JOŽE NASTRAN 
STANJE IN RAZVOJ GOSPODARSTVA V OBČINI ŠKOFJA LOKA 
Iz zgodovine ekonomskega razvoja 
Pri razvoju gospodarstva na kakem področju odigravajo precejšnjo 
vlogo njegovi prvi začetki in zarodki. Ti segajo pri nas tja v fevdalno dobo 
<lo prvih začetkov kapitalizma. 
Po geografski legi in iz gospodarsko prometnih vidikov je bila Škofja 
Loka od nekdaj važno središče, v katero so se vpletale razne prometne zveze. 
Mesto leži ob skrajnem zahodnem robu Sorskega polja in ob važnem raz-
cepišču več prometnih cest, od katerih vodita dve v Selško oziroma Poljansko 
dolino. Ugoden geografski položaj, dobre prometne zveze, nahajališča že 
lezne rude, ugodni pogoji za vzrejo živinoreje so že v srednjem veku zahte 
vali močno organizacijo obrtniške proizvodnje. Tako se je n. pr. že zgodaj 
razvila železarska obrt in fužinarstvo v Železnikih, usnjarne ^ obeh dolinah, 
čevljarstvo, torbarstvo, klobnčarstvo, glavnikarstvo, žimarstvo, tkalstvo in 
predilstvo. Izmed teh obrti so se pozneje nekatere razvile v industrijo kot 
n. pr. tovarna čevljev v Zireh, tovarna klobukov v Škof ji Loki, usnjarna v 
Železnikih, predilnica in tkalnica v Škofji Loki in kovinska industrija v Že 
leznikih. Obrtniki pa so ostali u. pr. torbarji, glavnikarji, čevljarji in klo 
bučarji (v Skofji Loki). Med stare obrti, ki pa so propadle, lahko prištejemo 
tudi izdelovanje smodnika v Podpurfelci in izdelovanje papirja v Papirnici, 
dveh vaseh v neposrednji bližini Škofje Loke. 
V Loki je kapitalistična manufaktura in kasneje kapitalistična indu 
strijska proizvodnja prodrla dokaj pozno. Do prve svetovne vojne je bila 
zgrajena le elektrarna, prva električna centrala v Sloveniji na vodni pogon 
(zgrajena 1891; instalirana prva javna razsvetljava), kar dokazuje, da so 
delovale tu v preteklosti napredne gospodarske sile, ki so utirale pot novim 
naprednim gospodarskim oblikam. V času med obema svetovnima vojnama 
se je v Loki najbolj razvila tekstilna industrija. Leta 1921 je bila ustanov 
ljena tovarna klobukov, leta 1933 je bil zgrajen na Trati industrijski objekt 
sedanje Gorenjske predilnice, v Vincarjih pa je bila kmalu zatem zgrajena 
tkalnica bombažnih tkanin. Industrialca Franc Dolenc in Stanko Hajnrihar 
sta na Trati organizirala lesno industrijo, Franc Schneiter pa je leta 1929 
zgradil manjše modernejše tovarniško poslopje ter začel leta 1933 proizvajati 
manjše turbine in pozneje tudi hladilne naprave. 
Kljub vsemu temu pa je bil ta razvoj industrijske proizvodnje prepo 
časen, da bi zaposlil vso odvisno delovno silo, ki je pritiskala z dežele. V letih 
181 
krize 1929—1954 so kmečka gospodarstva množično propadala, ljudje pa so 
iskali zaposlitve v industrijskih središčih. Zato se je del odvisne delovne 
sile zaposlil v Kranju. Ljid)ljai)i ali na Jesenicah, kjer je v tem času indu 
strijski kapital hitro naraščal. 
Med vojno se je proizvodnja zmanjšala, po osvoi)oditvi pa je bilo treba 
najprej zaceliti rane vojnega opustošenja in organizirati novo socialistično 
proizvodnjo. Zaradi potreb na drugih področjih Slovenije so bile kmalu po 
vojni nekatere proizvajalne kapacitete demontirane in s strokovnimi kadri 
premeščene drugam kot ii. pr. tkalnica bond)ažnih tkanin v Ajdovščino, to 
varna hladilnih naprav in turbin v Ljubljano, iz katere je pozneje zrastel 
Litostroj. 
Do leta 1952, v času administrativno centraliziranega gospodarstva, je 
loško gospodarstvo, predvsem industrija, kazalo znake stagnacije. Vsa opera 
tivna vodstva pomembnejše industrije so bila izven Loke in niso skrbela za 
gospodarski razvoj svojih obratov na področju občine Škofja Loka. Občina 
sama pa v tem času ni imela niti ustreznih materialnih možnosti niti po 
membnega vpliva na razvoj gospodarstva. Tako še dandanes ni mogoče za 
jeziti izseljevanja, predvsem proizvajalno aktivnega prebivalstva, saj- nam 
popis prebivalstva kaže. da je n. pr. znašalo leta 1955 število prebivalcev 
25.565, leta 1961 pa 25.S%; čeprav sega naravni prirastek preko 2 9f letno. 
je v osmih letih naraslo prebivalstvo le za 1.6%. Močno je izseljevanje 
predvsem iz Poljanske doline, kjer ni večjih industrijskih obratov in ni 
možnosti zaposlitve. 
Narodni dohodek v letih 1956—1962 
Prehod od cent rali/iianega administrativnega vodenja gospodarstva na 
decentralizirano samoupravljanje po delovnih kolektivih je imel za po 
sledico, da je od tedaj naprej prišla mnogo bolj do izraza velika dinamičnost 
in sposobnost proizvajalcev. Brez pretiravanja lahko rečemo, da je prav ta 
sprostitev v našem gospodarskem in političnem sistemu povzročila tudi nagel 
gospodarski in splošni družbeni napredek v loški občini. 
\ tem času so komune dobile svoje ])ravo mesto in vlogo v našem druž 
benem sistemu. Izdana je bila vrsta predpisov, ki so uredili položaj komune 
kot osnovne politično-feritorialne ekonomske enote. Izvedene so bile jjoli-
tično-leritorialne spremend)c s priključitvijo občine Gorenja vas v letu 1959 
in občine Železniki v letu 1%1. Ztiružitev občin manifestira povezanost obeh 
dolin s Skofjo Loko in daje materialno osnovo za še hitrejši gospodarski 
razvoj. S tem je bila izvedena |)r\a stojjnja razvoja komunalnega sistema: 
pri tem je dosežena koncentracija sredstev za proizvodnjo, krejjitev in 
uveljavitev samoupravnih organov in sodelovanje državljanov v komunal 
nem sistemu. 
Poglejmo gospodarsko življenje občine od Icla 1956 do 1%2. v času. 
ko je prišlo do vidnejšega napre<lovanja. Podatki so zbrani za celotni teri 
torij sedanje občine, čeprav so v tem času obstajale še tri občine. Iz tabel 
je razvidna rast družbenega l)ru(() i)rodukta. narodnega dohodka, števila 
zaposlene delovne sile v gospodarstvu in narodnega dohodka na enega za 
poslenega od leta 1956 do danes. 
182 
v, 1-1 T^ -u • I . JI. \- I • . . 1 I Narodni dohodek 
Leto Zaposlenih Družbeni brulo produkt Narodni dohodek „^ 1 zaposlencjta 
število indeks v 000 din indeks v 000 din indeks v 000 din indeks 
1956 567- lf)<).0 7,325.173 im).0 2.061.337 10().0 560.6 tOO.O 
1957 3713 100.9 8,482.283 115.7 2.785.690 135.1 750.2 133.8 
1938 4006 108.9 9.255.294 126,3 3.244.957 15-.4 810.0 144.4 
1959 4774 129.8 11.359.938 154.8 3.943.621 191.3 826.0 14-.3 
1960 5172 140.6 15.056.794 205.5 5.683.858 275.7 1098.9 196.0 
1961 3697 154.6 17.283.965 244.1 6,784.597 329.1 1190.9 212.4 
1962 3747 157,6 21,268.236 290,3 7,949.980 385,7 1371.4 244.6 
Od leta 1956 do 1961 se je število zaposlenih povečalo za 54,6 %, družbeni 
bruto produkt za 144.1 9fc, narodni dohodek za 229 q, narodni (Johodek na 
enega zaposlenega pa za 112,4 9f. Rast narodnega dohodka je bila torej 4-krat 
\ečja od poveče\anja števila za])oslenih. 
Za boljše razumevanje proiz\odnili uspehov primerjajmo še iz\oz; 
Leto 
1958 
1959 
1960 
1961 
1962 
Deviznih diiuirje\ 
v 000 
141.487 
177.579 
246.283 
3(K).694 
519.463 
Indeks 
100,0 
123,5 
174.1 
212.5 
367.1 
Pri iz\{)zu ni upoštevati indirektni izvoz obrata Termike v Bodovljah 
z vgrajevanjem toplotne izolacije na ladjah, dalje izvoz mesnih izdelkov in 
živine ter izvoz mesarskih i)o<ljetij, kmelijskega posestva in zadrug. Po 
]K)datkih. ki so na razpolago, znaša ta iz\oz letno okoli 87 milijonov deviznih 
dinarjev. Tako bo dosežen v letu l%2 izvoz s preko 600 milijoni deviznih 
dinarjev. Značilnost pri izvozu je, da se spreminja njegova strulitura: zmanj 
šuje se izvoz polizdelkov, povečuje pa izvoz končnih izdelkov. Gospodarske 
organizacije izvažajo v dežele s čvrsto valuto, kot so ZDA. Anglija, Italija, 
Zahodna Nemčija, .'ivica. 
Zanimivo je. kako je potekal izvoz v posameznih industrijskih podjetjih: 
T 000 dovi/nih dinarjev 
Podjetje 1958 I9ig 1960 1961 (l,i^l) 
Gorenjska predilnica Sk. Loku _ _ _ _ 60.(K)0 
LTH. Škof j a Loka 887 3.333 4,340 — 60.000 
Jelovica. .Škofju Loka .... 53.259 40.472 57.551 54,567 60.160 
LIP. Čcšiijica 53.900 60.963 4().032 77.059 159.519 
NIKO. Zehviiiki ...... 6.237 9.255 "8.704 67,323 "6.800 
Sešir, Skofja Loka 26,284 62.076 50,400 92.">45 90.984 
Marmor, Motavlje . . . . . 920 1,500 9,256 9.400 12.000 
Skupaj . . . 141,487 177,579 246,283 300.694 319.463 
\ vseh obravnavanili letih je bila industrija najvažnejši faktor jiri for 
miranj u družbenega brulo produkta oziroma narodnega doliodka, saj je bil 
iijen delež vedno večji od 50% njegove celotne vrednosti, Iz\aža. kot kažejo 
gornji podatki, samo industrija, razen že omenjenega izvoza mesa s kmetij 
skih posestev, 
183 
I^rinierjava vrednosti proizvodnje po posameznih panogah pokaže, da se je 
le-ta povečala največ v gradbeništvu, družbenem sektorju kmetijstva, trgo 
vini in prometu, najmanj pa v privatnem sektorju kmetijstva. Da bo vloga, 
ki jo ima industrija v celotnem gospodarstvu, bolj jasno razvidna, poglejmo 
še razmerje med celotnim gospcKlarstvoni in industrijo. Zaenkrat je najbolj 
realen pokazatelj narodni dohodek, zato primerjajmo narodni dohodek indu 
strije in narodni dohodek celotnega gospodarstva: 
-
Industrija . . 
Celotno 
gospodarstvo . 
Delež 
industrije v % 
1956 
1,288.000 
2.061.357 
62.5 
l'(5" 
1.502.739 
2.785.690 
53.9 
1958 
1.750.725 
3.244.957 
54.0 
1959 
2376.135 
3,943.621 
60.5 
1960 
3.200.000 
5.683.858 
56.5 
1961 
3.507.170 
6.784.597 
51.7 
v 000 din 
1962 
4.432.575 
7.949.980 
55.8 
V skupnem bruto produktu industrije so bile posamezne industrijske 
stroke v letih 1954 in 1961 udeležene takole: 
Stroka 195« 1961 
Tekstilna ......... 59.5 44.1 
Lesna 33.8 30.4 
Kovinska 24 25,0 
Živilska 3.9 — 
Usnjarska 0.4 0,5 
Skupaj ... 100 100 
Najpomembnejša je še vedno tekstilna industrija, vendar se močno 
uveljavlja kovinska oziroma kovinska in elektroindustrija — NIKO v Želez 
nikih in LTH v Skofji Loki. Upoštevani nista gradbeni industrijski podjetji 
Termika \ Bodovljah in Marmor v Hotavljah. ki sta šele v razvoju iz obrtne 
v industrijsko proizvodnjo. Ta vrsta proizvodnje pa ne bo imela večjega 
vpliva na perspektivno usmeritev industrijske proizvodnje. 
Investicije 
Tudi sredstva za investicije kažejo, katere panoge gospodarstva so bile 
v preteklosti podpirane. Struktura gospodarskih investicij po panogah nam 
kaže naslednjo podobo: 
Gospodarska panoga 1959 % 
Industrija .... 240,976 47.4 
Gradbrništvo . . 26.545 5,2 
Promet 28,000 5.5 
Kmetijstvo . . . 4S.438 9.5 
Gozdarstvo . . . 15.000 2.9 
Obrt 58.826 11,6 
Komunala .... 27.629 5.4 
Trgovina .... 61.218 12.0 
Gostinstvo . • . 2,380 0,5 
Skupaj 509.012 100 1.025.4^3 100 1.755.244 100 1.4^3.916 100 
184 
1060 
509.727 
55.488 
145.447 
114.716 
20.255 
88.781 
46,958 
57.350 
8,761 
% 
49.7 
3.3 
14.2 
11.2 
2.0 
8.6 
4.6 
5.6 
0.8 
1961 
1.245.202 
11.286 
184472 
138.508 
6.650 
106.368 
18.370 
21.609 
22.899 
% 
71.0 
0.6 
10.5 
7.8 
0.4 
6,3 
1.0 
1.2 
1.5 
v 
1962 
872.027 
4.000 
264.30O 
126.800 
8.826 
121.380 
12.640 
33.249 
30,694 
oon din 
% 
54.5 
0.3 
17,8 
8.5 
1.3 
8.2 
0.9 
2.2 
2.1 
Naslednji podatki pa kažejo, da je občina posvečala več skrbi razvoju 
gospoflarstva in da je bilo več sredstev vloženih v gospodarske investicije 
kakor v negospodarske investicije. Odnos med gospodarskimi in negospodar 
skimi investicijami je bil takle: 
T % 
Investicije ' 1859 1960 1%1 1962 
Gospodarske 57,02 69,64 74,7 74,7 
Negospodarske .... 42,98 30,36 25,3 25,3 
Skupaj 100 100 100 100 
Vidimo tudi. da se je odnos med gospodarskimi in negospodarskimi 
investicijami izboljševal v korist gospodarskih investicij, kar je pravilno, 
ker je občina Škofja Loka med občinami na Gorenjskem še vedno na zad 
njem mestu pri ustvarjanju narodnega dohodka na prebivalca. 
S povečanjem vlaganja sredstev v gospodarstvo se znižuje tudi iztroše-
nost osnovnih sredstev v gospodarstvu. Naslednja tabela nam kaže odstotek 
iztrošenosti osnovnih sredstev, sedanjo vrednost in dolgove, ki jih imajo 
gospodarske organizacije: 
v 000 din 
1956 19" 1958 1959 1960 
Sedanja vrednost .... 1.101,502 1.339,579 1.940.940 2.288.682 3.449.535 
Dolgovi — 221,384 518,834 459,690 1.133,616 
)/,trošenost 51.2% 51,3% 49,3% 46,9% 41,2%. 
.\miitcte — 28.830 62,128 88.463 168.242 
Podatki za leto 1%1 in 1962 sicer niso navedeni, se pa pospešeno nada 
ljuje začrtana pot vlaganja sredstev v gospodarstvo. V teku je pospešena 
rekonstrukcija tovarne klobukov. Gorenjske jirediliiice in T.TH v Škofji 
Loki, LIP v Cešnjici itd. 
Gospodarska predvidevanja za industrijo 
Pokazatelji iz j)reteklosti kažejo, da je industrija dobivala od družbene 
skupnosti vsestransko pomoč za svoj razvoj. Produktivnost Gorenjske pre 
dilnice, tovarne klobukov, lesne industrije Jelovica je nad republiškim pov-
l)rečjeni. Postavlja se vprašanje, ali je v sedanjih pogojih sorazmerno majh 
nih podjetij še mogoče z vso razvito organizacijo, tehnično in komercialno 
službo povečali produktivnost dela, napredovati z dosedanjim tempom, ali 
pa je treba misliti na višjo organizacijo, ki vodi k specializaciji proizvodnje. 
k integraciji posameznih dejavnosti s sorodnimi podjetji itd. V naslednjem 
nameravam podati samo nekaj misli, ki pa niso dokumentirane, za razvoj 
nekaterih industrijskih podjetij, za katera menim, da jih je treba še naprej 
razvijati in finančno vsestransko po<lpirati. 
Tekstil Itn iiitliistrijii 
Gorenjska predilnica je največje podjetje tekstilne stroke in ima s pro-
izvotlnjo kodravke in sintetičnega vlakna največje možnosti razvoja. Sedaj 
zaposluje okoli ()()0 ljudi, večinoma predice, torej žensko delovno silo. katere 
185 
je v občini še vedno do\olj na razpolago. V teku so razgovori za združitev 
celotne tekstilne industrije im Gorenjskem. Z združitvijo Gorenjska j)re-
dilnica sicer trenutno ne bi pridobila na višji specializaciji, brez dvoma pa 
bi bila združitev koristna, ker bi se lahko nekatere službe združile in se 
s teiu zmanjšali poslovni stroški. Druga tekstilna podjetja, kot so Šešir. 
Odeja, Kroj, ki so že sedaj specializiraim (klobuki, odeje, težka modiui 
konfekcija), iščejo svoje mesto v profesionalnem združenju konfckcionarjev. 
Za vsa tekstilna podjetja \eija načelo iiz\oz za vsako ceno?, saj od tega 
zavisi njiho\ nadaljnji raz\()j. Po j)odatkih. ki jiii posedujemo, ustvarja 
tekstilna industrija zgoraj omenjenih podjetij okoli 5.200,000.000 dinarje\ 
bruto prcKlukta. Perspektivni plan 1%1—1%5 pa predvideva povečanje za 
2,8<K).0()0.(KK) dinarjev ali na 8 milijard bruto produkta. 
* Kovinska industrija 
Podjetje NIKO v Železnikih, ki sedaj jjroizvaja manjše elektromotorje, 
gospodinjske aparate, pisarniške potrebščine, se je s I. julijem združilo s 
podjetjem Iskra v Kranju. Združite\ je koristna, predvsem zaradi speciali 
zacije in povečanja proizvodnje manjših elektromotorjev za potrebe doma 
čega trga in za izvoz v Italijo in v Ameriko. Svojo proizvodnjo bo povečalo 
do leta I%5 od sedanjih 20.000 na >0.000 koso^ elektromotorjev na mesec, 
s tem. da se bo izvoz v Ameriko povečal, za kar so <lane vse možnosti. Kljub 
povečanju proizvodnje pa ne bo potrebno vlagati dodatnih sredstev v 
gradnjo, ker se namerava ukiniti čevljarsko podjetje Ratitovec na Cešiijici 
in uporabiti njegove prostore za proizvodnjo elektromotorjev. Tudi za 
strojno opremo bodo potrebna le manjša sredstva, in sicer zaradi precejšnih 
rezerv, ki obstajajo v strojnem parku in zaradi organiziranja dveh oziroma 
Ireh izmenaii. Potrebna bo le <lodaliui delovjia sila, ki je je v Selški dolini 
dovolj in l)o tako za daljšo dobo rešen problem zaposlo\anja ljudi na tem 
j)odročju. Podjetje NIKO pa s tem ne bo optistilo tiste proizvodnje, ki je na 
tržišču iskana, kot so pisarniške potrebščine in nekateri gospodinjski aparati, 
\endar se bo proizvodnja le-tch gibala le \ \išini jiotreb domačega trga. 
Podjetje l.TH v Škofji Loki proizvaja hladilne omare, hladilno pohišt\o, 
\ilrine za trgovino in gostinstvo, skratka, vse vrste hladiljiih napra\ za 
opremo trgovskih in gostinskih lokalov, hladilnic, slaščičarn itd. Proizvodnja 
že presega domače potrebe, predvsem pri tistih proizvodih, ki se proizvajajo 
Tla tekočem traku \ večjih količiiuih; \eč i^ovpraševanja pa je po indivi 
dualnem pohišt\u za gostinstvo na domačem tržišču. Za izvoz hladilnih na 
prav ni posebnih nvožnosti zaradi hude konkurence enakih velikih družb 
v inozeiustvu. Podjetje najuerava prenehati s proizvodnjo elektromotorjev 
in brusilnih strojev ter povečati proizvodnjo tlačnega liva, za katerim je 
povpraševanje v inozemstvu. Vodstvo podjetja poskuša z Zavodom za hla 
dilno tehniko v Škofji Loki. ki deluje v sklopu podjetja, osvojiti nove 
proizvode, kakor so klimatske naprave, aparati za kombinirano gretje in 
hlajenje prostorov itd. Z tlograditvijo industrijske hale z okoli 50(K) in-
površine in upravnega poslopja se je situacija v podjetju glede organizacije 
tehnološkega postopka bistveno izboljšala in je s tem omogočeno znižanje 
l)oslo\iiih stroškov, \sekakor bo obveljalo načelo, proizvajati tisto, kar 
tržišče iiotrebuje. zato bo v podjetju |)otrebna delna ijreusnieritev od sedanje 
proizvodnje ^•elikih serij na ])roiz\()dnjo majhnih serij in celo na indivi-
186 
dualna naročila. .S tem se proizvodnja v naslednjih letih ne bo bistveno 
povečala, stanje v podjetju pa se bo izboljšalo, proizvodnja se bo ustalila 
in se povečala produktivnost v korist znižanju cen, z vsem tem pa bo omo 
gočen izvoz izdelkov na tuja tržišča. 
V to panogo eicktrokovinskc industrije spada še po<ljetje KLRA v Škofji 
Loki. ki proizvaja v kooperaciji z elektroindustrijo kuhalnike, rešoje. 
pekače, majhne transformatorje in še nekatere druge izdelke. Zaposluje 
okoli 130 ljudi, večinoma žensko delovno silo. Dosedanja proizvodnja ni bila 
perspektivna, bila je tudi večkrat menjana. tako da še ni dokončno ustaljena 
perspektivna proizvodnja. Sicer pa bodo prav jnajhna podjetja tista, ki bodo 
kooperirala z industrijo, se lahko hitro jjrilagujala potrebam tržišča, spre 
minjala svojo proizvodnjo. Naše podjetje ima brez dvoma največje mož 
nosti perspektivnega razvoja pod okriljem Iskre v Kranju, kjer se lahko 
specializira za tiste proizvode, za katere velika industrija ni zainteresirana 
in rada odstopa njih izdelovanje manjšim podjetjem. 
Po mnenju strokovnjakov obstajajo možnosti, da bi ko\ inska industrija 
brez \ečjih investicij [jovečala i)roizv(>dnjo od se<ianjih 4.150.000.000 na 
7.500.000.000 dinarjev bruto produkta v letu 1%5. 
Lesna industrija 
Po ponuMnbnosti je lesna industrija tretja najvažnejša industrijska 
stroka v občini. Predelava lesa je bila na loškem ozemlju razvita že pred 
vojno, vendar so bili to večinoma žagarski obrati s primarno i}rcdela\(). 
Danes sta najpomembnejši lesni podjetji Lesnoin<lastrijsko podjetje na 
Cošnjici in lesnoindustrijsko podjetje Jelovica na Trati, obstajata pa še 
dva obrata v Poljanski dolini, in sicer podjetje Mizar v Gorenji \ asi in 
Ol.EP.S v Sovodnju. ter lesnopredelovalni obrat Gradisa iz r.jidjljane na 
Trati. Vsi se bavijo .s predelavo končnih izdelkov, razen T.IP na Cešnjici, 
ki še vedno 70 9( svoje proizvodnje predela % poljjroizvode (deske) ter jih 
prodaja največ za izvoz. 
Sedanja j)odjetja predelajo okoli 40.000 m'' lesne mase. pri čemer ])a so 
izkoriščene njih kapacitete le za 60 9c zmogljivosti. Vzrok slabemu izkori 
ščanju kapacitet je pomanjkanje surovine na področju občine. Občinski 
ljudski odbor si je že zadal nalogo, da to stanje postopoma odpravi z reor 
ganizacijo lesne industrije. Prvi ukrepi so storjeni z ukinit\ijo žag vene-
cijank. ki jih je bilo na področju občine 74 in od katerih jih je več kot 
polovica stalno obratovalo. Sedaj so ukinjene vse žage veuecijanke in tudi 
polnojarmenik v Dražgošah. .S trgovanjem z lesnimi proizvodi se bavijo 
lahko samo lesnopredelovalni obrati in uc kmetijske zadruge in druga pod 
jetja. Urejeno je žaganje lesa za domačo porabo, s tem da je zmanjšan kon 
tingent posameznega posestnika, ki se mora razžagati v lesnoi)redclovalnih 
obratih, tako da je mogoča stalna kontrola o količini in kvaliteti. 
Perspektivni plan za lesno industrijo na Gorenjskem določa le dva 
lesnopredelovalna bazeiui. V ta bazena, ki naj se organizirata na Trati pri 
škofji Loki in na Bledu, naj bi se \kljnčili \ si drugi predelovalni obrali obeli 
gravitacijskih področij: za lesnopredelo^ ahii bazen Trata velja kot gravita 
cijsko območje področje občin Škofja Loka. Tržič in Kranj. Industrijska 
podjetja tega območja proizvajajo v svojih obratih skoraj enake izdelke, 
katere je mogoče specializirati in izvršiti deliie\ dela glede na k\aliteto 
L 187 
lesa. kadre itd. Proizvodnjo je potrebno finalizirati v vseh obratih, za kar 
ob.stajajo vse objektivne možnosti, predvsem pa so tudi možnosti za visok 
nivo predelave, usmerjene v izvoz. Gravitacijsko območje daje tudi dovolj 
možnosti za modernizacijo tehnologije, specializacijo surovinske osnove, 
optimalno velikost proizvodnje in za najekonomičnejše poslovanje. Trata 
namreč predstavlja s svojo neposredno lego ob železniški postaji in z ugod 
nimi cestnimi zvezami prirodno gravitacijsko središče. Po perspektivnem 
planu do leta 1965 bi lesni kombinat na Trati imel okoli 6.500,000.000 bruto 
produkta, kar je za lesno proizvodnjo v sedanjih prilikah na meji renta 
bilnosti. 
Druga industrija 
Pri industrijski proizvodnji je še omeniti gradbeno industrijo, podjetji 
Termika v Bodovljah in Marmor v Hotavljah. Termika proizvaja izolacijsko 
volno iz škofjeloških skrilavcev in je edini proizvajalec tovrstne volne v 
Jugoslaviji. Marmor pa ima tibsolutni moiiopol pri prodaji tovrstnega mar 
morja na domačem in tujem tržišču. Izolacijska volna se uporablja pri 
industrijski gradnji stanovajij. izolaciji ladijskih kotlov, hladilnic itd. Po 
trebe po tej vrsti proizvodnje so vedno večje glede na povečanje izvoza 
ladij in hitrejšo gradnjo stanovanj na industrijski način, kjer prihaja v 
poštev gradnja z obveznim izolacijskim materialom. Prvo kot drugo podjetje 
je v izgradnji in se vse prepočasi raz\ijata ob velikih potrebah na tržišču. 
Za hitrejši razvoj Marmorja v Hotavljah je potrebna koncentracija slo 
venske industrije marmorja z organizacijo večjega števila jarmenikov, s 
preusmeritvijo na finalno proizvodnjo in z večjim izkoriščanjem velikih 
zalog. Dosedanji način izkoriščanja marmorja v Hotavljah je nerentabilen, 
saj obsega le proizvodnjo velikih kosov, predelavo pa opravljajo inozemci. 
čeprav je doma dovolj pogojev za organizacijo takega predelovalnega 
obrata. 
Živilska industrija — to je predelava mesa, ki se sedaj odvija v obrtnem 
podjetju Mesarija in delno v okvirn kmetijskega gospodarstva, ter pre-
dela\a mleka v Kmetijski zadrugi v Škofji Loki — bo našla svoje mesto v 
okviru kmetijskega kombinata v Skofji Loki. Več o tej vrsti proizvodnje 
pri kmetijstvu. 
Obrt 
Obrtna proizvodnja se je v preteklosti razvijala po večji ali manjši 
iniciativi posameznikov ali upravnih organov. Krajevni ljudski odbori in 
pozneje občinski ljudski odbori materialno niso bili sposobni, brez pomoči 
celotne skupnosti organizirati večje podjetje. Ce te pomoči ni bilo, so se 
ustanavljali na sedežih občin riizni obrtni obrati: nekateri izmed teh so 
pozneje prerasli v proizvodno obrt, drugi pa so ostali manjše iislužne delav 
nice. Široka iniciativa, ki je vladala po vojni, je povzročila zaradi po 
manjkanja surovin, kadrov in sredstev za proizvodnjo, da so se take delav 
nice likvidirale, ali pa še životarijo ob pomoči občine. Predvsem v zadnjem 
času ob spremenjenem gospodarskem sistemu, ko obrtna podjetja prevze 
majo iste obveznosti do družbene skupnosti kot drugii proizvodnja, se 
propadanje teh obratov pojavlja v vedno večjem olisegu. 
Na področju občine obstajajo proizvodni čevljarski obrati v Gorenji 
vasi, Sovodnju iii CeSnjici in usnjarna v Železnikih, ki nimajo pogojev za 
188 
svoj obstoj, zato bodo slej ko prej likvidirani in se bodo prikljnčili k 
obstoječi industriji. Ostalo proizvodno obrt, kakor so Elra (Skofja Loka), 
Kroj (Skofja Loka), Mizar (Gorenja vas) in Oleps (Sovodenj), smo obrav 
navali že pri industriji, kamor spadajo in pod katere okriljem bodo v 
perspektivi našli svoje mesto. 
Preostala obrt je uslužnostna obrt. ki pa je za sedaj še ]U'imitivna, 
neorganizirana in se je razvila v glavnem iz privatnih obrtnih delavnic. 
Pozneje se v to vrsto obrti niso vlagala sredstva za modernizacijo proiz-
vodje. Uslužna dejavnost obrti zahteva posebnih naporov ljudskega odbora, 
s tem da se ta obrt modernizira, izvede koncentracija po strokah, tam, kjer 
je čutiti pomanjkanje uslug, pa naj se organizirajo potujoči servisi ali 
poslovalnice. Stanovanjske skupnosti so svojo vlogo pri ustanavljanju 
obrtnih servisov uspešno zaključile. Organizirani servisni obrtni centri naj 
bodo sestavljeni iz več obrtnih dejavnosti kot n. pr.: en obrtni center naj 
organizira servise kovinske predelovalne stroke, drugi servise gradbene 
stroke, tretji servise tekstilne stroke, elektrotehnične itd. Taka koncentracija 
bo omogočila večje izkoriščanje strojev in strokovnjakov, omogočila hiter 
razvoj in onemogočila prehod v proizvodno obrt. 
Ugotovljeno je, da opravljajo uslužno obrt dandanes tudi šušmarji, ki 
jih je rodila potreba po teh uslugah in želja po dodatnem zaslužku. Šušniar-
stvo pa se postopno zmanjšuje, posebno sedaj, ko mora proizvajalec vložiti 
vse svoje lastne sile in sposobnosti v podjetje, v katerem je zaposlen, če 
hoče še naprej dvigati svoj lastni standard, torej svoje osebne dohodke. Pro 
izvajalec po preteku osmih ur intenzivnega dela ni več sposoben delati doma 
kot šušniar, ampak se bo moral odpočiti, če bo hotel naslednji dan zadostiti 
zahtevam proizvodnje. Tudi večji osebni dohodki zmanjšujejo interes šuš-
niarstva. To nam nalaga še večje naloge pri organizaciji obrtnih centrov, 
če hočemo ustreči potrebam državljanov in zaposliti odvisno delovno silo 
l)redvsem v panogah izven industrije, katera bo z modernizacijo in uvedbo 
iivtomatizacije potrebovala vedno manj delovne sile. 
Kmetijstvo 
Po popisu leta 1961 ima občina 15.129 aktivnega prebivalstva, od tega 
"085 ali 25,4 % prebivalcev, ki se bavijo s kmetijstvom; če od tega odštejemo 
socialistični sektor, ostane v privatnem sektorju kmetijstva zaposlenih 20.7 % 
prebivalcev. Socialistični sektor kmetijstva zajema kmetijsko gospodarstvo 
v Škof j i Loki in kmetijska obrata zadrug v Gorenji vasi in v Cešnjici. 
Proizvodnja v kmetijstvu se je po vojni povečala povprečno za 78 %, 
produktivnost pa mnogo več, ker se je zmanjšalo število delovne sile v 
kmetijstvu v primerjavi z letoni 1952 za 120%. Tako v socialističnem sek 
torju kot v privatnem je poudarek na krmskih rastlinah oziroma na živi 
noreji, proizvodnji mesa, v poljedelstvu je glavna kultura krompir, žitarice 
pa so ostale le kot krmska rastlina ali kot kultura za kolobar jen je. Na 
ravninskih predelih Sorskega polja je Se vedno ekonomsko rentabilno pri 
delovanje pšenice (intenzivne sorte) in krompirja, medtem ko se bodo vse 
druge kulture podredile tej proizvodnji. V hribovskih predelih pa je taka 
proizvodnja nerentabilna in bo spričo težkega obdelovanja zemlje in JJO-
manjkanja delovne sile mogoče samo pridelovanje krmskih rastlin in pitanje 
živine. 
189 
Nadaljnja rast proiz\odnje \ kmetijstvu je odvisna od nadaljnje sociali 
zacije na vasi, pre<lvsem spreminjanja lastnine in organiziranja zaokroženih 
\elikih površin, kjer je mogoče z jnanj delovne sile uvajali moderno kme 
tijsko proizvodnjo z vsemi agrotehničnimi ukre|)i. Pridelek na Kmetijskem 
posestvu v Škof j i Loki se je povečal od leta 1952 za 122 %, in to pri pšenici, 
krompirju in proizvodnji mesa. Ti uspehi dokazujejo, da je nadaljnja per 
spektiva le v socialističnem sektorju kmetijstva. Kooperacija s privatnimi 
kmeti ni prinesla posebnih rezultato\. Za to je več vzrokov, nekaj krivde 
seveda pri kmetijskih zadrugah, še \ (-č ))a pri kmetih samih, ki niso pokazali 
interesa po krepitvi s\oje zadruge, ampak so krepili lastne materialne sile 
in postajali vedno bolj neodvisni od zadruge. 1 udi cene na tržišču največ 
krat niso stimulirale kmeta kooperanta, ampak je prišel na svoj račun tisti, 
ki je svoje pridelke za<lrževal in iskal najugodnejši trenutek za prodajo 
na tržišču. Perspektiva je torej v intenzi%nem širjenju socialističnega kn\e-
tijstva z odkupom zemlje ter z dolgoročnim najemanjem in doslednejšo 
arondacijo zemljišč. 
Kmetijsko gospodarstvo v Škofji Loki pa v sedajijeni oihsegu ni sposobno 
poseči v težje operacije na tem področju. Potrebno je ustvariti močno 
kmetijsko gospodarstvo z združitvijo posestva v Žabnici. živilskih obratov 
Mesarije in mlekarne v .Škofji Loki ter |)o možnosti s pospešeno arondacijo 
na Sorskem polju. 
V naslednji tabeli poglejmo investicije \ kmetijstvu \ zadnjih dveh 
letih: 
v 000 din 
„ , , ... T , ^' o.snovnu V družbeni 
Gospodnrskn orfunizacija Lntn sredstva standard 
^ ... , . ^1 f T 1 ( I'*<>1 52.065 t2,0(K) 
Kmeti isko posestvo. .Skofia l.oka ....', 
' ' \ 1962 62.000 6.300 
rir-, C I-I I 1 ^. - •• i l^l 23,546 ".239 
GK/. za Selško dohiio. C CSIIJKU . . . . ' 
I 1962 22.500 3.000 
irr"7 m ' n i 1''<>I 44.39? 
KOZ Blegas, Crorcnia vas ' 
I 1962 35.300 10.(X)0 
U-/ 01 f I 1 • ' ' / l*^*' 18.300 — 
KZ .'ikofjn l.oka ' 
I 1962 15,000 2,000 
C, ( 1961 13S.50.S 19.239 
!5kii])tij . . . ; 
\ 1962 126.800 22.0«) 
Še nekaj številk o odkupu živinorejskih ijroizvodov. ki kažejo veliko 
povečanje proizvodnje te vr.ste: 
Indeks l%t : 1%2 
Teleta "... 170.6 
Goveda 183.7 
• Prašiči 104.4 
Mleko 102.1 
Ponudba zemljišč je manjša kot pre<l leti. kmetje so se S?imi oskrbeli z 
mehanizacijo in se pri njih javlja večji interes do zemlje fudi zaradi ugodnih 
cen kmetijskih pridelkov in relativno manjših davščin. Pri tem je zanimiv 
l)0(latek o gibanju aktivnega jirebivalstva v nekaterih panogah izven knu>-
tijstva in v kmetijstvu po popisu v letih 1955 in 1%1: 
190 
J 
Aktivno [»rfbivalsivo 
Leto 
1955 . 
1961 
Indeks 1955 : :1961 . . 
knietij^Iv 11 
. . 2.054 
3.754 
. . 182.5 
iiiililMriji 
4.554 
3.085 
67,9 
firacibenišn u 
183 
487 
266,1 
prnnu-til 
18? 
376 
201,1 
Turizem in go.stinstvo 
Pred \ojno so tnristi radi zahajali v Poljansko in Selško dolino, vendar 
pogoji niso dovolje\ali. da hi se ta panoga gospodarstva razvila \ večjem 
obsegn. Po vojni se razmere niso dosti izboljšale. V Škofji Loki sta bila 
zgrajena dva gostinska lokala, v Poljanski dolini pa restavracija na Trebiji 
s 24 sobami in W) ležišči. Število nočitev in gostov v škofjeloški občini od 
leta 1956 <lo I%1 pa nam nazorno prikazuje razvoj na tem področju: 
Leto 
1956 
1957 
1958 
1959 
1960 
1961 
c; 
d..muči 
2.135 
2.240 
5.657 
5.061 
2.778 
3.9(K) 
osljc 
luji 
90 
58 
115 
174 
176 
403 
>ku, 
;ti-i iln 
2.225 
2.298 
5.770 
5.255 
2.954 
4.-05 
'"j 
iml.k^ 
100 
165.4 
169.6 
145.5 
132,9 
195.6 
No 
(loiiiači 
2.607 
6.844 
8.425 
11.090 
9.742 
8.948 
('•inc 
tuji 
262 
255 
641 
759 
454 
1412 
Skl 
število 
2.869 
7.079 
9.(K)4 
11.849 
10.196 
10.550 
•pa.i 
iiidkes 
100 
246.7 
515.9 
413,0 
552,2 
560.2 
Stanje gostinskih poslov nih c-not leta 19()0: 
... .Splošni driiž- Driižl»en<> , ,,.•,. 
Skupaj beni sekfor organizacije /.Hlriifre Privalniki 
65 17 4 2 42 
100 %, 26,1 % 6.2 % 3,1 % 64.6 % 
Vrednost storitev v letih 1960—1962: 
Leio 
1960 
1961 
1962 
i OUO <!iii 
158.137 
200.855 
251.010 
Kapacitete po vrstah, stanje 1960: 
Skupaj frenočiSča Gostilne Planinski domovi Privatniki 
sob ležišč sob ležišč sob ležišč sob ležišč sob ležišč 
104 269 36 67 27 55 15 84 56 114 
iz teli podatkov moremo ugotoviti, da imata turizem in gostinstvo na 
področju občine Škofja Loka skromne kapacitete in slabe pogoje za pove 
čanje prometa, čeprav so bile od leta 1936 do 1%1 povečane nočitve za 
260 odstotkov. 
Še vedno se čuje ninenje. da (•bčina Škofja Loka nima posebnih pogojev 
za turizem, ker niiua morja, visokih gora itd. Aondar so ta mnenja zgre 
šena, ker slonijo na starih predvojnih tradicijah, ko (nrizeiii iii bil tako 
razgiban in je iskal le nekatera sredi.šča. se zapiral v bare, plesišča itd. 
191 
Danes je turizem postal redna potreba delovnih ljudi po rekreaciji, oddihu, 
spremembi okolja itd. in zato išče človek okolje, v katerem se odpočije na 
svežem zraku, v prirodi, ob kopališčih itd. Vse to Škofja Loka ima. Potrebno 
je le uredili nekatera že začeta dela, kot je gradnja kopališč ob Poljanski 
Sori in povečati turistično kapaciteto v Poljanah, v Gorenji vasi, na Sorski 
planini in v Škofji Loki. ki marsikaterega turista privlači kot srednjeveško 
mesto z lepo okolico, muzejem itd. Predjiogoj za povečanje te dejavnosti pa 
je izboljšanje gostinstva in trgovinske mreže, ureditev privatnih sob, omo-
gočenje ribolova, lova itd. Potrebno je ustanoviti posebni biro, ki bi skrbel 
za razvoj turizma na tem področju, za njegovo propagando ter povezavo 
z inozemskimi in domačimi agencijami. 
Gibanje prebivalstva 
Naravno gibanje* prebivalstva je izraženo kot razlika med številom 
rojenih in umrlih ljudi. Ta saldo določa starostno strukturo prebivalstva, od 
katere je odvisno tudi razmerje med vzdrževanim in potencialno gospodarsko 
aktivnim prebivalstvom. Naravni prirastek za razdobje 1956—1959 v škof 
jeloški občini je razviden iz naslednje tabele: 
Leto 
1956 
1957 
1958 
1959 
Število živo rojenih 
442 
466 
461 
479 
.število 
umrlih 
248 
215 
173 
222 
Naravni 
prirastek 
194 
251 
288 
257 
InHeks 
rasli 
100,0 
129,4 
148,5 
152,5 
Selitveno gibanje je odraz razlik v gospodarskem in družbenem razvoju 
posameznih predelov. Iz spodnje tabele je razvidno, da je bilo v razdobju 
1956—1959 odseljevanje večje od priseljevanja: 
Leto 
1956 
1957 
1958 
1959 
Prišel jevf 
593 
jm 
M3L 
7?9 
?8i 
896 
Neto selitveni 
prirastek 
— 188 
— 75 
122 
— 117 
Tu so računane samo prave selitve, to je tiste, pri katerih oseba spremeni 
svoje stalno bivališče. Pogostejši kot prave selitve pa so vsakodnevni pre 
miki oseb od bivališča do delovnega mesta. Dejanski prirastek prebivalstva 
loške občine je torej naslednji: 
Leto 
1956 
1957 
1958 
1959 
Naravni 
prirastek 
194 
254 
288 
25r 
Selitveni 
prirastek 
— 188 
— 75 
— 122 
— 117 
Dejanski 
prirastek 
6 
176 
186 
240 
Pomembnejše od razlik v številu so spremembe, ki jih povzroči selitveno 
gibanje v socialnoekonomski strukturi prebivalstva. Migracija zajema zlasti 
192 
aktivno prebivalstvo, ker jo največkrat izzove zaposlitev in prizadene pred 
vsem hribovske predele. Emigracijski kraji pa so naravna gravitacijska 
sreflišča kot Škofja Loka, Železniki in delno Gorenja vas. Ta središča so 
obenem nekakšen selitveni jjosredniki, ki spremljajo delovno silo od zunaj 
in jo oddajajo v notranjost in izven okraja. 
Podatki o gibanju prebivalst^ a dokazujejo, da je za razvoj gospodarskih 
organizacij na razpolago dovolj delovne sile, glede na razvito šolstvo in na 
bližino Ljubljane in Kranja pa tudi dovolj strokovne delovne sile z visoko, 
višjo in srednjo strokovno izobrazbo. Za podrobnejšo analizo o socialni 
strukturi in socioloških premikih pa bi bila potrebna posebna študija. 
R e s u m e 
LA SITUATION ET LE DEVELOPPEMENT DE LA VIE eCONOMlQUE 
DANS LA COMMUNE DE SKOFJA LOKA 
L'auteur decrit brievcment Tevolutioii historique de la vie econoniiqiie sur le 
territoire de Tactuelle commune de Škofja Loka depuis repoque fčodale jusqu'a 
la periode capitaliste d'avant guerre, et passe ensuite a la periode de la reconstruc-
tion economique daus la premiere decennie de rapržs-guerre, et a ranalysc detaillee 
du moiivement o(onomique dans les annees 1956—1962 c'cst-a-dire uu temps du 
dčveloppement du systeme ('Conomique socialiste, daus tous ses aspects: revenu 
uational, production brute. exportation des produits industriels, main-d'oeuvre 
employee. investissements dans les divers domaines economiques, tourisme et hotel-
lerie, migration de la population. A base des resultats atteints jusqu'ici, il etudie 
les previsions economiques dans les diverses branches de Tindustrie (textile, metal-
lurgie, bois etc.), de l'artisaaat. de Tagriculture. du tourisme et de Thotellerie pour 
les annees a venir. 
Loški razgledi 193