OBČINA LJUBLJANA-ŠIŠKA Komite za družbeno planlranje in gospodarstvo Vključevanje gospodarstva občine Ljubljana-Šiška v mednarodno delitev dela Z resolucijo o politiki izvajanja družbenega plana ob-čine Ljubljana-Šiška za obdobje 1981—1985 v letu 1983 so bile začrtane naslednje naloge na področju ekonomskih odnosov s tujino: — izvoz na konvertibilno področje realno povečati za 15% v primerjavi z letom 1982, — uvoz iz konvertibilnega področja ohraniti na isti ravni kot v letu 1982, — pospeševati devizne prilive, — povečati število izvoznikov in pritegniti k sodelovanju predvsem drobno gospodarstvo. Navedene naloge smo v letu 1983 dokaj uspešno izva-jali, vendar je potrebno takoj poudariti, da je gospodar-stvu to uspelo z izjemnimi napori, saj se je srečevalo z vrsto težav. Pogoji zunanjetrgovinskega poslovanja v letu 1983 so bili pretežno določeni z administrativnimi ukrepi. V prvem četrtletju 1983. leta je bil na področju izvozno-uvoznega poslovanja v veljavi začasni režim reguliran z »mini« deviznim zakonom. Enotna merila za razpolaganje z devizami so bila znana šele konec meseca marca, šele čez nekaj časa pa so prišla navodila za izvajanje tega do-kumenta, tako da je področje ekonomskih odnosov s tu-jino v celotnem prvem polletju urejala administracija. Razen tega je administrativna regulativa veljala v celoti še za naslednja področja: — možnost prijavljanja izvozno-uvoznih poslov (trije od-loki zveznega izvršnega sveta), — možnost razpolaganja z devizami OZD (Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o deviznem poslova-nju, uredba, dva odloka in akti SISEOT), — načini in možnosti plačevanja s tujino (uredba, do-voljenja zveznega sekretariata za trg in dovoljenji SRS), — uveljavljanje sistema izvoznih stimulacij (odlok ZIS, republiški zakon in merila SISEOT), — kreditni odnosi s tujino (posebna dovoljenja Narodne banke), — kriteriji za določanje deleža deviz, s katerimj razpo-lagajo v OZD (kriteriji SISEOT SFRJ, samoupravni spora-zum in dogovor). Ko so OZD ocenjevale vplive administrativnih posegov na zunanjetrgovinsko poslovanje v letu 1983, so ugotav-Ijale naslednje: — pretoki surovin in repromateriala na jugoslovanskem tržišču so bili marsikje pretrgani, — izvažalo se je preveč surovin oziroma izdelkov naj-nižje stopnje obdelave, kar v OZD ocenjujejo kot posledico sedanjih republiških deviznih bilanc, katere bi morale nujno zamenjati bilance dejavnosti oziroma reprodukcijskih celot, — problematika domače nabave in uvoza, kjer so na-stopali zastoji tudi zaradi občasne devizne nelikvidnosti bank, se je zaostrila z vsesplošnim pojavom zahtevkov po devizni participacijj in dinarskem sovlaganju s strani do-baviteljev ter z nerednimi dobavami vhodnih materialov močno poslabšanih kvalitet, — pereča devizna nelikvidnost, — uvozne omejitve, — manjši priliv deviz od ustvarjenega izvoza (prilivi iz dežel v razvoju Iran, Irak, Alžir so kasnili tudi po leto dni, čeprav so bili za izvoz odprti akreditivi; kot vzrok neka-tere OZD navajajo tudi nesolidno poslovanje poslovnih bank iz drugih republik), — višina deviznih terjatev do tujine je narasla do ni-voja, da je ogrožen proizvodni in poslovni proces, — neizplačane izvozne stimulacije ali njihovo izplačilo z nevnovčljivimi menicamj so povzročale velik izpad celot-nega prihodka. Problemi so bili tudj pri uvozu, saj banke niso odpirale akreditivov po nekaj mesecev. Združeno delo je tako brez-obrestno devizno kreditiralo naše poslovne banke in Na- rodno banko, hkrati pa samo ni imelo surovin za proizvod-njo. Obenem so se organizacije združenega dela srečevale tudi s problemi na zunanjem tržišču, predvsem z izsiljeva-njem tujih kupcev, ki so zahtevali nižje cene, prodajo na kredit itd., zaradj našega pospešenega izvoza' v letu 1983. Svoje zahteve pa so tuji kupci mnogokrat dosegli pred-vsem zaradi neorganiziranega nastopa naših izvoznikov in njihove medsebojne nelojalne konkurence, ko je šlo za prodajo na tujem. Možnosti koriščenja tujih blagovnih kreditov za uvoz repromateriala se OZD v večini niso posluževale, čeprav je bil njihov namen prav v zagotovitvi nemotenega proiz-vodnega procesa. Kot ponujena možnost je bila le-ta naj-prej ocenjevana z vidika pozitivnih vplivov in obremenitev organizacij združenega dela. Nedvomno je bil za zadrža-nost organizacij združenega dela odločilen ekonomski efekt obremenitve z velikimi tečajnimi razlikami, do česar pride pri dinarski protivrednosti odplačevanja dolga zaradi intenzivnega padanja vrednosti dinarja napram konvertibil-nim valutam. Pri všeh organizacijah združenega dela, ki so do sedaj proizvajale in poslovale brez obsežnih kredit-nih nakupov v tujini pa dodatno obremeni njihovo kalkula-cijo proizvodne cene še visok znesek za odplačila obresti. Določena zadržanost je izvirala tudi iz dogovorjenega teritorialnega principa razdelitve pristojnosti registracije oziroma odobravanja blagovnih kreditov: v Sloveniji je preko NB Slovenije kot koordinator Ljubljanska banka, ki pokriva npr. uvoz iz ZRN, dežel Beneluxa, v BiH banka v Sarajevu pokriva uvoz iz Avstrije itd. Ob tem nekatere domače banke še niso podpisale vseh možnih kreditnih aranžmajev oziroma so jih šele pred kratkim, to je po enem letu, kot npr. banka v Skopju za uvoz surovin iz Ka-nade. K navedenemu dodajamo še obveznost garancije Narodne banke, kj se daje po določenj administrativni poti. Naše OZD v maloobmejni menjavi neposredno ne so-delujejo, ker niso iz tega področja, ampak se vključujejo posredno, in to predvsem preko poslovno-tehničnega so-delovanja z drugimi OZD ter preko SOZD, v okviru katerih delujejo. Gospodarstvo občine je po deležu izvoza na konverti-bilno področje na drugem mestu v Sloveniji, in je z več kot 3O°/o povečanjem konvertibilnega izvoza v letu 1983, kot gospodarstvo s pretežno predelovalno industrijo še toliko bolj občutilo navedene probleme. Dosežki občinskega gospodarstva na področju zunanje-trgovinskega poslovanja v letu 1983: Občinsko gospodarstvo je v letu 1983 izvozilo blago v vrednosti 198 milijonov dolarjev oziroma 12.559 milijonov din (IND 113,5) in je po absolutni vrednosti izvoza na prvem mestu med slovenskimi občinami. V slovenskem iz-vozu blaga predstavlja izvoz blaga naše občine 9,5%. Izvoz blaga na konvertibilno področje je znašal 118 mili-jonov dolarjev oziroma 7.518 milijonov din (60% celot-nega uvoza) jn je za 30,5 % večji kot v letu 1982. Takšen porast, ki je enkrat večji od planiranega, je posledica zelo velikega angažiranja vseh dejavnikov na tem področju. Po absolutnj vrednosti so največ prispevale k takemu pove-čanju izvoza naslednje organizacije: TZ Litostroj — povečali izvoz za 323 milijonov din, ISKRA CENTER za elektrooptiko — 221 milijonov din, ISKRA Avtomatika — 137 milijonov din, Agrostroj — 135 milijonov din, ISKRA TV Pržan — 132 milijonov din. Delež konvertibilnega izvoza občine v Slovenijj pred-stavlja 7,5% in je za 0,8% večji kot v letu 1982. Uvoz blaga je v letu 1983 znašal 17.371 milijonov din oziroma 274 milijonov dolarjev, uvoz iz konvertibilnega področja 6.466 mili;onov din oziroma 102 milijona dolarjev in je za 3% večji kot v letu 1982, kar je nekoliko več kot je bilo predvideno z resolucijo. Delež konvertibilnega uvo-za našs občine v Sloveniji predstavlja 6 %. Ugotavljamo, da so organizacije izvajale družbene usmeritve povečanja konvertibilnega izvoza blaga, kar so deloma uresničile tudi s tem, da so preusmerile izvoz s klirinškega področja na konvertibilno (klirinški izvoz se je zmanjšal za 4,8 %, konvertibilni pa povečal za 30,5 %). Na področju uvoza blaga pa se organizacije niso uspele preusmeriti na klirinško področje (klirinški uvpzje ostal enak kot v letu 1982, konvertibilni pa se je povečal za 3 %) predvsem zaradi velike odvisnosti od konvertibilnega STRUKTURA UV02A BLAGA PO NAMENU v% Uvoz skupaj Uvoz iz konvertibile SRS_______Ljubljana__________Šiška___________SRS_______Ljubljana__________Šiška 100 100 100 . 100 100 100 100 100 100 100 100 100 85,2 80,9 94,4 87,6 85,1 91,3 87,9 82,6 96,7 90,8 86,1 95,2 8.6 7,9 3,9 9,6 11,3 . 8,6 6,4 5.7 2,1 8,6 8,7 4,8 6,2 11,2 1,7 2,8 3,6 0,1 5.7 11,7 1,2 2,4 4,6 0,0 Skupaj 1982 1983 Repromaterial 1982 1983 Oprema 1982 1983 Široka potrošnja 1982 1983 področja, ki je pogojena z velikim uvozom tehnologije s tega področja v preteklih letih. Naše gospodarstvo je v letu 1983 sorazmerno veliko uvažalo, vendar je uvaža!o repromaterial, kar je bila nuja za nadaljevanje proizvodnje, predvsem za izvoz. V strukturi uvoza predstavlja repromaterial v SRS 87,9%, v Ljubljani 82,6% in v Šiški 96,7%. Iz konvertibilnega področja so deleži uvoza repromateriala naslednji: SRS 90,8%, Ljub-Ijana 86,1 % in Siška 95,2 %. Povečal se je uvoz repromateriala, uvoz opreme pa zmanjšal (uvoza široke potrošnje ni bilo). Kratkoročno gledano je takšna struktura uvoza ugodna, vendar z vidika dolgoročnega razvoja občinskega gospo-darstva moramo reči, da ob nadaljnjem zmanjševanju uvoza opreme ne bomo sledili svetovnemu tehnološkemu razvoju in bomo postalj nekonkurenčni na tujih trgih. Saldo je negativen in znaša —4.811 milijonov din, brez upoštevanja PETROL, DO Zemeljski plin, ki uvaža plin za potrebe celotne republike, pa je pozitiven in znaša 4.954 milijonov din. Saldo konvertibile je pozitiven, vrednostno znaša 1052 milijonov din, v preteklem letu pa je bil ne-gativen (—518 milijonov din). Pokritje uvoza z izvozom je 72,3%; na konvertibilnem področju 116,3% in na klirinškem 46,2%. Ce ne upošte-vamo uvoza PETROL, DO Zemeljski plin, je pokritje 165,2%; na konvertibilnem področju 116,4% in na klirin-škem 439,5 %. Dejansko pokritje uvoza z izvozom je bilo za dobro po-lovico slabše, če upoštevamo, da morajo organizacije več kot polovico deviz izločati za skupne potrebe SFRJ in SRS. To pomeni, da organizacijam dejansko primanjkuje deviz za uvoz reprodukcijskega materiaia in plačilo obvez-nosti do tujine. Blagovna menjava s tujino po državah v letu 1983 je bila naslednja: Izvoz I.—XII. 1983 (v milijonih din) I.—XII. 1983 I—XII. 1982 Delež (v %) IND Skupaj DVR SEV Ostale razvite države 12.560 113,5 100 3.410 129,1 27 5.744 96,4 46 3.406 138,7 27 Uvoz I.—XII. 1983 (v milijonih din) I,—XI 1.1983 I.—XII. 1982 Delež (v %) IND Skupaj DVR SEV Ostale razvite države 17.371 101,9 100 222,7 0,3 11.301 102,7 65,0 6.021 100,0 34,7 Vidimo, da občinsko gospodarstvo izvaža največ (46 %) v države SEV, medtem ko v države v razvoju in ostale raz-vite države izvaža približno enako, in sicer po 27% celot-nega izvoza. Tu je treba poudariti, da izvoz v države SEV ni enak iz-vozu na klirinško področje, saj organizacije tudi v teh državah dosegajo za nekatere vrste izvoza plačilo v kon-vertibilnih devizah. Uvoz iz držav SEV predstavlja skoraj dve tretjini od ce-lotnega uvoza, iz razvitih držav eno tretjino, medtem ko je uvoz iz držav v razvoju še vedno izredno majhen (le 0,3%). Od vseh OZD s sedežem v občini Ljubljana-Siška le 47 OZD ne izvaža. Na področju industrije izvažajo skoraj vse, razen Savske elektrarne, TOZD HE Medvode, ŽG, DO Cen-tralne delavnice, TOZD za vzdrževanje voz in strojev Siška, Prod, Dežnik, POZD Litex in POZD Belplast, kakor tudi DSSS in TOZD-i skupnega pomena v delovnih orga-nizacijah, kjer so kot izvozniki registrirane DO. Na oslalih področjih ne izvaža naslednje število OZD: gradbeništvo 7, promet 6, trgovina 8, gostinstvo 6, obrt 7, komunala 3 in finančno tehnične storitve 3. Poudariti je treba, da se dosti teh organizacij vključuje v mednarodno delitev dela posredno preko ostalih TOZD v okviru DO, oziroma preko drugih organizacij s katerimi sodelujejo, vendar te organizacije niso evidentirane kot proizvajalci — izvozniki na izvoznih carinskih dokumentih (ICD) tako, da niso registrirane kot izvozniki in jim večinoma ne priznajo udeležbo na ustvarjenem deviznem prilivu. Med OZD, ki ustvarijo tudi do 30% celotnega prihodka s posrednim izvozom moramo omenitj POZD Litex, POZD Belplast, DO Vektor, POZD Ofset, Galvana, Dežnik, Ve-grad TOZD GO, Gradbinec TOZD GO in druge. Najboljše rezultate za vloženo delo na področju izvoza na konvertibilni trg so dosegle s svojim angažiranjem organizacije s področja »proizvodnja električnih strojev in aparatov«. Ta uspeh je plod preteklega dolgoletnega vla-ganja v proizvodnjo za izvoz in raziskave tujega trga. S tem so si zagotovile take proizvodne programe, po ka-terih je na zunanjem trgu zaenkrat dovolj povpraševanja. Po vrednosti največ blaga izvozijo članice SOZD ISKRA, in sicer za 2.530 milijonov din oziroma 40 milijonov dolar-jev, kar predstavlja več kot tretjino vsega konvertibilnega izvoza blaga. Najuspešnejši izvozniki blaga na konvertibilno pod-ročje: V milijonih din ISKRA, Center za elektrooptiko Slovin, Slovenija vino Lek TZ Litostroj Donit Avtomontaža Color ISKRA, TV Pržan AERO, TOZD Celuioza Dekorativna 1.660 859 786 637 453 432 388 375 349 254 Največji porast so zabeležili v Color (IND 239,6) TZ Li-tostroj (IND 209,5) in Dekorativna (IND 167,2). Teh deset izvoznikov je izvozilo skupaj za 6.193 milijo-nov din, kar predstavlja 82,4 % vsega občinskega izvoza na konvertibilno področje, petnajst največjih izvoznikov (še ISKRA Avtomatika, Agrostroj, Rašica, ISKRA, IEZE in Unitas) pa predstavlja 92 % celotnega konvertibilnega iz-voza. Med temi petnajstimi izvozniki sta dve enoviti delovni organizaciji, dve temeljni organizaciji, katerih sedež de-lovns organizacije je izven občine in 11 delovnih organi-zacij z 49 temeljnimi organizacijami in 13 delovnimi skup-nostmi s 15.815 zaposlenimi (49,4% vseh zaposlenih v občini). Navedenih petnajst organizacij ima obenem tudi naj-večji presežek izvoza nad uvozom blaga na konvertibilnem področju. Največji pozitivni saldo imajo ISKRA Center za elektrooptiko v višini 20,6 milijonov dolarjev, Slovin — Slovenija vino 6,6 milijonov dolarjev, TZ Litostroj 5,7 mili-jonov dolarjev, AERO, TOZD Tovarna celuloze 3,8 milijo-nov dolarjev in Agrostroj 2,1 milijona dolarjev. Ta pojav visoke koncentracije izvoza pomeni, da je po-trebno iskati možnosti za nadaljnje povečanje izvoza pri oslalih organizacijah, predvsem pa pri tistih, kj se v izvoz do sedaj niso vključevale. To bodo lahko storile le z več-jim angažiranjem na tem področju, predvsem pa z pre-usmeritvijo svojih proizvodnih programov in izboljšanjem kvalitete svoje proizvodnje. Blagovni izvoz-uvoz spremlja dejansko le pretok blaga, medtem ko ne za;ema storitev, nekaterih višjih oblik me-njave in kreditnih odnosov, kar pa zajema plačilnj promet OZD s tujino. Skupni devizni prilivi od izvoza blaga, storitev in po kre-ditnih odnosih v letu 1983 so bili 142 milijonov dolarjev oziroma 8.989 milijonov din. V primerjavi z lanskim letom so se povečali za 1,8%, prilivi s konvertibilnega področja so se povečali za 11,1 % in so znašali 4.809 milijonov din oziroma 76 milijonov dolarjev. S tem smo izpolnili nalogo, ki je predvidevala povečanje konvertibilnih deviznih pri-livov. Zaskrbljujoče pa je, da dinamika konvertibilnih deviznih prilivov zaostaja za konvertibilnim izvozom blaga, in sicer za 19.4 odstotne točke. Konvertibilni devizni prilivi od ustvarjenega izvoza, predvsero iz držav v razvoju so ka-snili tudi po leto dni, kar pa je negativno vplivalo na de-vizno in dinarsko likvidnost gospodarstva, kakor tudi na dohodkovni uspeh (nevarnost izgub). Po drugi strani pa so devizni prilivi zaostajali za dina-miko doseženega izvoza blaga tudj zaradi tega, ker so bile nekatere organizacije združenega dela zainteresirane za kasnejše plačilo oziroma so zadrževale devize v tujini in na ta način dosegale ugodnejše dohodkovne rezultate, zaradi intenzivnega drsenja dinarja. Skupni devizni odlivi so v letu 1983 znašali 225 milijonov dolarjev oziroma 14.293 milijonov din in so se v primer-javi z letom 1982 povečali za 16,7%. Odlivi na konverti-bilno področje so se zmanjšalj za 2,8% in so znašali 4.952 milijonov din oziroma 78 milijonov dolarjev. Saldo deviznih prilivov in odlivov je negativen in znaša —5.294 milijonov din (IND 154,7), saldo konvertibilne de-vizne bilance je tudi negativen in znaša —143 milijonov din, vendar je več kot petkrat manjši kot v letu 1982 (IND 18.6). Brez upoštevanja PETROL, DO Zemeljski plin, ki uvaža plin za potrebe celotne republike, pa je saldo devizne bilance pozitiven, in sicer 3.631 miiijonov din (IND 132,3), prav tako tudi saldo konvertibilne devizne bilance v višini 452 milijonov din (lani negativen —69 milijonov din). Obveznosti občinskega gospodarstva na področju zuna-njetrgovinskega poslovanja v letu 1984 Osnovo za ugotavljanje plačilne sposobnosti OZD do tujine (za plačilo zapadlih kreditnih obveznosti, uvoz bla-ga in storitev ter združevahje) dobimo, ko od skupnega deviznega priliva odštejemo obvezno izločanje deviz za skupne devizne potrebe SFRJ in SRS. Celotna zadolženost občinskega gospodarstva je na dan 31. 12. 1983 znašala 9.993 milijonov din (158 milijonov do-larjev) oziroma 7,7% celoine republiške zadolženosti. Kre-ditna zadolženost na konvertibilnem področju je na dan 31. 12. 1983 znašala 9.758 milijonov din oziroma 154 mili-jonov dolarjev (tj. 7,9% republiške zadolženostj na tem področju). Od tega zneska odpade 83,3 % na glavnico in 16,7 % na obresti. Najbolj zadolžene so na konvertibilnem področju na-slednje organizacije: V milijonih din Petrol, DO Zemeljski plin 5.684 TZ Litostroj 613 SOZD Slovin 533 ISKRA DO Avtomatika 521 ISKRA, Mikroelektronika 449 ISKRA, DO IEZE 423 LEK 317 AERO, TOZD Tovarna celuloze Medvode 254 DONIT 183 SLOVIN, DO Slovenija vino 120 Skupna zadolženost teh desetih organizacij znaša 9097 milijonov din, kar predstavlja več kot 93 % celotne kre-ditne zadolženosti občinskega gospodarstva na konverti-bilnem področju. V letu 1983 so organizacije združenega dela odplačale anuitete v višini 25 milijonov dolarjev oziroma 1.607 mili-jonov din in 12 milijonov dolarjev oziroma 756 milijonov din obresti, skupaj 37 milijonov dolarjev oziroma 2.363 milijonov din. V letu 1984 bodo organizacije združenega dela morale odplačati 50 milijonov dolarjev oziroma 3.202 milijona din zapadlega konvertibilnega dolga, to je skoraj tretjina ce-lotne trenutne zadolženosti, kar bo zanje predstavljalo veliko breme. Polovica obveznosti odpade na PETROL DO Zemeljski plin za kar združeno delo združuje sredstva v okviru interesne skupnosti naftno plinskega gospodarstva. Druga polovica, ki predstavlja približno 30% planiranega konvertibilnega deviznega priliva v letu 1984 pa je obvez-nost občinskega gospodarstva. OZD razpolagajo z največ 45,9% ustvarjenih deviz (približno 2500 milijonov din ozi-roma 39 milijonov dolarjev od planiranega konvertibilnega deviznega priliva), od tega pa morajo nameniti 64% za odplačilo zapadlih kreditnih obveznosti, to pomeni, da jim za vse ostale potrebe (uvoz repromaterialov in surovin, združevanje itd.) ostane le 900 milijonov din oziroma 14 milijonov dolarjev. Taka ugotovitev pa drži samo v primeru, da bo konvertibilni devizni priliv imel enako dinamiko po-rasta kot planirani izvoz. Gospodarske organizacije v občini imajo v prihodnjem letu zelo visoke obveznosti in jih bodo lahko poravnale le, če bodo uresničile resolucijske naloge: — večje vključevanje v mednarodno delitev dela, ki mora temeljiti na izvozu izdelkov visoke stopnje obdelave na osnovu lastnega znanja in na razvijanju višjih oblik so-delovanja s tujino ter se ne zadovoljiti le s kompenzacij-skimi ter dodelavnimi posli, — povečanje konvertibilnega izvoza za 15% in uskla-ditev svojih planov zunanjetrgovinskih odnosov v okviru grupacij SISEOT, — omejevanje uvoza (predvsem iz konvertibilnega pod-ročja) na najnižjo možno raven, — tesnejše sodelovanje združenega dela z drobnim go-spodarstvom in nosilci osebnega de!a za povečanje izvoza in zmanjšanje uvoza, — hitrejše nadomeščanje uvoženih surovin z domačimi. Pogoji poslovanja na zunanjetrgovinskem področju v letu 1984 Tudi v letu 1984 se delovne organizacije srečujejo z isti-mi težavami, tj. z nedodelanim sistemom zunanjetrgovin-skega poslovanja v prvem tromesečju leta 1984. Nov pro-blem pa je nastal pri organiziranosti gospodarstva in raz-polaganja z devizami. Novi predpisi namreč določajo, da se bo prosti devizni trg napajal iz presežkov deviz nad družbeno priznanimi reprodukcijskimi potrebami izvoznikov. Zato v razpravah o povezovanju gospodarstva v tem letu zlasti nekatere manj razvite in devizno močno negativne republike dolgo niso pristale na to, da bi sploh omogočili kako drugačno povezovanje organizacij kot v zbornična splošna združenja, kjer so organizacije vključene glede na naravo svoje dejavnosti (ne glede na to, kako in s kom teče proizvodni proces), ker so pričakovali da bo tako prišlo na trg več deviz. Zaradi tega je tudi Gospodarska zbornica SFRJ zahtevala, da se organizacije združenega dela povezujejo v splošnih zborničnih združenjih in ni so-glašala s povezovanjem v posebne oblike povezav gospo-darstva. Organizacije združenega dela smatrajo, da bi s povezovanjem v posebne oblike povezovanja gospodar-stva, kot prave reprodukcijske verige zaradi zagotavljanja proizvodnje za izvoz lahko izvozile tudi do 20 % več, kakor če bi bile povezane v splošnih zborničnih združenjih. Na podlagi deviznega zakona so organizacije združenega dela prijavile nad 60 posebnih oblik povezovanja gospodarstva zvezni interesni skupnosti za ekonomske odnose s tujino, ki pa je do sedaj potrdila le nekaj povezav, od 14 sloven-skih samo Slovenija papir, Iskra, Gorenje in IMV. Ker do-sedaj še niso izdelali strokovnih normativov, kateri repro-dukcijsko povezani poslovni sistemi se lahko štejejo kot reprocelota, da bi na podlagi teh normativov lahko ustrezno odločali, cstalih povezav niso odobrili in tem organizacijam grozi interventni predpis v obliki polovične razpoložljive kvote. Kljub sistemskim rešitvam primanjkuje denarja za izvoz-ne spodbude in tako bodo izvozne spodbude za konverti-bilno območje letos manjše kot so bile v preteklem letu. Konvertibilni izvozniki letos ne bodo imeli ugodnosti prostega razpo!aganja z devizami, ustvarjenimi nad na-črtovanim izvozom. Po novem bo namreč treba prispevati tudi od tega del deviz za skupne potrebe, o porabi pre-ostalih pa se dogovoriti v povezavi, v kateri je taka orga-nizacija. Naloge pri izvozu blaga in storitev na konvertibilno področje so v letu 1984 izredno zahtevne (visoki absolutni porasti), izredno visoke obveznosti do tujine glede na re-lativno nizko kvoto deviz (razpolagalna pravica OZD naj-več 45,9% po izločanju deviz za skupne devizne potrebe SFRJ in SRS), s katerimi morajo kriti kreditne obveznosti do tujine in vse ostale potrebe (uvoz surovin, reproma-teriala, neblagovni devizni odlivi in združevanje). Zavedati se moramo, da naše organizacije že sedaj dosegajo zelo dobre izvozne rezultate, tako npr. Rašica s svojim izvozom pokrije 40% vseh izvoznih kvot Jugoslavije za tržišče EGS; Donitova proizvodnja tesnilnih plošč predstavlja 10% sve-tovne trgovine; Iskra center za elektrooptiko pokriva s svo-jimi proizvodi praktično vse potrebe bližnjevzhodnega tržišča. Ob tem moramo spoznati tudi objektivne realne možno-sti, kajti nadaljnji prodor na tržišča držav v razvoju, ka-mor že sedaj izvažamo 27 % celotnega izvoza zahteva kreditiranje uvoznikov, za kar pa trenutno nismo sposobni. Tako bo v bodoče na to tržišče vse težje izvažati končne izdelke, zaradi česar bo vse bolj potrebno razvijati višje oblike gospodarskega sodelovanja z državami v razvoju. Organizacije združenega dela morajo uresničiti vse te naloge in doseči podobne uspehe kot v letu 1983 s pove-čanjem proizvodnje za izvoz in preusmeritvijo izvoza s kli-rinškega na konvertibilno področje. To bo izredno težka naloga (povečanje konvertibilnega izvoza za 15 %), katere izpolnitev bo odvisna predvsem od izpolnjevanja planov petnajstih največjih izvoznikov na konvertibilno področje. Ce vemo, da teh petnajst organizacij ustvari 92 % konver-tibilnega izvoza in okrog 82 % dohodka celotnega občin-skega gospodarstva pomeni, da ostale organizacije tudi z višjimj porastj ne morejo bistveno prispevati k absolut-nem porastu konvertibilnega izvoza. Vse ostale organiza-cije, predvsem tiste, ki ne izvažajo pa se morajo vključe-vati v mednarodno delitev dela z vključevanjem v posebne oblike povezav gospodarstva (reproverige) oziroma preko splošnih zborničnih združenj in tako prispevatj k poveča-nju proizvodnje za izvoz in nadomeščanju uvoza surovin in repromateriala. Vse to morajo doseči ne glede na ne-dodelane in neznane pogoje poslovanja s tujino, saj še do danes ni znana usoda nepotrjenih posebnih oblik po-vezav gospodarstva niti natančne pravice razpolaganja z devizami idr. Zato je potrebno, da se organizacije še bolj kot doslej angalirajo pri vključevanju v mednarodno delitev dela, predvsem z medsebojnim povezovanem in skupnim nastopanjem na tujih trgih. Gradivo je obravnaval komite za družbeno planiranje in gospodarstvo in oblikoval naslednji predlog akcijskih usme-ritev: Na podlagi resolucije o politiki izvajanja družbenega plana občine Ljubljana-Šiška za cbdobje 1981—1985 v letu 1984 in dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije v občini Ljubljana-Siška in širši družbenopolitični skupnosti predlagamo naslednje usmerilve, ki so obvezne za vse družbene dejavnike na področju vključevanja gospodar-stva občine Ljubljana-Siška v mednarodno delitev dela. Združevanje sredstev, proizvodno, poslovno ali interesno povezanih OZD moramo uveljaviti kot prevladujoč odnos pri financiranju skupno dogovorjenih prioritet razvoja na področiu izvoza. Pri naložbeni politiki morajo tudi v prihodnje imeti pred-nost izvozni programi, predvsem s področja strojegradnje, olektrotehnične in kemične industrije ter posamezni pro-grami v kovinsko-predelovalni, tekstilni, lesni in živilski industriji. V prihodnje je treba zagotoviti še hitrejši razvoj drobne-ga gospodarstva, ki se mora bolj intenzivno kot dosedaj vključevati v proizvodne programe OZD na podlagi učin-kovite delitve dela in specializacije, kar bo prispevalo k hitrejšemu. vključevanju v mednarodno menjavo. Organizacije združenega dela na področju gradbeništva kot industrije mora^o z razvojnimi programi in investicij-skimj naložbami doseči prestrukturiranje proizvodnje, da ne bo le-ta odvisna od uvoza surovin in tehnologij, temveč se bo na osnovi domačega znanja in surovin pospešeno vključevala v mednarodno delitev dela. Kot osnovno me-rilo naložb mora biti povečanje deviznega neto efekta, na-domeščanje uvoza in visoko produktivno zaposlovanje. Prednost v oskrbi s surovinamj in energijo ter pri na-ložbah bodo imele organizacije, ki s proizvodnjo na osnovi domačih surovin v najkrajšem času povečajo izvoz in pre-usmerijo sedanjo proizvodnjo na proizvodnjo višje stopnje predelave. Pobudnik združevanja sredstev morajo biti nosilci ures-ničevanja programov ob pomoči medobčinske gospodar-ske zbornice in bank. Pri pripravj investicijskih programov je treba nuditi vso strokovno pomoč organizacijam združenega dela, kar je naloga medobčinske gospodarske zbornice, bank in komi-sij za presojo investicij. V okviru medobčinske gospociarske zbornice je treba ob sodelovanju bank spodbuditi pripravo novih izvoznih pro-gramov in združevanje proste akumulacije organizacij združenega dela na načelih ustvarjanja skupnega dohodka. V polni meri izrabiti obstoječe proizvodne zmogljivosti tistih OZD, ki so sposobne s svojimi kadri, opremljenostjo, naravnanostjo in sposobnostjo prilagajanja ekonomskim kri-terijem gospodarjenja učinkovito se vključevati v medna-rodno menjavo. V tem smislu je treba v organizacijah zdru-ženega dela in medobčinski gospodarski zbornici narediti ustrezne analize. Organizacije združenega dela bodo pnpravile programe izvoza za leto 1984 in 1985 ter jih medsebojno uskladile v reproverigah, splošnih združenjih in enotah SISEOT. Spoštovanje v SISEOT dogovorjenih planov predstavlja za vse organizacije združenega dela fiksno obveznost. Te programe bodo zasnovale na že opredeljenih stališčih ter z njimi opredelile strategijo odnosov z razvitimi zahodnimi in socialističnimi državami ter z deželami v razvoju. Organizacije združenega dela morajo aktualizirati pro-grame prilivov in cdlivov deviznih sredstev in odgovarjati za njihovo realizaciio. Potrebno je iskatj možnosti, da bi v bodoče organiza-cijam ostajal večji delež od ustvarjenega deviznega priliva za zagotovitev nujne tehnološke modernizacije proizvodnje. V izvoz se mora;o vključiti neposredno ali posredno vse organizacije združenega dela, zlasti v tistih panogah in dejavnostih v katerih smo konkurenčni na svetovnem trgu oziroma pri katerih le delno zaostajamo v primerjavi z raz-vilimi državami. V okviru medobčinske gospodarske zbornice je treba pripraviti program za pospešitev medsebojnega dohodkov-nega povezovanja organizacij združenega dela za enot-nejše in celovitejše nastopanje na tujih tržiščih in doseči večjo povezanost proizvodnih crganizacij združenega dela z zunanjetrgovinskimi organizacijami združenega dela. V proizvodnji je potrebno z večjim povezovanjem v re-produkcijske celote na osnovi dohodkovnih odnosov in efektov pri skupnem izvozu doseči boljšo oskrbljenost z re-produkcijskim materialom. V vseh organizacijah združenega dela je treba pripraviti program intenzivnega nadomeščanja uvoženih surovin z do-mačimi. Poslovodni delavci v organizacijah združenega dela so strokovno odgovorni za uresničevanje akcijskih usmeritev, ocena njihove učinkovitosti se bo upoštevala pri reizbor-nosti kadrov. Gradivo in predlog akcijskih usmeritev je obravnaval tudi cdbor za družbenoekonomski razvoj pri OK SZDL, ki je oblikoval načelne pripombe, vendar jih komite za družbeno planiranje in gospodarstvo kot upravni organ ni zmožen realizirati, ter konkretne pripombe, ki so sedaj v gradivu vključene. Gadivo je bilo posredovano skupščinskima odboroma za družbenoekonomske odnose in za družbenoekonomski razvoj, vendar na seji nista bila sklepčna in gradiva nista obravnavala. Predsednik komiteja Peter Hočevar, I. r. UGOTOVITVE, STALIŠCA IN ZAKLJUČKI IZVRŠNEGA SVETA K GRADIVU »VKLJUČEVANJE GOSPODARSTVA OBČINE LJUBLJANA-ŠIŠKA V MEDNARODNO DELITEV DELA« Izvršni svet sprejema informacijo o vključevanju gospo-darstva občine Ljubijana-šiška v mednarodno delitev dela in ugotavlja, da je to dobra podlaga za sprejemanje kon-kretnih nalog iii aktivnosti za realizacijo v tem trenutku izredno pomembne usmeritve celotne družbene skupnosti. Ob tem mora prevladati mnenje, da izvoz ni doigoročni cilj naše družbe. ampak samo sredstvo za ustvarjanje po-gojev za nerr.oten, skladen, celovit in pospešen družbeni razvoj. Nedvomno se delavci v združenem delu v občini zavedajo svojih odgovornosti na tem področju, kar najbolj prepričljivo dokazujejo doseženi rezultati v letu 1983. Ta odgovornost dobi še večjo težo ob dejstvu, da ustvari zdru-ženo delo v občini Ljubljana-šiška kar 46,1 % izvoza v Ljub-Ijani in 9,5 % v republiki. Na prvi pogled ni nič kaj razveseljiv podatek, da samo deset (10) OZD ustvari preko 77% izvoza, vendar pa mo-ramo vedeti, da je v teh desetih organizaoijah zaposleno 11.986 delavcev, to pa je 37,5% vseh zaposlenih v gospo-darstvu občine. Rezultati gospodarjenja v letih 1982 in 1983 jasno ka-žejo, da se položaj izvoznikov zboljšuje in da je izvoz (ra-zen pri redkih izjemah) dohodkovno zanimiv. To nam mora biti ob upoštevanju koristi, ki jih ima celotna družbena skupnost od večjega vključevanja v mednarodno delitev dela, spodbuda za še večja prizadevanja na tem področju. Izvršni svet meni, (to dokazujejo tudi rezultati obiskov in razgovorov z vodilnimi delavci v OZD), da so skoraj v vseh OZD še velike rezerve za prodor na tuja tržišča. Te rezerve se kažejo tako v nizkem deležu proizvodnje, ki je name-njen izvozu, v številu oziroma asortimanu izvoznih artiklov kot tudi v številu OZD, ki se vključujejo v izvozna priza-devanja. V načrtih izvajanja dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije (v repubiiki, meslu in občini) so konkretivizi-rane nekatere naloge katerih realizacija naj doprinese k bistvenim premikom v smeri večjega in hitrejšega vklju-čevanja v izvozne aktivnosti. Izhajajoč iz glavnih ugoto-vitev pričujoče informacije in upoštevaje naloge iz dolgo-ročnega programa sprejema izvršni svet naslednje zaključ-ke in predloge: 1. Vse organizacije zdmženega dela morajo na osnovi ocen lastnih možnosti sprejeti programe vključevanja v izvozna prizadevanja. To še zlasti velja za tiste OZD, ki nič ali le delno zaostajajo za razvitimi državami. Trenutno večji dohodkovni učinkj na domačem trgu ne smejo delo-vati kot zaviralni faktorji. 2. Izvozne programe, ki morajo biti vsklajeni v repro-verigah, splošnih združenjih in SISEOT, bodo OZD pripra-vile oziroma sprejele za leti 1984 in 1985. Vse OZD so dolžne dosledno spoštovati tako vsklajene izvozne plane, ki za njih pomenijo trdno obveznost. 3. Medobčinska gospodarska zbornica mora ob sodelo-vanju splošnih združenj pripraviti program za pospeševa-nje medsebojnega dohodkovnega povezovanja OZD za enotno in celovito nastopanje na tujih tržiščih in za večjo povezanost proizvodnih in zunanjetrgovinskih OZD. Obe-nem bo spodbujala OZD k pripravi novih izvoznih progra-mov in k združevanju proste akumulacije OZD na načelih skupnega dohodka za realizacijo teh programov. 4. Tudi v prihodnje bodo imeli pri naložbeni politiki prednost izvozni programi predvsem s področja stroje-gradnje, elektrotehnične in kemične industrije ter posa-mezni programi v kovinsko-predelovalni, tekstilni, lesni in živilski industriji. Pri pripravi ustreznih investicijskih programov morajo aklivno sodelovati medobčinska gospodarska zbornica, banke in komisije za presojo investici). 5. Boljšo oskrbljenost z reprodukcijskim materialom bo možno doseči tudi z veijim povezovanjem v reprodukcij-ske celote in na tej osnovi ustvarjenim skupnim deviznim prihodkom. 6. Vse OZD morajo sprejeti programe intenzivnega na-domeščanja uvoženih surovin z domačimi. Prednost v oskrbi s surovinami in energijo ter pri na-ložbah bodo imele organizacije, ki s proizvodnjo na osnovi domačih surovin v najkrajšem času povečajo neto devizni efekt, povečajo izvoz in preusmerijo proizvodnjo v višjo stopnjo predelave. 7. OZD morajo tekoče spremljati svoje plane prilivov in odlivov deviznih sredstev, sproti poravnati svoje obveznosti in sprejematj ustrezne ukrepe za rea!izacijo sprejete poli-tike na tem področju. 8. Za realizacijo teh nalog bodo odgovorni subjekti spre-jeli konkretne akcijske in operativne programe kot samo-stojne dokumente, ali pa jih bodo opredelili v svojih plan-skih dokumentih. Poslovodne strukture v OZD ter vodilnj delavci v drugih institucijah so osebno odgovorni za uresničevanje teh nalog, ocena njihove učinkovitosti in uspešnosti pa se bo upoštevala ob relekcijah. 9. Izvršni svet bo tekoče spremljal izvajanje teh nalog in o tem najmanj dvakrat letno obveščal skupščino občine. Izvršni svet