navadi vsako tretje leto. Kakšnih posebnih pridelkov ne gojijo, imajo le pridelke z njiv, travnikov in iz goz- da. Zemljišča so lastniška in so v zakupu. Pridelke ne vozijo na noben sejem, vse pridelajo za lastne potre- be. Polje obdelujejo s konji, 5 parov, voh 25 parov, krave 30 parov. Dvovprežni vlečni dan stane 3 fl brez stroškov, 2 fl s stroški. Soseska ima za obdelavo svo- jih zemljišč svojo lastno živino in potrebno vprego. Ob raznovrstnosti kmečkih opravil pa v soseski nima- jo dovolj delovne sile prav za vsako potrebno delo, zato dobijo delavce iz drugih sosesk, katerim običaj- no plačajo 30 krajcarjev s stroški in 1 fl brez stroškov na dan. Pri ocenjevanju je komisija v vsakem razredu izbrala po eno parcelo, ki je veljala kot vzorec {Mu- ster parzelle), na podlagi katerega je bila cenitev raz- tegnjena na celotno ustrezno površino. NJIVE Njive so v glavnem obdelovali brez prahe, razen pri ajdi, ki so jo zaradi slane in neprimernega terena tudi zelo malo sejali. Gnojili so po potrebi, na oral so na- peljali do 45 voz po 8 centov. Za gnoj niso imeli no- benih nadomestkov. Za steljo so uporabljali zgolj listje in trsje. Trsje le v sušnih letih, ko so ga dobili v Jezeru (Cerkniško), kjer imajo svoje parcele. Zaradi plitve in kamnite zemlje uporabljajo pri oranju četve- rovprego. Žita sejejo maja, žanjejo pa septembra za- radi mrzle klime. Vsak posestnik ima zelnik, ki ga let- no gnoji. Na njem prideluje zelje in nekaj lana. Grah, bob in fižol pridelujejo med krompirjem. Detelje pri- delujejo malo, v glavnem za klajo. Raste le eno leto in zahteva dobro gnojenje. Krompir pridelujejo v znatni meri za prehrano. Na enem oralu so običajno pridelali 46 mernikov. Od večine njiv oddajajo deseti- no v naravi, ne le lastni zemljiški gosposki, temveč tu- di drugim tujim dominijem. Soseska sploh ne ve, od kod imajo ti to pravico. Od njiv plačujejo še zemljiški davek, deželno kontribucijo, tlako v naravi, kolektu- ro in druge izredne davke. Njiva, na kateri se z enim plugom v enem dnevu zorje in pobrana, meri 600 kv. sežnjev. En žanjec ali žanjica požanje v enem dnevu 140 kv. sežnjev žitne površine. Da se žito zveze na enem oralu, so potrebni 3 delavci, ki po 1 dan vežejo. Štirje mlatiči omlatijo v enem dnevu 12 kop (po 60 snopov) žita. Pridelek z enega orala se spravi v znesku: Njive se po kakovosti dele v 4 razrede: a) prvi razred 71 parcel, 21 oralov 691,86 kv. sežnjev površine. Zemlja sestoji iz ilovice, ki je pomešana z nekaj ap- nenčastega grušča. V glavnem so to od območja Obr- ha nekoliko dvignjene in rahlo nagnjene lege. Njive so obdelovali v dvoletnem setvenem kolobarju: b) drugi razred 200 parcel, 49 oralov 1286,5 kv. sežnjev. Zemlja je v nasprotju s prvim razredom plitvejša, pomešana z apnenčastim prodom, mestoma so vidne spile, sicer je to ilovica srednje kakovosti, ki je v rav- nini deloma kisla. Pri ocenjevanju so upoštevali tudi vse okoliščine, ki vplivajo na donos. Njive v tem raz- redu so obdelovali v triletnem setvenem kolobarju. KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 36 1988 13 c) tretji razred 367 parcel, 67 oralov 1035,19 kv. sežnjev površine. Ilovnata tla tega razreda so skoraj vsako leto del- no poplavljena. Čeprav poplave ne nastopajo vedno ob istem času, pa zemljišča vseeno trpijo precejšnjo škodo zaradi trohnobe. Izraba tega njivskega razreda je zelo negotova. Sejati se sme le jaro žito. Na teh površinah je uveljavljen triletni setveni kolobar: d) četrti razred 182 parcel, 27 oralov 233,64 kv. sežnjev površine. Njive v tem razredu so še bolj izpostavljene popla- vam, kot tiste v tretjem. Kakovost tal temelji na plit- ki, manj rodovitni in apnenčasti ilovici. Donos je ce- njen tudi ob vseh drugih razmerah, ki vplivajo na pri- delek, ekonomske, klimatske, gospodarske ... Uveljavljen je triletni setveni kolobar: Poleg omenjenih pridelkov gojijo v soseski še pro- so, korenje, zelje, lan, deteljo in fižol, vendar v zelo majhnem obsegu, tako da jih sploh ne morejo uvrstiti v setveni kolobar. V vsej soseski se ceni pridelke: pro- so na 70 mecov, korenje 93 mec, fižol 45 mec, zelje 100 kop po 60 kosov, lan 5 stotov, detelja 30 stotov. Slamo uporabljajo za kritje 1/8, steljo 1/8, klajo 6/8. Strnišče pasejo po približno 8 ali 14 dneh. TRAVNIKI Travnike spomladi samo pobranajo, sicer so pre- puščeni naravi. Dajejo sladko in kislo seno in se kosi- j jo v glavnem enkrat na leto. Potem pasejo na njih ži- j vino do zime. Ob večjem deževju so poplavljeni. Ra- j zen tistih, ki spadajo k posameznim kmetijam, niso j zavezani davkom. Po oceni kmetov pokosi kosec v enem dnevu v hribovitih predelih 500 kv. sežnjev, na ravnini pa 300 kv. sežnjev. Da se seno iz enega orala posuši in spravi, bi bila potrebna dva delavca in vprežni dan. Na oralu travniških površin v hribih se pridela 5 centov na ravnini pa 20 centov sena. Travni- i ki se delijo v dva razreda. i a) prvi razred 502 parceli, 30 oralov 173,34 kv. sežnjev površine. Kakovost tal in donosnost posameznih enokošnih in dvokošnih parcel je precej podobna, saj so s pri- ] merjanjem položaja, ki ga imajo ene ali druge, posta- j vili enoten razred. Enokošne travnike po navadi pase- jo, včasih jih zalije tudi voda. Dvokošni so mestoma kisli, v glavnem pa sladki. Enoten razred so uvedli ob upoštevanju analognih razmer v sosednji občini Ko- zarišče. Letni pridelek je ocenjen za 10 centov sladke- ga sena na površini enega orala. b) drugi razred 442 parcel, 29 oralov, 1467 kv. sežnjev. Večji del teh parcel ima malo humozne ilovnate zemlje na apnenčasti podlagi v nekoliko dvignjeni le- gi. Manjši del pa je poraščen z nizko in gosto rušo na apnenčasti podlagi. Glavna značilnost, ki pride do iz- raza v obeh primerih, pa je velika oddaljenost in z njo povezani stroški. 14 kronika časopis za slovensko krajevno zgodovino 36 1988 vrtovi Vrtovi obdajajo hiše. Poleg dobre zelene krme obrodijo občasno tudi sadje, ki se porabi zgolj pri hi- ši. Kakovost tal oziroma donosnost je ocenjena ena- ko kot v prvem njivskem razredu. Glede na velikost se dele mali vrtovi pod 400 kv. sežnjev: (33 parcel, 5 oralov 52,29 kv. sežnjev površine) in veliki vrtovi nad 400 kv. sežnjev: (2 parceli, 8934,64 kv. sežnjev). paSniki 10 parcel, 228 oralov 61,47 kv. sežnjev. Pašniki se razprostirajo na več krajih v različnih smereh. V glavnem ležijo na apnenčastih ilovnatih tleh. Njihova vrednost je ocenjena na 7/10 vrednosti travnikov drugega razreda. gozdovi Soseska ni imela lastnih gozdov. Kmetje so imeli sečno pravico v gozdovih gospostva Snežnik, kjer je prevladoval mešani gozd. V gozdovih imajo tudi pra- vico do paše in grabljenja listja. Drva posekajo spom- ladi, v jeseni pa jih spravljajo domov. Jalovino zre- žejo v deske za prodajo v Trst. Po oceni kmetov je drevo godno za sečnjo po 30 in več letih rasti. Takšna drevesa sežejo v višino komaj 4 sežnje. Gozdovi so spadali pod dve kategoriji: visoki in nizki gozd. Viso- ki gozd se je glede na kakovost talne osnove in spravi- la lesa, ki je potekal v zelo različnih pogojih, razdelil v dva razreda. Tako se za boljši les označuje tisti na prvorazredni zemlji v bližini pašnikov. Manj kakovo- sten les je prevladoval na višje ležečih, težko dostop- nih krajih, a) prvi razred 6 parcel, 5982 oralov 601 kv. sežnjev površine. Sestoj gozda: 2/3 bukev, 1/3 jelka. Z mešanimi gozdovi, ki sestavljajo večji del snežniškega pogorja, se izbrano gospodari. Podložniki sekajo po pogodbi stavbni in merkantilni les. Naravni prirastek je oce- njen s primerjavo rodnosti zemlje v sosednji k.o. Da- ne. Talna sestava je iz močne ilovice, neenakih plasti, na več krajih so vidne apnenčaste skale različnih oblik. b) drugi razred 14 parcel, 4065 oralov 919 kv. sežnjev. Sestoj gozda: 3/4 bukev, 1/4 jelka. Slabša kako- vost tal, vlažna ilovnata zemlja, ki prehaja v skalovje v višjih in strmejših legah. Nizki gozd Zajema enoten razred. 5 parcel, 39 oralov 365 kv. sežnjev. Gozdna sestava: bukev, leska. Izkorišča se pred- vsem za drva. Leske služijo tudi za pletenje ali pa jih uporabljajo kot vezni člen pri prodaji lesa v Trst. Povprečna doba rasti je ocenjena na 25 let. Stavbne parcele Cenitev so izvedh tudi na stavbnih parcelah, po na- vodilu višje inštrukcije, da se vrednost stavbnih par- cel oceni na vrednost bruto donosa v drugem njiv- \ skem razredu. i Planine ' Raztresene daleč po gozdovih, neredno izkoriščene se omenjajo le v cenitvah pred zaključnim protoko- lom. Uživajo jih pastirji iz Kastava za ovčjerejo; let- : no priženejo do 1000 glav ovac in ostanejo tam od me- ¦ seca junija do septembra. Planine so last gospostva Snežnik, vaščani sploh izjavljajo, da nimajo planin. ; Travniki z drevjem niso posebej ocenjeni. V proto- \ kolu zemljiških parcel so v tej kategoriji senožeti, ki i predstavljajo največji del posesti, ki pripada posa- mezni kmetiji. Senožeti k.o. Nadlesk ima v lasti tudi več kmetov iz sosednjih k.o. — Starega trga, Pudoba i in Podcerkve. Vpogled v protokol zemljiških parcel, ki jih za po- \ sameznega kmeta navaja imenski seznam lastnikov, nam prikaže nazorno sliko zasebne lastnine v k.o. Z uporabo katastrske mape pa si posestno stanje lahko prvič predočimo tudi v geografski podobi. Tudi za zemljišča, ki jih navaja jožefinski kataster, moremo poiskati ustrezne parcele, ki so zarisane v franciscejs- kih mapah. Vendar pa pri tem nastane vrsta težav, ker večinoma spremenjena ledinska imena in parcelne številke ne pripomorejo k osnovni predpostavi. Izme- ra zemljišč v obeh katastrih ni enaka, vendar je pri- KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 36 1988 15 bližna, ker so prvo opravili kmetje sami, drugo pa šo- lani zemljemerci. V franciscejskem katastru je zajetih tudi več poljskih in travniških parcel. Obdelovalna kultura v k.o. seje očitno širila, vendar smemo za ve- čino jožefinskih parcel iskati ustrezne franciscejske. Večkrat je enotna jožefinska parcela njiva, razdelje- na v njivo in travnik. Zemljiška gospostva, ki jih posreduje cenilni ela- borat iz 1832, ne ustrezajo oziroma niso enaka kot le- ta 1824 iz skupnega protokola stavbnih in zemlj. par- cel. Očitno gre za spremembe ali pa je možna tudi na- paka. Vsaka hiša ima svojega gospodarja, ki je v več primerih, pri različnih zemljiških parcelah podložen več gospostvom oziroma imenjem. Beneficij sv. Barbare je zamenjal Lambergerjev ka- nonikat; samostan Stična se omenja različno: Stična, samostan Stična, Stiska posest na Krasu. Hišne števil- ke in štev. stavbnih parcel tečejo v obratni smeri, od mežnarije N° 1 oziroma cerkve, pare. št. 1. Hiše, ki so nastale po prvih konskripcijskih popi- sih, imajo temu ustrezno številko, tako da številčno zaporedje mestoma preskakuje. Stanje družinskih članov po hišah z označbo posesti in originalnim hiš- nim imenom sistematično podaja status animarum župnije Stari trg'" za leto 1820, ki se je pozneje tudi večkrat dopolnjeval. 16 kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 36 i988 Nezakonski otroci so bili po podatkih matičnih knjig'^ zelo redki, prava izjema. Status animarum navaja precej takih primerov za generacijo naprej. Veliko otrok je pomrlo v naj nežnejših letih. Med vzroki smrti se navajajo najpogosteje koze, otekline, gliste, jetika. Ženili so se pri zelo različnih letih, prev- ladujejo tisti okrog dvajset let. Večinoma v zimskih mesecih, januar, februar. Kot poročne priče so pri- stopah izključno moški. Botri pri krstu so bih tako ženske kot moški. Ženitveni krog je potekal skoraj izključno v okviru domače župnije. Zelo redko z Blok — Bločan (N° 11). Moški so imeli bolj raznovrstna imena, med ženskami so prevladovala: Marija, Neža, Uršula, Helena, Jera (sv. Jedrt — vaška zavetnica). Za boljši prikaz gibanja posesti bi bilo potrebno pri- tegniti nove vire (zemljiška knjiga), kar pa je za zdaj še novo poglavje. OPOMBE 1. Peter Ribnikar, Posestne in gospodarske razmere loSko- -snežniškega gospostva od XVI. do XVIII. stoletja, Kroni- ka III/I955, št. 1, str. 35—39. — 2. Idem, o.d., str. 35—36. — 3. Maks Miklavčič, Predjožefinske župnije na Kranj- skem v odnosu do politične uprave, GMD XXV—XXVI/ 1944—45 str. 58. — 4. Sergij Vilfan, Zemljiška gospostva, Gospodarska in družbena zgodovina Slovencev, Zgodovina agrarnih panog II, 1980, str. 206. — 5. S. Vilfan, Pravna zgodovina Slovencev od naselitve do zloma stare Jugoslavi- je, 1961 str. 367. — 6. S. Vilfan, Pravna zgodovina str. 376. — 7. Idem, o.d. str. 377. — 8. M. Miklavčič, o.d. str 11. — 9. S. Vilfan, Zemljiška Gospostva, o.d. str. 207. 10. Idem, o.d. str. 231. — 11. Idem, Pravna zgodovina str. 377. — 12. P. Ribnikar, Zemljiški kataster kot vir za zgodovino. Zgo- dovinski časopis (ZČ) 36, 1982, št. 4 str. 327. — 13. Idem, o.d. str. 324. — 14. M. Miklavčič, o.d. str. 36, — 15. P. Ribnikar, Zemljiški kataster, o.d. str. 324 op. 11. — 16. Idem, o.d. str. 324. — 17. Idem, o.d. str. 324—25. — 18. Arhiv SR Slovenije (AS), Jožefinski kataster. — 19. AS, Postojnska kresija, N. gosp. Haasberg, obč. Stari trg z vas- jo Stari trg in Nadlesk, Jožef, kataster. — 20. P. Ribnikar, o.d. str. 325. — 21. Kv. seženj = 3,59 m^ (S. Vilfan, Pri- spevki z zgodovini mer na Slovenskem s posebnim ozirom na Ljubljansko mero, ZC 8 (1954) str. 59. — 22. En Mass — 1/32 meca, en mec (Metren) drži 2 mernika po 30,75 1 (S. Vilfan, o.d. str. 49, 84). — 23. Haupt — Ausweis über die Eintheilung des Laibacher Gauverments gebithes in Provin- zen, Kreise, Sectionen, Bezirk — Obrigkeiten, Hauptge- meinden. Untergemeinden und Ortschaften, nebst deren Häuser und Zelenzahl im Jahre 1817: Bezirk — Obrigkeit Nr. 5 — Herrschaft Schneeberg. — 24. S. Vilfan, Pravna zgodovina, str. 379, 380. — 25. AS — Jožefinski kataster. — 26. AS — Franciscejski kataster A-101. — 27. P. Ribni- kar, Zemljiški kataster, str. 327. — 28. Idem, o.d. str. 327, 328. — 29. Ena milja meri 7,58 km (S. Vilfan, Prispevki k zgodovini mer, ZČ VIIl/1954 str. 59). — 30. Status Anima- rum župnije Stari trg za 1. 1820 »Parohia Laas«, župnijski urad Stari trg. — 31. Nadškofijski arhiv v Ljubljani, Žup- nijski arhivi, župnija Stari trg pri Ložu.