; w - i i j |4 t-...— i U H i J SR ■ 1 T 1 -! ' ‘r is ra a K _‘ ^ d &ašl Izdajatelj: Zveza društev gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije (ZDGITS), Leskoškova 9e, 1000 Ljubljana telefon 01 52 40200;faks01 52 40 199 v sodelovanju z Matično sekcijo gradbenih inženirjev Inženirske zbornice Slovenije (MSG IZS), ob podpori Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije, Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani in Zavoda za gradbeništvo Slovenije Izdajateljski svet: ZDGITS: mag. Andrej Kerin izr. prof. dr. Matjaž Mikoš Jakob Presečnik MSG IZS: Gorazd Humar mag. Črtomir Remec doc. dr. Branko Zadnik FGG Ljubljana: doc. dr. Marijan Žura FG Maribor: Milan Kuhta ZAG: prof. dr. Miha Tomaževič Glavni in odgovorni urednik: prof. dr. Janez Duhovnik Sodelavec pri MSG IZS: Jan Kristjan Juteršek Lektorica: Alenka Raič Blažič Lektorica angleških povzetkov: Darja Okorn Tajnica: Anka Holobar Oblikovalska zasnova: Mateja Goršič Tehnično urejanje, prelom in tisk: Kočevski tisk Naklada: 3 0 0 0 izvodov Podatki o objavah v reviji so navedeni v bibliografskih bazah COBISS in ICONDA (The Int. Construction Database) ter na http://www.zveza-daits.si. Letno izide 12 številk. Letna naročnina za individualne naročnike znaša 22,95 EUR; za študente in upokojence 9,18 EUR; za družbe, ustanove in samostojne podjetnike 169,79 EUR za en izvod revije; za naročnike iz tujine 80,00 EUR. V ceni je vštet DDV. Poslovni račun ZDGITS pri NLB Ljubljana: SI56 0201 7001 5398 955 Gradbeni vestnik • GLASILO ZVEZE DRUŠTEV GRADBENIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV SLOVENIJE in MATIČNE SEKCIJE GRADBENIH INŽENIRJEV INŽENIRSKE ZBORNICE SLOVENIJE UDK-UDC 0 5 :6 2 5 ; ISSN 0017-2774 Ljubljana, julij 2 0 0 7 , letnik 5 6 , str. 165-184 Navodila avtorjem za pripravo člankov in drugih prispevkov • Uredništvo sprejema v objavo znanstvene in strokovne članke s področja gradbeništva in druge prispevke, pomembne in zanimive za gradbeno stroko. • Znanstvene in strokovne članke pred objavo pregleda najmanj en anonimen recenzent, ki ga določi glavni in odgovorni urednik. • Besedilo prispevkov mora biti napisano v slovenščini. • Besedilo mora biti izpisano z znaki velikosti 12 pik z dvojnim presledkom med vrsticami. • Prispevki morajo imeti naslov, imena in priimke avtorjev ter besedilo prispevka. • Besedilo člankov mora obvezno imeti: naslov članka v slovenščini (velike črke); naslov članka v angleščini (velike črke); oznako ali je članek strokoven ali znanstven; nazive, imena in priimke avtorjev ter njihove naslove; naslov POVZETEK in povzetek v slovenščini; naslov SUMMARY, in povzetek v angleščini; naslov UVOD in besedilo uvoda; naslov naslednjega poglavja (velike črke) in besedilo poglavja; naslov razdelka in besedilo razdelka (neobvezno);..., naslov SKLEP in bese­ dilo sklepa; naslov ZAHVALA in besedilo zahvale (neobvezno); naslov LITERATURA in seznam lite­ rature; naslov DODATEK in besedilo dodatka (neobvezno). Če je dodatkov več, so dodatki ozna­ čeni še z A, B, C, itn. • Poglavja in razdelki so lahko oštevilčeni. • Slike, preglednice in fotografije morajo biti omenjene v besedilu prispevka, oštevilčene in oprem­ ljene s podnapisi, ki pojasnjujejo njihovo vsebino. Vse slike in fotografije v elektronski obliki (slike v običajnih vektorskih grafičnih formatih, fotografije v formatih .tif ali jpg visoke ločljivosti) morajo biti v posebnih datotekah, običajne fotografije pa priložene. • Enačbe morajo biti na desnem robu označene z zaporedno številko v okroglem oklepaju. • Kot decimalno ločilo je treba uporabiti vejico. • Uporabljena in citirana dela morajo biti navedena med besedilom prispevka z oznako v obliki: (priimek prvega avtorja, leto objave). V istem letu objavljena dela istega avtorja morajo biti označe­ na še z oznakami a, b, c, itn. • V poglavju LITERATURA so uporabljena in citirana dela opisana z naslednjimi podatki: priimek, ime prvega avtorja (lahko okrajšano), priimki in imena drugih avtorjev, naslov dela, način objave, leto objave. • Način objave je opisan s podatki: kniiae: založba: revije: ime revije, založba, letnik, številka, strani od do; zborniki: naziv sestanka, organizator, kraj in datum sestanka, strani od do; raziskovalna poročila: vrsta poročila, naročnik, oznaka pogodbe: za druae vrste virov: kratek opis, npr. v zaseb­ nem pogovoru. • Prispevke je treba poslati glavnemu in odgovornemu uredniku prof. dr. Janezu Duhovniku na naslov: FGG, Jamova 2 ,1000 LJUBLJANA oz. janez.duhovnik@fgg.uni-lj.si. V spremnem dopisu mora avtor članka napisati, kakšna je po njegovem mnenju vsebina članka (pretežno znanstvena, pretežno strokovna) oziroma za katero rubriko je po njegovem mnenju prispevek primeren. Pri­ spevke je treba poslati v enem izvodu na papirju in v elektronski obliki v formatu MS WORD in v 8. točki določenih grafičnih formatih. Uredništvo Vsebina • Contents Članki • Papers stran 166 Anže Urevc, univ. dipl. inž. grad. UPRAVLJANJE Z JEZEROM - PRIMERJAVA BLEDA S PODOBNIMI KRAJI V AVSTRIJI LAKE MANAGEMENT - COMPARISON BETWEEN BLED AND AUSTRIAN LOCATIONS stran 175 prof. dr. Mitja Brilly, univ. dipl. inž. grad. asist. dr. Mojca Šraj, univ. dipl. inž. grad. mag. Andrej Vidmar, univ. dipl. inž. grad. asist. Matej Padežnik, univ. dipl. inž. vod. kom. inž. Anja Horvat, univ. dipl. inž. vod. kom. inž. HIDROLOŠKO-HIDROTEHNIČNA ŠTUDIJA S PRIKAZOM CELOVITE REŠITVE IN HIDROTEHNIČNIMI IZRAČUNI ZA ŠIRŠE OBMOČJE OLN ZAPOGE 1 HYDROLOGICAL AND HYDROTECHNIC STUDY PROVIDING AN OVERALL SOLUTION AND CALCULATIONS FOR THE GREATER AREA OF LOCAL DETAILED PLAN ZAPOGE 1 stran 182 dr. Andreja Popit, univ. dipl. inž. geol. SPREMEMBE PRI GRADNJI PREDORA ŠENTVID CHANGES DURING CONSTRUCTION OF THE ŠENTVID TUNNEL Koledar prireditev J. K. Juteršek, univ. dipl. inž. grad. Slika na naslovnici: Sanacija stebrov AB okvirjev v Luki Koper, foto Matevž Bergant UPRAVLJANJE Z JEZEROM - PRIMERJAVA BLEDA S PODOBNIMI KRAJI V AVSTRIJI LAKE MANAGEMENT - COMPARISON BETWEEN BLED AND AUSTRIAN LOCATIONS i Anže Urevc, univ. dipl. inž. grad. Strokovni članek “ Krnica 84,4247 Zgornje Gorje UDK 627.17:628.161 :712.23 Povzetek I Prispevek obravnava problematiko upravljanja z Blejskim jezerom kot posebne vrednote slovenskega prostora. Navedene so glavne značilnosti jezera, opisana oba izvedena sanacijska ukrepa in našteti glavni problemi pri upravljanju. Kot primer dobro delujočega sistema je prikazana upravljavska struktura na jezerih Avstrijske Koroške, dodatno podkrepljena še s primeri dobre prakse iz Bledu primerljivih jezer. Za konec so našteti najbolj nujni ukrepi, ki jih je potrebno izvesti za dokončno sanacijo Blejskega jezera ter tako Bledu in tudi širši okolici omogočiti nadaljnji razvoj trajnostnega turizma. Summary I The main problem s concerning the m anagem ent of Lake Bled are discussed in the paper. The basic characteristics of the Lake, implemented sanitation measurements and the main m anagem ent problems are presented first. The m anage­ m ent structure in the Corinthian lakes, confirmed with the best m anagem ent practices applied in lakes comparable w ith Bled, are described in the second part. Finally, the m ost necessary measurements for achieving the sustainable m anagem ent of Lake Bled are listed, everything in vision to enable the future development of tourism in the whole region. 1 • UVOD Ohranjanje naravnih vrednot, biotske razno­ vrstnosti in zagotavljanje zdravega življenj­ skega okolja so glavni okoljski cilji skupne evropske politike. Turistični kraji, katerih razvoj in promocija v večini temelji na neokrnjeni naravi, obenem z velikim številom turistov pred­ stavljajo za naravo tudi veliko obremenitev. Še posebej občutljiva okolja na zunanje obre­ menitve so kraji z jezeri, ki tako zahtevajo še po­ drobnejšo obravnavo in dobro delujoče uprav­ ljavske modele. Blejsko jezero predstavlja za našo državo pomembno narodnogospo­ darsko vrednoto in temu primerno je bilo v preteklosti tudi obravnavano. Za njegovo sa­ nacijo so z dovodom vode iz Rodovne in z izgradnjo natege vzpostavili sistem površin­ skega in globinskega izpiranja. Kljub temu pa stanje jezera še danes ni stabilno, kar gre pri­ pisati nepravemu načinu upravljanja s celot­ nim pojezerjem, ki ima na samo jezero tudi največji vpliv. Veliko število različnih mnenj, večinoma nasprotujočih si, in kar je še huje, proces se odvija brez pravega vodje, povzroča zmedo in nejasnosti pri samem upravljanju. V tem članku je kot možnost za bodoče rešitve in nadaljnje delovanje prikazan model upravlja­ nja z jezeri v sosednji Avstriji, natančneje v deželi Koroški. Deželo odlikuje množica raz­ lično velikih jezer, katerih okoliški kraji so turistično znani po vsem svetu in v sezonah temu primerno tudi obiskani. Zaščita jezer potrebuje dobro delujoč upravljavski model, v katerega so vključeni vsi deležniki, njihove funkcije in delovanje pa natančno določene. 2 • BLEJSKO JEZERO: SANACIJSKI UKREPI IN UPRAVLJAVSKI PROBLEMI Blejsko jezero je tektonsko-ledeniškega izvora, mo pa ga med alpska jezera (Urbanc-Berčič, nastalo je pred približno 15.000 leti, uvršča- 1993). Jezero je dolgo 2.120 m ter široko 1.080 m, največja globina znaša 32 m. Celot­ ni volumen vode v jezeru znaša 25,7 x 106 m3, z zadrževalnim časom vode 2,5 let (Kompare, 2005). Velikost pojezerja se je v zgodovini dvakrat močno spremenila, z začetnih 487 ha na današnjih 10,703 ha (Rismal, 1993). Prvo povečanje gre pripisati povezavi potoka Mišce z jezerom, drugo pa vzpostavitvi umetnega sistema površinskega izpiranja in povezavi z reko Rodovno. Blejsko jezero napaja 12 prito­ kov ter nekaj manjših izvorov iz dna (pregled­ nica 1). Monitoring Blejskega jezera je pod okriljem Agencije Republike Slovenije za okolje (ARSO), Oddelka za limnologijo, in se izvaja vsak mesec. Meritve vključujejo fizikalne (prosojnost, temperatura, prevodnost, pH, itd.), kemijske (kisik, fosfor, ortofosfat, amonij, nitrit, nitrat, itd.), biološke (fitoplankton, zoo­ plankton, klorofil, itd.) in mikrobiološke para­ metre. Vzorčenje se izvaja v vzhodni in zahod­ ni jezerski kotanji ter večjih pritokih in iztokih iz jezera. V zadnjih dveh letih se izvaja tudi anali­ za sedimenta v pritoku Mišca (ARSO, 2003). 2.1 SANACIJSKI UKREPI NA BLEJSKEM JEZERU 2.1.1 Površinsko izpiranje Zaradi naraščajoče urbanizacije ter vedno večjih vplivov na jezero se je v sredini prej­ šnjega stoletja pojavil problem evtrofikacije, t.i. cvetenje jezera. Ker evtrofna jezera za turi­ zem alpskega tipa niso zanimiva, je bil takoj ustanovljen strokovni odbor z nalogo sanacije jezera. Po vročih polemikah so kot prvo rešitev predlagali sistem površinskega izpiranja jezera z dodatnim dotokom vode, bogate s kisikom. Tako je bil leta 1964 zgrajen 2,4 km dolg cevovod, ki je jezero povezal z reko Ro­ dovno. Zaradi obstoječe hidroelektrarne na reki Rodovni, ki ne dopušča večjega odvzema vode, sistem površinskega izpiranja ni nikoli trajno deloval s polno kapaciteto (2 m3/s), pač pa so maksimalni dotok omejili na ca. 300 l/s (Rismal, 1993). Zadrževalni čas vode v jezeru seje tako zmanjšal z 2,7 na 1,4 leta (Remec-Rekar, 2005). Ker je čas rasti alg povprečno 14 dni (Kompare, 2005), sistem površinskega izpiranja pri takih pretokih ni mogel prinesti zadovoljivih rezultatov, kar seje pokazalo v cvetenju jezera tudi v letih po začetku delovanja sistema. Poleg tega bi večji dotok Rodovne znižal temperaturo jezera in na ta način zmanjšal privlačnost jezera za vodne športe, kar bi imelo posledice tudi v turističnem gospodarstvu. 2.1.2 Globinsko izpiranje - natega Ker površinsko izpiranje jezera z zgraditvijo dovoda vode iz Rodovne po načrtih tedanjega Vodogradbenega laboratorija na FAGG ni prineslo želenih rezultatov, je Inštitut za zdravstveno hidrotehniko FAGG septembra Pritoki Povprečni pretok Letni pretok Fosfor Dušik 0» (l/s) ( 106 m3/!eto) (kg/leto) (l/le to ) Krivca 20 0,6 10 1 Mišca 161 5,1 231 7 Ušivec 27 0,8 19 2 Solznik 6 0,2 - — Rodovna (umetno) 394 12,4 50 6 Padavine - 1,7 42 1 Skupaj 608 20,8 352 17 Iztoki Jezernica 363 11,4 94 2 Natega (umetno) 284 8,9 308 7 Evaporacija - 1,6 - — Skupaj 647 21,9 402 9 Preglednica 1 • Večji pritoki in iztoki Blejskega jezera ter ocena bilance hraniv (ARSO, 2003) 1977 po naročilu tedanje Zveze vodnih skup­ nosti Slovenije izdelal Študijo natege za sana­ cijo Blejskega jezera na podlagi limnološkega modela bilance hranivvjezeru (Rismal,1979), (Rismal, 1980) (glej preglednico 1). V 5. poglavju te študije Zaključki s predlogi sanacijskih ukrepov pa je bila predlagana naslednja prioriteta sanacijskih del: • zmanjšanje dotoka hraniv v jezero s pritoki, • globinsko izpiranje hipolimnjiskih voda z natego, • za površinsko izpiranje jezera že zgrajen cevovod za vodo iz Rodovne se uporabi za globinsko izplakovanje jezera s 400 l/s preko natege. Prezračevanje hipolimnijskih voda in kemijske ukrepe so zaradi visokih stroškov obratovanja in vzdrževanja opustili ter kot najbolj učin­ kovito rešitev predlagali globinsko izpiranje s pomočjo natege. Tak sistem je bil prvič vzpostavljen na Krotowskem jezeru na Polj­ skem. V letih 1980-1981 je bil tako v vsako izmed kotanj zgrajen krak natege s kapaciteto 400 l/s, ki pa ni polno izkoriščena, saj po njej iz hipolimnija v povprečju odvajajo le 300 l/s vode. Rešitev globinskega izpiranja je poka­ zala dobre rezultate, saj se je jezero vrnilo v dokaj stabilno mezotrofno stanje. Cvetenje se je pojavilo še enkrat edino le v letih 1999-2000, ko so upravljavci zaradi nepra­ vilnega upravljanja na zahodnem kraku natege zaprli odplinjevalni ventil, cev natege v temenu pa poškodovali ter tako preprečili učinkovito delovanje načrtovane natege in s tem celotnega sistema. Čeprav se je stanje jezera po odpravi omenjene napake izbolj­ šalo, pa natega še vedno ne deluje po pred­ logih limnološkega modela. 2.1.3 Kanalizacijski sistem Že prva komisija, pristojna za sanacijo jezera, je kot najnujnejšo rešitev predlagala dokončno ureditev kanalizacijskega sistema in odvod vseh odpadnih voda v ožji jezerski skledi stran od jezera (Rismal, 2005). »M« kanal, kot glavni odvodnik odpadnih voda iz centra Bleda, je bil zgrajen že v tridesetih letih prejšnjega stoletja in je še vedno v upo­ rabi. Kljub sanaciji je kanal netesen in na določenih mestih odpadna voda uhaja v jezero in obratno, kar pomeni, daje odpadna voda na iztoku že precej razredčena. Zaradi tega lahko v bioloških procesih na centralni čistilni napravi, ki je začela s poskusnim obratovanjem oktobra 2006, pričakujemo težave v njenem obratovanju. Občina Bled je v letu 2002 z mednarodnim podjetjem WTE Wassertechnik iz Essna podpisala koncesij­ sko pogodbo za izgradnjo in upravljanje sistema odvajanja in čiščenja odpadnih voda v občini Bled. Koncesijska pogodba je bila podpisana za dobo 25 let in kot glavni cilj predvideva 95 % priključenost objektov v občini na čistilno napravo (Občina Bled, 2002). Zaradi tega lahko upravičeno pri­ čakujemo, da se bo problem odpadnih voda, vsaj v območjih z vplivi na jezero, ustrezno rešil v prihodnjih 3 letih. 2.2 UPRAVLJANJE Z BLEJSKIM JEZEROM IN GLAVNI PROBLEMI Ker sta bila za sanacijo jezera vzpostavljena že dva dokaj draga ukrepa, so glavni pro­ blemi v zvezi z Blejskim jezerom organiza­ cijske in ne tehnične narave. Kot probleme tehnične narave velja omeniti poleg netesne kanalizacije v centru Bleda še neurejen odvod odpadnih voda ob potoku Mišca, kije glavnik pritok v jezero (slika 1), in nerazjas­ njeno stanje glede ribogojnice, skozi katero teče Mišca le nekaj metrov pred izlivom v jezero. Uradno naj ribogojnica ne bi bila več v uporabi, a očitno obratuje nelegalno. Dokončno zaprtje in, če je njena ekonomska vrednost tolikšna, selitev na drugo lokacijo (npr. na Savo Bohinjko) sta tako nujna ko­ raka za prihodnost. Največje onesnaževanje jezera s hranili iz Mišce je mogoče in po­ trebno trajno preprečiti le s preusmeritvijo Mišce v potok Rečico, ki je njeno prvotno in naravno korito. Probleme organizacijske narave lahko strne­ mo v tri glavne točke: • zapletena zakonodaja, • sodelovanje deležnikov, • program upravljanja z okoljem. V prvem primeru gre za zapleteno stanje v zvezi z zakonodajo, ki vsako vodno telo definira kot javno dobro, njegov upravljavec pa je Ministrstvo za okolje in prostor oziroma pooblaščena organizacija ali podjetje. Na drugi strani je kot upravljavec obale postav­ ljena občina Bled. Ker med obema stranema še vedno ni prišlo do podpisa sporazuma o celostnem upravljanju, se pojavlja precej problemov. Poleg tega imata na priobalnih zemljiščih tako Ministrstvo kot občina predkupno pravico, s prvo upravičenim Mini­ strstvom. Na ta način je občina zakonsko povsem destimulirana za kakršnokoli bolj asom Potok Mišca L , •' A- Zabošt: pribl. 8 hiš Obmotje veslaškega centra, pribl. 15 hiš Blejsko jezero Slika 1 • Območja vzdolž potoka Mišca z neurejeno kanalizacijo L IjM^. 111 V/WK, • » v . j •}/, 'JjScmiäcB J n+ r i i || | |L P o ljš ic a : nta&fo pribl. 55 hiš natančno upravljanje obale jezera. Drugi problem upravljanja je nesodelovanje deležnikov, ki so z jezerom neposredno ali posredno povezani. Tudi sama javnost je v procese odločanja ponavadi vključena pre­ pozno, kar se odraža v velikem negodovanju lokalnega prebivalstva tik pred začetkom implementacije načrtovanih projektov. Glav­ ni deležniki v zvezi z upravljanjem z jezerom so, poleg omenjenih Ministrstva za okolje in prostor (Oddelek za limnologijo) ter občine Bled (skupno z občinskimi podjetji), še VGP Kranj kot upravljavec z vodami na področju zgornje Gorenjske, vsa turistična podjetja in ponudniki, zlasti Sava Kranj d.d., kmetje in Kmetijsko-gozdarska zbornica, zasebna podjetja ali gospodarske družbe, ki so v okviru koncesij pripravljene sodelovati pri določenih projektih upravljanja, ter univerze in inštituti, ki se ukvarjajo z za jezero po­ membnimi področji. Vsa ta množica delež­ nikov bi se morala združiti v posebni orga­ nizaciji, ki bi s primernimi strokovnjaki in dovolj visokimi finančnimi sredstvi z jeze­ rom tudi upravljala. Ker gre v primeru jezera za kompleksen naravni sistem, na katerega vplivajo številni dejavniki, v prvi vrsti urbani, upravljanje ne more potekati stihijsko, pač pa po natančno določenem programu, kjer so vsi koraki dobro preučeni in načrtovani. Tako je za Blejsko je­ zero potrebno pripraviti program upravljanja z jezerom ali celotnim okoljem in na ta način začrtati poteze v prejšnjem odstavku ome­ njeni organizaciji. 3 • UPRAVLJANJE Z JEZERI V AVSTRIJI: PRIMER AVSTRIJSKE KOROŠKE Republika Avstrija velja za eno izmed okolj­ sko najbolj zavednih držav na svetu. Za okolj­ ske rešitve namenja v povprečju 3,4 % bruto družbenega produkta (BDP), karje skupaj s Švedsko in Finsko tudi največ v celotni Evrop­ ski uniji (Preslmayr, 2005). Avstrijo odlikuje zelo dovršena in dobro strukturirana zakono­ daja na vseh področjih. Kljub nekoliko bolj zapleteni strukturi je sistem pregleden ter s strani stroke in uporabnikov dobro upošte­ van. Okoljsko zakonodajo pripravljajo na dveh različnih nivojih, na državnem in na regijskem. Vodni zakon, zakon o gozdovih, zakon in večina podzakonskih aktov s pod­ ročja ravnanja z odpadki so sprejeti in pripravljeni na državnem nivoju, medtem ko se zakoni o varovanju okolja, graditvi objektov in urejanju prostora pripravljajo na regijskem nivoju, torej so od dežele do dežele različni (Kainz, 2000). Glavni zakon s področja voda je državni vodni zakon, kije bil prvič sprejet že leta 1953, zad­ njo spremembo pa doživel leta 2003 za­ radi zahtev evropske vodne direktive (WFD). Vodnemu zakonu pripada 53 uredb, od ka­ terih 3 urejajo področje komunalnih odpadnih voda, ostalih 50 pa ureja industrijske od­ padne vode. Obremenitev okolja zaradi kme­ tijstva kot enega izmed največjih onesna­ ževalcev je v zakonu definirana z največjimi dovoljenimi obremenitvami tal z gnojili. Za 168 Gradbeni vestnik • letnik 56 • julij 2007 Slika 2 • Pojezerje Vrbskega jezera - raba tal (KIS, 2003) poljske površine je meja postavljena na 175 kg N/(leto • ha), za travnate površine na 210 kg N/(leto • ha) ter za vodno občutljiva območja na 110 kg N/(leto • ha). Na področju vodnega gospodarstva in varo­ vanja okolja avstrijska zakonodaja pozna naslednje organizacijske strukture za gradnjo, upravljanje in vzdrževanje s sistemi (Kainz, 2000) : • zadruge (Genossenschaften), • združenja (Verbände), • občine, • javno - zasebno partnerstvo, • zasebna podjetja. Prvi dve sta v celotni Evropi prepoznavni kot izredno dobri rešitvi. V primeru zadrug gre za majhne organizacije, ki jih ustanovijo tisti prebivalci, ki so priključeni na zaključen sistem. To pomeni, da je v zadrugo lahko vključena le majhna vas ali celotno mesto, odvisno od zmožnosti sodelovanja lokalnega prebivalstva. V večini so zadruge ustanovljene za upravljanje z vodovodnimi sistemi, le v redkih tudi za upravljanje s kanalizacijskimi sistemi. Na drugi strani so združenja že lahko ogromna podjetja, ki upravljajo s sistemi, ki se razprostirajo v več občin ali celo v celotni regiji. Združenja lahko primerjamo z našimi javnimi komunalnimi podjetji, saj gre za zelo podobno strukturo. Ko gre za sisteme znotraj posamezne občine, v večini primerov občine z njimi upravljajo kar same. Ustanovitev in voaenje združenj bi namreč predstavljalo večji strošek in posledično višjo ceno za končnega uporabnika. Primeri zasebnih podjetij ali javno - zasebnega partnerstva so v Avstriji redki, saj dober sistem financiranja omogoča izgradnjo in upravljanje sistemov brez zaseb­ nega kapitala. 3.1 KOROŠKA JEZERA IN UPRAVLJAVSKA STRUKTURA V deželi Koroški leži kar 1.270 stoječih voda in jezer s skupno površino 60 km2, kar Koroško uvršča med zelo vodnate pokrajine (Schulz, 2006). Veliko število jezer zahteva celovit in dobro strukturiran način upravljanja. Glavne pristojnosti so v rokah deželne vlade oz. uprave, kjer se tudi sprejemajo in potrjujejo vsi večji projekti. 15. enoti deželne uprave, ki je zadolžena za varstvo okolja in tehnologijo, pripada Koroški inštitut za preučevanje jezer (KIS) kot poseben organ v sestavi. Njegova naloga je izvajati monitoring na vseh večjih jezerih, vzdrževati bazo podatkov za vsa vodna telesa v deželi (vodna telesa + pri­ spevna območja), izdelovati študije v primeru novih posegov ali težav, voditi odnose z javnostjo (PR), privabiti k sodelovanju vse pomembne deležnike ter izvajati dejavnosti tudi na trgu (Schulz, 2003). Glavni del sred­ stev za delovanje inštituta zagotovi deželna vlada, manjšinski delež prispevajo razne organizacije in gospodarske družbe, nekaj sredstev pa inštitut pridobi na trgu. Glavni dejavnosti Inštituta za preučevanje jezer sta torej izvajanje meritev in vzdrževanje baze podatkov o okolju oz. vodnih telesih. Na manjših jezerih se meritve izvajajo dvakrat letno, medtem ko pri večjih štirikrat. Vsako leto se na enem jezeru izvajajo bolj pogoste me­ ritve, tj. enkrat mesečno. Omenjeno število meritev je v OECD-jevih priporočilih o evtro- fikaciji voda predpisano kot minimalno (Vol- lenweider, 1986). Meritve obsegajo večino fizikalnih, kemijskih in bioloških parametrov, v kopalnih jezerih pa tudi mikrobiološke analize. KIS vodi in vzdržuje bazo podatkov o rezultatih meritev v samih jezerih in kar je še pomemb­ nejše, tudi podatke o pojezerjih. Slednji so ob­ delani na podlagi baz geodetskih služb, z zemljiško parcelo kot osnovno enoto. Podatki so zapisani v tekstovnih datotekah in za boljšo preglednost prikazani na načrtih in kartah. O pojezerjih se vodijo naslednji podatki (KIS, 2004): • pritoki in iztoki jezera; • prikaz območij pripadajočih posamezni upravni enoti; • višinske točke in linije; • karakteristike tal; • vegetacija; • območja, namenjena intenzivni kmetijski rabi; • raba tal (slika 2, primer Vrbskega jezera). Iz omenjenih kart je nato enostavno razbrati potencialno nevarna območja, ki jim je potreb­ no posvetiti posebno pozornosti. To pomeni zbirati še več podatkov o teh območjih, deželni vladi pripraviti in poslati v sprejem dodatne ukrepe in odloke ter pripraviti študije o možnih izboljšavah ali sanacijah. S komunalnimi sistemi in sistemi za sanacijo jezer upravljajo vodna združenja ali občine. Prva upravljajo večinoma z večjimi sistemi (medobčinskimi), medtem ko so manjši pod okriljem občin. Kakovost storitve in cena za končnega uporabnika sta glavno vodilo za izbor. Pred izvedbo posameznega projekta se vedno izdela finančni plan, v katerem je definirana struktura financiranja, kapitalski stroški ter stroški upravljanja, obratovanja in vzdrževanja, in sicer tako, da je finančna kon­ strukcija zaprta. To pomeni, da upravljavec deluje samo v okviru projekta, iz katerega se krijejo vsi stroški. Na ta način so projekti pregledni in ne prihaja do dodatnega financi­ ranja med samim obratovanjem, sistemi pa so zaradi primerno visokih cen dobro vzdrževani. Zelo pomembna je tudi komuni­ kacija med Koroškim inštitutom za preučeva­ nje jezer in upravljavci komunalnih sistemov, saj je v primeru težav odzivnost še kako pomembna. Poleg tega je pred implementa­ cijo projektov potrebno izdelati študije vplivov na jezera in pojezerja, kar je v pristojnosti Inštituta. Splošna upravljavska struktura je prikazana na sliki 3. 3.2 SANACIJSKI UKREPI NA KOROŠKIH JEZERIH Po drugi svetovni vojni so urbanizacija, hitro rastoči turizem ter moderno kmetijstvo privedli do stanja, ko so bili vplivi na jezerske ekosiste­ me preveliki, sanacije v smislu zaščite le-teh pa nujne. Zaščita jezer pred odpadnimi vodami je bila predstavljena kot prvi in naj­ nujnejši ukrep. Koroška deželna vlada se je Slika 3 • Koroška jezera - upravljavska struktura reševanja problema lotila celovito in leta 1964 sprejela program izgradnje sistemov odvaja­ nja in čiščenja odpadnih voda v jezerskih območjih. Program je v prvi vrsti predvidel organizacijske rešitve, to so že prej omenjeni sistemi upravljanja, in kot drugo navedel tehnične rešitve za posamezna območja. Zvezna vlada seje odločila projektu pomagati s finančnimi sredstvi v smislu ugodnejših kreditov in daljših odplačilnih dob. Teje bilo za projekte sanacije jezer možno dobiti s pol nižjimi obrestnimi merami kot pri ostalih. Tako so bili v sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja okoli vseh večjih jezer, zgrajeni krožni kanalizacijski sistemi, ki so se priključevali na čistilne naprave. Na ta načinje bil vpliv odpadnih voda na jezera povsem izničen. Sistemi so se gradili v klasični izvedbi v zemljini (gravitacijski ali tlačni) in, kjer je bilo to ekonomsko opravičljivo, tudi po dnu jezer. V tem primeru je šlo za tehnologijo neskončne cevi, ki so jo izdelovali na mestu, tj. na obali jezera. Cev so v določenih razmakih obte- ževali z betonskimi utežmi ter s posebnimi čolni povlekli na drugo stran jezera. Ko so cev napolnili z vodo, je potonila na dno. V primeru vzdrževanja ali sanacij se v cev zopet načrpa zrak, cev se dvigne na gladino in popravila se lahko izvedejo. Gre za povsem preprost ukrep, ki je predstavljal samo 5 % celotnih stroškov tlačne izvedbe. Ostalih 95 % predstavljajo stroški gradnje in vzdrževanja črpališča (Sampl, 2005). Drugi pomemben projekt je bil zaščita jezer pred meteornimi vodami s cest in urbanih sre­ dišč. Sploh območje Vrbskega jezera je bilo zaradi bližine avtoceste A2, ki povezuje Beljak z Dunajem, zelo obremenjeno. Ker meteorne vode nastopajo v večjih količinah, njihova onesnaženost pa ni tolikšna kot v primeru fekalnih odpadnih voda, je priključitev teh na komunalne čistilne naprave ponavadi eko­ nomsko neupravičena. Rastlinska čistilna naprava predstavlja tako boljšo in predvsem cenovno ugodnejšo rešitev. Vzdolž omenjene avtoceste je bilo zgrajenih 15 takšnih čistilnih naprav in posledično zmanjšan vnos hraniv in onesnažil z odpadnimi vodami z avtoceste. Isto rešitev je možno uporabiti tudi v primeru meteornih voda iz urbanih središč ali fekalnih odpadnih voda iz manjših odročnih krajev, kjer gradnja male čistilne naprave ali povezo­ valnega kanalizacijskega voda zahteva večja finančna vlaganja. Celotna izvedba programa odvajanja in čiščenja odpadnih voda v jezerskih območjih je od leta 1963 do 2003 stala 430.665.000 evrov. Struktura financiranja je bila sledeča (Schulz, 2006): • krediti zvezne vlade: 2 0 -8 0 % celotne inve­ sticije, • nepovratna sredstva deželne vlade: 15-20 % celotne investicije, • prispevki prebivalcev: 10 % celotne inve­ sticije. V primerih, ko sanacijski ukrepi odvajanja in čiščenja odpadnih voda še vedno niso zago­ tovili stabilnega stanja jezer oz. v primerih, ko so bili ostali zunanji vplivi preveliki, je bilo po­ trebno izvesti dodatne ukrepe v samih jezerih. Slabost teh ukrepov je v tem, da vzrokov ne odpravljajo, pač pa samo zmanjšujejo njihove posledice. Stroka danes pozna ogromno teh­ ničnih rešitev, na koroških jezerih so bile iz­ vedene naslednje (Sampl, 1993): • površinsko in globinsko izpiranje - natega, • odstranjevanje talne vegetacije, • odstranjevanje alg, • odstranjevanje sedimentov iz dna, • ozračevanje hipolimnijske vode, • biološki postopki. Kot zadnjo možnost navajamo še posredne ukrepe, ki se izvajajo zunaj jezerskih kotanj, t.j. v pojezerju. Gre za ukrepe, ki v večini vzroke odpravljajo in so lahko tehnične, strukturne in nestrukturne narave. K prvim štejemo že omenjene kanalizacijske sisteme in rastlinske čistilne naprave, k drugim vse zakonske prepovedi in omejitve, k tretjim pa razne predstavitvene brošure, konference, delav­ nice, internetne strani, skratka osveščanje in vključevanje javnosti o zaščiti jezerskih ob­ močij. Koroška zakonodaja pozna tri možnosti za­ konske zaščite za naravo pomembnih ob­ močij. Prva je zakon o varovanju prostora, ki prepoveduje kakršnokoli gradnjo ali spremi­ njanje zaščitenih območij, dovoljuje pa upo­ rabo za kmetijske namene. Druga možnost je zakon o varstvu narave, s katerim so zaščiteni pomembni habitati. V jezerskih območjih so to največkrat nasadi trsja ter močvirja. Na teh območjih je poleg vseh ostalih posegov pre­ povedana tudi uporaba za kmetijske namene. Tretja možnost je prostorska politika, ki definira občutljiva območja, v katerih je pred posegi potrebno izdelati študije o vplivih na okolje in z njimi dokazati upravičenost po­ sega. Poleg naštetih možnosti so tu še vse mednarodne konvencije in pogodbe, ki vsaka za svoje področje ščitijo mednarodno pomembna naravna območja (npr. močvirja v pojezerju Hodiškega jezera so pod zaščito Ramsarske konvencije za zaščito močvirij). V smislu nestrukturnih ukrepov Koroški inštitut za preučevanje jezer (KIS) izdaja razne bro­ šure s podatki o samih jezerih, predstavitvijo izvedenih sanacijskih ukrepov ter nasveti za trajnostno uporabo jezer (npr. uporaba stranišč na kopališčih, ne hranjenje vodnih ptic, pametna uporaba zaščitnih krem, za­ ščita trsja, odlaganje odpadkov na za to na­ menjena mesta). S takimi ukrepi se pripomore k izboljšanju okoljske osveščenosti lokalnih prebivalcev in turistov ter tudi k turistični pro­ mociji regije. Prav tako KIS vse omenjene po­ datke objavlja na svoji spletni strani (www.kis.ktn.gv.at), vključno s podatki o aktu­ alnem stanju jezer. Stran obstaja tudi v obliki, prirejeni za slepe in slabovidne. 3.3 REZULTATI KOT POTRDITEV PRAVIH ODLOČITEV Da so sanacijski in ostali ukrepi dosegli zastavljene cilje, kažejo rezultati analiz jezer­ skih voda, ki so se izvajale v vseh letih od začetka sanacij. Po avstrijskem standardu ÖNORM M 6231 so jezera uvrščena v trofične razrede (v preglednici 2 so prikazani kriteriji za uvrstitev v posamezen razred). Razvrstitev za leto 2003 kaže, da je velika večina jezer ...— — ^ Razred Kriterij Oligotrofni Šibko mezotrofni Mezotrofni Šibko evtrofni Evtrofni Celotni fosfor (letno povprečje vepilimniju) (m g/l) < 1 0 10-15 15-30 3 0 -40 > 4 0 Celotni fosfor (letno povprečje v miksolimniju) (m g/l) < 1 0 10-20 20 -40 4 0 -60 > 6 0 Fitoplankton v epilimniju (m g/m 3) < 1000 1000-1500 1500-3000 > 3000 > 3 0 0 0 Klorofil-a v epilimniju (m g/l) < 4 4 -1 2 4 -1 2 12-35 12 -35 Prisotnost kisika Po celi globini Poleti na dnu ne Poleti na dnu ne Na dnu ne Na dnu ne Preglednica 2 • Klasifikacija stoječih voda po avstrijskem standardu ÖNORM M 6231 Oligotrofna jezera 1 (1 6 /+ 5 ) Šibka m ezotrofna je2era (1 8 /-3 ) Mezotrofna jezera (1 2 /-1 ) Sibka evtrofna jezera (1 /-3 ) Evtrofna jezera (1 /+ 1 ) B a d e s e e K irs c h e n tf ie u e r (+) A fr itz e r S e e F ia ts c h a c h e r See G o g g a u s e e (-) G rü n s e e (-) F a a k e r S e e A ic h w a ld s e e F ia ts c h a c h e r V o rte ic h (+ ) F a rc n te n s e e (+ ) F e ld s e e H a fn e rs e e F a lk e rts e e G re ife n b u rg e r B a d e se e H ö rz e n d o r fe r See F e r la c h e r B a d e s e e K e u ts c h a c h e r S ee L e o n h a rd e rs e e (-) F o rs ts e e (+ + ) K le in s e e M o o s b u rg e rM itte r te ic h G ö s s e ls d o rfe r S e e (+ ) K o p e in e r S ee M o o s b u rg e rM ü h lte ich L ä n g s e e (+ ) K ra ig e r S e e (+ ) P irk d o r fe r B a d e te ic h L in s e n d o rfe r S ee M a g d a le n e n s e e (-) S o n n e g g e r S e e M ills tä tte r S e e (+ ) O s s ia c h e r S e e S t. A n d rä e r B a d e se e P is c h e ld o r fe r B a d e te ic h R a u s c h e le s e e (+ ) T ra ttn ig te ic h P re s s e g g e r S ee S a is s e r S e e M a lts c h a c h e r S e e (+) S ilb e rs e e St. U rb a n e r S e e W e iß e n s e e T u rn e rs e e W e rn b e rg e r B a d e s e e (+ ) T u r ra c h e r See S t. J o h a n n e r B a d e se e V a s s a c h e r S e e W ö rth e rs e e Z m u ln e rS e e (+ ) Preglednica 3 • Uvrstitev koroških jezer v trofične razrede (KIS, 2004) uvrščenih med oligotrofna ali šibko mezo- trofna. Vsa večja in najbolj znana spadajo med te. V razred evtrofnih jezer sta uvrščeni samo dve manjši jezeri, ki nista namenjeni kopanju (KIS, 2004). Razvrstitev je prikazana v preglednici 3. 3.4 POSEBNOSTI BAŠKEGA, HODIŠKEGA IN KLOPINJSKEGA JEZERA Baško, Hodiško in Klopinjsko jezero so po ka­ rakteristikah najbolj podobna Blejskemu je­ zeru. Tudi območja, ki so s temi jezeri pove­ zana in od njih v veliki meri odvisna (turistična privlačnost kraja), so približno enaka Bledu, s podobnim številom prebivalcev. V nadaljeva­ nju podajamo nekaj rešitev na teh območij, ki bi se lahko uporabile tudi kot dobre rešitve na območju Bleda. Baško jezero leži v južnem delu dežele Ko­ roške in je razdeljeno med občini Bekštanj in Beljak. Jezero je v zasebni lasti, zato imajo vsi uporabniki z lastniki sklenjeno dolgoročno najemno pogodbo o uporabi. Seveda, zaščita jezera, spremljanje njegovega stanja in zbi­ ranje podatkov, je še vedno v pristojnosti obeh občin in deželne uprave, predvsem Koroškega inštituta za preučevanje jezer. Ker je vpletenih subjektov kar nekaj in bi proces odločanja trajal predlogo, so za zaščito jezera pred vplivi odpadnih voda (krožni kanalizacijski sistem) ustanovili Vodno združenje Baško jezero ter ga zadolžili za gradnjo sistema, danes pa z njim tudi upravlja. Na ta način so se ponavadi prevladujoči občinski interesi podredili zavedanju o pomembnosti jezera za celotno območje in njegovi zaščiti. S krovnim združenjem seje problem rešil v celoti, dolgo­ ročno pa zagotovijo stabilno in kakovostno storitev. Hodiško jezero leži v pojezerju Vrbskega jezera, v bližini mesta Celovec. Podobno kot Baško je tudi Hodiško jezero v zasebni lasti. V območju okoli jezera leži kar nekaj močvirij, ki so zaščitena z Ramsarsko konvencijo za zaščito močvirij iz leta 2003. Močvirja so idealna zaščita jezera pred zunanjimi vplivi, sploh vplivi vtočnih voda, saj se le-te v moč­ virjih delno prečistijo. Nadalje so pritoki v jezera zaščiteni pred izpiranjem s kmetijskih površin s posebnimi nasipi, ki so zasajeni z bujno vegetacijo (slika 4). Na ta način ne­ posredno izpiranje v potoke ni možno, inten­ zivna vegetacija pa poskrbi za še dodatno zmanjšanje posrednih vplivov. V preteklosti je v bližini Hodiškega jezera obratovala ribo­ gojnica z letno produkcijo okoli 6 ton rib. Študije so pokazale, da je iz ribogojnice v jezero prišlo približno 24 kg fosforja letno, zaradi česar so ribogojnico zaprli (Honsig- Erlenburg, 1986). Klopinjsko jezero, ki je skupaj z Vrbskim v svetu najbolj poznano, leži v severovzhodnem delu dežele, v bližini kraja Velikovec. Za razliko od prejšnji dveh ni v zasebni lasti in ima status javnega dobra. Ker je obala skoraj v celoti v zasebni lasti in zaradi tega do jezera prosto ni mogoče priti, občina Škocijan lastnikom nepremičnin na obali (zemljišča, pomoli) obračunava dodatne takse. Prav tako se takse obračunavajo za uporabo plovil na jezeru. Ker na celotnem območju zabeležijo letno okoli 700.000 nočitev (Občina Škocijan, 2005), od tega večji del v poletnih mesecih, obstaja pre­ cejšnje nihanje v količinah odpadnih voda med letom. Zaradi tega so v letu 2001 zgradili novo centralno čistilno napravo s kapaciteto 25.000 PE, ki lahko obratuje pri treh različnih obremenitvah (Občina Škocijan, 2005): • zimska: 6.200 PE (ena linija v prezračeval­ nem bazenu), • med sezonski čas: 9.800 PE (dve liniji v prezračevalnem bazenu), • poletna: 25.000 PE (tri linije v prezračeval­ nem bazenu). Glavna negativna posebnost večine koroških jezer je popolna uzurpacija obale zaradi zasebnih lastnikov. To pomeni, daje neposre­ den dostop do jezer za obiskovalce mogoč le v organiziranih kopališčih ali za to namenje­ nih parkih. Sprehoda ob obali si ni mogoče privoščiti skoraj nikjer. To je lahko ena izmed velikih prednosti in obenem tudi priložnosti Bleda v njegovem nadaljnjem razvoju. 4 • PREDLOGI ZA IZBOLJŠANJE UPRAVLJANJA Z BLEJSKIM JEZEROM Na podlagi opisanih problemov pri uprav­ ljanju Blejskega jezera in predstavitvi dobrih rešitev v sosednji avstrijski Koroški so v nada­ ljevanju našteti predlogi za izboljšanje uprav­ ljanja z našim najbolj znanim jezerom. Ker je večina teh organizacijske narave, ki v večini ne zahtevajo znatnih finančnih vlaganj, bi bila implementacija predlaganih rešitev izvedljiva že v prihodnjih letih. Prav tako se odpira dobra možnost za sodelovanje z organizacijami na Koroškem, tako v smislu okoljskih rešitev kot tudi turizma. Podobnost krajine, neposredna bližina in velika možnost podpore Evropske unije pričajo temu v prid. Predlogi za izboljšanje upravljanja z Blejskim jezerom so naslednji: • Ustanovitev podobne organizacije, kot je Koroški inštitut za preučevanje jezer (KIS). V svetu te organizacije je potrebno združiti vse deležnike, omenjene v prvem poglavju, kot glavna subjekta pa imenovati Mini­ strstvo za okolje in prostor ter občino Bled. Strokovno telo organizacije mora vse­ bovati strokovnjake iz vseh področij, po­ vezanih z okoljskim upravljanjem, npr. bio­ logi, tehniki, ekonomisti, pravniki. Obstoječi Oddelek za limnologijo, ki deluje pri Agenciji Republike Slovenije za okolje (ARSO), je potrebno pridružiti predlagani organizaciji. Da se preprečijo bodoča nesoglasja med glavnima deležnikoma (MOP in občina Bled), je v statutu orga­ nizacije potrebno te pristojnosti natančno opredeliti. • Novoustanovljena organizacija mora naj­ prej vzpostaviti bazo podatkov o pojezerju, kot je predstavljena v razdelku 3.1. Danes Oddelek za limologijo zbira ogromno podat­ kov o stanju jezera, nima pa podatkov o pojezerju. Ker so vplivi iz pojezerja za jezero najpomembnejši, je nujno voditi bazo po­ datkov o njem. Nadalje, občinska prostor­ ska politika mora biti pripravljena v skladu z omenjeno bazo. Z uporabo informacijske tehnologije je izmenjava podatkov povsem enostavna, seveda ob predpostavki, da vsi subjekti uporabljajo iste aplikacije (npr. ESRI*-jevo bazo). • Potok Mišca je glavni onesnaževalec jezera, saj vanj prinaša največ hranljivih snovi. Ker je bila Mišca umetno preusmer­ jena v jezero, je potrebno izdelati študijo o vzpostavitvi prejšnjega stanja, tj. povezava Mišce s potokom Rečico, ki se kasneje izliva v Savo Dolinko. Ker bo omenjeni projekt verjetno težko realizirati, je nujno potrebno dokončno zapreti ribogojnico ter jo, če je ekonomsko upravičljivo, preseliti na drugo lokacijo, stran od jezera. Nadalje, potok Mišca na določenih delih teče po kmetijskih površinah, s katerih se ob deževjih intenzivno izpirajo gnojila. Na teh delih je potrebno ob potoku zgraditi nasipe ter tako preprečiti izpiranje neposredno v Mišco in preko nje v jezero. Omenjena rešitev je predstavljena v posebnostih Hodiškega jezera. Prav tako je na ob­ močjih ob Mišci, ki še nimajo urejene kanalizacije (slika 1), potrebno to čimprej zgraditi in povezati s centralno čistilno napravo. • Kanalizacijski sistem v centru Bleda je na mnogih delih dotrajan, kar povzroča uhajanje odpadnih voda v jezero ter na določenih mestih tudi vdor jezerske vode v kanal. Zato je celoten sistem potrebno pregledati s TV kamero ter odpraviti na­ pake ali zgraditi nove cevovode. Najbolj problematičen je glavni povezovalni vod do bodoče čistile naprave, t.i. »M« kanal, katerega sanacija v osemdesetih letih prej­ šnjega stoletja ni bila uspešna. Tla ob potoku Jezernica so zaradi tega prepojena s fekalnimi vodami, kar je to območje v vseh letih pripeljalo do popolne ekološke degradacije. Ker je občina Bled s pod­ jetjem WTE Wassertechnik iz Essna pod­ pisala koncesijsko pogodbo o odvajanju in čiščenju odpadnih voda ter v njej predvide­ la izgradnjo kanalizacijske sistema v ob­ čini do leta 2007, se torej upravičeno pričakuje rešitev omenjenih problemov. Med obema pogodbenima partnerjema zaenkrat še ni prišlo do pravega sodelo­ vanja, sploh pri reševanju odvajanja me­ teornih voda, saj je vse skupaj preveč podrejeno ozkim interesom tako javnega kot tudi zasebnega sektorja. Da bo pravo javno - zasebno partnerstvo res zaživelo, bo v procese odločanja potrebno vključiti še ostale deležnike, npr. vse rešitve od­ vajanja odpadnih voda, ki imajo ali bodo imela vpliv na jezero, je potrebno preveriti na matematičnih modelih in s tem preprečiti neprave rešitve. • Podobno kot v primeru Klopinjskega jezera je tudi na Bledu potrebno pripraviti taksni model za uporabo jezera, v prvi vrsti za tiste subjekte, ki jim uporaba jezera prinaša dobiček (pletnarji, izposojevalci čolnov, kopališča). Prav tako je potrebno dosledno prepovedati kopanje kjerkoli ob jezeru ter ga omogočiti le v zato urejenih kopališčih. Seveda je najprej potrebno povečati njihovo število. Na ta način bo vzpostavljen sistem nadzora in kontrole zunanje obremenitve jezera zaradi kopalcev (npr. obremenitev z urinom). • Slednji predlog velja za državni sistem financiranja okoljskih projektov. Avstrijski model je primer dobro delujočega modela, kjer je z vzpostavitvijo javno - zasebnega partnerstva na višjem nivoju (država in banka Kommunalkredit AG) preprečena prevlada močnega zasebnega sektorja nad malimi občinami. Poleg tega struktura in višina cen za komunalne storitve omogo­ čata odplačevanje kreditov ter obenem za­ gotavljata stabilno in varno obratovanje. Sistemi, ki so sicer zgrajeni na novo, a kasneje zaradi prenizkih cen niso primerno vzdrževani in se za njihovo obnovo namenja sredstva iz državnega ali lokalnega pro­ računa, povzročajo t.i. prerazdeljevanje v javnem financiranju in ustvarjanje mrtvih izgub. 5 «SKLEP Množica jezer na avstrijskem Koroškem, urba­ nizacija in rastoči turizem so Koroško zvezno vlado v šestdesetih letih prejšnjega stoletja pripeljali do spoznanja, da se je upravljanja z vodami treba lotiti načrtno, celostno in dolgo­ ročno. Tako so najprej postavili organizacijske temelje in nato vsakemu od deležnikov naložili izvrševanje določenih nalog. Organizacijska struktura s centralizirano organizacijo, ki zahteva bolj specifična znanja (Koroški inštitut za preučevanja jezer) ter množico lokalnih operativcev (občine, združenja), ki z vso infra­ strukturo upravljajo, vse skupaj pod močno kontrolo regije, zagotavljajo učinkovito uprav­ ljanje z jezeri in pripadajočimi pojezerji, celotni regiji pa omogočajo trajnostni razvoj. Položaj na Bledu je nekoliko bolj zapleten in manj uspešen. Vzpostavljeni sanacijski ukre­ pi, ki so zahtevali velika finančna sredstva, so ubranili jezero pred najhujšim. A za pov­ sem stabilno stanje jezera je potrebno dokončno opredeliti upravljavsko strukturo, vanjo vključiti vse pomembne deležnike in predvsem zagotoviti učinkovito in vzdržno upravljanje s pojezerjem. To ima na jezero največji vpliv, a je bilo v preteklosti na žalost povsem na stranskem tiru. 6 «ZAHVALA Avtor se zahvaljuje izr. prof. dr. Borisu Kom- paretu za mentorstvo pri izdelavi raziskovalne naloge in pomoč pri izmenjavi na Tehnični univerzi v Gradcu. Iskrena hvala tudi vsem zaposlenim na tamkajšnjem Institut für Sied­ lungswasserwirtschaft und Landschafts­ wasserbau, v prvi vrsti predstojniku in tudi somentorju prof. dr. Haraldu Kainzu. Izme­ njava je bila podprta z Erasmus - Socrates štipendijo, št. pogodbe 2005/06-693. 7 • LITERATURA Abt. 15, Amt der Kärntner Landesregierung, Abteilung 15 - Umweltschutz und Technik, Kärntner Umweltbericht 1999 - Wasser, Klagenfurt, 2000. ARSO, Agencija Republike Slovenije za okolje, Monitoring kakovosti jezer v letu 2002,2003. Birsa, M., Izdelava matematičnega modela Blejskega jezera z orodji DYRESM in CAEDYM, Diplomska naloga, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za grad­ beništvo in geodezijo, študijski program Vodarstvo in komunalno inženirstvo, 2005. Kainz, H., Siedlungswasser- und Abfallwirtschaft, Study literature. Graz University of Technology, Institute of Urban Water Management and Land­ scape Water Engineering. 2000. KIS, Kärntner Institut für Seenforschung, Kärntner Seenbericht 2004, Klagenfurt, 2004. OECD, Eutrophication of waters - monitoring, assessment and control, 1982. Remec- Rekar, Š„ Bat, M., Jezera, ARSO, na: www.arso.gov.si/podro~cja/vode/poro~cila_in_publikacije/Vodno_bogastvo_3jezera.pdf. (20.02.2005). Rismal, M., Študija natege za sanacijo Blejskega jezera na podlagi limnološkega modela bilance hraniv v jezeru, IZH, FAGG, 1979. Rismal, M., Presoja posameznih metod za sanacijo Blejskega jezera, Gradbeni vestnik, (29) 2 -3 :3 4 -4 6 ,1 9 8 0 . Rismal, M., Sanacija Blejskega jezera. Gradbeni vestnik, (54), str. 13-24,2005. Rismal, M., Kompare, B„ Metode in rezultati sanacije Blejskega jezera. EIPOS Nr. 10- Neue Inhalte, Gewässersanierung und Wasserbau in Slovenien, Referate zum 2. Internationalen EIPOS-Kolloquium Umweltwissenschaften, Ljubljana 7.-8.5.1993, str. 114-145,1993. Preslmayr Rechtsanwälte and Auditor 2005. Investing in Austria, Outline publication, Wien, 2005. Sampl, FL, Gewässesanierung am Beispiel der Kärntner See. EIPOS Nr. 10- Neue Inhalte, Gewässersanierung und Wasserbau in Slovenien, Referate zum 2. Internationalen EIPOS-Kolloquium Umweltwissenschaften, Ljubljana, 7 .-8.5.1993, str. 59-83,1993. Sampl, FL, Gewässerökologie, Ökologie für Bauingenieure, Study literature. Graz University of Technology, Institute of Urban Water Management and Landscape Water Engineering. October 2005. Schulz, L, Die Kärntner Seen, Presentations of Corinthian lakes and Institute work, Corinthian Institute of Limnology, Klagenfurt, 2003-2006. Urbanc-Berčič, 0., Metode in rezultati sanacije Blejskega jezera, EIPOS Nr. 10 - Neue Inhalte, Gewässersanierung und Wasserbau in Slovenien, Referate zum 2. Internationalen EIPOS-Kolloquium Umweltwissenschaften, Ljubljana 7 -8 .5 .1 9 93 , str. 106-113,1993. Urevc, A„ Lake Management - Comparison between Bled and Austrian locations, Diplomska naloga, Tehnična univerza Gradec, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Gradbeništvo UNI, 2006. http://www.kis.ktn.gv.at/index.htm http://obcina.bled.si/default.asp?PI=92&HI=92 http://www.st.kanzian.at/v2/index.php?subcat=2&inc_id=48 http://www.kagis.ktn.gv.at/kagis/ , Mojca Sraj Anja Horvat HIDROLOŠKO-HIDROTEHNIČNA ŠTUDIJA S PRIKAZOM CELOVITE REŠITVE IN HIDROTEHNIČNIMI IZRAČUNI ZA ŠIRŠE OBMOČJE OLN ZAPOGE 1 HYDROLOGICAL AND HYDROTECHNIC STUDY PROVIDING AN OVERALL SOLUTION AND CALCULATIONS FOR THE GREATER AREA OF LOCAL DETAILED PLAN ZAPOGE 1 prof. dr. Mitja Brilly, univ. dipl. inž. gradb. asist. dr. Mojca Šraj, univ. dipl. inž. gradb. mag. Andrej Vidmar, univ. dipl. inž. gradb. asist. Matej Padežnik, univ. dipl. inž. vod. kom. inž. Anja Horvat, univ. dipl. inž. vod. kom. inž. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Katedra za splošno hidrotehniko, Hajdrihova 28, Ljubljana, za vse ime.priimek@fgg.uni-lj.si Strokovni članek UDK 626+ 627.51 Povzetek | Študija je bila izdelana za potrebe analize poplavne varnosti načrto­ vanih objektov na območju vasi Zapoge v okviru občinskega lokacijskega načrta Zapoge 1, v ureditvenem območju ŠS14/7. Na omenjenem območju ni vidnih sledi o površinskem toku vode, ker meteorne vode ponikujejo v bližnji ponikovalnici, južno od naselja Zapoge. Pri večjih nalivih se občasno voda razlije in poplavlja okoliške travnike. Po pričevanju seje to zgodilo leta 1990 in leta 2005. Na podlagi digitalnega modela reliefa je bilo opre­ deljeno celotno prispevno območje doline in poti odtoka vode v dolini. Nato je bil za posamezna prispevna območja izdelan model površinskega odtoka s pomočjo modela HEC. Pred tem je bila tudi pri Agenciji Republike Slovenije za okolje naročena verjetnostna analiza padavin za postajo Brnik - letališče. Na podlagi verjetnostne analize padavin in modela so bile izračunane količine odtoka v odvisnosti od padavin z različno povratno dobo. Za potrebe izdelave modela so bile na terenu izmerjene sposobnosti tal za vpijanje vode. Za potrebe določanja nevarnosti poplav je bil izdelan še posnetek vzdolžnega pro­ fila in ključnih prečnih profilov doline s pomočjo nivelmana in GPS. Glede na rezultate so podani predlogi ukrepov za zagotavljanje poplavne varnosti na območju lokacijskega načrta. Summary | The purpose of this study w as to analyse flood safety of a future residential settlement planned in the area of the village of Zapoge, which is covered by the local detailed plan Zapoge 1, under planning zone ŠS 14/7, In this area there are no visible traces of surface flow, because the rain water infiltrates in a nearby sinkhole, a t the south end of the village of Zapoge, Sometimes, during heavy rain, the water flow s on the surface and floods the grasslands nearby. Records show that this happened at least in 1990 and 2005. First, the catchm ent area of the valley was defined, as well as the course of the runoff. This was made using the Digital Relief Model. Afterwards, surface runoff was modelled using HEC, covering each part of the catchm ent area. Prior to modelling, the probability calculus for the station B rn ik-Airport was ordered at the Environmental Agency of the Republic of Slovenia. On the basis of rainfall probability calculus and the model, the am ount of surface runoff w ith several recurrence periods w as calculated. In the field, infiltration in ten sites o f different soil types w as also measured. For the purpose of defining flood safety, the longitudinal profile and critical transversal profilewere recorded using levelling measurements and GPS. Based on the results, the proposed measures to assure flood safety of the future settlement were proposed. 1 • UVOD Dno plitve doline je umeščeno med pobočji Smledniškega in Repenjskega hriba na južni strani in teraso Brezovec in Veliki del, ki meji na območje na severu. Površinske vode v največji meri dotekajo z območja Smledni­ škega in Repenjskega hriba ter ponikujejo na poljih v dnu doline ter ponikovalnicah. Poljske poti, ki povezujejo kmetije v vznožju hriba z vasmi in cesto Vodice-Valburga, prečkajo dolino v nizkih nasipih, ki delijo dolino na posamezna manjša ponikovalna območja. Tako je tudi obravnavano območje med nasi­ poma ceste Zapoge-Dornice (zahod) na zahodni strani in ceste Zapoge-Dornice (vzhod) na vzhodni strani. 2 • DOLOČANJE PRISPEVNIH POVRŠIN Za določanje meje prispevnih površin pada­ vinskega prispevnega območja ureditvenega načrta Zapoge 1 v modelu HEC-HMS smo uporabili programsko orodje RiverTools. ver. 3.03. Za preračun prispevnih površin širšega pa­ davinskega območja Zapog z orodjem River­ Tools smo uporabili digitalne podatke terena DMR25. DMR25 - digitalni model reliefa so Označba prispevne Površina površine (slika 1) (ha) 1.01 517,25 1.02 387,19 1.03 76,13 1.04 101,81 1.05 159,06 1.06 263,75 Skupaj 1505,19 Preglednica 1 • Prispevne površine Slika 1 • Prispevno območje, ki gravitira v kotanjo pri vasi Zapoge ra j7 | podatki višin terena v rastru celic 25 x 25 m. DMR25 se izdeluje vzporedno z izdelavo digi­ talnega ortofota DOF 5. Povprečna višinska natančnost podatkov je za: raven relief - 1,5 m, razgiban relief - 3 m, hribovit relief-6 ,5 m. Natančnost podatkov na poraščenih ob­ močjih je približno 5 m. Model ni homogen, ampak se od lista do lista razlikuje predvsem glede na leto izdelave. Prednost modela v primerjavi z drugimi digitalnimi modeli višin je boljša lokalna višinska natančnost. Pri upora­ bi več listov DMR25 hkrati lahko pride do odstopanj na robovih med posameznimi listi. Za izračun hidroloških karakteristik prispevnih površin širšega območja so podatki DMR25 zadovoljive natančnosti. Zaradi velike prepustnosti terena in globoke podtalnice so površinski odtoki na obrav­ navanem območju le začasno zaznavni, čeprav so na posameznih delih razpoznavni erozijski jarki, ki jih je povzročil površinski odtok vode. Tudi dolina ima zvezni enako­ merni padec, ki so ga oblikovali počasni to­ kovi vode v preteklosti. Prispevne površine so prikazane na sliki 1 in v preglednici 1. Celotno prispevno območje suhega vodo­ toka do prehoda pod avtocesto znaša 1505 ha, površina do Zapog 1082 ha in površina, ki neposredno gravitira v kotanjo, zgolj 103 ha. 3 «ANALIZA PADAVIN Za analizo padavin smo izbrali šest okoliških padavinskih postaj. Ker postaja Brnik razpo­ laga z ombrografom in s podatki za intenzitete padavin v času krajšem od 24 ur, smo anali­ zirali korelacijo med padavinami, izmerjenimi na letališču Brnik, in ostalimi postajami. Ana­ liza je izdelana za mesečne vsote padavin. Rezultati so pokazali dobro ujemanje podat­ kov, saj so bili koeficienti korelacije večji od 0, 86 . 1. Srednji mesečni padavinski podatki za postaji Brnik in Ambrož pod Krvavcem za obdobje 1970-2006. r = 0.905321 2. Srednji mesečni padavinski podatki za postaji Brnik in Primskovo za obdobje 1970-2006. r = 0.898981 3. Srednji mesečni padavinski podatki za postaji Brnik in Brezovico za obdobje 1970- 2006. r = 0.861473 4. Srednji mesečni padavinski podatki za postaji Brnik in Šentvid za obdobje 1970- 2006. r = 0.869406 5. Srednji mesečni padavinski podatki za postaji Brnik in Vodice za obdobje 2003- 2006. r = 0.899443 Analiza tudi kaže, da so bile na Brniku izmer­ jene nekoliko večje vrednosti padavin kot na ostalih postajah. Za postajo na letališču Brnik smo nato izdelali še verjetnostno analizo za pojav padavin kraj­ šega trajanja. Rezultati so v preglednici 2. Analizirali smo tudi celoten vzorec podatkov za padavinsko postajo na Brniku. Obravnavali smo dogodke maksimalnih letnih dnevnih padavin in število dogodkov dnevnih padavin, večjih od 66 mm (dveletna povratna doba). Omenjenih dogodkov je bilo v 37 letih 26 in v zadnjih 10 letih samo pet. Vsekakor gre za redek pojav; dejanskih primerov razlivanja vode po terenu je bilo dosti manj ob upošte­ vanju vpliva vlage v tleh na pojav poplav. Največ enodnevnih padavin je padlo leta 1990 (102 mm), kar pomeni pojav s približno 10-letno povratno dobo. Pojavi s petletno po­ vratno dobo so bili 4. Na območju preprosto ni bilo padavin, ki bi lahko povzročile pojav toka vode po dolini. Občasno je bila tako poplav­ ljena le okolica kotanje. Postaja: BRNIK-LETALIŠČE Obdobje: 1 970 -1993 Višina padavin (mm) trajanje padavin 1 leto 2 leti 5 let PO 10 let /RATNA DO 2 5 let BA 50 let 100 let 2 5 0 let 5 min 5 7 9 10 12 13 15 16 mm 10 min 8 10 13 16 18 20 22 25 mm 15 min 10 13 17 20 24 26 29 32 mm 20 min 11 15 20 24 28 31 34 39 mm 30 min 13 18 24 28 34 37 41 46 mm 45 min 16 21 28 32 38 42 46 51 mm 60 min 18 23 31 35 42 46 51 57 mm 90 min 20 26 34 40 47 52 57 64 mm 120 min 21 28 38 44 52 58 64 71 mm 180 min 24 32 43 50 60 66 73 82 mm 240 min 27 36 48 56 66 73 81 90 mm 300 min 29 39 52 61 72 80 89 100 mm 360 min 30 41 55 65 77 85 94 106 mm 540 min 34 46 62 73 86 96 106 119 mm 720 min 41 52 69 79 93 103 113 126 mm 900 min 45 57 74 85 99 109 119 133 mm 1080 min 49 61 78 88 102 113 123 136 mm 1440 min 52 66 85 97 113 124 136 151 mm Preglednica 2 • Povratne dobe za ekstremne padavine 4 « HIDROLOŠKI MODEL Hidrološki model je bil izdelan na podlagi ana­ lize prispevnih površin, pedološke karte, rabe površin in terenskih meritev pronicanja vode. 4.1 MERITVE INFILTRACIJE VODE Metodologija dela in uporabljeni instrumentarij Za meritve infiltracije smo uporabili mini disk infiltrometer proizvajalca Decagon, katerega delovanje temelji na dejstvu, da je v nezasi­ ćeni zemljini tlak manjši od atmosferskega, zato so tla sposobna črpati vodo iz infiltro- metra. Na podlagi meritev smo določili koefi­ cient prepustnosti k, in sicer z infiltrometrom Ml (0,5 srka) in M2 (2,0 srka), v odvisnosti od lastnosti tal. Izbrali smo deset merskih mest glede na posamezno rabo tal in velikost obravnava­ nega območja naselja Zapoge v občini Vo­ dice. Za izračun koeficienta prepustnosti k smo uporabili metodo Zhanga (1997), ki zahteva meritev kumulativne infiltracije v odvisnosti od časa. Podatki, zbrani v preglednici 3, kažejo na izredno nizko prepustnost gozdnih tal na pobočju Zapoškega hriba. Tla na travnikih so tisočkrat bolj prepustna. Tla v ponikovalni kotanji so tudi zelo prepustna, v zgornjem delu kotanje tudi desetkrat bolj kot na travniku. Problematična je prepustnost tal na spod­ njem delu kotanje, ki je desetkrat manjša in praktično enaka kot na travniku. Vzrok je v spuščanju odplak v kotanjo, ki so v večji meri zablatile dno kotanje, tako da se v tem delu voda zadržuje dlje. Zato lahko pričakujemo večje dotoke vode samo na z gozdom po­ raščenih pobočjih Zapoškega hriba in v delu vasi s kanalizacijo. Travniki infilfrirajo v pov­ prečju 2,5*10-4*3600 = 0,9 cm vode na uro ali 9 mm, kar je dovolj, da vsakoletne visoke vode na tem območju poniknejo. Požiralna sposobnost kotanje na nezablatenem delu je 1,54*10-3*3600 = 5,544 cm na uro. Po­ vršina celotne kotanje je 1200 m2, nezab- latenega dela pa 900 m2. Tako lahko raču­ namo s ponikovalno sposobnostjo kotanje 900*55,44 = 49890 l/uro ali približno 50 m3 na uro. Slika 2 • Merilna mesta infiltracije MM X Y z Raba hs A C k [cm/s] T_01 5459537 5114544 409 G ozd 2.00 8.1 3 .00E -05 3.70E-06 T_02 5459563 5114519 466 G ozd 2.00 8.1 8 .00E -06 9.88E-07 T _03 5459476 5114625 376 T ra vn ik 0 .50 9.1 2 .60E -03 2.86E-04 T _04 5459410 5114815 376 T ra vn ik 0 .50 9.1 4 .80E -03 5.27E-04 T _05 5459269 5114037 338 T ra vn ik 0 .50 9.1 9 .60E -03 1.05E-03 T 06 5459287 5115082 338 M očv irska trava 0.50 9.1 4 .90E -03 5.38E-04 T 07 5459289 5115093 338 M očv irska trava 0.50 9.1 1.40E-02 1.54E-03 T 08 5459263 5115371 339 T ra vn ik 0 .50 9.1 4 .10E -03 4.51 E-04 T 09 5459342 5115435 340 T ra vn ik 0 .50 9.1 2 .70E -03 2.97E-04 T J O 5459369 5114957 338 T ra vn ik 0 .50 9.1 9 .50E -03 1.04E-03 Preglednica 3 • Pregled vseh meritev in vrednosti koeficientov infiltracije (cm /s) za posamezna merska mesta Gozd Gozd Travnik Travnik Travnik Močvirska Močvirska Travnik Travnik Travnik trava trava R a b a t a l Slika 3 • Vrednosti koeficienta infiltracije posameznih merskih mest 5 * MODEL HEC-HMS 3.1.0 Program HEC-1 je eden najstarejših in najbolj znanih programov za simulacijo padavin­ skega odtoka s povodja. Nova verzija progra­ ma HEC-HMS je prilagojena novi računalniški opremi in delu z okni. Program je v bistvu na­ menjen modeliranju padavinskega odtoka s povodij. Vključuje tako naravni in umetni odtok s povodij kot zaloge vode na velikih rečnih povodjih ter poplave. Projektje zaključena celota različnih modelov in podatkov, ki jih potrebujemo za simulacijo površinskega odtoka z določenega povodja. Za projekt kot zaključeno celoto so potrebni vsaj trije osnovni modeli: model povodja, me­ teorološki model in kontrolni model, ki skupaj tvorijo podatke, kijih potrebujemo za izračun. Posebno pozornost pri programu HEC-HMS je treba nameniti vnosu padavinskih podatkov. Pri modelu povodja je treba vrisati shemo po­ vodja, da se lahko v naslednjem koraku vnesejo potrebni parametri za izračun. Za me­ teorološki model je treba za posamezna pod- povodja določiti padavine, k ijih bo program uporabil za izračun. Kontrolni model določa časovne parametre modela, tj. računski inter­ val ter začetek in konec simulacije. Rezultati izračuna se lahko izpišejo v grafični in tabela­ rični obliki. Pri grafičnem izpisu se hidrogram lahko izriše samo za posamezni element, medtem ko se je v programu proHECl lahko določilo, kateri hidrogrami naj se izrišejo. Zaenkrat je HEC-HMS, kar se tiče izpisa rezul­ tatov, še nekoliko okoren, saj ima manj možnosti izbire načina izpisa v primerjavi s prejšnjim programom ProHECl. Za naprednejši prikaz rezultatov so v Hidro­ loškem inženirskem centru (HEC) razvili pro­ gram HEC-DSSVue, ki omogoča enostavno prikazovanje preglednic in risanje poljubnih hidrogramov ter enostavno popravljanje dato­ tek HEC-DSS. Rezultati izračuna za posamezne povratne dobe in za celotno območje po posameznih prispevnih površinah so prikazani na sliki 4 in v preglednici 4. povratna doba Slika 4 * Volumen vode površinskega odtoka s površin Pb in Pc 100 let 5 0 let 10 let 5 let 2 leti P4b 9.800 8.600 6.100 4.800 1.900 P4C 17.100 15.000 10.200 7.900 2.800 Preglednica 4 • Volumen vode v m3 površinskega odtoka s površin Pb in Pc 6 «ANALIZA POPLAV Analiza poplav je bila opravljena na podlagi hidroloških in morfoloških analiz ter meritev ključnih podatkov na terenu. 6.1 MERITVE TERENA Meritve na terenu smo izvedli 8. marca 2007. Teren smo merili z optičnim nivelirjem Leica NA730, kije najpreciznejši nivelirs 30-kratno povečavo in zadovoljuje najvišje standarde za gradbene, inženirske in topografske potrebe. Iz prvega stojišča smo v 19 točkah izmerili nadmorsko višino terena. Iz drugega stojišča smo teren izmerili v štirih točkah. Koordinate vseh točk smo določili s pomočjo GPS-a znamke Leica GS20 PDM, ki meri z na­ tančnostjo do 30 cm pri naknadni obdelavi in omogoča meritve na -2 0 °C do +55 °C, tudi pri vlažnosti 99 %. Izmerjene kote smo pre­ računali glede na nadmorsko višino jaška in dobili kote nadmorske višine terena v 25 točkah, slika 5. Na podlagi geodetske izmere je bila določena kota reperja na pokrovu jaška 334,93 in izdelane karte z izmerjenimi vred­ nostmi, prikazanimi na sliki 5. Na podlagi geodetske izmere obravnavanega območja je bila izdelana karta poplavnih ob­ močij pri koti 335,80 in 335,40, slika 7. Kota 335,80 je privzeta kot kota poplavnosti za današnje stanje, ko vodo zadržuje nasip na bližnjem travniku. Kota 335,40 pa je opre­ deljena z nivojem terena, če bi bil nasip popol­ noma odstranjen v svojem najnižjem delu. Pri koti 335,40 je poplavljeno 1,3 ha površin in pri koti 335,8 še dodatnih 1,19 ha, kar skupaj znaša 2,54 ha poplavljenih površin. Na podlagi meritev na terenu in razpoložljivih podatkov je bil izdelan diagram gladine vode v odvisnosti od akumulirane vode v kotanji, slika 6. Maksimalna kota zajezbe, brez odtoka zunaj območja, znaša 335,80 in volumen zbrane vode 7400 m3. Pri tem poplava za­ jame območje, prikazano na sliki 7. Kotanja požira relativno majhne količine vode 50 m3 na uro, to pa pomeni, da je za popolno iz­ praznitev kotanje potrebnih 148 ur. d ......... . I ft u Slika 5 • Podatki meritev terena, relativna odstopanja od reperja na jašku kanalizacije Slika 6 • Volumen vode, zbrane na obravnavanem območju, v odvisnosti od kote gladine vode Lw. T:4£7ofta Slika 7 • Poplavno območje zazidalnega načrta Zapoge 1 pri kotah 335,8 m in 335 ,4 m 180 Gradbeni vestnik • letnik 56 • julij 2007 7 • PREDLOG UKREPOV ZA ZAGOTAVLJANJE POPLAVNE VARNOSTI NA OBMOČJU LOKACIJSKEGA NAČRTA ZAPOGE 1 Za poplavno varnost in zaščito načrtovanih objektov na zazidalnem območju Zapoge 1 predlagamo več različnih ukrepov. Del ukre­ pov bodo morali izpeljati sami investitorji objektov, drugi ukrepi so v pristojnosti občine. 1. Za potrebe zagotavljanja poplavne varnosti je treba objekte na območju dvigniti nad najvišjo koto ojezeritve območja. Dolina je v celoti blago nagnjena v smeri zahod-vzhod in je tako najvišja kota pogojena z minimalno koto cestišča ceste, ki na vzhodnem delu po­ vezuje Zapoge z Dornicami. Predlagamo izgradnjo objektov z visokim pritličjem, tako da so tla v pritličju vsaj pol metra nad koto poplavne vode. Kota pritličja naj bi tako bila na koti 336,2 ali 1,35 m nad reperjem, kije na zgornji plošči jaška. Pri tem morajo biti temelji in talna plošča dobro izolirani. Vsi priključki - vodovod, kanalizacija, elektrika, telefon in podobno - morajo biti speljani v vodotesnih vodih ali nad terenom. Dostopna cesta se lahko dvigne do kote 335,90 z obvezno ure­ ditvijo prepustov. Treba je vgraditi več cevnih prepustov s premerom cevi vsaj 50 cm ali zgraditi premostitev. 2. Dno doline z najnižjimi kotami poteka zvezno in naravno od zahoda proti vzhodu približno po trasi nadzemnega električnega voda. Dno je prekinjeno z nasipi cest in ureje­ nim kanalom potoka, ki ponikuje na polju v neposredni bližini kotanje. Omenjeni potok se je z nanašanjem sedimentov in urejanjem dvignil nad okoliški teren in oblikoval sedem­ deset centimetrov visok nasip. Cesta Zapoge- Dornice (vzhod) tudi poteka v nasipu, vi­ sokem do osemdeset centimetrov in nasip na cesti Zapoge-Dornice (zahod) je še višji. Omenjeni nasipi preprečujejo dotoke z za­ hoda in zadržujejo odtok z obravnavanega območja proti vzhodu. Nujno je treba prepre­ čiti nadaljnji dvig omenjenih nasipov in vgra­ diti v cestne nasipe ustrezne prepuste. Tudi površina terena v samem ureditvenem ob­ močju se ne sme nasipati, ker bo tako moten naraven odtok vode. Pri možnem katastrofal­ nem pojavu s povratno dobo sto in več let bi zadržana voda namreč lahko prelila nasipe in povzročila porušitvene valove. Porušitveni val zaradi porušitve nasipa Zapoge-Dornice (zahod) bi lahko ogrozil objekte v obravna­ vanem območju. Z vgradnjo prepustov v nasipu ceste Zapoge-Dornice bi omogočili dotok vode po dolini in se izognili pojavom nevarnih porušitvenih valov. S tem bi se izo­ gnili možnosti porušitve nasipa, obenem pa bi nekoliko povečali poplavnost območja pri manjših pojavih. 3. Poplavna varnost objektov se bo izdatno izboljšala z odstranitvijo nasipa, po katerem v ponikovalnico teče potok z Zapoškega hriba, odvozom materiala, naloženega na južnem robu ponikovalne jame, in vgradnjo prepustov na cesti Zapoge-Dornice (vzhod). Na ta način bi se kota poplav na obravnavanem območju lahko spustila za 35 cm, to je na koto 335,35 (kota terena ob nasipu potoka), kar bi znatno zmanjšalo obseg poplav. Kota cestišča ceste Zapoge-Dornice (vzhod) je 335,18 in terena ob cesti 334,39, slika 5. Odtok bi bil z obravnavanega območja nemoten, tudi če prepust na cesti ne bi bil zgrajen. 4. V kotanji je treba postaviti vodomerno lato in opozorilni sistem, ki bo opozarjal prebivalce takoj, ko gladina v kotanji preseže rob kotanje in začne poplavljati. Pri tem je treba ogroženim prebivalcem pripraviti tudi ustrezna navodila. Takrat bo treba pospraviti dvorišča, umakniti vozila, pripraviti škornje in podobno. 5. Odtok kanalizacije se mora odstraniti iz kotanje. Sedimenti in hraniva iz kanalizacije namreč povzročajo intenzivno zarast in za- blatenje dna kotanje, posledično pa zmanj­ šano ponikanje vode in tako bolj pogoste poplave. 6. Dodatno odvajanje meteorne vode z okoliških površin v kotanjo bo tudi poslabšalo poplavno varnost na območju. Za odvajanje meteornih voda z območja predlagamo izgradnjo kanalizacije ali odprtega kanala po trasi suhega vodotoka pod avtocesto do Gameljščice. Pričakovani pretoki s 100-letno povratno dobo namreč presegajo 30 m3/s v prerezu Zapog oziroma 35 m3/s v profilu avtoceste. Z manjšim razlivanjem in poplav­ ljanjem površin se lahko omenjeni poplavni pretoki izdatno zmanjšajo. Na ta način bi lahko dosegli boljšo poplavno varnost celotne doline, vključno z naseljem Hraše. 8 • ZAHVALA Zahvaljujemo se naročniku projekta, DOMPLAN d.d., Kranj, kije omogočil izvedbo hidrološko-hidravlične študije, ki predstavlja koristen prispevek k zagotavljanju poplavne varnosti. 9 • LITERATURA Brilly M. Priročnik za program HEC-1. Univerzitetni učbenik, UL FGG, Ljubljana, 1993. Brilly M., Šraj M. Osnove hidrologije. Univerzitetni učbenik, UL FGG, Ljubljana, 2005. Brilly M., Šraj M. Modeliranje površinskega odtoka in navodila za program HEC-HMS. Učbenik, UL FGG, Ljubljana, 2005. Decagon Devices, Inc. Mini Disk Infiltrometer. User's Manual. Version 3,2006. US Army Corps of Engineers. HEC-HMS Hydrologie Modeling System. Technical Reference Manual, ZDA, 2000. US Army Corps of Engineers. Engineering and design: Flood runoff analysis. Engineer manual EM 1110-2-1417, Office of chief of engineers, Washington, 1994. SPREMEMBE PRI GRADNJI PREDORA ŠENTVID CHANGES DURING CONSTRUCTION OF THE ŠENTVID TUNNEL dr. Andreja Popit, univ. dipl. inž. geol. Strokovni članek i m SCT, Ljubljana UDK 624.195 Povzetek | Predorski cevi potekata med Šentvidom in Pržanjem v dolžini 1030 m (leva cev) in 1060 m (desna cev). Za predorske strokovnjake SCT je gradnja tripasovnega predora s kaverno in polnim priključkom na Celovško cesto že od vsega začetka velik izziv, ne le zaradi tako edinstvenega objekta, am pak predvsem zaradi zahtevnosti gradnje v močno tektoniziranih permokarbonskih kamninah. Prav zaradi kompleksnih geoloških razm erje bilo treba stalno prilagajati način gradnje in podporne ukrepe. Za napredovanje izkopa je bilo potrebno ojačevanje stropa in bokov predora z vgradnjo sulic ali cevnega ščita in sistem atično varovanje izkopnega čela z vgradnjo sider. Izkop sm o izvajali v bistveno več fazah, podaljšali smo odseke z začasnim talnim obokom, skrajšali korake napredovanja v kaloti, stopnici in talnem oboku ter skrajšali razdaljo kalota - talni obok in primarno podgradnjo ojačevali z dodatnim i sidri. Summary I The tunnel connects Šentvid w ith Pržanj and consists o f two tubes of 1030 m (le ft) and 1060 m (right). The construction of the three-lane tunnel w ith connecting caverns and ramp tunnels is a big challenge to SCT engineers, both in term s of building such an unique object and excavating it in highly tectonized Permo- Carboniferous rocks. Constant adjustm ents in construction procedure and support measures were due to complex geological conditions in the rock mass. It was necessary to proceed the excavation w ith reinforced fore poling and pipe roof as well as system a­ tica lly stabilize the working face by a great number of rock bolts, even under a pipe roof. A number of the excavation sequences at the top heading w as increased; the round lengths were shortened as well as the lengths between the top-heading and the invert. The support elements designed in the tunnel profiles needed reinforcing during the execution o f the works. 1 • UVOD V letih 1991 in 2003 so se za potrebe izgrad­ nje predora Šentvid, na AC odseku Šentvid - Koseze, izvajale geološko-geotehnične raz­ iskave, ki so jih naredili Inštitut za geologijo, geotehniko in geofiziko (IGGG), Geološki zavod Slovenije (GeoZS) in Zavod za gradbe­ ništvo (ZAG). Izvedene so bile terenske raziskave, in sicer inženirsko-geološko in hidrogeološko kartiranje hribine, vrtanje vrtin (12 strukturnih in 8 geomehanskih), pre­ iskave vrtin (presiometrične meritve, nali- valni poizkusi, meritve nivojev podzemne vode v piezometrih), geofizikalne raziskave (geoseizmika, geoelektrika) in laboratorijske analize vzorcev kamnin (geomehanske in mineraloške) (ZAG, 2002), (ZAG, 2003). Ocene geomehanskih parametrov kamnin so bile osnova za projektiranje predora in za določitev načina izkopavanja. Za projek­ tiranje predora v prelomnih conah so med najpomembnejšimi karakteristikami: trdnost hribinske mase, deformacijske lastnosti kamnin in primarno napetostno stanje v hribini (Gorički, 2006). V projektu za razpis (PZR) sta bili predvideni dve dvopasovni cevi, oziroma v primeru ugodnih geoloških in geomehanskih razmer leva dvopasovna cev in desna tripasovna cev s kaverno in priključkom na Celovško cesto (DARS, 2004). Dars je 4. novembra 2004 sklenil pogodbo za gradnjo predora Šentvid z izvajalcema SCT Ljubljana (vodilni partner) in Primorje Ajdovščina. Že z razpi­ som je bilo opredeljeno, da se bo investitor o končni podobi predora odločil med samo gradnjo. Tako je investitor z namenom, da se ugotovi izvedljivost kavern in njuno najpri­ mernejšo lokacijo naročil dodatne geološko- geomehanske raziskave z raziskovalnim ro­ vom. SCT je pričel izkop raziskovalnega rova aprila 2004 in ga dokončal decembra 2004, prvi izsledki raziskav pa so bili objavljeni januarja 2005. Izkop predora je SCT pričel novembra 2004, in sicer sprva le dvopasov- ne cevi iz šentviške smeri. Natančnejše študije prometnih obremenitev kakor tudi geoloških, geomehanskih in hidrogeoloških razmer na podlagi izsledkov raziskovalnega rova so naročnika kasneje privedle do odločitve, da bosta obe predorski cevi tri- pasovni s kaverno in priključkom na Celov­ ško cesto. SCT je nato junija 2005 pričel iz­ kop obeh tripasovnih cevi iz pržanjske smeri. Predor Šentvid se gradi po Novi avstrijski metodi (NATM), po kateri se na osnovi kontinuiranega opazovanja deformacij hri- binske mase v okolici predora preverja stabil- 2 • GEOLOŠKA ZGRADBA V TRASI PREDORA Geološka strukturna zgradba v trasi predora je bila v razpisni dokumentaciji (PZR) inter­ pretirana kot večja sinklinalna guba permo- karbonskih plasti, ki je razkosana z nariva- njem treh tektonskih lusk in s premiki ob subvertikalnih prelomih dinarske in prečno dinarske smeri ter smeri sever - jug (DARS, 2004). V trasi predora so bile predvidene naslednje litološke enote: muljevec in glinasti skrilavec z več metrov debelimi plastmi peščenjaka (mu-gs CP), menjavanje glina­ stega skrilavca in skrilavega meljevca (centi­ meter - decimeter debele plasti) s peščenja­ kom (pem CP) in tektonska glina (ZAG, 2002), (ZAG, 2003), (DARS, 2004). Da je geotektonska zgradba šentviškega hriba kompleksnejša od predvidene v PZR, seje pokazalo že ob izkopavanju raziskoval­ nega rova, ki je bil izveden za potrebe študije izvedljivosti kavern in iskanja njune najpri­ mernejše lokacije. Prvi izsledki geoloških in geotehničnih raziskav so bili objavljeni ja ­ nuarja 2005 (Elea iC, 2005), medtem koje bil SCT uveden v gradnjo predora že novem­ bra 2004. Pri izkopavanju obeh glavnih cevi smo pogosto naleteli na tektonizirane kam­ nine. Traso predora namreč seka več prelo­ mov in narivnic, ob katerih so kamnine raz­ pokane in zdrobljene. Pogosto smo naleteli tudi na večje prelomne in narivne cone, v katerih so bile kamnine spremenjene v tektonski zdrob oziroma tektonsko glino z izredno slabimi geomehanskimi lastnostmi (IRGO Consulting, 2006). Ovire pri izkopa­ 3 • PRILAGODITVE PODPORNIH UKREPOV IN NAČINA GRADNJE PREDORA Na podlagi avstrijskega standarda ÖNORM B 2203 (ÖNORM, 1994) so bile predvidene: hri- binska kategorija PC na območju portalov, SCC na območju nizkega nadkritja, B2 v območju močno strukturno poškodovane hribine, C2 v hribini, kjer se v času izkopa pojavijo povečana napetostna stanja in C3 v hribini, kjer se v času izkopa pojavijo močno povečana napetostna stanja. V dvopasovnem predoru je bila predvidena parkirna niša, na stičiščih glavnih in priključnih cevi pa kaverni, ki sta sestavljeni iz treh različnih tipskih pro­ filov. Izkopavanje predora v močno tektoniziranih permokarbonskih kamninah je zahtevalo stalno prilagajanje načina gradnje in pod­ pornih ukrepov, da smo lahko zagotovili stabilnost primarne predorske obloge in ustrezno poskrbeli za varnost. Na 76 % dol­ žine predora smo naleteli na modificirane hribinske kategorije, kar pomeni, da so iz- kopna dela potekala počasneje, kot je bilo predvideno oziroma smo morali primarno podgradnjo ojačati z dodatnimi podpornimi ukrepi. Predor smo izkopavali večinoma z bagrsko žlico in hidravličnim kladivom, medtem ko smo miniranje lahko izvajali le v zanemar­ ljivem obsegu. Za varno napredovanje izkopa smo morali izkopno čelo sistematično stabili­ zirati z večjim številom sider dolžine 9-12 m, tako da so se prekrivala v dolžini najmanj 5 m, medtem koje bilo sidranje čela po PZR pred­ videno le po potrebi, brez navedbe količin. Sistematično varovanje čela smo izvajali tudi na odsekih, kjer smo vgrajevali cevni ščit. Povprečna gostota sider je bila 4 -3 0 m/m. V trasi predora so tektonizirane kamnine, kijih pogosto sekajo narivi, prelomi in prelomne cone, zato smo za napredovanje izkopa mo­ rali ojačevati strop in boke predora s sulicami ali cevnim ščitom (slika 1) in v nekaterih nost primarne predorske obloge. Preučevanje širjenja sekundarnega napetostnega in de­ formacijskega polja okrog predorske cevi omogoča pravočasno in ustrezno prilaga­ janje podpornih ukrepov in načina gradnje. Tako je dosežena najbolj stabilna in ekonomična predorska obloga. vanju so povzročali tudi dotoki vode, ki so že tako oslabljeni hribini zaradi tektonske po- škodovanosti še dodatno povzročali nesta­ bilnosti izkopnega čela. Tudi raziskave avstrijskih raziskovalcev (Pöschl, 2006), (Schubert, 2006), ki so na podlagi geološke in geotehnične spremljave izkopa raziskovalnega rova ter obeh glavnih cevi predora izdelali geotehnični model za prognozo geotehničnih razmer za širitev ka­ vern in izkop priključnih cevi, so pokazale, da je tektonski model hribine bistveno bolj kom­ pleksen, kot je bilo predvideno. Natančnost napovedi posameznih geoloških modelov (Pöschl, 2006) so ocenili z oceno 1 do 10, kjer so model 2002, ki je bil znan v času raz­ pisne dokumentacije, ocenili z oceno 3, geo­ loški model 2005 po izkopu raziskovalnega rova z oceno 7, geološki model 2006, ki pri­ kazuje dejansko stanje ob izkopavanju glav­ nih predorskih cevi, pa z oceno 9. odsekih C2, C3 in odstavni niši zamenjati sulice s cevnim ščitom. Cevni ščit je bil po PZR predviden le v katego­ rijah PC in SCC v dolžini 320 m, dejansko pa smo ga izvedli tudi na nekaterih odsekih C2, C3 in odstavne niše v skupni dolžini 866 m. V primerjavi s predvidenim po PZR smo ga vgradili skoraj trikrat več (slika 1). Hribinske kategorije na posameznih odsekih so bile bistveno zahtevnejše od predvidenih po PZR, zato je bilo treba posamezne tipske profile primarne podgradnje tako dvopasov- nega in tripasovnega predora kot tudi kavern ojačiti z dodatnimi sidri. V preglednici 1 je prikazano ojačenje primarne predorske ob­ loge v kavernah. Gostota sider v desni kaverni je bila na vseh treh odsekih (K-l A, K-2A, K-3A) večja za 99-114 m/m, medtem koje bila na 70 % dolžine leve kaverne gostota sider večja za 65 -7 9 m/m. Kljub sistematičnemu sidranju čela pred iz­ kopom naslednjega koraka, ojačevanju stro­ pa in bokov predora s sulicami in cevnim šči­ tom ter večfaznemu izkopavanju so se zaradi tektonsko poškodovanih kamnin pojavljali Gostota cevnega Sčita po odsekih v (m/m) Dolžine primerjanih odsekov (m) Slika 1 • Odseki s cevnim ščitom (črni stolpci) in tisti predvideni po PZR (beli stolpci s črno obrobo): (a) leva cev - sever, (b) desna cev - sever, (c) leva cev - jug in (d) desna cev - jug. Primerjava je bila narejena po odsekih na podlagi vzdolžnih profilov za obe predorski cevi. Razdalja med kaloto in talnim obokom po odsekih Dolžine primerjanih odsekov (m) Slika 3 • Dejanske razdalje kalota - talni obok (črni stolpci) in razdalje, predvidene po PZR (beli stolpci s črno obrobo) po odsekih: (a ) leva cev - sever, (b) desna cev - sever, (c) leva cev - jug in (d) desna cev - jug. zruški na vseh štirih izkopnih čelih, celo na območ­ ju, kjer je bil vgrajen cevni ščit. Skupno seje vsulo kar 45 zruškov, od tega 31 v levi cevi. Za sanacijo smo vgradili dodatna sidra, podporne palice, su­ lice, mreže, brizgan beton ali cevni ščit. Slika 2 • Število izkopnih faz v kaloti v primeru hribinske kategorije C2 tripasovnega predora: (a ) PZR - 3 faze za izkop kalote in 1 faza za izkop podpornega jedra, (b) dejansko - 9 faz za izkop kalote in 6 faz za izkop podpornega jedra. Gostota sider v kaverni po PZR (m /m ) Dejanska gostota sider v kav erni (m /m ) leva desna leva desna K-1A K-2A I K-3A K-1A I K-2A K-3A K-1A K-2A K-3A K-1A K-2A K-3A 400,4 398,3 340 336,6 337,8 282,4 372 463,6 418,6 450,8 437,1 389,4 Razlika v gostoti sider: dejansko - PZR (m /m ) -2 8 65,3 78,6 114,2 99,3 107 Razlika v gostoti sider: dejansko - PZR (%) -7 16 23 34 29 38 Preglednica 1 •Gostota sider v kavernah (m /m ) Ob prilagajanju podpornih ukrepov dejan­ skim geološkim razmeram v hribini smo hkrati prilagajali tudi način gradnje pre­ dora, kar je vplivalo na manjšo hitrost izkopnih del. V močno tektoniziranih kamninah je bil mogoč le postopen izkop v več fazah (slika 2). V hribinskih katego­ rijah PC, C2, C3, odstavni niši in kaverni A naj bi izkop za vgradnjo predorskega loka potekal predvidoma v 3 fazah, v kategoriji SCC tripasovnega predora v 2 fazah, jedro pa naj bi bilo v vseh omenjenih kategorijah izkopano v 1 fazi. Dejansko smo izkop izvajali v bistveno več fazah, kot je bilo predvideno po PZR. Izkop kalote v katego­ rijah PC, C2 in C3je potekal pogosto v več kot 7 fazah, jedro pa v več kot 5 fazah. V kategoriji SCC je izkop kalote potekal povprečno v 11 fazah, izkop jedra pa povprečno v 6 fazah. Dolžine korakov za izkop kalote, stopnice in talnega oboka smo v tektoniziranih kamninah skrajšali. Začasni talni obok je bil v razpisni dokumentaciji predviden le v kategorijah PC in SCC tripasovnega pre­ dora (dolžina koraka v PZR za kategorijo PC dvopasovnega predora ni bila po­ dana), dejansko pa smo ga v dvopa- sovnem predoru izvedli v dolžini 344 m. Skupno smo ga izvedli za 390 m več. Predvidena razdalja kalota - talni obok v hribinski kategoriji B2 je bila 200 m, 02 150 m in SCC 60 m, v ostalih kategorijah pa 30 m. Le-te smo morali zaradi geolo­ ških razmer v trasi predora skrajšati za več kot polovico, kar na 58 % dolžine predora (stanje do konca maja 2006, slika 3). Zaradi stalnega prilagajanja načina grad­ nje in podpornih ukrepov dejanskim geotektonskim razmeram v trasi predora je bila hitrost dnevnih napredkov manjša. Za izkop in primarno podgradnjo glavnih predorski cevi je bilo v projektu za razpis predvidenih 8-10 mesecev, dejansko pa smo primarno podgradnjo zaključili po skoraj 31 mesecih od uvedbe v delo. 4 »SKLEP Hribinske kategorije in način gradnje predora smo prilagajali dejanskim geološkim raz­ meram v trasi predora. Za napredovanje iz­ kopa je bilo treba močno ojačevati strop (slika 4) in boke predora (slika 5) z vgradnjo sulic ali cevnega ščita in sistematično varovati čelo izkopa z vgradnjo sider, mrež in brizganega betona, vendar so se kljub temu pogosto po­ javljali zruški na vseh štirih izkopnih čelih v pre­ doru. Izkop predora smo izvajali v bistveno več fazah, kot je bilo predvideno v PZR. Poleg navedenega so bili izvajani ukrepi, kot so krajšanje izkopnega koraka pri napredovanju v kaloti, stopnici in talnem oboku, podaljševanje odsekov z začasnim talnim obokom, skraj­ šanje razdalje kalota - talni obok ter ojačenje primarne predorske obloge z dodatnimi sidri, zelo pogosti. Posledica vseh sprememb je bila manjša hitrost dnevnih napredkov in temu primerno večje zamude pri izkopnih delih ter občutno povečane količine vgrajenih pod­ pornih elementov. Slika 4 • Sidra v kaloti kaverne Slika 5 • Vgrajevanje sider v stopnici tripasovnega predora 5 »LITERATURA Dars, PZR - projekt za razpis za predor Šentvid, 2004. Elea iC, Predor Šentvid, Priključni kaverni, Študija izvedljivosti, Poročilo št. 415484P, 2005. Gorički, A., Rachaniotis, N., Hoek, E., Marinos, R, Tsotsos, S., Schubert, W„ Support decision criteria for tunnels in fault zones, Felsbau 24, No. 5, 51-57,2006. IRGO Consulting, Geoinženiring, Elea iC, Geološko-geotehnična poročila gradnje predora Šentvid, poročila 1-115.2005,2006. ÖN0RM B 2203, Untertagebauarbeiten - Werkvertragsnorm, Österreichisches Normungsinstitut, Wien, 1994. Pöschl, l„ Genser, W., Kleberger, J., Development of a high-value geological model for cavern design in faulted rock mass, Felsbau 24, No. 5, 28-32,2006. Schubert, P., Žigon, A., Vergeiner, R„ Entscheidungskriterien für die Planung zweier 360 m2 Kavernen in Slowenien, Felsbau 24, No. 5 ,38-43,2006. ZAG, Dopolnilne geološko-geomehanske raziskave za PGD, PZI predora Šentvid. Poročilo št. P0013.0112,2002. ZAG, iC, Pregled geoloških in geomehanskih podatkov o trasi predora. Poročilo št. P803-750-2,2003. KOLEDAR PRIREDITEV 10.-13.12.2007 5th International Symposium on Environmental Hydrology and 5th Regional Conference on Civil Engineering Technology Kairo, Egipt w w w .g e o c itie s .c o m /in ts y m p 5 _ c o n f5 /S e p te m b e r2 0 0 7 # 3 7th International Symposium on Cable Dynamics Dunaj, Avstrija w w w .a im o n te fio re .o rg /ca b le / 9.-12.4.3008 17.-18.9.2007 m GEOCongress 2008 5th International Conference on current and future trends in Bridge Design, Construction and Manitenance Peking, K itajska w w w .a s c e .o rg /file s /p d f/c o n fe re n c e s /b r id g e s c a llfo rp a p e rs .p d f The Challenge of Sustainabiliby in the Geoenvironment Annuc Congress of the Geo-Institute of ASCE N ew Orleans, Lou is iana , ZDA w w w .a d sc -ia fd .c o m /file s /p u b lic /G e o C o n g re ss 2 0 0 8 .p d f 18.-21.9.2007 21.-25.4.2008 The Eleventh International Conference on Civil, Structural and Environmental Engineering Computing St Ju lians , Malta w w w .c iv il-c o m p .c o m /c o n fo rc o n ta c t ■ ■ TRA2008 2nd Transport Research Arena (TRA) L jub ljana, S lovenija w w w .fracon fe rence .com BBB— ^ m 18.-21.5.2008 S IABSE Symposium International Association for Bridge and Structural Engineering W eim ar, Nem čija w w w .iab se 20 07 .de WM EM08 The Inaugural International Conference of the Engineering Mechanics Institute M inneapo lis /M inneso ta , ZDA w w w .cc e .u m n .e d u /co n fe re n c e s /e m 0 8 24.-27.9.2007 4.-6.6.2008 1 14th European Conference on Soil Mechanics and Geotechnical Engineering: Geotechnical Engineering in Urban Environments M adrid, Španija w w w .ecsm ge 20 07 .o rg IABSE Conference ICT for Bridges, Buildings and Construction Practice Helsinki, Finska w w w .iabse .o rg 26.-28.9.2007 30.6.-4.7.2008 12th International Congress: Polymer in Concrete (ICOIC'07) ™ C huncheon, Južna Koreja h ttp :// ic p ic .ko n g w o n .a c .k r 10th International Symposium on Landslides and Engineered Slopes Xi'an, K itajska 6.-10.10.2007 w w w .lan ds lide .iw h r.com _ _______ Dunaj, Avstrija w w w .ib tta .o rg 18.-19.10.2007 29. Zborovanje gradbenih konstruktorjev Slovenije Hotel Golf, Bled, S lovenija jlopa tic@ fgg.un i-lj.s i 5.-6.11.2007 RIMC07 3. Mednarodni znanstveni in strokovni kongres upravljavcev železniške infrastrukture R ogaška S latina, S lovenija w w w .fg .u n i-m b .s i/R IM C 2 0 0 7 /v a b ilo .h tm l 29.-30.11.2007 7th International Congress Concrete: Construction's Sustainable Option Dundee, Škotska w w w .c tucong ress .co .uk 24.-26.11.2008 2nd International Conference on Concrete Repair, Rehabilitation and Retrofitting (ICCRRR 2008) Cape Town, Južna Afrika w w w .c iv il.u c f.a c .za /icc rrr 5.-9.10.2009 17th International Conference for Soil Mechanics and Geotechnical Engineering A lexandria , Egipt w w w .20 09 icsm g e -eg yp t.o rg jpijft i | f j Kolokvij o asfaltih in bitumnih ™ Hotel K om pas, K ranjska gora , S lovenija w w w .zd ruzen je -zas.s i Rubriko ure ja «Jan Kristjan Juteršek, ki sp re jem a predloge za o b ja vo na e-naslov: msg@izs.si _ _ _ _ _