OBISK V KRAJEVNI SKUPNOSTI BARJE
Preoblikovanje je rodilo sadove
Krajevna skupnost Barje je najmlajša v naši občini. Že na samem začetku pred dvemi leti so svojo dejavnost usmerili v realizacijo že sprejetega programa v ok-viru krajevne skupnosti Krim-Rudnik, od katere so se odcepili. To vsekakor potneni, da v tem času niso imeli možno-sti obsežneje vplivati oziroma planirati v skladu z lastnimi ter specifičnimi potre-bami, ki jih je narekovala nova organizi-ranost krajevne skupnosti. Poudariti pa gre, da so si v tem času zagotovili vse osnovne pogoje za delo, samoupravno so se organizirali. Rezultat dosedanje aktiv-nosti vseh se je pokazal predvsem v tem, da itnajo dober vpogled v celotno pro-blematiko. Na osnovi tega so tudi že prikazali stvarne potrebe v kraju z neka-terimiprioritetnimi nalogami.
Predvsem gre omeniti prostorski ra-zvoj tega, okrog 10 kvadratnih kilome-trov velikega področja, na katerem živi preko dva tisoč prebivalcev. Krajani ugotavljajo, da »generalni urbanistični plan« ne ustreza sedanjim urbanističnim potrebam ne samo kraja, temveč mesta kot celote. Pri izdelavi prostorskega pla-na, menijo Barjani, je potrebno točno opredeliti, kaj Barje nudi. Določiti in urbanistično obdelati je potrebno pozi-davo kraja s stanovanjskimi objekti, ob upoštevanju razvijanja obrtne dejavno-sti. Slednjemu problemu gre posvetiti še posebno pozornost, saj je celotna Ljub-ljana glede na potrebe uslužnostnih obrti zelo deficitarna. To velja tudi za kraj sam, koder se s samostojnim delom uk-varja manj kot dvajset krajanov. Zaradi tega boSo poleg samoupravnih organov
vključeni v razreševanje vseh ključnih problemov tudi obrtniki. Sodelovali in izdelali bodo razvojne programe po so-rodstvenih obrtnih panogah, pri tem pa bodo podpirali predvsem razvoj obrtno-servisne dejavnosti, posebno tiste, ki izboljšujejo potrošnikov standard in omogočajo lažji in cenejši pristop. To je ravzaprav edina možnost naselitve indu-strije na tem področju, saj podlaga bar-janskih tal ne dopušča drugačnih gra-derj.
Muhasta barjanska tla
V okviru prostorskega razvoja je na-dalje potrebno zaščititi kmetijske površi-ne s konkretnim programom obdelave. Zavedati se je potrebno, da je pridelova-nje hrane ena najvažnejših nalog, ki sto-jijo pred kmetijskimi strokovnjaki, kme-tijskimi pridelovalci in vsemi ostalimi, ki so kakorkoli dolžni vplivati na prehrano človeštva. Krajevna skupnost Barje pa leži na tipično barjanskih tleh, saj maksi-malna višinska razlika ne presega dva
metra. Ni potrebno posebej poudarjati, da je kisla zemlja ena slabših za kmetij-stvo. Prav zato pa stojijo pred barjani naloge, ki nito tako lalike glede na dela, ki so s kmetijsko dejavnostjo še kako tesno povezana. Nihče si ne dela utvar, da bi iz barja uspeli napraviti najrodovit-nejše polje, vendar kar tako pustiti barje v nemar, pa spet ni v skladu s potrebami tega kraja, pa tudi Ljubljane. Prepričani so, da se kljub slabim zmožnostim kme-tijstva na tem področju, z določenim vlo-ženim trudom in agrotehničnimi prijemi rezultati lahko izboljšajo. Če smo kon-kretnejši, naj omenimo predvsem še in-tenzivnejše nadaljevanje del pri izsuše-vanju barja, zagotovitev možnosti uspo-sabljanja kmctov, formiranje strojne skupnosti itd. Prav tako nameravajo ku-piti strojni kopač rovov za odvodne ka-nale, kar naj bi bil zametek strojne škup-nosti. Pospeševali pa bodo tudi gradnjo gospodarskih objektov, predvsem hlevov in silosov, za katere se v zadnjih petih letih interes nenehno povečuje.
Rekreacija, konjereja in še kaj
Lani so na Barju ustanovili športno društvo. Glavni nosilec je bivši kolesar-ski reprezentant Andrej Boltežar. Zato-rej ni težko razumeti, zakaj je kolesar-stvo tod najmnožičnejše, pa tudi vsako-letno dirko ob krajevnem prazniku pri-pravljajo. Preko počitnic se je trideset otrok udeležilo smučarskega tečaja, ak-tivni pa so tudi kegljači, balinarji in strel-ci. Minula športna aktivnost tako nare-
kuje krajevni skupnosti še nadaljnja pri-zadevanja pri zagotavljanju pogojev za telesno kulturo. To je predvsem krepitev organiziranosti društva po sekcijah in za-gotavljanje prostorskih možnosti za de-lovanje. Najnujnešja je izgradnja šport-nega igrišča za vse dejavnosti na odprtem prostoru in zagotovitev najnujnejše-opreme. To pa za širna barjanska tla prav gotovo še ne sme biti vse. Neomeje-ne so možnosti za razvoj vse popularnej-ših smučarskih tekov, pa tudi jahal re športe ne gre zanemarjati. To je najno-vejša ideja, ki pa je že rodila prve odzive. Barjani so zabeležili lep poiskus »Gru-de«, ki je ponudila ugodne kredite pri nabavi brejih kobil, ob seveda, lastni udeležbi in obvezni oplemenitviji. Kra-jevna skupnost se želi tako načrtno pove-zati z »Grudb« ter tako dvigniti razvoj konjereje na Barju. Interes je še toliko večji, ker kisla barjanska krma za govedo ne ustreza povsem, konjem pa prav ta najbolj prija. Poleg športa bi cvetela tudi pridelava mesa, da ne govorimo posebej
o močnem živalskem potencialu v okviru splošne ljudske obrambne in družbene samozaščite. Saj je krepitev obrambe sposobnosti stalna naloga vseh dejavno-sti v naši družbeni skupnosti.
Kmetje pa s konji prav gotovo ne bodo morali stalno čakati pred vrati, kdaj bo prišel slučajni jezdec.
To pa je le eden številnih vzrokov, zaradi katerih si krajani že dalj časa pri-zadevajo dobiti telefonsko vezo s sve-tom. Vsekakor tu ne gre zgolj za osebno uporabo občanov, temveč je tudi širšega družbenega pomena. Razvojni program predvideva razširitev obrtne dejavnosti in kmetijstva, ki pa se bo uspešnejše razvijalo ob vzpostavitvi telefonske mre-že. Naj le omenimo, da se največja po-treba za telefonsko omrežje kaže v Crni vasi s postavitvijo javne telefonske govo-rilnice, povečati pa je tudi potrebno šte-vilo telefonskih priključkov po vsem te-renu.
Odvodnjavanje, izgradnja cestnih povezav
Ko smo že pri kotnunali: obstoječe vodovodno omrežje je v večji meri do-trajano. Pritisk v cevovodu je pod mini-mumom, ob večji porabi vode pa ga sploh ni. Ob upoštevanju prostorskega plana bo potrebno tudi omrežje prilago-diti in zagotoviti zadostno količino vode tudi za dolgoročnejše obdobje. Da pa je »vodno povprečje« povprečno, je popo-ljih vode vedno preveč. Barjani se celo pritožujejo, češ da je povodnji še več po zožanju struge Ljubljanice pri novem karlovškem mostu. Vsekakor pa so sreč-ni, če doživijo poplavo »samo« enkrat letno. Zato je odvodnavanje predpogoj za uspešno delo skoraj vseh elementov kraja in je gotovo značilno barjansko opravilo. Na tem območju je potrebno urediti glavne odtočne jarke, vključno s posodobitvijo regulacije Ljubljanice. Letno pa je potrebno pregledati odtočne jarke ob kmetijskih površinah in jih po potrebi očistiti.
Rcšitev problema prometa in zvez je po mnenju Barjanov ena najtežavnejših
nalog, ki jih čakajo. Obstoječi cestni do-stopi in povezavo v kraju bo bistveno spremenila južna obvoznica, ki bo kraj delila na dva dela. Tako bodo predlog ureditve cestne mreže izdelali v skladu s sprejetim projektom južne obvoznice. Obstoječe prometne površine pa so skrajno neurejene, kar zahteva temeljito obnovo. Ena najpomembnejših je cesta v Črno vas, ki jo je potrebno v celoti utrdi-ti, nivo prilagoditi poplavnemu področju in asfaltirati. V tem obdobju naj bi asfal-tirali tudi ostale krajevne poti v dolžini 10 km. Hkrati s temi cestnimi objekti je potrebno skladno z dovoljeno gradnjo ob posameznih cestah predpisati ustrez-ne propuste ali mostove na dostopnih cestah, ki v večini primerov prečkajo vo-dne kanale. Ker so potrebe za obnovo cestnih površin v tako velikem obsegu nameravajo Barjani uvesti krajevni sa-moprispevek za sofinanciranje obnove cest. Kljub izrednim prizadevanjem kra-janov za boljše medsebojne povezave pa se že sedaj sprašujejo, ali se ne bo po
dograditvi južne obvoznice pokazala po-treba po ponovni delitvi krajevne skup-nosti? Ne glede na odgovor pa bo po-trebno zagotoviti dodatne avtobusne proge, predvsem v konicah. Sedanje av-tobusne proge skozi Barje so skrajno neugodne, najbolj kritična pa je poveza-va s Črno vasjo in Lipami, ki sedaj javne-ga prevoza sploh nimata, do prvega po-stajališča pa so oddaljeni preko štiri kilo-. metre.
V perspektivi novi vrtec -šola
Še in še bi lahko naštevali probleme te mlade krajevne skupnosti. Tako je na tem področju ena sama trgovina, ki ne zadošča potrebam občanov niti z najnuj-nejšemi prehrambenimi artikli in ostali-mi dobrinami za vsakdanjo rabo. Zato je neobhodno najti ustrezno lokacijo za no-vo trgovino, ki bo nudila tisto, kar po-trošnik vsakodnevno potrebuje. Seveda pa gre pri načrtovanju gledati tudi na jutrišnji dan, skladno z načrtovanim ra-zvojem. Tako na primer obstajajo izra-čuni, da se bo v naslednjih petih letih v tej krajevni skupnosti rodilo okoli sto deset otrok. To je še toliko bolj gotovo glede na razširitev zazidalnega območja. To pomen, da je potrebna celovita sana-cija osnovne šole na Barju in izgradnja vzgojno varstvenega zavoda. Dolgoročni cilj tega področja pa je nova osemletka na Barju.
Informacije krajanom - uspe
Da bi bili krajani z vsemi temi in preo-stalimi problemi seznanjeni, kakor tudi s storjenimi koraki za izboljšanje stanja, izdaja krajevna skupnost dvomesečne in-formacije. Ureja ga samostojni uredniški odbor, pa tudi razmnožujejo ga sami, s čemer prihranijo znatna denarna sred-stva. Omenimo naj še, da ga dobi vsako gospodinjstvo brezplačno.
Decembra lani se je preoblikovala tudi krajevna konferenca ZRVS Barje. Kre-pitev obrambne sposobnosti je njihova stalna naloga, najvažnejše pa je po-družbljanje splošnega ljudskega odpora
in družbene samozaščite, tako da bi ak-tivnost v tem okviru postala potreba sle-hernega občana. To pa Barjani tudi v največji možni meri uresničujejo, saj so se udeležili vrste pohodov, organzirali samostojna predavanja in slavnostno obeleževali svetle Ijubileje iz naše pol-pretekle zgodovine. V zadnjem času so zabeležili izredno dobre strelske rezulta-te, stalno pa tudi sodelujejo z mladimi iz osnovne šole Oskar Kovačič ter domačo osnovno organizacijo ZSMS.
Kulturna dejavnost je po tradiciji od vseh interesnih dejavnosti v kraju naj-bolj utrjena in približana občanom. Ni tedna, da se v prenovljeni dvorani ne bi odvila vsaj ena kulturna prireditev. Uspešno sodelujejo tudi z društvi iz dru-gih krajevnih skupnosti, predvsem pa še iz pobratene Podmurvice iz Reke. Na-slednjič se bodo srečali že 9. februarja na bratskem kulturnem večeru. Dramatiki pa bodo v marcu prvič uprizorili »Miklo-vo Zalo«, za kar se že dalj časa mrzlično pripravljajo.                     Andrej Selan