s 1 v- 4s- -V t- I U li L | A N 1, D N K 3 D K C K M B |t A 19 3 1 L L L O 44 Cena 5S Din /ii celo letu. Z« inozemstvo 60 Din. Posamezna številka t Din. V inseratnem delu vsaka drobna vrstica ali nje prostor '0 Din Izhaja vsako sredo, opisi in dopisi nuj se pošiljajo Uredništvu »Domoljubna naročnina. reklamacije in inserati Opravništvu »Domol iuh.u v Liiihlinnt V letošnjem leln je uprava Domoljuba izplačala sledečim narofnikoni-pogorelcem požarne podpore po 2000 dinarjev: 1. Frane Zupane. Martin vrh 57, občina Selca. — 2. Josip Kos, Straža -IS!, Vrhnika. — 3. Frančiška Znider-ič. Vel. Klanec 91. — 4. Jt»-ijt liezlaj, Zg. Kašelj 11. — ."i. Franc Sekane, Migovioa 12 (Migalicn). — (i. Marjeta Kolenc, Poljšica :17. — 7. Marija Kvas. Domžale. Ljubljanska eesla il. — S. Franc Kocelj, .Spod. Kokra :!7. — I). Štefan Oblak, Dobra-Sova 43 — 10. Marija Ošlir, (lor. Pirošica 13. - II. Jurij (iorečan, Creskova 19. — 12. .Milni (iiidec. Dolga noga, Sp. Podgorje. — lil. .Marija Medved. Sredina 2.">. — 1 I. Jakob laiieič, Brezovica S. — 15. Janez Jeinec, Ka-larija (Mi (Tržen IO). — HI. Martin Ogulili, Cerovec il. — 17. Ivan 1'ivec, Leše, p. d. Kret. - 18. Jefiiej ^Sevar.' Sv. Miklavž 58. — 19. Avguštin I ršif. škrljevo. — 20. Andrej Kri/man. Mlaka 13. — 21. Jože Srpan. Nadlesk 27. — 22. Frane Lovec, Nadlesk 28. — 23. Miha Jiuiežič. Nadlesk 14. — 24. Jakob Kumidar. Nadlesk 29. — 25. Janez Truden. Nadlesk 37. — 2(>. Janez Baraga. Fara - Bloke. — 27. Jakob Ključar. Fara - Bloke. — 28. liudoir Lah, Fara - Bloke. - 29. Josip Kune, lilekova vas 21. — 30. Marija Ivnnež, Clabrje 73. — 31. Andrej Zupančič, Boh. Beln 30. — 32. Marija Frank, Blekova vas 9. - 33. Jakob Sušteršič, Podpeč 5. — 34. An-touija Ravnik. Boh. Bela 24. 08.000 dinarjev je izplačala v letošnjem letu naša uprava svojim naročnikom, ki so pravočasno plačali naročnino za Domoljuba« in jim je pogorela hiša, v kateri so stanovali. Ta velika vsota jasno kaže, kako veliko dobro delo je storila naša uprava onim naročnikom, ki jih je zadela velika nesreča. Iz zalival pogorelcev, ki so bile v teku leta objavljene v našem listu, ste lahko razbrali, kako prav je vsakemu prišla ta podpora, ki jo je dobil navadno kot prvo, takrat ko je bila potreba največja. Saj v današnjih težkih gospodarskih razmerah pogorelec ni mogel pričakovati od svojih sosedov in dobrih ljudi tako izdatno pomoči, kot nekdaj, ko so bile gospodarske razmere ugodnejše. Vsakdo pa lahko tudi spozna, da jc ta velika vsota znatno breme za upravo našoga lista. Odkrito povemo, da smo se pri svojem računu zmotili. Nismo mislili, da bo število požarov tako veliko. Glede požarov jc bilo letošnje leto naravnost katastrofalno. To čutijo tudi vse požarne zavarovalnice, ker je število letošnjih požarov skoraj šo enkrat tako visoko, kot navadno. Uprava našega lista bi mogla vzeti nase tako breme za prihodnje leto le, ako bi vsi naročniki svojo naročnino pravočasno poravnali. To se pa lelos ni zgodilo. Težka gospodarska kriza, ki tare predvsem malega človeka, delavca in kmeta, kjer ima naš list ogromno večino svojih naročnikov, se pozna ludi pri plačevanju naročnine, ki je skoraj edini vir za vzdrževanje lista. s Kljub neprijetni in razmeram pa uprava našega lisla te požarne podpore, ki je v letošnjem letu storila toliko dobrega, ne mara ukinili. Požarno podporo bomo izplačevali še naprej, v znesku en tisoč dinarjev za posamezen slučaj, kot je to razvidno iz pravilnika. Upamo iti želimo, da nam vsi dosedanji naročniki našoga lista ostanejo zvesti tudi v prihodnjem letu. Kljub revščini, ki sili od vseh strani v hišo. bo lo mogoče dobiti potreben denar za naročnino. Saj je denar, ki ga izdamo za pošten časopis, najbolj plodonosno naložen. Pravilnik I. Vsak Domoljubov naročnik, ki je v mesecu januarju poravnal celoletno naročnino za leto 1932, prejme od uprave »Domoljuba« podporo v znesku 10C0 Din, ako mu v tem letu hiša, v kateri redno stanuje, ali če te nima, njegovo redno stanovanje pogori tako, da v njem ni mogoče več stanovati. II. Naročnik »Domoljuba« je oni, na čigar naslov list prihaja, oziroma kdor je vpisan pri poverjeniku, ne glede na to, kdo je dal denar za naročbo lista. III. Naročniki, ki prejemajo list pri poverjeniku, naj tam plačajo celoletno naročnino v zgoraj navedenem času in poskrbe, da bosta seznam naročnikov in naročnina pravočasno odposlana »Domoljubov!« upravi v Ljubljani. IV. Naročnik-pogorelec naj naznanilu o požaru priloži potrdilo županstva in župnega urada, da mu je brez lastne krivde pogorela stanovanjska hiša aH stanovanje in da je —-če prejema list pri poverjeniku, res pravočasno plačal celoletno naročnino za leto 1932, V. Požarna podpora se ne izplača, četudi bi bili izpolnjeni vsi drugi pogojii 1. pogorelcu-naročniku, ki je požar sam povzročil; 2. naročniku, ki mu pogore samo gospodarska poslopja: hlev, skedenj, svinjaki, stel-nik, kolnica, kozolec itd. 3.' stanovanjskim podnajemnikom; 4. lastniku dveh ali več stanovanjskih hiš, j ako mu pogori hiša, v kateri redno ne stanuje. Če pogori hiša moža, čigar žena je naro-j čena na »Domoljuba«, ali hiša očeta, čigar sin ali hči prejema »Domoljuba«, pogorelec nima pravice do podpore. VABILO lin veiiko kmetsko gospodarsko zborovanje ki lin o priliki občnega zbora Jugoslovanske Kmetsko zvezo v nedeljo, dne 6. dccemlfra ob desetih dejoldno v i .i.i dvorani hotela 1'nion v Ljubljani. O n e v n i red: 1. Pozdrav društvenega predsednika g. Brodarja. 2. Kmet in gospodarska politika. Prolesor Anton Sušiiik, 8. Vnovčevanje živine in kmetijskih pridelkov. Dr. Vlado Valenčič. 4. Poročilo društvenega predsednike. 5. Volitev društvenega načelnika. 0. Volitev društvenega odbora. 7. Volitev društvenega vodstva. 8. Volitev dveh pregledovalcev računov, fl. Slučajnosti. Kmetje! Pridite v obilnem številu! Pokažite svojo kmetsko zavest in kmetsko skupnost! Pridite vsi, da v današnjih težkih časih glasno in odločno povemo želje in zahteve kmetskega stanu! Zborovanja se udeleži verjetno tudi g. ni in is t ei dr. Anton Korošec. Zato vsi na zborovanje! Občnega zbora se smejo udeležiti samo člani in izrecno povabljeni. Zato vstop le z. izkaznica Vabilo velja kot izkaznica. Polovična vožnja za udeležence občnega zbora je dovoljena z odlokom železniškega ministrstva od 23. novembra 1931 štev. 29939-in velja od 5. do 9. decembra za vse proge in vse vlake v dravski banovini razen ekspresnih. Na odhodni postaji naj se kupi cela karta do Ljubljane, ki velja s potrdilom o udeležbi na občnem zboru za brezplačno vožnjo domov. Tajništvo JKZ, Foravnaite naročnino! p PO SVETU f Frančišek B. Sedej Goriškega nadškofa Frančiška Sedeja ni več med nami. Kdor je poznal nadškofa Sedeja, njegov kremenit značaj, ki se je koval v trdi vzgoji, v premagovanju in odoovedi, zns-čaj, ki ga je izklesalo trudapo'no delo 25-letnega vladanja goriške nadškofije, kdor je vedel, da je tekla zibelka objokovanega v slovenskih planinah, ki so dajale Gorici prave može, ki niso klonili snežnim viharjem sovraštva ne razkrajajočim vetrovom laskanja z juga, može, ki so j h nam zavidali mehkužni meščani, ta je lahko z vso got; vostjo napovedal, da ne bo nadškof Frančišek Sedaj prenesel nanovejšega uda ca, ki je začel garirka nadikolijo, n ega, njegove škofe, njegovo duhovščno in ven-ike. (Se je maral umskniti s svojega mesta.) Preveč je žrtvoval za to nesrečno deželo, to ubogo in zapuščeno ljudstvo, pre\eč mu je bila pri srcu usoda stolisočev duš. ki so v nevarnosti, preveč telesce n duštvre moli je porabil v neenaki borbi za pravice Cekve, njene duhovščine in njenih slovenskih sinov, da hi se bil mogel l- -iti živ cd svoje duhovščine in svojega l Jstva. Njegov duh se ni mcsjel upolniti, r -govo lelo, od starosti, iJela in preža-i .tija izmučeno, ui preneslo več noha-n ga krvavenja, strahovitih tresljajev nje-(■/ /cga duha, ki ie končno vzkipel čez pre-pcrcle bregove k Bogu. Gospod je poklical k sebi svojega slu-/. 'inika. Čreda je ostala brez pastirja v č ju, ko jo je Bog obiskal. Uboga Goriška! F.afičiškn Sedeja ni več, ki bi te tolažil. l-':ogo Ijuristvo ,n tvoa duhovščina! Go-i ke*a nadškofa ni več, ki bi te branil. Sto let so naši škofje nepretrgoma s p ^stola goriške nadškofije vodili goriške v /nike k Bogu. Naši goriški nadškofje so b; i v čas! Cerkve in v čast našemu rodu. Zato se toliko težre poslavljamo od vlači kc Frančiška Sedeja. Tolaži nas upanje, da bo nadškof Sedej dobil naslednika iz našega ljudstva, ki bi edini lahko imel razumevanje za njegove dušne potrebe. O da bi naš n?rad dal iz sebe' Se mnogo Sedejev! Nadškofu Sedeju, našemu metropali-tu, bodi Bog dober plačnik! Kafolfška cerkev s Na Irskem bo bodoče leto svetovni evharistični kongres. Vrše se velike predpriprave. Odposlanec papeža bo od vlade irske države, ki se je za svojo svobodno državno borila sto let, uradno najsloves-neje sprejet. Razen pet ameriških kardinalov pridejo na kongres kardinali poljski, madžarski, londonski, pariški iti palernski. j^nglija in Škotska, pošljeta, na kongres okrog 62 nadškofov in škofov. Mnogoštevilni cerkveni knezi pridejo poleg naštetih v Duplin iz Francije, Belgije, Holandske, Nemčije, Čehosiovaške, Ogrske in Italije in še od drugod. Rumumia s Nimajo povsod straha pred bankirji. Iz Bukarešte javljajo, da se je dvignil velik protest proti zakonu, s katerim država prevzame od privatnih bank vse knjižbe 2' na kmetska posestva. Po vsej državi so najavljeni protestni shodi, katere organizirajo razni bančni zavodi. Zanimivo pri tem je, da agitacijo najbolj vršijo inozemske banke. Zadnjič se je predstavilo finančnemu ministru odposlanstvo bankirjev, ki je v svečanih besedah predočilo Argetoianu težke posledice vladnih ukrepov, ki bodo popolnoma uničile kredit Romunije v inozemstvu. Finančni minister Argetoianu jim je odgovoril, da on lega ne smatra za la-s-ianje, kajti ako inozemstvo nima več kreditnega zaupanja v romunsko državo kot tako,potem pa sploh nima v nobenega več in položaj je res skrajno nevaren. On pa je | mnenja, da bo inozemstvo imelo tem večje ; zaupanje v Romunijo, če bo uspešno reševala kmeta, ki je poglaviten činitelj romunske proizvodnje in romunskega narodnega gospodarstva. Vlada je trdno odlo-' cena, da proti vsakemu, navzlic protestom, ta zakon strn£o izvede. Sliši se, da kmečka ! stranke, ne samo odobrava vladni pred'ol, ampak da pripravlja še svoj lastni predlog, ki je irmc*o bolj odločen in zahteva izbris vseh vknjižb na kmečka posestva iz razloga, da so kmetje s plačevanjem previ-•I šokih obresti svoje dolgove že zdavnaj poravnali. tos<5off'n s Bi alri demccstrlrtjo. Kakor menda nihče, tudi Bolgari niso zadovo'ini z usodo, ki so jo bili deležni po mirovnih pogodbah. V svetovni vojni so se postavili ua tisto plat, ki je propadla. Ta je njih smala. Zdaj pa iščejo sovražnike povsod, tudi lam, k er jih ni. Zoper mirovne pogodbe V.o za letom na javnem zborovanju protestirajo iu i so pri takih prilikah seveda najbulj glasni i dijaki. Po nekem takem zborovanju v So-: fiji je hotelo oni dan nekaj stotin dijakov prirediti demonstracije. Ker so bile te demonstracije prejiovedane, je priš'o na več krajih mesta da spopadov med demon-! stranti in policijo, pri čemur je bilo več lažje ranjenih s kamenjem. Do spopada je prišlo tudi pred jugoslovanskim poslaništvom v Sofiji, dasi so bili pr hodi posia-i ništvu cd policije zastraženi. Policiji se je posrečilo demonstrante razpršiti. Ko so demonstranti metali kamenje proti policiji, je neki kamen žarel tudi okno poslaništva in ga razbil. Na drugem kraju so demonstranti razbili s kamenjam nekoliko oken na zgradbi jugoslovanskega konzulata in še tudi drugače sramotili Jugoslavijo. Izvršenih je bilo Več aretacij ter uvedena preiskava. Ravnatelj sofijske policije in minister za notranje zadeve Girginov sta obiskala po teh dogodk h takoj jugoslovanskega poslanika in mu izražala obžalovani zaradi omenjenega dogodka. Bolgarski dijaki pa naj vedo, da ni samo v našo, temveč še bolj v korist njihove domovine, in njihovega naroda, da si pridobe naše prijateljstvo. Tudi bolgarski študenti pa se bo- I Črni, ruavi, sivi modni pftlšf za p'ašče, jopice ia obleke, ogri-njslke, pleti in kccke v največji izberi pri Janko Češnik-u Linjfaricva Ljubljana Stritsrjeva do prepričali, da kamenje ni najboljšt sredstvo za poglobitev bratske ljubezni, Čehos'ova$ka / s Pametno je povedal: Ob priliki proračunske debate v poslanski zbornici so se posamezni govorniki dotaknili tudi vprašanja inozemskih delavcev ter zahtevali, naj vlada bolj strogo postopa pri izdaji dovoljenj za zaposlitev inozemcev, Vsi govorniki so ugotavljali, da zavzemajo ino-zemci najboljša mesta, ki bi jih prav lahko zasedli domačini. Naroano-socijalistični poslanec dr. Seba je pri tej priliki opozoril, da jc mnogo češkoslovaških državljanov zaposlenih v inozemstvu, zlasti v Nemč ji, Avstriji in Jugoslaviji. Če bi Češkoslovaška zabranila zaposlitev tujcev inozemcev, bi gotovo tudi te države storile isto in posledica bi bila, da bi vsi češkoslovaški državljani v inozemstvu prišli ob kruh. A/pt 97 ka s Kadar potuje Stt?is>ticai minister, Ka kar smo že omenili, je italijanski zunanji minister Grandi odšel redavno v Amerika. Kakor druge (,'ržave, je tudi Italija prizadeta po gospodarski krizi, ki je vladam, re izvzemši fašistične, seveda nevarna. Italijanski listi sicer zanika:o, vendar je vec kot gotovo, da ;e šel Grandi v Ameriko prosit pc=o;ila. S svojim po'ovan;em pa d italijanski zunanji minster ni bog-rna kaki. zadovoljen. Tudi z'iita Amerika je zače';i stiskati svoj zlati mošnjiček. G. Grandiui v Ameriki za en' vagtUGV štejejo čehosiovaške železnice. Na Dunaju so izgubili listino, s katero se je cesar Kari 10. nov 1918 odpovedal prestolu. Nove novce b« izdala Avstrija.' po 2 šilinga s sliko komponista Haydna in po 5 šilingov s sliko pesnika Goetheja. 215 ladij povprečno po 500 ton štej« trgovsko brodovie Turčije. oeŽ ,Cudov'h bela ČRPENT1N0 r 2 Gazelo! VO milo Micko ua ljubljanskih šolah. r,olslui zdravstvena oblast jo uvedla po ljubljanskih Šolali mleko kot nrano mladih šolskih otrok. Osrednje mlekarne v Ljubljani razpošljejo že doslej dnevno 1000 posebnih steklenic čistega in Zdravega mleka raznim ljubljanskim šolam. Otroci plačajo za steklenico mleka 1 Din. Na sliki vidimo male junake pri njihovem novem opravilu. Sod ara k i mojster g. stetan Iiosernik je izde ial za neko zagrebško tvrdko 25 sodov, kateri drže po 80 hektolitrov. Na sliki vidim o mojstra v družbi svojih pomočnikov. V znamenitih jiasijonskih igrati v OberammerganMI je z velikim uspehom igrala Marijo učiteljica Ann® I! u t z, ki odhaja sedaj v Anglijo • v službo Jcot vzgojiteljica. Slikar t rauc llorvat, eden najboljših slovenskih cerkvenih slikarjev, je praznoval dne 2K. novembra (50 letnico rojstva. Knjigotržec: ;Svoji soprogi nekaj lepega za god? Morda tole krasno knjigo, okovano z bakrom?« , 1 Soprog: "Ne, ne. Kaj če bi tako knjigo \ rgla vame." »D« vitamini. Prof. \Vindaus-Giittingen, znameniti kemik,' ki je 1. 1928. dobil Noblovo nagrado, je sedaj iznašel način pridobivanja izoliranih »D? vi- t:'tnino\ Ti vitamini imajo veliko zdravilno moč. »OGMOUTOr, a 1S8»__** Haflfrrsf:- i PMBMZNMHO ^Rcutlcccmbrall. 5v s<č*-t s s-rasi r"ai-in»»a potjede'sha m voda pod 5' 2? f c - e 4 septembra leios do»ol,tna t^ircdet nraviia sv. V^cerc"a v Becrradu ca Imena RMiča šl. 21) v svriio zgradbe I liilCirilC • . w licfiraii ia ti*« tU tid&iotic nift namer*©* SlCVll# srcih: 250.000 dvojnih kosov srečk v znesku Din 50,000.003' 2 m tčm . 2 „ „ »♦ 10» „ H «««* - . .....BIT 5,««««««- ...... .....n 1 999'- I Oftf».0»O 114 % iZaftSS L i l b 090 090 - Slavil iffeltCft (v najsrečnejšem slučaju) ®!fl 5,880 099' f€BC Srcfii: l/i (cela srečk«) P Ji t 2 (polotiea srečke) ma sr - 1 I (Mrl'na srečke) Biti 25'— IrdNM^e S€ vrli 6U€ I. »d?»«♦»•********** koVi poUv$tet deluje „Henko" za Vas. Oprezno razkraja umazanino v perilu in Vam nadomešča težko in zamudno predpranje. Imeli boste poceni udobno pranje! i d 801;.:n!fo ro<$iva je praznoval prekleli teden slavni slovenski skladatelj g. p« Hugclin S a 11 n e r. V sobo'.o 28. nc . e n-l.ra so- g. jubikiitu priredili združeni pevski zlo-i p; Jclcnici/. Pevska zveza pa ga jo naslednji dan v nedeljo počastila z velikim konceptom slavljenčevih skladb. <"'a-siitljivi mc's;er jo bet.ji volji, naj bo ohranim narodu do tkinjnih mej člcvešekga življenja I d K) le n!co rejstva je obhajal oni dan dobrotnik iiubljanskih ?-c't;rčkov g. Viktor Ci.ntoM. Peg mu prvini vs > dobro! d Udu Polnokrvni« so se morali do 27. novembra zglasiti v ljubljanski bolnišnici v svrho pregleela. d Kukav'ca je kukala. Dne 20. nov, ' s > siišali v gc>zdu, četrt ure od Loškega potoka, peti kukavico. Niti najstr rejšl ljudje ne pomnijo, da bi slišali v nevera-bru peti kukavico. d Duhovne vaje za dekleta v Mali Loki pri Ihanu. V decembru bodo pri s«, kri-žarkeh dvakrat duhovne vaje za dekleta- Prvič od 12. zvečer do 16. zjutraj. Voditelj o. Valerijan Učak. Drugič od 19. zvečer do 23. zjutraj. Te so namenjene zlasti cdbornicam Marijinih družb, pa tudi druge družbenice so povabljene. Voditelj: Dr. Ciril Potočnik. Oskrbnina za ves čas 100 Din. Pišite na naslov: Usmiljene sestre sv. križa, Mala Loka pri Ihanu, pošta Domžale. d Kako se danes godi »stebru države«, naj pokažejo sledeči primeri: Posestnik J. P. iz bližine Rimskih Toplic, ki je izvrsten živinorejec, je predal na zadnjem sejmu v Radečah vole, katere je kupil lani meseca julija. Vole je zredil za 350 kg, a je izgubil 5000 Din. — Drug primer: Posestnik T- K. je imel na Martinovo na sejmu v Laškem kravo, katero bi bil rad prodal za 600 Din, pa jo nihče ni hotel kupiti. Zaklal jo> je doma, mesa je imela krava 160 kg, katerega je prodal po 8 Din kg. . Prodal ga je okrog 130 kg za čez 1000 Din. In mu je še ostalo 30 kg mesa za dom. To lahko nasoli in posuši za poletje, kar so kmetje tudi nekdaj po naših krajih delali. Iz zgoraj navedenega vidimo, v kako zelo težkem položaju se nahaja naš kmet. Za kravo, za katero je bil 1. 1913. prejel 120 kron in s tem oblekel in obul svojo družino, kupi danes, ako jo proda mesarju, samo 4 pare čevljev. Vidimo tudi, da je kljub temu, da so mesarji znižali cene mesu na 10 Din za kg, meso še vedno predrago, ker se samo izredno lepi voli prodajajo po 4 Din za kg žive teže, slabša živina pa ceneje. Vidimo tudi, da bi moral letos naš kmet, ako bi ga bile zadele vremenske nesreče kakor marsikje, naravnost hudo stradati, 6' Znameniti benediktinski samostan Melk oh Ihina-vi, kjer je pred dnevi neznan krvoločne*, umoril 70 letnega in bolnega starčka, duhovnika p. Edvarda Knthreina in si prilastil njegove bore prihranke. Kmetje, pristopajte v Kmet. zvezo! 6' U4 rudarjev jc našlo »mit v rudniku uri n.eslu Duticaster na Angleškem, kakor smo v .-Slovencu - že poročali. \ glavnem rovu ie iz doslej nepojasn.enih vzrokov nastala eksplozija in se je rov zasul. I'o napornem delu so rešili 20 rudar,ev, ki pa so vsi težko ranjeni, dn bo le utalokaleri ostal pri življenju. I! I nesrečnežev pa jc bilo že mrtvih, ko so rov odko-pali. ,\u stiki vidimo svojce rudarjev, ki so se po nesreči /.brali ob vhodu v rudnik in s krvavečim srcem pričakujejo vesli o uspehih reševalnih del l>r. Hit;o Stolu nberg pomcija na modelu pli:isk masko. ^ • . . . ii ii.ii,.i- - i iii.-j s,' i tcinosn, 1:1»,■ je .evo,ii» v vol,k, ;i,e: i (iosieii,\'i :'u vi":: Mt'(\.i,, i;i in itesno ;,vtom,hihi. zg.inii: it- v pos!ciioiu i"i«>i tihobipslv i> m/vilo !:i v V-n,-;ii \:i sliki- lov.',: pregled >i.Miiška stf:i/a z i/.vcUoiiiiiu psom v pričakovanju "iKltaiKTV Ni-aieu konec Niiutlhi.a. I'u,lim miru. - k:.., ni| s, hrf. 'i >To prizadevanje je pokazalo lepe uspehe, ker se je do danes poročilo 500 parov. To so po večini prebivalci občine Sremske Kame-nico. Ta občina ima vsega okrog 2000 prebivalcev, a je ena petina prebivalcev živela v divjem zakonu. Sedaj ie v tej občini polovica ljudi poročenih. V samem Novem I Sadu pa delo proti koruzniš-tvu ni poka-j zalo takega uspeha, čeprav je uprava ka-\ znevala koruznjke z denarnimi globami in j izgoni. d V Stranji vasi pri Dobrniču je pogo-j lela kiča, last Kurenta. V njej stanujoči Jakob Nenard, udovec z družino tipi veliko škoda d Kozolec jc pogerel g. Francu Rezancu, čevljarju iz Begunj pri Cerknici. d Gospodarsko poslopje je ugepelil požar posestniku Medvedu v Pesnici pri Mariboru. d Požar je izbruhnil v gospodarskem poslopju vdove Flis na Muti ob Dravi. d Zgorel je avto prostovoljnega gasilskega društva v Kranju. d Kozolec je pogorel Nacetu Furlanu v Verdu pri Vrhniki. d Ker dolgo ni bilo eksplozije. Pred dnevi je Franc Stariha s svojim očetom in bratom pripravljal v kamnolomu pri Novem mestu kamenje in pesek za popravo domačega poslopja. Treba je bilo razstreliti veliko skalo, katero so navrtali in vžgali vžigalno vrvico ter so odstranili. Ker pa le dolgo ni bilo eksplozije, je sel France Stariha gledat, kaj je temu vzrok. Komaj je prišel blizu skale, že se je razlogi a močna eksplozija in France se je ves krvav zgrudil. Hud puh in pa kamniti drobci so prileteli Francetu v obraz ter mu vsega raztrgali. Prepeljan je bil takoj v kandijeko bolnišnico, kjer so mu nudili takojšnjo pomoč, vendar pa je nevarnost, da bo izgubil vid. d Ko se je vračal proti večeru domov, je bil od neznanca napaden ravnatelj tovarne Jugcčeška v Kranju, g. Maks Mo-rcwitz. Strel je zadel g ravnatelja v nogoi, vendar poškodba ni nevarni. Ker je bilo zadnji čas nekaj delavcev odpuščenih, sumijo te. Kaj je resnica, pa se seveda ne ve. d Ko je vozil balo. 20 letni železničar Mato Mitafr iz Komareva pri Sušaku jc vozil balo. N® vozu je bilo več ljudi, ki so bili vsi precej vinjeni in so uganjali razne šale. Mato je imel nabasano puško in ko je hotel ustreliti v zrak, je puška eksplodirala in ga tako razmesarila, da so mu morali odrezati obe roki. d Mrtev v mlaki krvi. Nad 15 let je bil vratar v litijski topilnici 45 letni Franc Kovač, ki jo svojo službo vršil v popolno zadovoljstvo1. V splošnem je bil precej tre-gen mož. V nedeljo je prišel proti večeru Maršal Čankajšek, predsednik kitajske n.icji>ngli.c 'lade, se je podal v Mandžurijo, kjer se hoče ra licu mesta poučiti q po'i?ajti. Mmlcrni Kobinzoui. Pred leloni dni so trije Aine-rikanci napravili z. malo jadrnico kratek izlet ot obali. Na morju jih je doletela nevihta in vihar je gnal njihovo ladjo več dni, dokler se ni razbila na ■ bali ncobljudenega oloka. Nesrečneži so ostali živi in .-e lelo dni preživljali s sadjem in ribami, dokler jih ni pred par dnevi slučajno odkrila nek« ladja in jih odpeljala v domovino, kjer so jih imeli že za izgubljene. Porušen italijanski konzulat. Neposredno pred prihodom italijanskega zunanjega ministra Grandija se je izvršila v italijanskem konzulatu v Filadelfiji eksplozija, ki je poslopje skoraj popolnoma uničila, kakor vidimo na sliki. Kmetska zveza zastopa koristi Najmodernejša cerkev nu sve.ii v arhitektonskem pogledu je novo zgrajena katoliška cerkev sv. Bo-• a i „ i f nifaclja v inestn Dtirrbergu ob Saali. Tako zunanjost kakor notranjost st« urejeni po načrtih »iS- KmerSKega Sianil . Straubingerja po najmodernejših načelih Novi kitajski zuttspvi mini-ter. \ »i dtiiucm l.>žki'i» času je Kitajska :i'iramal:: zi 711nanje.ua ministra znanega diplomata, ki •• Kitaj-k" ž«- p->n»\»o zastopal' pre I ...........dr. \Velins>Umu Kili! ■ \a .i -. lik,i b.ni-iii-kisa ■ -ana Vi- ljem:. i n prilik r.i!;'!f' rblika v Zandviort pri A ms! t rdi mu. domov ter legel, da se odpočije, na posteljo. Med tem je njegova žena odšla k prijateljici na obisk ter pustila moža samega v njegovi podstrešni sobi v postelji. Ko je čez nekoliko časa prišl adomcv, je na svojo grozo pred oknom v pritličju opazila moža v mlaki krvi in mrtvega. Priletel je po nesreči v okensko šipo. ki mu je prerezala | žilo dovodnico. d Iz nove ustave srbske pravoslavne cerkve. Nj. Vel. kralj je podpisal novo ustavo srbske pravoslavne cerkve. Službeni jezik je srbski in pisava je cirilica. Uradna zastava te cerkve je rdeče-modra-belu. Po čl. 10 stoji srbski patriarh na čelu srbske pravoslavne cerkve ter ie njen vrhovni pcglavar. Člen 46 določa, da sprejema patriarh cd države 35.000 Dih mesečne nagrade, avtomobil in vsa prevozna stedstva. Ta vsota bo vnesena v državni preračun brez orcipa na podporo^ katero iio srbska pravoslavna cerkev prejemala, nadalje od države. Država sc nadalje obveže, da bo zgradila patriarh i jo ali pa-triarbovo palačo in ic stanu primerno opremili!. d Tovorni avto se .ie zaltiel v o.-ebite-f,.. Pretekli trden se je v Novem Sadu pripetila težka avtomobilska nesreča, pri kateri je izgubila življenje ena (..-oba, druga pa je težko ranjena. Trčila sta tovorni avtomobil, v katerem sta sedela dva podčastnika, in avtetaksi s tremi o,sobami. Tovor-ni avto se j" s tako ;:ilo zaletel v od prevrnjega osebnega avtomobila so potegnili nezavestnega šoferja Savica in težko ranjenega delovodjo Wan-kcja. Takoj so ju odpeljali v bolnišnico, kjer pa je Savi6 že opoldne umrl. d Ni imel v t i moči. 75 letni kmet Gju-ro Matlekovič iz v; i Mahova pri Sisku se je z veze m vračal iz svojega vinograda. ; Med pcij:, rta se mu splašila konja. Ker j (ijuro ni imel dovolj moči, da bi obvladal konja, so je / prevrnil v jarek in ped seboj pokopal nesrečnega starčka, ki se je tako hudo poškodoval, da je umrl. d Hitro je trgala /, nje obleko. Iz Sarajeva poročajo: Sedemletna deklica Fe-hima Oblakovič se je igrala na vrtu hiše, v kateri stanujejo njeni starši. Ker je bilo mrzlo, je zakurila ogenj in se vrtela okrog njega. Naenkrat je plamen zajel dekličino obleko. Na vpitje deklice je prihitela mati, ki je hitro trgala z nje obleko in gasila ogenj. Vendar pa je bila deklica tako ope-senai da je v bolnišnici v groznih mukah umrla. d Električni tok ga je ubil. Uslužbenec Fale g. Fran Žmitek, stanujoč v Ormožu, je popravljal blizu Varaždina električni vod. Med delom ga je ubil električni tok. Njegovo truplo so prepeljali v Ormož. Priporočil sc prvi slovenski zavod Pokojnik zapušča mlado ženo, s katero se je poročil šele lanski predpust. d Ko jo šel k prijatelju. 60 letni čevljarski mojster Piki, stanujoč na Savi pri Litiji, je popoldne odšel po stezi nad Savo l< svojemu prijatelju. Pred hišo ped orehi m mu je nenadoma postale slabo. Zadel ga je mrtveud ter je mož na mestu obležal mrtev. d Od kapi zadet je umrl dobro znani kovaški mojster Marin Franc iz Migalcc pri Mirni, v starosti 54. 1. Duši večni mir, ostalim naše iskreno sožalje. d Glej, dan se je nagnil... V Kranju je umrl g. Janko Sajovic, trgovec in starosta gorenjske gasilske župe. — Na Dolgem brdu pri Libenčah je preminul podpredsednik ckr. kmetijskega odbora g. Štefan Kralj. — V Ljubljani se je preselil v večnost g. Andrej Golar, nadsprevodnik v p. — V Polju pri Krki je odšla na drugi svet ga. Karla Samec, roj. špendal, snpicga šolskega upravitelja. — V Stranski vasi pri Grosupljem je zapustil dolino solz g. Jože Kadune, bivši župan grosupeljske občine. — Nenadoma je umrl na Vrancskem veletrgcvoc g. Franc Oset vilaiši. — V Ljubljani so položili v gomilo višjega car. kepi beli zobje rfnrzssszvrisvojo največjo priznanje in popolno zadovoljstvo o Clilorc-dont zobni ji/. ti Več !e( že ep rahljam "Chlorodont" in Ijudjcino zavidajo ladi inojdi lepiti zob, Itatcrc som d^sofjel le /. dnevno uporabo Vaše Chlorodont zobno pasto. S. l'aviclio, M...... Zahtevajte zato samo pristno Čhtorod:jnt zobmi pasto, tuba Din 8.— in Din. 13.— , ter /aviaeajio v-^iU nadomestek. Ljubljana V lastni palači ob Miklošičevi in Masarykovi cesti PODRUŽNICE: Celje, Palača Ljudske posojilnice, Zagreb,Sturčcvičev Irg 6, Sarajevo, Aleksandrova cesta 101. Split, Ulica XI. puka 22. Beoirad, Poincareovn 2 k( itrclorja g. Franjo Mikuža. — Istotam je izdihnil g. Martin Veber, posestnik in pismopeša. — V Domžalah je odšla v večnost ga. Ana Praprotnik, roj. Maver, trgovka in posestnica. — V Gradcu je odšel v večnost starotrški dekan g. Ivan Jurko. — V Stari Loki ie zaspala v Gospodu mati gg. vs.eučiliških profesorjev dr- Aleša in dr. Franceta Ušeničnika. — Na Izlakah je preminula ga. M. Grcbl.jar, roj. Ravnkar. — V Ljubljani je preminul g. Viktor Fur-laiti iz Št. Vida pri Stični. — V Škof ji Loki j c Gospod poklical na drugi svet s. Jako-bino Marinko, učiteljico v samostanu. Na Libušnjem nad Kobaridom je odšel v večnost tamošnji župnik g. Ivan Leben, zvest učenec Mahničevih načel. — V Gorici je umrl 22 letni Rihard Gregorič, svak šolskega upravitelja Bratuža v Gornji Rečici pri Laškem. — V Ljubljani je preminula 82 letna g. Neža Smolnik. — V Sta-tem trgu pri Slovenjgradcu je odšel po plačilo na drugi svet zaslužni tamošnji dekan g. Ivan Jurko. — V Slovenski Bistrici je zaspala v Gospodu Alojzija Jesen, vzorna članica- Marijine dražbe. — V Krogu v Slovenski krajini e zatisnila oči k smrtnem spaniu Kcvačic Helena, ena najbolj vzgled-nili Žena. — V Mekinjah jo po večletnem bckhanju umrla predstojnica samostana M. Cecilija Piller. — V Mojstrani je preminula ga. Cecilija Ambroaič, lastnica sve-tovnoznane čebelarske trgovine. — V Ljubljani je zaspala v Gospodu 82 letna zasebnica ga. Ana Schell. — Istotam so pokopali 73 letnega posestnika g. Valentina Kovača. — V Verdu so polcžili v gomilo g. Marijo- Marolt, roj. Petrič, soprogo znanega vrhniškega zdravnika. — V Litiji Pri bolečinah povzročenih vsled prehlajenja, posebno pri bolečinah v hrbtu in pri trganju je blagodejno drgnenjo s starim domačim sredstvom in kozmetikom, Fel-lerjevim Elzafluidom. Poskusna steklenica 6 Din, dvojna steklenica Din povsod. Po pošti 9 poskusnih ali 0 dvojnih ali 2 veliki specialni steklenici 62 Din brez daljnjih stroškov pri lekarnarju Ettgen V. Feller, Stubica Donja. Elzatrg 16. Savska ban. je odšel v večnost veleposestnik g. Franc Slane. — Prosite pri Bogu za nas! d Kdor se hoče ohraniti svežega in zdravega, naj jemlje tedensko enkrat aH dvakrat pred zajutrekom kozarec naravne »Franz-Jasel«-grenčice. Zdravniška poročila iz bolnišnic dokazujejo, da radi jemljejo »Franz-Josef<-vodo posebno bolniki na želodcu, črevesu, jetrih, ledvicah in žolču, ker brez neprijetnih občutkov in posledic točno odvaja. »Franz-Josef-grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. d Frr.fi polagačem peklenskih strojev. V Zagtcbu se je začela, te dni obravnava pied lx Igrajskim sodiščem za zaščito države. d Vedno je o umorjeni sanjal. Pri preiskovalnem sodniku v Subotici se jo javil te dni mlad mož 24 letni Jožef Sarkany, izjavljajoč, da je umoril v madjarskem Sze-gediiiu svojo prijateljico Rezali jo Hollo in neto pobegnil v Jugoslavijo. Sarkany je izjavljajoč, da ie umeril v madjarskem Sze-sanjaii vedno pred očmi in da heče vsaj nekoliko potolažiti svojts^pekočo vest z javnim priznanjem. d 8 let težke ječe je dobil vlomilec Ivan Magerl, strah Maribora in okolice. d Če že prav hočete, da boste za zimo dobro in toplo oblečeni ter obuti, se morate obrniti na Trgovski dom Stermecki v Celju, ki Vam nudi izbrano močne in lepe blagove, dobre in solidne čevlje (ročni izdelek), perilo, nogavice in rokavice ter vse potrebščine po jako nizkih cenah. d Pri nas je šn vedno marsikaj mogoče. Ves Bcštanj in Sevnica sta prestrašena zaradi drznega vloma in repa, ki se je zgodil v Bcštanju ob Savi. V ponedeljek dne 23. novembra okrog pol treh zjutraj sta dva roparja najprej na dveh krajih župni-šča vdrla, toda naletela na zapahnjena notranja vrata. Tretjič sta poskusila vlomiti skozi gornje ckno zadnje kaplanske sobe. Pristavila sta 10 m dolgo lestev, pol okna snela in tako vdrla v hišo. Najprej sta v shrambi vzela velik kos slanine in kruha. Potem sta pa šla k župniku v župnijsko pisarno, kjer sta ga z revolverjem in malo baterijo ustrahovala*, da je moral povedati, kje so ključi od cerkvene, liranilnične in njegove lastne blagajne. Četrt uro je držal eden revolver župniku v obraz, medtem pa je drugi pobrali ves papirnat denar, nad 4000 Din. Nazadnje sta zahtevala zlatnino, revolver, puško, česar vsega pa župnik ni mogel dati, ker takih stvari sploih nima. Naročila sta naposled s strogim glasom: »Pred šesto ne smete vstati —- sicer bo to vaša smrt. Nobenega glasu no smete dati. Imava stražo zunaj.« Nato sta hitro odšla skozi že prej pripravljena odprta vrata in jih za seboj zaklenila. Roparja so še isto noč v Zagrebu ujeli in zaprli. 11 Izgubil se je v nedeljo 22. novembra v revirju od Medvod proti školji Loki pes brak, bele barve ter resaste dlake z imenom »Krim«, in se prosi, da se ga odda proti nagradi lovcu Valent. Tebovniku v Sori St. 2, PO DOMOVINI Vesele Is ialostn« vesti. (Blagovica.) V oktobru smo pokopali Pergar Marijo, bivšo mlinarico iz Podsmerečja in Antona Resnika, vulgo »tarega Resnika in Vočč, bivšega dolgoletnega cerkvenega ključarja in občinskega odbornika, ki je dočakal visoko starost 88 let. Oba sta bila »vesta naročnika Domoljuba , lepega krščanskega življenja iu zelo priljubljena pri ljudstvu, kar je pričal njun pogreb. V novembru pa je umrla Jožefa Rokavec (Ahčanka) iz Slatenka. Naj počivajo v miru! — V tem letu smo imeli izvanredno veliko porok za našo župniio. Od junija naprej se je poročilo kar sedem deklet iz dekl. Marijine družbe. Iz Vel. Jelnilut, ki šteje 5 hiš, so odšle kar tri neveste in sicer Lavrič Frančiška v moravško župnijo. Hrovat Rozalija v Podsmerečje in Ravnikar Marija v Zg. Loke. Sestri Rozalija in Ivana Gerbec iz Zgornjih Lok sta vzeli dva brata iz Gaberje štev. fi. Poleg tega so v vasi Gaberje, ki šteje 0 hiš, imeli še v dveh hišah ženitovanje in sicer v Perm trnovi in Jakeljnovi hiši. Tudi vas Jelša izkazuje zadnji mesec eno poroko. Vsem veliko sreče ln blagoslova božjega pod zakonskim jarmom. — Naš list ludi radi beremo. V tem letu ga žalibng že dvakrat nismo dobiti.. Pevski koncert. (Cemšenik.) Pevski koncert, ki ga je priredil tukajšnji pevski -zbor 15. novembra, je prav dobro uspel. Od blizu in daleč so prihiteli poslušalci, da so čuli naše lepe narodne pesmi, ki so jih pevci in pevke tako £ivo prednašali, da smo vsi videli, dn globoko čutijo to, kar pojejo. Uspehu je pripomogel tukajšnji organist gospod Albin Arh, ki neumorno deluje in se trudi, da bi čim bolj izpopolnil svoj pevski zbor. Pa ludi pevcem in pevkam samim gre velika pohvala, ker so prihajali redno k pevskim vajam po uro daleč v hudih deževnih dnevih samo, da bi čim popolnejše peli. Upamo, da nas bo zbor v doglednem času zopet razveselil z lepimi narodnimi pesmi, 7.a katere je lako navdušen. Nnj živi jihm pevski zbor in naša narodna pe-ein! Miklaviev veerr. Cg-) Oiroška radovednost že nekaj dni som sprašuje. če bo tudi letos Miklavž, večer. Seveda bo. saj je vsako leto 5. decembra zvečer Miklavžev večer. AH s tem odgovorom otroci niso zadovoljni. : Ali bo sv. Miklavž letos tudi kaj nosil?', vprašujejo. Seveda bo nosil, saj vsako leto nosi. Pa otroci bi radi zvedeli prav natančen odgovor, če bo bv. Miklavž letos nosil tudi v dvorani Katol. doma, kol je lani nosil. Lo brez skrbi bodite, tudi letos bo sv. Miklavž nosil v dvorani pridnim otrokom in sicer v soboto, 5. dec. ob sedmih zvečer. Prosvetno društvo ga je že prosilo, da bi prišel s polnim košem in obljubil je, da pride getovo. Torej otroci, pripravite se! Vabljeni so pa tudi starši in drugi prijatelji otroškega veselja. Darovi, katere bo otrokom prinesel sv. Miklavž, naj se prineso v soboto od pol 0 do pol 7 zvečer v garderobo z razločnim naslovom. Posebnih vabil najbrže ne bo. Vstopnine za šolske otroke nI. za druge je prostovoljna vstopnina 1 Požar. (Dobrniče.) V četrtek zvečer ob šestih je začela goreti v Stranjah pri Dobrniču hiša, ki je skoraj vsa [»gorela, le glavno sobo so naši vrli gasilci s svojo motorno brizgalno rešili in ob enem blizu stoječa poslopja. Na potu so bili že tudi gasilci iz Opčlne ,Velika I-oka, pa so se vrnili, ker ni bilo nobene nevarnosti več. Ogenj je ie dokončal svoje požrešno delo! KaJto je ogenj nastal, se ne ve! Pred enim mesecem je bil naš župan g. Ko-porc razrešen županske službe na lastno prošnjo. Sresko načelstvo je Imenovalo zn župana g. Gr-ffiovška, gostilničarja iz Dobrnlča. Smrtna kosa. (Raka pri Krškem.) Tukajšnje prosv. društvo Je uprizorilo 22. oktobra burko »Mol! uniforme«. Smeta nI manjkalo! V Zabukovju Je umrl 72-Ietnt Jožef Robek. Življenje mu nI atlalo cvetja na pot. Od mladosti je bil bejelien. Kljub temu jo ostal vedrega duha. Do -pred leli jo bil dober pevec, rad je prepeval nabožne pesmi na paši iu pri »traženju mrličev. \ cerkev je, vkl|ub starosti in oslabelosti rad prihajal kot v obtožbo dotičnim, ki so polni zdravja iu morda tudi mladosti, pa tolikokrat preslišijo klic nedeljskega zvona. Nad leto dni je prebil na bolniški postelji brez sleherne tožbe. Skromen je bil v življenju, skromen v smrti in v skromen spomenik HH.i 11111 bodo pričujoče vrstice. Razno. (št. Peter pri Novem mestu.) Igra »Mlinar in njegova hči«, ki je bila uprizorjena v nedeljo, dne 22. novembra, je bila lepa. Tudi udeležba je bila velika. Opaziti je bilo tudi več udeležencev iz sosednjih župnij, zlasti iz St. Jernejj. — Prihodnja prireditev pa bo v nedeljo, dne 9. decembra. To prireditve pa se najbolj vesele otroci, Miklavž bo takrat prišel s svojim spremstvom v Dom in bo pridne otroke obdaroval, i Zato le pridite zopet v obilnem številu otroci in ! odrasli! — Koledarček Kmetske zveze za 1. 1932 se j dobi v župnišču. Slane 12 Din. — Umrl je mizar J tire Ivan iz Št. Petra. Krsto si je naredil sam. Ko je čutil, da se mu bliža zadnja ura, je naročil Krekovemu očetu, kako naj krsto okrasi, potem je pa j res kmalu odšel v večnost po plačilo. — Na vrtu I posestniki! Bralkoviča Franceta iz Cerovega loga | pod Gorjanci cveto vislice. Pač redek slučaj. Na i Gorjancih sneg. pod Gorjanci pa cvetoče vijolice. Novice. (Sodražica.) Dne 5. decembra priredi kal. izobraž. društvo Glas svoj priljubljeni Miklavžev večer, ki se ga veseli staro in mlado. Lepa darila in vesela zabava bo privabila vse zavedne ljudi v našo dvorr.no, — Društveni člani se tudi že z veliko vnemo pripravljajo na krasno ljudsko igro »Vaški lopov*, ki jo bodo igrali na praznik sv. Štetana ob 3 pop. Prisrčno vabimo goste od blizu in daleč, da pose-tijo v obilnem številu naše prireditve. _ V devetdeseto leto že koraka Magdalena Tanko roj. Hočevar. 19. jul. 1842 se je roetila v vasi Zamostec. fara Sodražica, sedaj pa prebiva v prijaznem Zapotoku v isti fari. Korak ji je prožen in mladosten, da bi ji človek ne prisodil niti 70 Iri. Opravlja vsa dela iu čita brez očal in malenkost ji je. iti vsako nedeljo skoraj uro daleč k sv. maši. — Imamo pa še drugo ženo iz iste vasi, ki je 20. jun. I. 1. stopila že v svoje 93. leto. Rojena je namreč 1. 1839. To je še čvrsta Marija Arko roj. Krže, ki je domači družini še v krepko pomoč in svojim pravnukom v veselje. — Bog ohrani obe vzorni krščanski ženi še mnogo let v zdravju in rado-voljstvu. Smrt. (Adlešiči.) Malo je bilo letošnjih pridelkov. S sit altom gleda kmet v bodočnost. Skrbi ga zlasti, kako bo prezimil živino. Dobro je pa kljub temu vsaj to, da še ni snega. Živina je lahko še zunaj. Nekaj hrane lo Se dobi. — Tatov se nam ni treba bati, ker ni denarja ne živeža — pač pa dokaj kamenja. Za tega so pa ne bojimo. — 23. nov. je umrl v starosti 58 let ugledni Danlel 8egina, posestnik v Fučkov-cih, radi suSice. Kaj sušlca napravi, se je pri njem videlo: kost, koža. Sum se je pred smrtjo pošalil, da bodo njegovo telo lahko odnesli v mtksaku na pokopališče, če bi še nekaj časa živel. Vendar so mu domači preskrbeli lep pogreb. Sicer ga je pa tudi zaslužil. Bil je veren mož, vnel za blaginjo ljudstva. Zato so ga ljudje Izbrali za obč. odbornika. Bil je vnet za izobrazbo. Ko smo praznovali 70-lelnico obstoja tukajšnje šolo. je komaj prišel, ali vendar prišel je k slavnosti kot bivši predsednik kraj. šolskega sveta. V miru počivaj! Pomoč Beli Krajini. (Metlika.) Kot vidimo, jo našla naša prošnja odprla ušesa. Časopisje poroča o vedno novih darovih. Kot zvemo, se vršijo po deželi zbirke za Belo Krajino. Nekatere občine so že poslale svoj delež. V Metliki se jc te dneve razdelil cel vagon raznih poljskih pridelkov; krompirja, korenja, repe, zelja in drugega, kar je dar dobrotnikov iz Stare Loko. Nekateri potrebni so s tem že dobili nekaj v pomoč, drugi pa šo čakajo. Največja je potreba krme za živino in krompirja. Obljubljeno je, da se bo dobilo krompirja (po 00 par), kolikor treba. Tudi krme Jo menda žo precej nabrane. Bela Krajina jo všteta med pasivne pokrajine in da ima dobili a vagonov koruze. Tako upamo, da bo iteli Krajini dosti pomagano, če bodo le res dobili podporo tisti, ki so je potrebni. Novice. (Vinica.) Nič kaj dobrega nimamo poročali. Kakor povsod. čutimo tudi mi krizo in to tembolj, ker j« naša idtolica silno trpela od suše. Ni skoraj gospodarja, kateremu ne bo primanjkovalo potrebne«:! živeža. Poleg tega pa nas zadevajo še razne nr-:>rečo in neprillke. — V noči, dno. 15. maja je zlobna roka zažgala skedenj posestnika Jurija Flajnikn iz Vukovec. Zgorelo mu je ?c ono malo življenjskih potrebščin, kolikor mu je puslila suša. Storilca že imajo pod ključem. - Težka izguba je tudi zadela družino Starešinic iz Zilj. Letošnjo pomlad se podal v Uruguay mladi gospodar Peter, ki je našel tarn grob. Na poti v domovino je v duševni zmedenosti skočil iz pnrnika in utonil v morju. Doma ima ženo in t) nepreskrbljenih otrok. — "Na gol sv. Martina si ie zlomil nogo 8-letni deček, sin tuk. posestnika Jožeta Kajin iz Podklanc* št. 15. So zdravi v' bolnici v Kandiji. — Na sosednjem llnsi-ljevem so se dne 22. t. m. stepli fantje in enega pobili do smrti. Vzrok — alkohol! Pevci so igrali. .(Metlika.) . Vse je hitelo v nedeljo, da vidi, kaj zmore metliški cerkveni pevski zbor, ki je napovedal koncertno prireditev v dvorani hranilnice in posojilnice. Program je obsegal 7 pevskih točk in šaljivi prizor »Snubačk. Zborne pokazal, da nekaj zmore. Občinstvo je bilo presenečeno. Pevske točke so bile prav okusno izbrane in mojstrsko naštudirane. Ženski zbor je pel dovršeno, pa tudi moški so peli dobro, le mestoma nakollko boječe, knr pa nikogar nu začudi, ker je bila lo prva javna prireditev sedanjega pevskega zbora. Nad vse sijajno je uspela opereta, če jo smemo tako imenovati. Ji" snov sima je tako lepo izbrana: cel venec narodnih biserov, potem Je bilo pn še tako lepo Igrano, da nam je bilo kar žal prehitrega konca. Vso prireditev je izpeljal g. organist Pahor, ki je za svoje delo žel obilo priznanja. Pevski zbor je pokazal, da si smemo obetati v cerkvi tudi za naprej marsi-kako veselo presenečenje. Radio Vsak delavnik: 12.15 Plošče. 12.45 Dnevne vesti. 13.00 Cas, plošče, borza. 17.30 Salonski kvintet, ._ fetrtek, 3. decembra: 18.30 Gimnastične vaje. 19.00 Italijanščina. 19.80 Srbohrvaščina, 20.00 Pedagoška ura. 20.30 Gustav Ipavčev večer: 1. Uvodna beseda. II. Kvartet »Glasbene Matice 21.15 Violoncello, g. Zlatko Nujžer. ,22.00 Klarinet solo, g. Beranek. 22.30 Cas, dnevne vesti. — Petek, 4. decembra: 18.30 Gospodinjska ura. 19 Francoščina. 19.30 Pravni kotiček. 20 Sokolska ura. 20.80 Prenos iz Belgrada. 22.80 Cas in poročila. — Sobota, 5. decembra: 17 Salonski kvintet. 18 Žitni-beraški uskoki. 18.30 O kulturnem filmu. 19 Angleščina. 19.30 Miklavžev večer. 20.15 Prenos opere »Titu« z Dunaja. 22.30 Cas in poročila. — Nedelja, 6. decembra: 8 Kmetijsko ura. 8.30 Nasveti za kmeta. 9.30 Prenos cerkvene glasbe. 10. Versko predavanje. 10.30-Narodnost kot izhodišče del". 11 Salonski kvintet. 12 Cas, poročila in plošče. 15.15 Dekliška ura, 15.45 Pevski kvintet »Ljub-Ijana'. 10.30 Zabavni kotiček. 17 »Pritožne bukve — igra Ljudski oder. 20 Ivan Zormanov večer: 1. Uvodna beseda. II. Samospevi g. Svetozarja Ba-novca, solista ljublj. opere. 20.45 Salonski kvintet. 22 Cas in poročila. — Ponedeljek. 7. decembra: ia80 Iz anatomije in fiziologijo Člov. telesa. 1J Ceščina. 19.30 Zdravstvena ura. 20 Trio za flavto (Korošec), klarinet (Gregorec) in fagot (Haitck). 21 Salonski kvintet. 22 Cas in poročila. — Torek, 8. decembra: 8 Kmetijska ura. 8.30 Nasveti za kmeta. 9.80 Prenos cerkvene glasbe iz Zavodu sv. Stanislava v št. Vidu nad Ljubljano. 10.30 Versko predavanje. 11. Salonski kvintet. 12 Cas, poročila, plošče. 15.15 Dekliška ura. 15.45 Salonski kvintet (slovenska glasba). 10.80 Zabavni kotiček. 17 Vatc-kova ura. 20.30 Prenos iz Zagreba. 22.80 Cas m dnevne vesti. — Sreda. 9. decembra: Opoldanski program odptule. 18.80 Klima Slovclje. 10 Ruščitijj-19.80 Literarna ura. 20 Glasbeno predavanje. <»).»• Prizori iz narave, izvaja salonski kvintet, n in poročila. Pravni nasveti Družbo i omejeno zavezo za izvrševanje tesur-Kk« obrti. J. K. V. S prijateljem nameravate ustanoviti družbo z omejeno zavezo ?ji izvrševanje tesarstva. Kako je postopati, da se taka družim ustanovi'.' — Za ustanovitev družbe z omejeno zavezo predpisuje zakon, da se družbena pogodba napravi v obliki notarskega akta in da se registrira ,• trgovskem registru. Ker mora vse to napraviti notar, je nadaljno razlaganje zakonitih predpisov o tej stvari odveč. Tesarsko obrt bo pa družba smela iz.vrševati šele, če in kadar bo dobila koncesijo ocl obrtne oblasti. Kolikor nam je pa znano, obline oblast! .sedaj le redkokdaj dajejo takim Iružbam dovoljenje za izvrševanje koncesionirnne obrti, med katere spada tudi tesarstvo. Po novem obrtnem zakonu, ki stopi v veljavo meseca marca 1032, pa t<> sploh ne bo več dopustno, Ce boste torej' družbo ustanovili, pojdite k nMaiju. Ko bo družba ustanovljena, pa lahko prosite za koncesijo. 1'rošnV) je vložiti pri okr. glavarstvu, kjer boste tudi lahko zvedeli, kaj je treba prošnji predložiti. 0 izdajanju spričeval je pa danes še prezgodaj pisati, ker bo za vašo družbo, če bo dobila konc.e-siio. že veljal novi obrtni zakon, ki ima o tem posebne predpise in bomo o teh pozneje še pisali. ■ Oj.rnstiiev zgradarino. ,1. K. V. Ali velja opro-slitev zgrudarine samo za na novo projektirane sii\ ai'tbe ali liull na stare zgradbe, ki se popolnoma pmleivjo in na novo postavijo? — Samo '6% od či > dohodka s - plač :je zgr.idarine tako od novih /mm, 11), ki »i. | ustavljene ua prej nezazidanem z■■ ndjišču. kakor ludi za zgradbe, postavljeno na /. mijišču, nn katerem jo zgradba prej stala, |>a je 1 I« poniši na ali popoinoma ali samo do temelja; I iv lako velja to tudi za zgradbe, ki so od trii.idja dozidane It obstoječi zgradili . Kdo .mu vzdrževati pol? I. K. V. Ob vašem vi lo. ki pelje do vasi. je bila vaška po! na vodo. I.) pot ste vi popravljali. Krajevne potrebe so za-hievale zgr ditev nios'u in s I« m zvezo do bauo-v ioske češ,.-. Zupan trdi. da je la pot občinska K:lo mora to pol popravljati. Ce j" pot občinska, jo mora vzdrževali občina Ce pot vporablja I, on del o! i nov. Ima občina tako pol vzdrževati ri I no s prispevki onih davčnih zavezancev, ki pol rpurubljajo. Čigav jo naplavijo« r ril me/? A. K. B. Ob de-/ u naplavi voda po jarku, ki ji sicer suh, precej g. ai.ioy.ii na poljsko pot, ii i pelje ob jarku. Čigav je ta naplavljen gramoz? — Gramoz postane last lastnika onega zemljišča, na katerem ga je voda pustila. Ugotovite, čigava last je pot, na katero so gramoz naplavi, nakar vam ne bo težko ugotoviti lastnika naplavljenega gramoza. Kuluk. J. T. U. Ste delavec, in pfilčujete 45 I »in davka. Sedaj ste pa dobili nalog za tri dni kuluka na banovinski cesti. Ali ste dolžni iti na delo? — Ker sle davkoplačevalec, spadate pod obveznost dela na cisli. v Ukradena lovska puška. A. V. C. Imeli sle lovsko puško, ki ni bila prijavljena. To puško vam je ukradel li) letni lant. Ali fanta lahko obtožite ne da bi tudi vi prišli v kazen, ker puške niste prijaviti? Kakšna bi bila v leni slučaju kazen? — Ce fanta ovadite, se bo sodišče pečalo le z njegovo tatvino jiuške in ga bo obsodilo. Radi neprijavljene puške bi |M vi utegnili imeti opravka pri okrajnem glavarstvu, če'bo isto za to zvedelo. Ce bi bili kaznozvani in na kakšno kazen, vam pa ne morem vnaprej povedali, ker je kazen odvisna od raznih okolnosti, ki se ugotove šele tekom kazenskega postopanja. Služba pri železnici. K. .1. C. Vprašajte naravnost pri najbližjem postajenačelniku, ki Vam bo dal zaželjeno informacijo. Kilo naj oilkiita sneg z občinske ceste? A. M. J. Sosed ima kozolec ob občinski cesti. S strehe kozolaa se vdira sneg ua občinsko cesto, ki ovira promet. Ponavadi je vedno listi sneg odkidal, ki je pot prvi rabil. Ali je doličtiik dolžan to storiti? — Ker je ccsta občinska, je dolžnost občine (županstva) skrbeti za neoviran promet na cesli. Županstvo naj ob takih prilikah da lastniku kozolca nalog da sneg takoj odkida. Ce tege ne bo liotel storiti, naj ga da odkidati županstvo samo na stroške lastnika kozolca, katere bo potem eventuelno s pomoč:o okrajnega glavarstva od njega izlirjalo. Pomilostitev kazni. V, K. C. Ali je kaj upanja. da bi bil lani. ki je bil radi silobrana obsojen na več nuseeev zapora, pomiloščen. Kam naj vloži prošnjo? — Do posamične pomilostitve pride prav v redkih ozira vrednih slučajih. Prošnjo za pomilostitev je vedno poslati onemu sodišču, ki je izreklo sodbo na prvi stopnji. Ce spozna sodišče, da ni posebno tehtnih razlogov za pomilostitev zavrne prošnjo. Ce pa spozna, da so, pošlje prošnjo s svojim mnenjem apelacijskemu sodišču, ki nato prošnjo ali zavrne ali pa jo predloži s svojim mne-iiiem iu mnenjem nižjih sodišč ministru nravde v nadaljno rešitev. Zoptr rešitev kateregakoli sodi- šča, s katero R9 zavrača prošnja za pomilostitev ni mogoča nobena pritožba. Dolžni delež. J. K. II. Z doma sta šli za svo jim poklicem. Od očeta ste prosili za svoj delež pa Vam ni ničesar dal. Vprašate, če Imate pravicc zahtevati od očeta doto? Kaj Vain je storiti, če bi medtem oče izročil posestvo drugemu sinu? — Drugega Vam ne preostane, kot da mirno potr-pite in čakate. Sin niiua pravice zahtevati od staršev doto, pač pa le hči. Šele po smrti očeta boste imeli pravico zahtevati dolžni delež od očetove zapuščine. Dolžni delež znaša polovico zakonitega deleža. N. pr.: Ce umrje oče brez oporoke in zapusti dva sina, potem pripade vsakemu sinu polovica zapuščine. Dolžni delež pa bi znašal v tem slučaju za vsakega otroka eno četrtino zapuščine. NAZNANILA n Prosvetno društvo v Boh. Bistrici uprizori na Miklavževo ob treh ; Utopljenca«, igro s petjem. Isto ponovi 8. decembra ob osmih zvečer. u Prosvetno društvo na Vrhpolju pri Moravčah vabi k igri »Domene, ki bo v nedeljo, 6. dec. ob treh v tukajšnjem prosv. Domu. Stojišča 3 Din, sedeži" 4 Din. Pridite! — Odbor. n Prosvetno društvo v Preddvoru priredi v nedeljo, (i. decembra narodno igro »Miklova Zala .-. Vljudno vabimo. u Kmet. podružnica v Vojiiiku priredi nepreklicno žrebanje velike kmet. efektne loterije dne 8. decembra. Bližnje kupce srečk vabimo, da se udeleže žrebanja, katero bo v posojilnični dvorani v Vojniku. Vse, kateri so prejeli srečko v razprodajo, prosimo, da nam do tega dneva nakažejo za nje denar, event. iiejiroilane vrnejo. Srečke, ki ne bodo plcčane pravočasno, se razveljavijo. Izid žrebanja bo objavljen tudi v tem listu. u Popoldanski gospodinjsko-kiiharski tečaj se prične 3. decembra ob treh popoldne. Vršil se bo dvakrat na teden, vsak torek in četrtek. Praktični j>ouk v kuhinji bo v zvezi s teoretičnimi predavanji v šoli (skioptičoe slike). Pouk bo obsegal tudi urejevanje in razvrstitev jedil na krožniku (aranžirani..), pokrivanje miz. in serviranje. Prijave sprejema ozir. pojasnila daje vodstvo dr. Krekove me-' ščansko-gosiiodinjske šole v Zgornji Šiški pri Ljubljani. K melje, oklenite se Kmet. zveze! 65 n & v - ^vr-amrr-vrmmcmcum Tako pa iv gre. - Gosi c.lakaiju. IVpi. kako v udar morete izha ati ^ HO [)in ted.-nske pla--e. N.-itikar: Ce. bi ne I do nn vne napitnine in če bi p: včasih ne zmotil v računih, potem bi bilo res hudo ... - Ntkaj iz zgodovine »talilnega koledarja. Tolikokrat sli?inio in čil .mo; kako se sklicujejo ra. ni vremenski preroki ua stoletni koledar. Prav za prav bi se ne smelo reci -toletni . ampak sedemletni koledar. V dobi 3') kine vojne je dognal opat samostana v Bniribergu na v ličkom Mavricij Kna-er, da sc j-o-iavlia vreme i-"lih sedem let. Snloh j" številka 7 zn krščanstvo rkai posebn ga 7 dni v i <'rm, 7 zakramentov. 7 ! rosen i v OCenašu- 7 ho-I" 'n Device Marije itd. T'k sedemletni koledar z i 'oovedio vremena je izd/d omenjeni opat v latinskem in nemškem iezi-ku. Knjižica je doživela 200 izdaj. —- Zdravnik v Thuringeuu v Nemčiji Hellvvig je izdal vremenske prerokbe na • d-kigi Knauerjeveo-a 7 let- Mma B n «ft 'm»ova licman »ir.;.';o suismI Paul KrMnr, pi t vola Marija Kmetova 41. Kdor je doživljal tista leta od 1914 do 1918, se nerad spe nima strahotnih muk, ki so jih morali presadili vsi tisli, ki delj časa niso dobili nobenih spori -čij od svojcev z bojišča. Smri se je režala skozi vrata in greza je bila v njenem igračkanju. Z vprašanjem in odgovori: Ali živi — ali je mrtev? Da ali ne? Desetkrat bi človek stavil, da je mrtev. Ali staviš le enkraf, da še živi?« — Kadarkoli je prispel pismonesa, je stala Mina na kolodvoru in slrtrea na črno torbo, ali je ondi |.< Te ie bilo mladesino in po žensko povedano- Stare, izčrpane ženske in za vojno nesposobni starci bi bili pač radi ugovarjali, a niso nobene rekli, ker niso nc«H reči ničesar. Zakaj tiste dni so vsepovsod vladale mlade ženske. Vse so bile hrabre in zmotne ' •al, so težke domače postojanke moških, m tega ne bi sme I i nikoli, nikoli pozabiti! Marsikaka ženska, ki je bHa loma, bi si bila zaslužila križec, zaslužil® Id ga je na bojišču dobil kar tako Boštjanova vendarle prejela bolj ko marsikdo, in ga ni zaslužil. Nekoč pa je Mina obvestilo na kolodvoru: : Poročnik Novak ustreljen skozi pljuča — težko ranjen. Položaj resen, a ne povsem brezupen.« In spodaj podpis neke bolnišnice. Čez dve uri je Mina Boštjanova že sedela v vlaku. Med dolgo vožnjo je bilo Mine strah, mučila se je v bolestnih skrbeh. Venomer je bila lačna in žejna, pa ni mogla niti jesti niti piti. Slednjič se je naslonila v kot, zaprla oči in časih, kadar so le preveč divjale misli v njej, so ji vzdrhtele ustnice jn zašepetala je nekaj bested. : Ni prav pri ta pravi! jc rekel neki star kmetič svoji boljši polovici. Mislil je, da tiho govori, pa ga je bilo po vsem vagonu slišati. Mina je razprla oči in tako pogledala moža, da se je plaho stisnil k svoji podjetni materi:. , Sem vsa pri ta pravi, dragi moj, le to je, da se peljem,k svojemu ženinu, ki je smrtno nevarno ranjen. Vam pa želim za drevi mnogo sreče in zabave pri kartah!« To je bila spet nekdanja odločna, ostra Mina Bo-štjanova, ki ni trpela, da jo kdo nepravilno presoja. Kmetič se je ka.r prestrašil. Ti,« je zašepetal materi, »ali jo vidiš!« Na prihodnji postaji je s svojo boljšo polovico izstopil. Šo pri odprtih vratih je glasno dejal: ■ Kakšni so ljudje, le^ kakšni! Brez manire!« Mina je slišala te besede, a se nI moglai nasmehniti. Zaprtih oči je obsedela v svojem kotu. To ji je Klo Jasno: če ji bo Bog ohranil najljubše, kar ima na svetu, se ne bo več trmasto upirala, se bo iznebila 6* Uradna navodila za šteden'e 1. Občinske proračune za I. 1932. Je treba brezpogojno znatno zmanjšati napram prejšnjim. Vsako potrebo v proračunu za 1- 1932. je treba najskrbnejše preceniti, vse ono pa^ kar je luksuzne prirode in kar ne bi odgovarjalo potrebi v pravem smislu te besede, naj se črta. Ugotovitvi virov dohodkov naj se posveti čimvečja pozornost. Znosnost in pravičnost bremen mora biti zajamčena, a pri tem naj se upošteva tudi plačilna zmožnost prebivalstva. Stopnja deklad v nobenem primeru ne «p presegati stopnje, odobreno za tekoče lelo. . »e tak-;1 in troJa rine ne bodo poti jen:-. / arol.e: ukinejo ali pa zniztjo naj se Hidi obstoječe tikse, ki so pogo&tc.ma in vciinrma prpvelike in ne cdgovar.Vjo vrcdnos'1 pro /vodov in uMfgi, zaradi katere se plsčujaic. ?. Pri os:':i)ih izdatkih je treba izvr-flti ltrhikcije kar moči natančne. Zato raj se iz službe odsirenijo vsi nepotrebni uradniki, sivi'eni prcračunom vred v odobritev. \y. pr. »čuna ie treba cd*'raniti \trs crobne in funkc " ke dokladc, iziemu ve- lja ie za one, ki jih prejemajo državni uslužbenci, in v ©dogovarjajoči višini. Nagrade za nadurno delo se ne smejo podeljevati in morajo zato izostati iz proračuna, ker ni mogoče predpostaviti potrebe takega dela pri osebju, ki absorbira (povišuje), četrtino proračuna. Honorarjev ali posebnih nagrad ni. Ce je neobhodna potreba, da se v službo sprejme strokovnjak, ki pa po občinskem statutu ne more postati občinski uradnik, naj se zanj določi honorar. Število takih eseb pa mora ostati omejeno. Osebe, ki prejemajo pokojnino iz drž. proračuna, ne morejo ostati v občinski službi, razen če ee za dr.bo te službe odpovedo državni pokojnini. 3. Občine z lastnimi vooovnimi parki in prometnimi sredstvi morajo predložiti pravilnik o uporabi teh pa.rkcv in sredstev. Iz tega pravilnika mora biti razvidno, komu gre pravica do teh prometnih sredstev. Pri so.tivi topa pravilnika ie tre'.a paziti na to, da se d: veli up-?r»fca ieh Pametnih sredrev le onim, ki jih nujno rabijo za pravilno izvrševanje svoje službe. 4. Z novimi investicijami je treba odnehati in dol ončfcti le dozdai za vod.la b"nska uprava poseben register sejmov in tržnih dni. 1 Dovoljenje za seje 111 .--e bo dalo, če se vrakičn ga tuhtanja, vsal e plahcsti in bo z veseljem p stala žena tega tako ljubljenega človeka- Mini s." je laziasnilo marsikaj, kar je bilo doslej temno in zmedeno v njej. Smit je po vseh predpisih ločila zakon. Mrtva že« »a ni imela nobenih pravic do živečih. Dala mu je mladost in ljubkost. Tudi Mina mu more dati mladost, zdravo, čisto mladost, a ljubkosti ni imela. A kaj bi mogla še biti mrtva žena živemu možu? Samo svetal spomin, ki je vendarle zavožen s tančico preteklosti in izgube. Oria mu hoče biti več, hoče biti njegova močna žena, življenjska tcvarišica; in če bo treba, tudi njegova bolničarka za vse življenje. In zdaj, Mina, ko si se odločila za vse tisto, kar je pametno in kar edino more tvoje življenje osrečiti in zadovoljiti, zdaj ti bodi Bog tako milcstljiv, da mu podari življenje. Vlak je drdral in udarjal po taktu svoje železne popotne pesmi. In smrt se jp igrala z Mino in ji stavila one pregrezne uganke: »Ali še živi? — Ali je mrtev? : • Skoraj je bila Mina brez. glasu, ko je v bolnišnici vprašala, če poročnik Novak še živi. Zaslišala je, dai je še živ. Tedaj je sedla na stol in prosila kozarec vode. Nato se je polagoma umirila. »Vdovec je,: je dejala. »Sestra, njegovega otroka vzgajam, otroka iz ■ prvega zakona. In zdaj je moj ženin in hočem, da živi zame in za. svojega otroka,« Druge vesti a njem so bile take, da so jo prav malo potolažile. Zdravnik je gibal z roko sem in tja, K desne na levo, kot se pozibava jeziček na tehtnici. »Tako ali tako. Po petdeset odstotkov kaže črno eaaj, po petdeset pa belo, Resnico Vam govorim, gospodična. Mi ne moremo ničesar olepšavati ali prikrivati Vojna je. Upam, da bo že še kaj s poročnikom Nevakooi!« 5' Gospod poročnik, je v bolniški sobi dej«'a usmilienke, »neka gospodična ie zunaj, ki hi rada govorila z Vami. Pi&vi. de je Va?a nevesa. ■MoJa nevesta? se ie začudil in trudno zmajal z glavo. »Nimam nobene neveste. •Res, pravi, da ;,(>. Vaša nevesia. Vašega t Ud a iz prvega zakona vzgaja. Tedaj je bolnik tako zaprl o"i. d» so rastra prestrašila, misleč, da urnim. »Ali je iz Loke? »Da, iz Loko. »Ali je — nieno ime — ? Ni mogel več govoriti. »Mina Bcžtjanova. »Ah, ona, ona je!Na 100 let do'o-ceni koledar od 1701 io 180I-. Na ta način j bil 7 letn' koledar prekrščen v stoletnega. Prepovedana trgovina na obroke. Policijsko rjv-nateljstvo v Oslo je prepovedalo prodajati na o-broke stvari, ki jih rabimo vsak dan. Posebno 's preooveuano "rodajati i.a obroke obleko, obuvalo, izdelke iz stekla in kuhinjsko posodo. Policija utemeliuie svoj odlok s tem, da se je »puiarija v Oslo že tako razpasia, da resno ograža vso pošteno trgovino in zalo je nuino potrebno napraviti red. Zlato v Nemčiji. Pri Siegenu na Vestfalskein so pri iskanju koballa v starem zanuščenem rud; niku odkrili močne plasti kobaltovine, bakrene, m kljeve in železne rude. Tri natančnem ogledu so zasledili tudi srebro in z ato, in sicer zlato v nro-stih kosih, večinoma pa v zvezi Z žveplom oziroma neko njegovo rudninsko sestavino. V toni rude )e 3.6 g čistega zlata. V Ameriki živi nemški kemist dr. P. Hilde-brand, ki zna z neko tekočino pretvoriti les, d« ne zgori niti v natveč-iem ogrniu. pokaže potreba glede na krajevne in gospo-Ilar.-ke prilike kraja ter glede na Število že odobrenih sejmov v občini ln občinam v okolici. Dovoljenja se ne bo dalo, ako se v okolišu 20 km od kraja, za katerega se prosi dovoljenje, istega dne ali v razmaku 15 dni vrši sejem v drugem kraju v okolici. Za vsako izpremembo sejmov jc potrebno dovoljenje bana. Letni sejem ne sme trajati več kot tri dni. Tržni dnevi se bodo dovoljevali z ozirom na Število prebivalstva po prilikah ln potrebi kraja. Za sejme in tržne dni mora občina določiti sejmišče in ga urediti po zdravstvenih iu veteriuarsko-policijskih predpisih in zahtevah. Sejmišče za dogon ži\ine mora biti izven mesta ali na najskrajnejši meji. Toč-nejša določila o ureditvi sejmišča izda minister trgovine in industrije v sporazumu z (iiiiti.-drom poljedelstva s pravilnikom. Na sejmih sme vsakdo prodajati surove (nepredelane) kmetijske pridelke (poljedelstva, živinoreje, sadjarstva, vinogradništva, rlmu-Mva, lova in ribolova itd.), cvetličarstva, gozdne in rudarske proizvode ter vse predmete domače hiše delavnosti. Ce je dovoljenje dano samo za posamezne predmete, se sme na sejmih prodajati samo to predme:?. Na sejmih morejo lastniki obrlov prodnati svoje blago, ako ban dovoli v dovoljenju za prirejanje sejma. Tako dovoljenje se 'jo i/dalo z ozirom ua gospodarske prilike doličnega kraja po zaslišanju občine in privolitvi zbornice. Ob tržnih dneh so smejo prodajali kmetijski pridelki, ki služijo kot živinske potrebščine in proizvodi hišne obrti, i ! Ban sine z naredbo odrediti, da smojo ob tržnih dneh kupovati Življenjske potrebščine do gotove ure samo potrošniki in potem trgovci in kupci na veliko. Lastniki obrtov (koncesijonirane trgovine — opomba uredn.) smejo na sejmih prodajati predmete svojih obratov, ako imajo za to posebno dovoljenje obče upravne oblasti prve stopnje. Občina more zahtevati takse za uporabo prostora ali stojnice na sejmišču, tehtnice in drugih naprav, samo za blago, ki se prodaja na sejmih in ob tržnih dneh. Svoje pravico do taks ne smejo občine odda'S v zakup. Vsaka občina mora izdelati pravilnik za sejme in tržne dni: sejmski iu tržni red, ki se mora sestaviti v smislu določil tega zakona in v mejah uredb, naredb in pravilnikov, ki bodo izdani na podlagi tega zakona, in ne sme vsebovati nobenih določil, ki bi jim bila nasprotna. V redu se morajo določiti tudi takse. Odobri ga ban po zaslišanju zbornice. Nadzorni organi trga in sejmišča morajo skrbeti za izvajanje tržnega reda. Glede izvrševanja obrtov na trgu nimajo ti organi pravice izdajati odloke in morajo vsako sporno vprašanje predložiti obči upravni oblasti prve stopnje. Dogon živine na sejmišče je podvržen veterinarskemu nadzorstvu. Občina mora objaviti prireditev letnih sejmov najmanj 15 dni prej v uradnem ba-uoviuskem listu in če takega iti, v Službenih novinahi. Sejmska pravica ugasne, ako se sejni ne vrši dve leti zaporedno, izvzemši slučaje višje »ile. Ako ne odgovarja sejni gospodarskim potrebam, ga sme ban na predlog pristojne zbornice ukinili. Cerkvena žegnaiija in slave se ne smatrajo za sejme in ob takih dneh je dovoljena prodaja predmetov po obstoječih navadah (je-stvine, pijače, medičarsko blago, igrače, izdelkov domače hišne obrti, slik, knjig in drugih predmetov verskega značaja itd.). Minister trgovine in industrije odobri vzorčne sejme in razstave gospodarskega značaja splošne važnosti bodisi da s« vrše redno letno ali ne. Razstave manjšega in krajevnega pomena odobri ban. Kdor prosi za dovoljenje prirejanja sejmov iu razstav, mora predložiti načrt, iz katerega je razvideti točna svrha, način izvedbe in financiranje. Prošnji se mora priložiti na odobritev pravilnik sej-, ina ali razstave. Minister trgovine in industrije izda potrebne predpise o pogojih za dovoljenja iu o določilih, ki jih mnra vsebovati pravilnik sejma ali razstave. Minister trgovine in industrije izda potrebne predpise o pogojih za dovoljenja iu o določilih, ki jih mera vsebovati pravilnik. V pravilniku se more predvideti osnovanje posvetovalnega odbora za vse glavne gospodarske kraje, v katerih se prirejajo stalno sejmi ali razstave. STARŠI! Izšla sta najstarejša mladinska lista »Vrtec« in »Angelček«. Naročajte ju za svoje otroke v pouk, zabavo in razvedrilo. Lista sta tako poceni, tla ju lahko vsak naroči. »Vrtec« la Din letno, »Angelček« pa samo 5 Din. — Uprava »Vrtca«, Ljubljana, Kolezijska ulica 1. «6 Polom nonaviiariem preti. V Angliji je v zad-nipm času kar na mali prodrla moda golih noj. Nc samo ua teniških igriščih- marveč tudi ra niipleganlftejšlh s-irehaja-liHV na ča'a"l(?l« in v 13' -d'ifnejših loka'ih je vi-vedno več dain brez nogavic. Po markih ie vi-Tako go-rko sije solnce f je rekel bledi Novak. -Da se ti popolnoma pozdraviš,«" je oelvrnila Ah Mina, sicer ne bi bil nikoli zdrav. A pri tebi se hočem pozdraviti. Pri tebi vse ozdravi, ker si ti sama lc zdravje.- . .. O, ne, ne, to pa ni res, se je branila Mina,, Veliko mi je zbolelo ln veliko pomrlo. A ti se moraš p-"draviti in tudi boš ozdravel! Z si postala moja žena!: Učeu.k je zmajal z glnvo. >Ne le zaio - tudi iZ 1]USo je, je rekel kovač; soma bi Vas bila vzela, čeprav ne bi bili ranjeni.« No morda nek je dejal Jože. »Šele vojna Je morala Mini odpihniti strah pred zakonom.« -Ni res'' ie ugovarjal Tcne, »ona ga je že od nekdaj hotela. Jaz že vem: že zdavnaj pred vojno ga Je hotela... Mine je bilo sram. Ah, ta cigan, vpričo vseh ti tole pove! Tedaj je povzel Novak, da bi prekinil ta pogovor: •Sovražniki so kar nori od veselja. A vsega orožja nam lo niso vzeli. Pamet imamo šcv : Na, je rekel Jože1, »in dobro obdelano polje.i >In nakovalo, je dejal kovač. •Beg je še zmeraj isti, je dejal učenik zbrano, Beg ni n8Š sovražnik- Nato je Novak napil Tonetu, ker je izpit tako > častno prestal. Častno pač ney; je odkrito priznal Tone, : zasilni izpit so določili in tega sem res le : za silo prestal. Vendar je bila mestna šola lahka; zdaj pa bom v Jcžetcvi šoli in ta je stroga. Zelo stroga! je dejal Jože. Dasi na svetu, kjer je bilo polno težav, navzlic kcncu vojne ni bilo nikjer miru, v Boštjanovi senčnici je bil lep mir. Mina je poskrbela za izbrano dobro vino. Stari učenik je "dvignil kozarec in napil: t Mina, moja ljuba Mina! Govorim ti kot tvoj stari prijatelj in učitelj, kot spremljevalec tvojih dni, Mina. Hudo vojno je prestala naša domovina. A tudi ti, Mina, si mora'a prestati hudo vojno, življenjsko vojno, ki je že tedaj, ko še ni bilo svetovne vojne, besnela krog tebe. Imela si mrtvece in ranjence, napade* obleganja, sovražnosti, zmage, a tudi premagana si bila. In ti, Mina, si bila v teh svojih bojih največkrat ranjena; zato, ker si zmeraj načelovala, si bila naj« hrabreiša, ker si bila zmeraj v prvih vrstah! Star sem; glej, kako nalahno podrhteva kozarec z zlatim vinom; ki ga dvigam tebi v čast in tvoje zdravjel Star sem. A sreča moje starosti Je, da morem »kupno z vami, moji ljubi prijatelji, reči ob koncu mojih dnli »Mina Boštanova Je zmagala v fcvoll vojni!« K 0 N B C. Ljubezen prvih kristjanov Ljubezen, ki jo je Gospod Jezus prinesel na zemljo, je svetila kakor solnce nad prvo krščansko občino. Pod vplivom njenih blagodejnih žarkov sc je zgodilo, da so se čutili jud-je in pagani, ubogi in bogati, svobodni in sužnji kakor bratje med seboj, ki so enega duha in enega srca. »Vsi pa, kateri so vero sprejeli, so bili skupaj in so imeli vse skupno; posestva in premoženje so prodajali in denar razdeijcvali med vse, kolikor je kdo potreboval... Množica teh, ki so verovali, je bila enega srca in duha; tudi nihče ni govoril, da je kaj tega, kar je imel, njegovega, ampak jim je bilo vse skupno . . . zakaj ni ga bilo ubogega med njimi; kolikor je namreč bilo posestnikov zemljišč ali hiš, so jih prodajali in ceno za prodane stvari prinašali ter polagali k no-jjasi apostolov. Delilo pa se je vsakemu, kakor je kdo česa potreboval,« (Ap. Dej. 4. 32.) Apostoli so posebej izbrali sedem mož, ki so »i!i polni duha in modrosti, da oskrbujejo ubo-;jc in vršijo dela krščanske karilas. Naravno je, da je iaka dejanska ljubezen vzbudila občudovanje, pa tudi posnemanje med pagani. Glejte, kako se ljubijo med seboj , so govorili pagani po sporočilu Tertu-lijana, cerkvenega pisatelja, in cesar Julijan Odpadnik je kar naravnost naroči! paganskim duhovnikom, naj tudi oni skrbijo po zgledu irščanskih duhovnikov za svoje paganske si-or.iake. Naravnost občudovanja vredno je,« jiše paganski pisatelj Lucian, fkako radi si .i ljudje (namreč kristjani) pomagajo ob uri ; Jtrebnc pomoči. Tudi je znano, da se Momm-;eu, slavni angleški, pa brezverni zgodovinar li upal spisati zadnjega zvezka svoje zgodovine o paganski rimski državi. Pa zakaj ne? la\.o, ker si na človeški način ni mogel razložili, kalto je moglo na videz slabotno krščanstvo popolnoma prenoviti ponosno pagan-ko rimsko cesarstvo. Nam pa je zagonetka ,<^na. Bila je to ljubezen, ona dejanska lju-oezen do Boga in do bližnjega, ki poganja svoje korenine v srcu božjega Odrešenika, ki io je oplemenitil s svojo božjo milostjo. Mi- lijoni so se namreč oklenili krščanstva ne toliko iz strahu pred večnimi kaznimi, ki jih krščanstvo tudi oznanja, ampak pod vplivom izkazanih dobrih del, ki jih je in jih še vedno vrši dejanska ljubezen do bližnjega, V tem smislu zaključuje v letu 95. ali 96. po Kristusu papež sv. Klemen Rimski svoje pismo Ko-rinčanom rekoč: »Rešuj tiste, ki so žalostni, usmili se ponižanih, dviguj padle, skaži se dobrotnega pomoči potrebnim, ozdravljaj brezbožne, spreobračaj tiste, ki so med našim ljudstvom zašli na napačna pota, nasičuj lačne, rešuj jetnike, dvigaj slabotne in tolaži raa-losrčne.« Prav v istem duhu piše o prvih kristjanih mučenec in pisatelj sv. Justin, ki je bil pagan predno se je spreobrnil, rekoč: »Mi, ki smo poprej ljubili denar in premoženje nad vse, delimo sedaj radi z vsemi in vse, kar imamo in radi dajemo od svojega vsakomur, ki jc pomoči potreben. In tisti, ki so se poprej sovražili in s tujci niti občevati niso hoteli, živijo seda; po Kristusovem prihodu z njimi, celo molijo za svoje sovražnike in si prizadevajo pomiriti one, Ui jih preganjajo, — Zopet je znano, kako je rimski prefekt zahteva! od sv. mučenca Lavrencija (t 258) za časa cesarja Valerijnna (253—260), da naj mu izroči vse cerkvcne zaklade in dragocenosti. Dia-kon Lavrencij pa si izprosi tri dni odloga, da jih zbere. Potem urno proda vse dragocenosti in premoženje razdeli ubogim. Ko pride mestni predstojnik k njemu, da bi sprejel zaklade, mu Lavrencij pokaže ubožce, vdove iti sirote rekoč: »To so naši zakladi!« in kažoč na zbrano deviško mladino, reče: »To so naši biseri in drago kamenje.« Poglavar se seveda silno razjezi in ukaže Lavrencija dejati na ra-ženj in počasi peči. Bog pa da sv. mučencu f milost nebeške tolažbe, da ves vdan v božjo i voljo pretrpi nečloveške muke. Resnično dejanska ljubezen prvih kristjanov je bila, ki je paganski svet preobrazila. Dal Bog, da bi v polni meri zacvetela tudi današnje dni znova in na svetu bi poslalo drugače, postalo boljše za vse. Zclravllenie po PoHšakovem nacmu Iz »Siovensekga gospodarja« posnemamo: Našim čitateljem je še v dobrem spominu poskusno zdravljenje raka v mariborski bolnišnici po učitelju in iznajdite-lju Poljšaku. Številni slučaji, kjer je zdravniška znanost popolnoma odpovedala, ali bi bilo ozdravljenje mogoče samo, če bi se odrezala roka ali noga itd., so uspeli tako, da danes hodijo dotičniki veseli med nami, hvalo pojoč Bogu, da je dal tako znanost neukim. Naj omenimo samo slučaj J. Ste-gra, ki je obolel na sarkomu. Danes bi bil že dolgo pod zemljo. Zdravnik je obljubil Poljšaku, da mu bo pel slavo po celem svetu, če Stegerja ozdravi. Steger je zdrav, dotični zdravnik pa molči. Niso pa o tem piolčali profesorji na Dunaju, in danes je slučaj Steger in slika o njem znana res vsemu zdravniškemu svetu. Pri nas nekateri zdravniki niso videli ali niso hoteli videti Poljšakovih uspehov, in Poljšak je moral oditi, preden je mogel dokončati zdravljenje. Zdravniki, ki so imeli toliko poguma in pravičnosti, da so priznali dobro delovanje Poljšakovega sredstva, so bili kaznovani. Toda glejl Javil se je v 8* uredništvu kmet, ki je pisal Poljšaku po zdravilo. Z odgovorom je dobil letak, ki se v prevodu glasi: Vaše blagorodje! Uso-jam si Vam naznaniti, da sem pričel ordi-nirati, in to od 14 do 16 ter zdravim z Ab-jinin-mažo po Poljšaku (za zunanje rake, sarkome, kostno in kožno tuberkulozo, eksceme in gnojavice) »Dr. Anton Kro-patsch, Dunaj itd.« Torej zdravnik-stro-kovnjak po Poljšaku. V najkrajšem času bo, kakor poročajo, otvorjen Poljšakov sa-natorij na Dunaju. Tako bodo naši ljudje morali nositi denar na Dunaj, mesto da bi bili tujci prisiljenci nosili denar k nam ter bi od iznajdbe slovenskega človeka imeli dobiček slovenski zdravniki, gostilničarji in obrtniki. Poljšakovo zdravljenje študirajo sedaj na Dunaju zdravniki-strokovnja-ki iz raznih držav. Če bi se bilo pri nas napram Poljšaku stvarno postopalo, bi mu ne bilo treba iti v tujino. Iz domovine bi se širil njegov sloves in domovina bi od tega imela največje koristi. Samo oni, ki nima nobenega dela, smatra življenje za breme. • PODRUŽfilČE • beograd o sij e k c £ l j £ sarajevo CRimniCA s k o p lj £ ■kar lova c s o m b o. r kragujevac s p l it, lj u bij AD a s u boh C A ■H s u § a k m u r s ka s i e £ ni k .SOBOTA v R. S AC n O 'V -'I VUKOVAR V R B AS 1 A G R £ B Za znlianie pridobnine Pod tem naslovom čitamo v Trgovskem listu važen članek, ki ga bo pristojna oblast gotovo upoštevala. Glasi se: Ob izenačenju neposrednih davkov smo v Dravski banovini precej slabo odri zali. Res. da se nam je ukinila dohodnina, dobili pa smo isto dohodnino v drugi obliki pod imenom pridcbnina, ki je za gupcdarsivo še občutnejša. Dohodnina se jt tficielno nadomestita z. dopolnilnim dav-k< n na neposredne davke, očito v nepri-lcg davkoplačevalcev. To k'sno pokažejo številke: V letu 1928., ko se je dohodnina zadnje leto predpisala, je znašala po ob-lažitvah, ki smo si jih priborili tekom let, samo še 12 milijonov Din, dopolnilni da-vi U p a je znašul v letu 1829., to je v prvem lotu preffplsa. preko 28 milijonov Din. Ukinitev dohodnine sme torej prav za prav jeko dre ko plačali. Gotove ni bilo nikomur za njo, vendar pa je .bil odkup za njo v. 'Klarlc nekoliko -— predrag, ako sto odkritosrčni, pc?e-bnc za trgcvirci, cb<"t in induh rije, kateri se j«- prt j znosna občna pridrhnina i/premonila v nekako posebni dohodnino z vostni slabostmi in napakami prt "nje dohodnine. Polt T tega pa je neva l iidofcnina tudi prekomerno viteks. Leta i :»28. smo plt:*-ali na y?ari pndofcnitti v Dravski banovini približno 6 milijonov Din. Ako bi tudi vs-p dohodnino pla"-a'a tig.,'ina, obrt in industrija, je znašalo davčno lirenre samo okoli 18 milijonov Din, dočim je znašal predpis pridobnine p - novem zal onu s samo povprečno 100 d kladami približno PO milijonov Din, to jo več kot trikrat toliko. Davčno oremo se je torej, v zadnjih 1< t'U izdatno pcesirilo in tvori dnevno pritožbe zaradi svoje občutreeti. Obremenitev lc tem občuti",ejš«, ker se pridobitne, priliko niso poboljšale, ampak izdatno poslabšale. Dohodki od lota do leta padajo, vzdrževalni strelki, h ktferi »padajo tudi davki, p; stalno naraščaje. SreiDAlOnr, ploščo in uro dobite najceneje pri M VVachter, diplomirani nrar Nevomcsiu. Mati! oglasnik Vsaka diotina vrstica ali njo prostor volja ia enkrat Din 5. Naročniki ..Domoljuba" plafajo samo polovico. »No kupuje o kmeti|sne po Irebščine ali pjodmajn svoje pridelke ali iščejo poslon rainma obrtniki pomočnikov ali »a i nc -v in narobe Ssisiiii ženska I 2! b! bsiMa wv poštena, iš'e mslo so-b co za takoj. - Gre tudi kot s stanovalka na raj i v Hi ino Vrhnike. S;-oroY>o-nv ljuba pod št. 13910. Vs&kovrsliie ure zlatnina, s ebtnina in opJrrf pretfnicil po najnižiih cc-nah pri i.mmm. mm UiiOiiNil Sv. Petra cesta 36 Ako si hočete priliraniti denar pri nakupu manuiakturnega bla$«a, potem poselite nemudoma trgovina v Preš rnovi ul, 54 (poleg* k .varne »Slon«) kjer krpits ras prvovrstno zimsko blago po neverjetno zopet zmzanih cenah Zi IUi.Il Odeje, prešite, satin na obe sirani..... Odcjs, presit«, satin na obe strani, rof.no delo, bela vata Pdeje, prešite, broliat, ročno delo, najfinejše vrste . . . Flane'aste odeje, 2 metra dolge.......... Flanelaste odsje, boljša vrste Din 115.— 150.— 220.— 40.— 70.— Z;1 M\l u.iijac. iu« ......... 2 metra doltji, tiaejše vrste.......•> do do Karaelhar odeje,------- . . . Rjuhe, flanelaste, 220 cm dotfie, v vseh barvali .... Športna ftanela za sraice in perilo, barvana..... Žametni barhent, rožast in Sladke harve . . . • . . .....................°<* »!n Platno za rjuha...........od Dm lo - Pamske nogavice, mučne in trpežne , po Din 6—, 9.— m Danit ske fto-Javke, svilene.....P« Dra 12.—, M— "» Damske notfavice, volnene ....... • • ■ > • ■ ■ .Molke nosavice ....... • • n- «« »ša S Namizne tfar»Uttr« tprt in 6 prtičev), dawast po Drn «8. 150 m Damski plašči, velika izbira, moderen kroj Din 350, 390 do 36.— 7,— 22,— t4,— 33.— 10.— 22.— 20.— 10,— 186.— 650.— i\ m Mo^ka liOiTifeiiCilsa - podružnea na Dunajski c. 7 ,,,,..,,,. ... od Din 250.-- naprej Sukanci, kratki, .............. , od Din 350— naprej Suknie, di) ge . . ......... , . otl Din 720.— naprej Suknje, dolge, črne, la . . ; • • • 0d Din 750.— naprej Usnjati suknjiči, prvovrstno usnje......] [ «} Din 200,- naprej Otroške suknje............. U MiiM Vam je neobhodno potrebna. Trgovskega doma Stermecki. Celje » niso samo trpežni in poceni, ampak so tudi, elegantni in lahki, kljub temu pa trpežni zai 2 para drugih. Na zalogi čevlji iz kravinet 127 Din. iz teletine 145 Din, iz boksa 159 Din, dalje velika izbira tltmačih telovadnih, lovskih turislovskih, amučarak h in raznih drir-gih čevljev za šnort, ptes ia druge prilike. Veliki, ilusiriraiti cenik zastonj! M UCiiit Za božič priporočamo kar uajtopleje našim odrom igro Trije kralji <. Ta igra bo izšla kot prvi zvezek zgoraj omenjene nove zbirke ljudskih iger. Upoštevano bo že načet« novega ljudskega odra. Igra izide 1. decembra, in se naroča pri Tiskovnem liružlvii v Kranjtr. Cenjena g spin o-zaporno le §f lafcole izo'eW8 pravi zavitki Dr.Oeiffla Pridite in oglejte si b!ago in cene! Geslo: m al dobiček, veBk proaMtt Prešernova ul. 54 Josip Uančič - Lfublžaiia Dunajska cesta ' vsBflfmft'sladkor j ! , y'? > i . K. .^. V,- j Ce hočete, da Vam r resnici kolači in peavo bodo po želji, zahtevajte pri trgovcu Dr. Oetkerjev pecilni prašek „Baekin", kakor tudi Dr. Oetkerjev vanilinov sladkor in nadomestilo /ajc „BattamM' Wt za uspeh svetovna znamka ' Dr. ttetkeir^ najditelj pecilnega praška. - Brezplačne reeeftnc knjižice dobite pri Vašem trgovca. Snubec: sVašo hčer bi rad posoS!-« Veletrgovee: J Dobro. Pustite tu svof naslov in č« se no- »glasi botjSi, pa va» poku-čento.« 2 Dobro in po ceni kupite vse vrtite manutakturno blago kakor tuii zimsko perilo, pletenine, nogavice, rokavice pri »KOPAČU« RUDOLF KOLARIČ Brezovica. : Tudi v Ameriki so slabi časi. Mnogi banditi in vodje roparskih tolp niti obrokov ne morejo plačati za strojnice.« Premeni m premo® iS. d. Liublfsfia prodaja po najugodnejših eenali in samo na debelo jj^fSiSfOfl domači in inozemski za domačo ...i—.■■ "...........* .kurjavo iu industrijske svrhe Kupujem hrastov mah od debla, najmanj 50 kg skupaj. — Ant. Stergar, Kamnik. — Odgovarja se le tistim, ki ponudijo. Brinje in fige - za žganjekuho, v najboljši kvaliteti, nudi najceneje ■, Sever & Komp., Ljubljana, Oosposvctska cesta 5, vseh vrst HaoaStiS »retsifia Koks, livarniSki. plavžarski iu plinski Brihefe. Prometni zaaod za premng d. d. o Mn&Kani Miklošičeva cesta 51. 15, I.mMalr. Janez je pa lepo in lahko služIjo dobil pri nekem vinskem trgovcu. Kakšno delo pa ima? Na vinske steklenice v rdeti posiplje prah, da je vino ,bolj staro'. PREKLIC. Podpisani obžalujem, da sem govoril o Pestotnik Kozaliji iz PeSannvicc št. 12 stvari. o katerih bi bil moral molčati, in se ji zali valju jeni, da je od tožbe odstopila. — Pestoliiik Jakoii,' Po- Ure, zlatnino in srebrnino laipila porcni in dobro pri tvnikl H. SUTTNER Liubljana 1 Prešernova ulirii it. 4 Razpošilja se na vse kraje l.urope, Amerike, Afrike. Aziic in Avstralije. Lastna protokoliraua tovarno ur v Švici. Ure v vseli cenah od Oin 41' - naprej, št. 120 Kovmasta anlter ura Din M' -. sekundnim kazni-iem Din TS'- i šl. 121. Ista /. radijem Din 5i> • . > sekundnim kazalcem Din 94' . šl. 125. lluditna ura 10 cm visoka Din 49—. z. radijem Din 76 - . Zahtevajte veliki ilnstroviuii cenik zastonj in pošlnini: prosto cd H. SUTTNER, LJUBLJANA 1 M /4 šk Glasbila za vse I VI i lite.....oil Din 68-- (iltare.....od Iku. »OKLIC! za dame in gu-pode z. vpeljavo slrojneaa ple-larstva v hiši. Zajamčen zaslužek en. 1501) Din mesečno. ker prevz.uinemo izgotovljeno blago, plačamo zaslužek za pletenje in dostav imo v izdel ivo prejo. Pišite šo daues i o brezplačno prospekte lin .liico-lovaiitki Itiidolf Mcsse a. dr.. Zaiirob -te<- 27. Jelačieev tre 5. V vsako h*šo Domoljuba! Ljudska posojilnic reg. zadruga z neomejeno zavezo V Ljubljani obrestuje hranilne vloge po najugodnejši obrestni meri, vezane vloge po dogovoru ter brez vsakega odbitka. - Tudi rentni davek plačuje posojilnica sama. Svoie prostore ima tik za frančiškansko cerkvijo v lastni palači, zidani še pred vojno iz lastnih sredstev. Poleg jamstva, ki ga nudi lastna palača, veleposestvo in drugo lastno premoženje, jamčijo pri Uudski posojilnici kot zadrugi z ne-ome enim jamstvom za vloge vsi člani s svojim premožen em. ki presega več- kratno vrednost vseh vlog. Hranilne vloge znašalo nad 190 milijonov Din. Izdajatelj: Dr, Franc Kulovoc, Urednik: Jože Košlček Za Jugoslovansko tiskarno: Karel Cel