4300 iztiskov. Št. 15, V Gradcu, 1. avgusta 1911. 60. Letnik. Gospodarski Glasnik za Štajersko. List z;a. gospodarstvo in umno kmetijstvo. Izdaja c. k. kmetijska družba na Štajerskem. List velja na leto 4 krone. Udje družbe prispevajo na leto 3 krone. Udje dobd list zastonj. Vsebina: Odlikovanje. — Razglas glede vpeljave poakuševalnega sajenja krompirja leta 1912. — Pozor kmetovavci. — Zvišanje žetve, pocenitev dela. — Iz poročila o delovanju Zveze murodolskih živinorejskih zadrug. — O sajenju in rentabiliteti sladkorne pese s posebnim ozirom na Spodnje Štajersko. — Nekaj iz našega ljudskega štetja. — Zborovanja podružnic. — Uraduo. — Zadruga: Poročila Zveze gospodarskih zadrug na Štajerskem. — Tržna poročila. — Oznanila. Odlikovanje. Njegovo c. in k. apostolsko Veličanstvo je z najvišjim odlokom odlikovalo dva člana osrednjega odbora c. k. kmetijske družbe štajerske in sicer gospoda I. podpredsednika Henrika v D teza pl. Plessinga z redom železne krone III. reda in Richarda Klammerja s Franc Jožefovim redom. Vest o požrtvovalnem in neumormen delu obeh, zlasti pa za kmetijski napredek, je prišla celo pred najvišjo mesto; pl. Plessing je znan kot vzor umnega gospodarja; uspehe njegovega požrtvovalnega dela vživa cela kronovina štajerska. R. Klammer je poznan kot najdelavnejši član osrednjega odbora ter tudi kot neustrašen zagovornik koristi spodnještajerskih kmetovavcev. Iskrene čestitke obema! Razglas glede vpeljave preskuševalnega sajenja krompirja leta 1912. Vsled poročila in predloga odseka za rast-linarstvo je osrednji odbor v seji dne 10. januarja 1911 sklenil leta 1912 po vseh delih Štajerske za preskušnjo saditi razne vrste krompirja, da se enotno dožene, katera izmed raznih vrst je za dotični kraj najprikladnejša glede dobrote in množine. V ta namen je želeti, da se priglase iz vsake podružnice zanimanci, da se koliko mogoče na raznovrstnih krajih poskusijo razne vrste in da se na tak način dobi pregled, katera vrsta je najbolj priporočljiva za posamezne kraje. Gospodarji in kmetovavci, ki hočejo v tem slučaju sodelovati, naj se priglasijo pri svojem podružničinein načelstvu, katero naj vsaj do 15. oktobra t. 1. naznani njih naslove osrednjemu odboru s poročilom o njih krajevnih razmerah, da se more določiti, kako razdeliti posamezne poskusne vrste. V Gradcu, 20 februarja 1911. Attems I. r., Juvan I. r., predsednik. glavni tajnik. Pozor kmetovavci! Pazite, da ne podcenjujete svojih krmilnih zalog pri prodaji. Piše glavni tajnik Juvan. Četudi leto 1910 radi neugodnega vremena ni dalo bogsigave kako dobre krme, tak je bila nje množina vendar le tolika, da je morala v tem oziru zadovoljiti vsakega in je ostalo radi nastalega pomanjkanja živine v prejšnjih letih precej krme za leto 1910/1911. K tem zalogam se je pridružila še izven-redno bogata senska košnja v letošnji spomladi in se je nadati še tudi bogate košnje pri otavi. Za to je razmerje krmilnih zalog v primeri s številom glav goveje živine naših kmetovavcev neugodno; na eni strani primanjkuje našim gospodarjem potreben denar za nadomestilni nakup živine, na drugi strani pa se živina večkrat ne dobi|niti za drag denar; torej je prav lahko umevno, da bi naši gospodarji začeli pod ceno prodajati pridelke svojih senožet, zoper kar nujno svarimo na tem mestu. Po poročilih naših strokovnjakov in funkcionarjev družbinih se je opažala na mnogih krajih zadrega radi pomanjkanja prostorov za seno, ker se je po nekod moglo le deloma spraviti v običajne prostore v kozolcih ali na hlevih pod streho. Nič ni torej verj etnejšega, nego da se začne radi preobilne košnje vrednost sena podcenjevati. Že danes se slišijo vesti, da so se sklenile kupne, oziroma prodajne pogodbe za seno po 2 .RT za metrski cent. Razlagati se da ta pojav iz splošnega pomanjkanja denarja naših kmetovavcev; zadnja leta gospodarstva niso prinesla nobenega dobička, po nekod niso prinesla niti toliko, da bi se pokrili opravilni stroški; treba je bilo narediti dolgove, ki bi se sedaj naj pokrivali s prodajo sena po 2 K. Dokaz za to daje dejstvo, da so bili rezervni zakladi Zveze kmetijskih zadrug lani skoro popolnoma izčrpani. Druga okolščina, ki tudi povzroča prodajo pridelkov pod ceno z ozirom na pridelovalne stroške, leži v dejstvu, da še se velik del gospodarjev brani izrabljati svoj osebni kredit pri domačih denarnih zavodih; za to pa rajši proda svoje pridelke četudi z izgubo, samo da plača upnika, oziroma dobi sredstev za opravilne stroške. Prej ali slej pa se bo pojavila tudi pri tem početju očividna škoda. Da se še nadaljnja prodaja ljudskega premoženja na dosedanji način prepreči, je nujno treba nekaj ukreniti, da se bo deloma s pomočjo kmetovavcev samih, deloma tudi s pomočjo javnih faktorjev našel način, ki bo omogočil, da bi naši gospodarji svojih pridelkov v sili ne prodajali po nižji ceni nego jih je stalo njih pridelovanje. V prvi vrsti je potrebno, da naši gospodarji z ozirom na pričeto akcijo c. k. kmetijske družbe in Zveze kmetijskih zadrug prekinejo s prodajo sena vsaj nekoliko časa na celi črti. Kajti skušnja, da cene padajo daleč pod pridelovalne stroške, če je veliko ponudb in malo kupcev, je že zelo stara. Že ta okolnost sama kot taka bi imela posledico, da bi dosedanje sramotne cene, katere plačujejo trgovci, zginile in napravile mesto poštenejšim. Da se pa to omogoči, je c k. kmetijska družba v sporazumljenju z Zvezo kmetijskih zadrug zapričela akcijo, kojo ho vlada morala vpoštevati in ki bo gospodarjem omogočala, da se ne bo treba izročati trgovcem s senom na milost in nemilost. Obenem s to objavo c. k. kmetijske družbe se je prijela vlada s prošnjo, da da kmetovavcem večje število stiskalnic za seno na razpolago. vsaj za vsak okraj po eno, katere se bodo kmetovavci proti nizki pristojbini za posojilo mogli posluževati. Na ta način se bo kmetovavcem omogočilo svoje zaloge v krmi storiti sposobne za daljši transport in se bo na ta način lahko računalo tudi s tistimi avstrijskimi iu izvenavstrijskimi trgi, kjer košnje niso bilo tako bogate kakor pri nas in kjer morajo dobro računati, kako si obdržati živino. Iz poročil o žetvah in košnjah kakor tudi po lastnem opazovanju naših strokovnjakov, ki so imeli priliko priti v severno-avstrijske pokrajine in v Nemčijo, je vladala po omenjenih krajih precejšnja suša in traja še dalje, tako da bo pomanjkanje krme tam zelo občutljivo. Kakor trgovci za svoj prid, tako bo c. k. kmetijska družba v prid svojih članov stopila v zvezo s tamošnjimi gospodarskimi sloji ter naznanila, da ima toliko in toliko dobrega sena za primerno ceno na razpolago, cena, ki pa bo na vsak način poštenejša nego ona, ki nam jo ponujajo danes oderuški prekupci. V to svrbo bo c. k. kmetijska družba merodajne sloje omenjenih krajev opozorila tudi na naše zaloge v senu pri nakupu iz tujine za ondotne kraje; Zveza kmetijskih zadrug se bo povabila, da vloži primerne ponudbe. Tudi kraljevsko ministrstvo za poljedelstvo v Berolinu se bo opozorilo na to priliko s prošnjo, da v slučaju potrebe, skrbeti za uvoz krmev iz tujine, naj vpošteva tudi ugodne razmere na Štajerskem in da opozori v tem smislu gospodarske komore v svojem področju. Storilo se bo vse, da se omogoči prodaja sena v tujini in da se prekupcem s senom onemogoči odiranje kmetov v sili; le takrat lahko pridejo ti ljudje zopet v poštev, če bodo ponujali poštenejše cene. Razen tega pa še govore zoper predčasno prodajo sena tudi drugi razlogi. Skoro vsako leto ima vlada posla in truda skrbeti za posamezne pokrajine radi pomanjkanja krme v tem ali drugem kraju in mora v ta namen žrtvovati v lajšanje bede v tem oziru strahovite vsote denarja. Sedaj pa, ko imamo bogato letino v krmi in smo preskrbljeni s precejšnjimi rezervami, se nudi vladi prilika za prihodnje leta pripraviti zaloge in lahko na ta način vpliva blagodejno za našega kmeta pri prodaji na ceno sena. C. k. kmetijska družba ni prezrla vlado opozoriti na to in ji priporočiti, da dš. pokupiti stisnjeno seno poZvezi kmetijskih zadrug štajerskih, ga spraviti v večih skupnih kozolcih in ga potem porabiti ali zavojaške potrebeali pa imeti pripravljeno za druga suha leta. S tem, da dš, vlada zadostno število stiskalnic na razpolago, se omogoči kmetovavcem spraviti seno v tisto obliko, v kateri se da lahko spraviti v zadostni množini v kozolce, v kateri se lahko prevaža in v kateri se tudi od vojaške oblasti najrajši vzame, ker potrebuje mnogo manj prostora. Obveščamo pa naše p. n. kmetovavce na to akcijo radi tega, da pravočasno, predno so prodali še svojo zalogo sena, dobijo neko oporo na-pram izrabljajočim prekupcem v dosego pošte-nejših cen. Zato pa poz or km etovavci! Ne prenaglite se s prodajo sena po takih cenah. Zvišanje žetve, pocenitev dela. (Po Goričanu v „Laudw. Mitteilungen“, poslovenil —fe.) Zemlja ne daje poljedelcu nikake gotove in enakomerne mesečne plače, kakor jo imajo uradniki in drugi uslužbenci. Dohodki so odvisni največ od letnika, od vremena in pravtako, če ne še več od osebne zmožnosti gospodarja. Vse polno imamo vzgledov, kako je od dveh sosedov, ki sta bila skraja v enakih razmerah, eden bogatel, drugi padal vedn/f niže in nazadnje do-gospodaril. Vsak človek ima svoje posebne lastnosti. Dobre mu donašajo srečo, slabe ga vodijo v nesrečo in uboštvo. Kar se tiče nas poljedelcev, bi bilo najboljše, če bi imel vsakdo pri teh slabih časih in še slabši prihodnosti veliko dobrih pa nobenih ali le kar mogoče malo slabih lastnosti, navad in potreb. Vsak kmet naj ima pred vsem veselje in razumevanje do svojega poklica, do gospodarskega napredka. Z neupogljivo voljo in s trdno vztraj-nojsto naj stremi le po enem smotru: da doseže popolno neodvisnost in samostojnost, t. j. premoženje. Delavnost, zmernost, štedljivost, ukaželjnost, red, skrbno, zavedno izogibanje vseh nepotrebnih potov, n. pr. k sodiščem, na sejme ali druga pota, prinašajo srečo in premoženje družini celo v slabih letih. Vse drugo pa vodi vsako gospodarstvo tudi pri redno dobrih letinah do gotovega poloma. Vsakdo, ki med letom več izda kakor zasluži ali pa dobi pri gospodarstvu, gmotno nazaduje — doplačuje. Da pa pokrijejo ta primanjkljaj, pa napravljajo mnogi naši poljedelci tako kakor država, t. j. vsako leto novih dolgov k starim. Kam se pride na ta način sčasoma, je že marsikdo doživel. Kmet, ki si dalj časa pomaga na ta način, je zgrešil svoj poklic, je za tega nesposoben. Ta recept ni za nikogar, najmanj pa za poljedelca. Letnega primanjkljaja ne smemo kriti s posojilom, ampak s tem, da zmanjšamo izdatke ali povečamo dohodke, najboljše pa je z obojim naenkrat. Kaj pa stane kmeta med letom največ? čisto gotovo delo in to tudi tistega, ki opravlja vse delo s svojo družino, če ne bi delal s svojci doma, bi ti drugje zaslužili toliko in toliko. S prepričanjem, da povzroča delo poljedelcu največje izdatke, pa prihaja misel: Kako naj vendar napravim, da mi prinaša opravljeno delo več dobička? Vsak posel, vsak delavec stremi po tem, da zasluži z istim naporom ali pa še z manjšim več. Kmetu pa prinaša obdelovanje zemlje leto za letom manj, in zato mu gre vedno slabše in trše. Zakaj pa prinaša kmetu njegovo delo vedno manj? Zato ker obdeluje mnogo njiv, ki so slabe in imajo malo redilnih snovi, tako da dohodek niti ne krije stroškov, ki jih ima z obdelovanjem. Da bi pa poplačale take njive še lastne davke, obresti in druge izdatke, in dale Še kak prebitek, na to pa ni niti misliti. Zakaj pa dajo nekatero njive tako malo? Zemljo, ki jo obdelujemo danes, so obdelovali naši predniki že mnoga stoletja pred nami. Vedno so njivam več vzeli, kakor so jim dali z gnojenjem. Mnogo kmetov še dela danes pravtako. Rastline pa se ne morejo razviti iz nič, ampak rabijo in porabijo redilne snovi. Ker pa posrka-vajo rastline teh snovi leto za letom več, kakor smo jih dali zemlji v obliki gnoja, je gotovo, da jih že v mnogih zemljah občutno primanjkuje. Na njivah, travnikih, z eno besedo, kjer ne uspevajo kulturne rastline, vlada lakota, primanjkuje redilnih snovi. Rastline so lačne, zato ne morejo rasti. Pridobivanje žita in drugih sadežev se splača dandanes le na prav dobro gnojenih njivah. Zato moramo pred vsem izboljšati te ter jih preskrbeti z zadostnimi redilnimi snovmi. Kako pa to napravimo z malimi stroški? Ali naj nakupi kmet množino umetnih gnojil? Umeten gnoj ni slab, pač pa drag. če si vzame n. pr. kmet na posodo denar za nakup umetnih gnojil, dobi res v jeseni s pridelkom denar povrnjen z obrestmi in še s prebitkom ? To je odvisno od tega, kako računi. če kupi n. pr. kmet 5 stotov Tomaževe žlindre in 150 kg kalijeve soli za 55 K. S tem pognoji hektar travnika. Tukaj dobi 20 metrskih stotov več sena in otave. Če računimo metrski stot 5 K, je to 100 K, torej dobička 45 K. Če tako računimo, je dobiček prav lep. Samo škoda je, da ne odgovarja račun resnici. Poljedelci gnoje svoje travnike poprečno ne zato, da prodajajo krmo, ampak da jo imajo doma za živino. Zato se moramo vprašati, kako drago plača rečimo par volov metrski stot sena? Napravimo si mal primer: Poprečno se zasluži pri paru volov na leto 200 K\ včasih več, včasih tudi manj. Par 10 metrskih stotov težkih volov porabi na dan 30 kg sena, na leto okroglo 110 stotov. Voli plačajo potemtakem v tem slučaju 110 stotov sena z 200 K, ali za en stot 18 K, za 20 stotov 36 K. Če tako računimo, pa dobimo, da seno ni dalo dobička 45 K, ampak je še 10 JV izgube. S tem hočemo le dokazati, da so fabrikantje umetnih gnojil v svojem poslu prebrisanejši kakor mi v svojem. Cene so tako visoke, da ostane ves ali vsaj največji dobiček njim samim. Vendar pa se uporaba umetnega gnoja toplo priporoča v posebnih slučajih. Na travnikih, ki smo jih polili z gnojnico, se izplača pridatek umetnega gnoja 4 metrskih stotov Tomaževe žlindre v jeseni ali 4 metrske stote superfosfata v spomladi prav dobro. Vsaka rastlina potrebuje za hrano pred vsem dušika, kalija in fosforove kisline. Prvo dvoje je v gnojnici, tretje pa da umetno gnojilo. Nadalje dobimo izvrstne uspehe pri gnojenju deteljnih njiv. Polovica dodatka umetnega gnojila Tomaževe žlindre se že podorje, da pride v globlje zemeljske plasti in je tamkaj na razpolago koreninam; druga polovica, fosforova kislina in kali, pa se potrosi navadno v jeseni povrhu. Detelja ima to izvrstno lastnost, da dobiva dušik, to neprecenljivo redilno snov, brezplačno iz zraka. Obe drugi ji damo z umetnim gnojilom. Rdeča detelja zapušča v svojih ostankih na njivi na hektar do 214 kg dušika, ki pride prav poznejšim rastlinam. Zato tako izvrstno uspeva vse za deteljo. Umetno gnojenje deteljišč se že izplača tudi z večjim dobitkom krme. Fosforove kisline, te najimenitnejše in najpotrebnejše snovi za tvoritev semena, ne porabi detelja popolnoma, ampak je ostane še veliko neporabljene v zemlji. Njeno delovanje se pokaže šele potem, če smo sejali za deteljo zrnate rastline. Pšenica, ječmen, rž i. t. d. so v zrnu mnogo lepši, večji in težji in dajo pri mlati veliko več. Predvsem pa vendar že enkrat začnimo s tem, da z doma pridelanim gnojem boljše ravnamo in ga boljše upotrebimo. Predvsem pa jenjajmo že zapravljati in nepazljivo izgubljati drage rastlinske redilne snovi, ki so v hlevskem gnoju in gnojnici. Stotisoči kron se tako vsako leto izgubljajo in niso nikomur v korist. Mnogo poljedelcev zvozi že štiri do dvanajst tednov prej, ko začne pripravljati zemljo za setev, gnoj na njivo v malih kupčekih. Kako veliko škodo si s tem napravljajo, naj pokaže tale primer: Kmet zvozi 30 vozov gnoja po 10 metrskih stotov na njivo ter ga razdeli na male kupčeke, namesto da bi napravil na njivi en sam velik kup in ga pokril s prstjo. S tem, da mu spomladi še enkrat nakladati in voziti na njivo, si prihrani za voznino na dan 15 K in dva dninarja pa 2\r)0 K na dan = 5 K, skupaj 20 K. Kolika pa je škoda? Veter in solnce sta kupčeke tako izsušila, da je izginil skoro ves dušik, ta najdražja vseh redilnih snovi, ter se tako izgubil. Škode 100 K. Dež in sneg sta kupčeke tako izsesala, da so mesta pod njimi preveč, druga pa premalo pognojena. Škode 50 K. Skupaj 150 K, če na malo računimo. Z drugimi besedami: Ker se je izvozil hlevski gnoj v male kupčeke, na-mestu na en sam velik kup, si je prihranil poljedelec s tem 15 AT za poznejše delo, žel pa bo zato tega, kar je posejal, za 150 K manj. Slabe posledice takega gnojenja pa se čutijo še tudi v drugem, tretjem in četrtem letu. Na tak način se zapravlja doma pripravljeni gnoj. Poleg tega pa še tuj poljedelec, ki popotuje skoz kraj, kjer se tako dela, slabo sodi o tukajšnjih poljedelcih. Ne puščajmo vendar še naprej, da nam odteka gnojnica na cesto ali na sosedovo posestvo! Gnojnica, ki nam jo pripravi od-rastla živina, je vredna na leto svojih 30 do 40 K. Za koliko kron pa se nam izgubi gnojnice, za toliko kron manj nam zraste na poljih in travnikih, ali pa za toliko kron mora dokupovati umetnih gnojil. Časi pa so veliko preslabi, da bi smel kmet tako zapravljivo ravnati s snovmi, ki pomenijo v trgovini neštete milijone, ter bi jih smel proč metati! Ta opomin je že tako star in se je že ponavljal v tolikih oblikah, da bi res že bil čas, da bi se vpošteval! Na tej njivi se nažanje 10 metrskih stotov pšenice. Na drugi ravno poleg pa 20 stotov. Na prvi je dohodka 200 K, na drugi 400 K. Delo pa, ki pride danes vsakemu kmetu enako drago, je na obeh njivah isto. Davke in obresti je plačati od obeh njiv. Zakaj pa nažanje na prvi njivi le 10 metrskih stotov? Zato, ker manjka tamkaj redilnih snovi. Rastline morajo stradati, in zato se ne morejo razvijati polno in krepko. Prav tako je pri vsakem sadežu na njivi, v gorici, na travniku, kratko: vsepovsod. Umetni gnoj brez hlevskega in brez gnojnice in brez skrbnega obdelovanja se ne izplača. Kar je dobra krma za rast in razvoj naše živine, to je gnoj za razvitek naših kulturnih rastlin. Če njivi leto za letom več jemljemo, kakor ji vračamo, bo leto za letom bolj nerodovitna. Poplačuje nam leto za letom naše delo in trud slabše. Dajmo ji prav toliko, kolikor ji vzamemo, pa nam dd vedno enako. Če pa ji vračamo z gnojem še več, kakor jf jemljemo redilnih snovi z žetvijo, tedaj, pa le tedaj jo izboljšujemo. S tem pa povišamo žetve in boljše poplačamo svoje delo. Poljedelski napredek ni v prvi vrsti v nakupovanju umetnih gnojil, ampak v tem, da izboljšamo svoje hleve in gnojišča in da začnemo ravnati s hlevskim gnojem, da so vse rastlinske redilne snovi, ki smo jih pridelali doma, res rastlinam vprid. * Iz poročila o delovanju Zveze mu* rodolskih živinorejskih zadrug. Piše deželni živinozdravski nadzornik Raidel. Zveza murodolskih živinorejskih zadrug, ki je pred štirimi leti začela s pospeševanjem in podpiranjem zadružne živinoreje, je pravkar priobčila svoje zadnje, obširno delovno poročilo. To poročilo podaja toliko zanimivega in poučnega na polju živinoreje, da se mi zdi primerno, da ga v izvlečku podam in na ta način opozorim širše kroge na namen in ustroj te organizacije in poročam o uspehih zadružnega dela na polju živinoreje. Po tem poročilu je obsegala ta Zveza na koncu pretečenega poslovnega leta 1910 11 živinorejskih zadrug z 2145 članovi in sicer naslednje : Knittelfeld . . s 397 članovi, Judenburg . . z 244 Leoben . . . z 231 n Rottenmann . s 194 Oberzeiring . s 189 n Aflenz . . . . s 180 Liezen . . . . s 178 *> Mautern . . s 169 n St. Gallen . s 151 7) Mariazell . . s 109 Yi Obdach . . s 103 )) Skupno z 2145 članovi. V načelstvu in v odboru, ki sestoji iz 12 oseb, se niso dogodile nobene spremembe. Glavni občni zbor se je vršil na dan pred običajnim vsakoletnim plemenskim sejmon v Judenburgu; na njem so bile pri Zvezi včlanjene zadruge zastopane po 32 odposlancih; razen tega se je tega zborovanja, na katerem se je podalo delovno poročilo in so se izvolili člani načelstva in odbora, revizorji in razsodniki, udeležilo še mnogo gostov in zanimancev. Denarno poslovanje Zveze je bilo zelo po-voljno. Denarni promet je poskočil od 63.790 K v letu 1909 na 99.315 K v letu 1910. Skupnih dohodkov je bilo 53.418 K 94 e; med njimi je subvencija deželnega odbora štajerskega v znesku 37.110 J5T, ki se je porabila za premiranje zadružnih bikov, zvišanje doneskov za bikorejo (skupaj 21.000 K), poskušnje porabnosti (4783 K14 v), ogledovanja in razstave plemenske živine, Zvezin list, razstave in upravo. Razen tega je Zvezo z izdatnimi zneski podprlo več udeleženih okrajnih odborov, štajerska šparkasa in drugi dobrotniki. Izdatkov je bilo 45.892 K 36 v in sicer za upravo, premiranje bikov in bikorejo, nabavo inventarja, po-skušnje porabnosti in ogledovanja živine i. t. d. Če primerjamo izdatke s prejemki, vidimo, da ima blagajniško poslovanje Zveze v letu 1910 7522 K 58 v prebitka. Zvezine zadeve so se reševale in rešile v 6 odborovih sejah in eni seji načelstva. Veliki del vseh opravkov je oskrbel poslovodja gospod Fritz S c h n e i t e r, ki se je preselil z Grabner-hofa, oziroma Mauterna k Sv. Michelu nad Ljubnim. Imenovani gospod je razen tega še zelo vneto in obširno deloval kot zadružni inštruktor, a tudi izven okoliša in delokroga Zveze kot potovalni učitelj v živinorejskih stvareh. Razen tega je gospod Selilieiter še urejeval list Zveze, ki je izhajal v 2063 iztiskih. Na plemenske sejme in sicer na spomlad-njega v Judenburgu in jesenskega pri Sv. Mihelu nad Ljubnim (Gor. Staj.) so poslale živino več ali manj skoro vse Zvezine članice. Posebnili sprememb ni bilo, niti glede števila prignane živine (navadno vsakokrat kakih 250 glav), niti glede prodaje; prodalo se je navadno približno 25% živine, kar je še vedno mnogo premalo. Ravno tako je treba pribiti, da prihaja na te sejme še vedno premalo tujih kupcev. Največ živine kupi na teh Krava živinorejske zadruge v Knittelfeldu, matična knjiga St. 841, 70 točk, skotila se leta 1902; leta 1908 je dala 2803 kg mleka. 1909: 2904 kg. 1910: 3134 kg s poprečno 4.05% masti (= 138-84 kg)\ lastnik veleposestnik Zeilinger v Knittelfeldu. sejmih vedno štajerska dežela sama, v prvi vrsti pa je največji kupec c. k. štajerska kmetijska družba. Cene živine so znašale približno poprečno 440 K za bike in 400 K za telice. Dosegle pa so se tudi zelo visoke cene 900 do 1000 K. V poročilu se opozarja na to, naj članice Zveze ugodno priliko za zamenjavo in dobavo izbornega plemenskega materijah rabijo v večji meri nego so jo doslej, da se na ta način glas in pomen teh ogledovanj vzdrži, utrdi in razširi. Nato so pregledno navedeni zneski za posamezne nagrade in premije (na obeh sejmih se je v ta namen porabilo 2800 K), kakor tudi število in znesek premij po posameznih razredih, lastniki premirane živine in dobrotniki, ki so dali premije. Omenjeno je nadalje razveseljivo dejstvo, da je število živine, ki je godna in vredna za premiranje, od leta do leta večje (prej je bilo 60% prignane živine sposobne za premije, danes znaša to število že 72%) in da posvečajo živinorejci tudi dokazilu pokolenja, za katero se dajejo posebne dodatne premije, vedno več pozornosti. Takih premij se je 43 po 200 K dobilo. V Judenburgu je imelo 37%, Pri Sv. Mihelu pa 27% prignane živine dokazila o pokolenju. Zadružni biki (skupno 94) so se premirali po posameznih zadrugah v mesecih septembru in oktobru, deloma obenem s splošnim vpisovanjem v matične knjige, deloma ob vpisovanju bikov. Zneski premij so se posameznim zadrugam priznali po posebnem načinu presojanja, pri katerem se je poleg zunanje podobe vpošteval tudi čas porabe in sposobnost za skok. Kakovost (poprečno 68'9 točk) se označuje kot splošno zadovoljiva; biki nekaterih zadrug (Aflenz, Judenburg, Knittelfeld, Leoben, Oberzeiring) pa stoje visoko nad poprečjem. Poprečno je za vsakega bika izkazanih 40 skokov. Ker znaša čas porabe bikov pri Zvezi poprečno sedem mesecev, so skoro vsi biki še mlajši. Iz tega izhaja razmeroma malo število skokov. Premije se odmerijo po številu točk; leta 1909 je prišlo na vsako točko 175 v premije, leta 1910 pa že 286-42 v kar znaša napredek za 63%. Na ta način so se pridobili za bikorejo razmeroma večji zneski in s tem se je odpravila zapreka, ki je vedno ovirala razvoj te panoge zadružništva. Do sedaj je bila odškodnina, ki jo je dobil bikorejec, tako mala, da se mu ni plačalo primerno krmljenje in gojenje bika, ampak da je imel pri tem še celo izgubo. V posebnem poglavju se nato poroča o pozvedovanjih glede sposobnosti za mleko, s katerimi se je začelo 1. januarja 1910. Na koncu leta je bilo pod mlečno kontrolo skupno 52 obratov s 630 kravami. Na koncu leta 1910 pa je bilo za kontrolo v letu 1911 na novo prijavljenih 292 krav, tako da je bilo v začetku leta 1911 pod kontrolo 978 krav pri 57’po-sestnikih. V Oberzeiringu je bilo pod kontrolo 20 posestnikov z 274 kontrolnimi kravami, v Judenburgu 21 posestnikov s 429, v Knittelfeldu - Ob-dachu 16 posestnikov z 275 kravami. Natančno se je opazovalo krmljenje in zapisovala se je množina mleka, vsebina tolšče in živa teža krav. Za podlago teh računov so služile poskusne molže, ki so jih lastniki krav naredili vsak teden enkrat in tehtanje z Lindemannovo kontrolno registrira-jočo tehtnico. Kontrolo (enkrat na mesec v vsakem hlevu) so izvrševali trije od Zveze nastavljeni kontrolni asistenti. Vsebina tolšče se je, tudi enkrat na mesec, določila v laboratoriju kmetijske zimske šole v Judenburgu. Vpisovanje, račune in določanje žive teže so oskrbovali preskušavci sposobnosti in vsa števila so se vestno zabeležila. Na koncu leta so se vse knjige zbrale in zaključki sestavili v poslovodstvu Zveze, na kar je dobil vsak posestnik % do 1 leto stari bikeci na planinskem pašniku Roflbacbalpe. (Fotografična slika z dne 11. julija 1910) Živina in planina je posest veleposestnika Zeilingerja v Knittelfeldu. podatke o vsaki kravi in celi staji nazaj. Podatkov te prve preskušnje Zveza ni priobčila in sicer z ozirom na to ne, ker so razne razmere, kakor slaba in nedovoljna prehrana vsled suše, nalezljivi katar na spolovilih in druge zmotnjave zdravstvenih razmer v začetku kontrole zelo neugodno vplivale. Izdelal se je samo splošen izkaz in dal v 200 izvodih članom in zanimancem na razpolago. Iz tega izkaza navajamo tukaj par podatkov: l n) Izkaz preskušenj sposobnosti za mleko. Št. obrata Poprečno je dala krava n a leto Poprečno je trajala Krma in reja na glavo mleka tolšče surovega masla žive teže molža dni doba brez mleka dni dojenje (na- pajanje) telet dni v poletju 1910 kg kategorija hleva % kategorija hleva kg kategorija hleva reja Opomba kategorija hleva doma glav na planši glav dni 42 9 3155 1 4-19 10 144-88 2 578 2 321 44 napaja 9 _ _ 1 B 1 17 2922 2 3-83 33 122-22 3 560 1 306 58 48 17 — * Jd 37 2 2756 3 4-80 1 145-80 1 462 30 337 27 28 2 — — 3 V 50 8 2658 4 4 06 19 118-42 4 560 4 321 43 napaja 8 — — 4 š-5» 23 10 2530 5 3-80 35 104-73 8 475 25 333 31 41 4 6 6 ra 14 4 2524 6 4-04 20 111-67 6 514 14 329 35 35 4 — 6 * & 45 16 2430 7 4’— 24 10637 7 480 24 313 51 27 16 — — 7 ** 48 7 2360 8 4-32 4 111-83 5 420 39 327 37 28 7 — — O ^ »o H *cn 54 18 2359 9 3-96 28 102-55 9 493 19 324 41 28 18 — — 9 S"' 53 8 2232 10 3-93 30 95-99 13 490 21 309 56 27 8 — 10 S 43 41 2197 11 4-20 9 101-34 10 575 8 327 38 26 19 22 123 11 o* Opombe: 1 Krmljenje v poletju 1910: v hlevu in malo na paši; po zimi: kot glavna krma seno in otava, nekaj slame, kot dodatek parjenica, s/4 kg mešane moke ali % leg ječmena. 2 lahki bolezni.— * Krmljenje v poletju 1910: paša, avgusta in septembra, zvečer dodatek rdeče detelje; po zimi kot glavna krma seno in otava, kot dodatek marca in aprila približno >/2 leg ječmena novim dojnicarn, starim in suhim nekoliko slame; 1 tele zvrženo. — 3 Krmljenje v poletju 1910: v hlevu; po zimi kot glavna krma 3/4 sena in otave, */4 slame, kot dodatek okopavine kakih 7 kg na dan iu glavo; obrat leta 1911 brez kontrole. — 4 Krmljenje v poletju 1910: v hlevu in nekoliko paše; po zimi */2 sena in otave, deloma plesnjive, '/2 kratko rezane slame; kot dodatek parjenica; 2 bolezni, 1 telo zvrženo, obrat leta 1911 brez kontrole.— 3 Krmljenje v poletju 1910: na paši in v hlevu; po zimi kot glavna krma 2/3 sena in otave, '/3 slame, kot dodatek parjenica in nekoliko zmešane melje. — 6 Krmljenje v poletju 1910: v hlevu, v poznem poletju seno; po zimi kot glavna krma 3/4 sena in otave, */3 slame; obrat leta 1911 brez kontrole. — 7 Krmljenje v poletju 1910: paša; po zimi kot glavna krma 3/4 sena in otave, t/4 slame; dodatek nekoliko parjenice in rone približno 4 leg, novim dojnicarn i/2 leg mešane moke ali parjenega ječmena. 2 teleti zvrženi, 2 kravi zabodeni s trokarjem. — 8 Krmljenje v poletju 1910: v hlevu, deteljna trava, po zimi kot glavno krmo s/4 sena in otave, XJ KO "o S- suro- vega masla kg 1 £ S % tolšče suro- vega masla Jcg kg bg Oberzeiring .... 12 1272 4-20 58-04 501 12 2229 4-09 99 90 495. Judenburg .... 18 1168 4-20 52-79 500 18 2512 4-00 106-80 507 Knittelfeld .... 10 1604 4-20 73-12 513 10 2948 3-93 126-77 508 Poprečje — 1309 4-20 59-45 504 — 2511 4-00 107-76 504 Poprečje treh najboljših in treh najslabših krav v 630 zaključkih 163 3-54 6-27 582 3807 3-95| 163-17 576 c) 5 teh 6 krav je vpisanih v rodovno knjigo, in sicer prvih pet v vrsti od leve proti desni. Ime krave Rojena Vpisana pod štv. Točk dobila Teža 1. 1910 v kg Zadnje tele Polsa 2. 9. 99 73 77 570 1. 3. 10. Schwalbe 5. 10. 99 310 71 570 4. 1. 10 Zeisl 10. 12. 00 122 77 605 30. 4. 10 Schlosser 1899 — 495 5. 7. 09 Glllck 20. 9. 03 415 68 495 6. 11. 10 Zug 1904 319 71 605 10. 3. 10 Množina mleka teh 6 krav v letih (leg): Ime krave 1905 1906 1907 1908 1909 mleka v kg 1910 tolšče v % surov, masla v kg Polsa 2346 2488 2500 2062 2074 3585 3-86 150-571 Schwalbe 2448 1887 3300 2782 3285 4058 3-95 174-89 Zeisl 2373 2033 2320 2262 2820 3540 3-29 129-56 Schlosser — — 3090 3200 2865 2076 4-02 91-11 GlUck — 1755 1800 2620 2321 2630 4-90 142-02 Zug — — — (kupljena 1908 3000 2965 3-22 102-88 Molzne krave iz reje gospoda Romana Neuperja, zadružnega načelnika in veleposestnika v Unterzeiringu. Fotografična slika z dne 12. julija 1910 popoldan. (Glej tabelo c) desno zgoraj!)9 Po vseh tukaj navedenih podatkih iz raznih preskušenj se pač lahko reče, da je murodolska pasma dala več mleka ko se je pričakovalo in da se ji nikakor ne more odrekati dobra dojnost. Če premislimo, da je vsa stvar nekaj precej novega, da stoje krave v kmetskih hlevih, kjer se navadno preveč ne krmijo in da se manj vredne, tu in tam bolehne in mlade krave niso izločile, da so se upoštevale tudi krave s prvim in drugim teletom in z manj ko 1600 leg mleka in če še pripomnimo, da ni izučenih kravarjev, potem so vsi ti podatki pač zelo zadovoljivi in nekateri med njimi dokazujejo naravnost, da se tudi med murodolsko pasmo nahajajo zelo dobre dojnice, ki v tej stvari ne zaostajajo mnogo za drugimi, pred vsem na mleko rejenimi pasmami in da te pasme v kakovosti mleka še celo prekašajo. Te podatke pač lahko z mirno vestjo postavimo ob podatke drugih pasem. Brez vsakega dvoma pa je, da se bo dala dojnost murodolske pasme s primernimi plemenskimi in gospodarskimi uredbami še izdatno zvišati. Naloga Zveze murodolskih živinorejskih zadrug in njenih članov pa bo, da bodo te preskušnje še razširili in nadaljevali, rezultate teh preskušenj za plemensko izbero primerno porabili, pri tem pa ne ravnali enostransko, ampak pazili na to, da ne zanemarijo tudi drugih momentov, ki tvorijo vrednosti; na ta način bodo pasmi dali in ohranili zdravje in moč. Če se bo to zgodilo, potem se bo murodolska pasma v doglednem času lahko primerjala tudi z ostalimi pasmami v Alpah, ki so zaradi mleka tako cenjene in priljubljene in bo vsled svojih dobrih lastnosti postala tako izborno planinsko govedo, da, bo poklicano in vredno zameniti razne tuje pasme, ki so danes na Štajerskem še tako priljubljene. Ogledovanja za sprejem živali v rodovno knjigo so se v okrajih Knittelfeld, Obdach, Aflenz, Mariazell in St. Gallen vršila na določenih mestih, ki so se obenem s pogoji za sprejem naznanila zadrugarjem v njihovem glasilu. Udeležba pa je bila slaba. V Knittelfeldu se je oglasilo saino 10% članov, v Obdachu 12%, v Aflenzu 13%, v Maria-zell-St. Gallnu pa le 8%. Prignana živina pa je bila izborna. Le 14% prignanih krav je imelo najmanjše dovoljeno število točk, 34% pa jih je imelo nad 65. S posebno pohvalo se omenja reja v okolišu Turnau—Sttlbming, kjer ji je mnogo pomogla vztrajna raba dobrih zadružnih plemenskih bikov. Poročilo ima potem podatke o izžrebanju dveh telic in raznih potrebščin, čisti dobiček v znesku 1240 K 22 v se je določil za nagrade dobrim kravarjem. Tudi so se sklenile natančnejše določbe, kako se naj te nagrade razdelijo. Končno se še omenjajo posvetovanja Z'ezinega odbora glede vnovčevanja živine. Proračun za leto 1911 je lepo pregledno sestavljen in. nazadnje izreka Zveza vsem činiteljem, ki so njeno delo podpirali in ji pomagali, zasluženo zahvalo. Iz tega poročila izhaja, da je Zveza muro-dolskih živinorejskih zadrug v svojem stremljenju, da bi murodolsko pleme povzdignila in koristi živinorejcev vsestx-ansko in izdatno varovala, tudi to leto delovala z velikim uspehom. Odredbe, sklenjene v dosego tega namena, svojega namena niso zgrešile; med posebno učinkovitimi moramo omeniti: premiranje zadružnih bikov, ogledovanje živine, nadzorovanje pisanja rodovnikov, pouk članov v živinorejskih stvareh, znanje in presojanje živine in nazadnje poskušnje in pozvedovanja o dojnosti plemena. Vse to je zanimanje živinorejcev za njihovo stroko budilo in vzdrževalo. Posebe treba pozdraviti to, da je Zveza začela pozvedovati dojnost svojih krav, da bi tako pokazala svojim članom, na kaj morajo pri živinoreji gledati in da bi na drugi strani s številkami odgovorila na mnoga očitanja in ugovore, ki se tu in tam še prepogosto slišijo. Ta lepi napredek pa je v prvi vrsti sad izdatne gmotne podpore, ki jo Zveza dobiva od dežele. A v ne mali meri gre za to zahvala tudi umnemu prizadevanju načelstva in odbora Zveze, ki je znalo vse porabiti v korist murodolske živinoreje. O sajenju in rentabiliteti sladkorne pese s posebnim ozirom na Spodnje Štajersko. Napisal dr. Julij Olschowy, honorarni docent naj c. k. visoki šoli za poljedelstvo na Dunaju in konzulent v c. k. poljedelskem ministrstvu.) (Konec.) Plača se pesa po metrskih stotih po pogojeni temeljni ceni in sicer, če se je pripeljala v tvornico, pri tvorničini tehtnici, če pa se je pripeljala po železnici, pa od vagona ali oddajne ali prejemne postaje, kakor se pač kdo pogodi. Seme mora tvorniea dati brezplačno na razpolago in sicer za vsakih sto metrskih stotov pese 15 kg semena. Več ali manj semena, ki ga porabi pesar, se mu zaračuna, oziroma plača s 60 v po kilogram. Vračati se sme seme samo v plombiranih vrečah. Kvaliteta oddanega semenja mora biti primerna trgovskim navadam in zahtevam (dunajskim ali magdeburškim), za kar se od fabrike lahko zahtevajo dokazila in spričevala. Posebe se mora določiti, če se naj kaka določena vrsta pesinega semena ne daje ali ne prejema. Fabrika mora dati seme pravočasno na razpolago, sicer se od nje lahko zahteva odškodnina. Producent ima pravico da zahteva primerno, izrečno dogovorjeno množino suhih ali mokrih brezplačnih režljev (navadno 45 do 60% množine, ki jo je dobavil) in da lahko po potrebi enako množino tudi kupi. Mokri režiji ne smejo imeti nad 92, suhi pa ne nad 12% vode. Če se doženejo diference, se morajo zaračunati pro in kontra, kakor pride. Vzorci za režije in določitev množine njihove vode se določi spomočjo posebnega načina, ki je v naslednjih predpisih (glej dalje spodaj!) opisan. Režiji se dajejo v obrokih med časom kampanje v isti meri, kakor se pesa vdeluje, na podlagi prej določenih odstotkov. Pri oddaji droži (od saturacije) se dela razloček v tem, ali se jemljejo te droži med kampanjo ali pozneje. V prvem slučaju mora fabrika določeno množino v obrokih dostaviti brezplačno v vagon oddajne postaje, v drugem slučaju pa mora odjemavec plačati stroške za dovažanje in vkladanje. Glede cene sladkorja velja sledeče: „Če se je v pogodbi določila cena sladkorja in priznal dobavitelju za ceno, ki bi šla nad prej določeno, primeren delež, potem velja za zaračunavanje poprečne cene med blagom in denarjem po poprečju uradnih sladkorjevih kurzov v mesecih oktober, november in december z ozirom na priznano pariteto (ravnopravnost) in po pogodbi z dveodstotnim kasaskontom ali brež njega. To se izračuna na ta način, da se za vsak mesec izračunajo poprečja notacij denarja in blaga. Te notacije, ki se dobijo na ta način, se seštejejo in dobljena svota se deli s 6. Kvocijent nam pove poprečno ceno za blago in denar v omenjenih treh mesecih, če se za pariteto vzame Ustje nad Labo, potem velja notacija praške borze za promptno dobavo v Ustju na pristanišču, če pa se vzame kot pariteta poprečje moravskih postaj, potem se upoštevajo notacije dunajske blagovne borze za surovi sladkor 88° R od postaj Olomuc, Prerov, Lundenburg in Brno in pri računu se vzame v poštev najnižja notacija za denar po teh postajali in najvišja za blago. Pogoji te pogodbe pa veljajo le tedaj, če se ni sklenila kaka druga pogodba.“ Z vozom pripeljana pesa se stehta ali na tehtnici v tvornici ali pa na kaki podružni tehtnici. Pri tehtanju pa se mora pripustiti zastopnik ali zaupnik producenta. Če se postavi pesa na železnico in če se je določilo, da se naj na železnici stehta, se lahko po dogovoru določi postaja, na kateri se naj pesa stehta. Če pa te določbe ni, se pesa stehta na oddajni postaji ali če to ne gre, na bližnji postaji med potom v fabriko in na stroške fabrike. Rok oddaje se naj zelo natančno določi, ravno tako tudi vsi oni slučaji, v katerih ima tvorniea pravico zahtevati odškodnino, če se n. pr. vagoni niso o pravem času dali na razpolago ali če se niso dovolj naložili, kolikor lahko nesejo. Začetek in približni konec kampanje mora tovarna pesarjem naznaniti vsaj 14 dni prej. Najkesneje v 14 dneh, ko se je oddala zadnja pesa, se mora izvršiti obračun in pesa plačati. Glede predjeiiiov se lahko sklenejo posebne pogodbe. Diference, ki nastanejo pri oddaji pese, poravnajo če mogoče na licu mesta zaupniki, imenovani do polovice od tovarne in do polovice od kake kmetijske korporacije, potem ko so zaslišali producenta. Če se te diference ne dado poravnati, pride stvar pred posebno razsodišče. Imenovanje članov razsodišča, način njegove rabe in poslovanje določa poseben štatut. Fabriki se mora priznati pravica, da sme peso, za katero velja pogodba, še dokler je na polju, od svojih organov dati kontrolirati in brezplačno jemati vzorce za poskušnje. Za prejem pese pa jamči tvorniea tudi tedaj, če je oddajo pese predala kaki drugi fabriki. Če kateri kontrahent vkljub pravočasnemu obvestilu ne pride h kakemu dejanju, ki bi se naj vršilo v smislu pogodbe, izgubi vse svoje pravice, posebe pa še pravico, da bi protestiral proti temu, da se je v tem slučaju kaj izvršilo brež njega. Tukaj pa se mora pojem „pravočasno “ natanko precizirati, da ni nobenih izgovorov. Pogodba za oddajo pese se naj redoma sklene samo za eno leto. Pri izvršitvi prej omenjenega poskusnega snaženj a in poskusnega pranja se naj vzamejo za ravnalo sledeče določbe: a) Poskusno snaženje: Poskusno sna-ženje izvršita takoj ko je pesa naložena, producent in prejemnik. Število vagonov ali vozov, iz katerih se naj vzamejo pese za ta poskus, se mora posebe določiti. Izbrane pese (za vsak poskus se vzame kakih 50 kg) se denejo v koše, prevlečene s platnom in stehtajo. Če odštejemo od te teže že znano težo koša, dobimo težo pese z nesnago vred. Sedaj se pesa osnaži z lesenimi noži kakor na polju. Če peso sedaj zopet stehtamo, dobimo, ko odštejemo to novo težo od prejšnje, težo nesnage, ki se določi v odstotkih skupne teže poskušenj. Ta odstotek nesnage, določen iz aritmetične sredine obeh tež, se odšteje od kosmate teže pese. b) Poskusno pranje. Poskušnje se vzamejo na zgoraj opisani način. Pesa se opere s stroji, ki so za to nalašč narejeni, nakar se iz dobljene diference teže določi odstotek nesnage. Ker se pesa med pranjem navleče vode, se morata k odstotkem dognane nesnage prišteti še 2%. Od teže, ki se je po pranju določila, se ne sme nič več odračunati. Pri poskusih, koliko vode imajo režiji, se moramo ravnati po naslednjih določbah: a) Mokri režiji: Kakor hitro se je pesa v tvornici stehtala, ali če je prišla po železnici, pri nalaganju, oziroma, ko je prišla v prejemno postajo vzameta dobavnik in prejemnik po en poskus (1 kg) iz srede voza ali vagona. Oba poskusa se premešata, deneta v hermetično zaprto posodo, zapečatita in pošljeta kateremu že prej določenemu poskušališču v takojšnjo analizo; b) Suhi režiji. Poskusi, ki jih vzameta dobavnik in prejemnik iz vreč, se zmešajo in na zgoraj opisani način pošljejo v preiskavo. Podatki preiskave pa veljajo tako pri mokrih kakor pri suhih režljih samo in edino le za ono pošiljatev, iz katere so bili vzeti. Stroške za preiskavo mora po navadi plačati ona stran, proti kateri se preiskava obrne. Prednosti, ki jih daje pogodba, sklenjena po tukaj opisanih načelih, v primeri s prejšnjimi pogodbami za take dobave, so na kratko sledeče: Ker se odstotek nesnage, najden pri poskusnem pranju, ne odšteje poleg 5% pol-neža, se mora smatrati polnež za nadomestek za prst, ki se pese še drži. Tako je 5odstotni polnež izgubi značaj uzančne nadteže. V onih slučajih, v katerih ni primerno ali mogoče izvršiti poskusno pranje, se pesa prevzame ozna-žena, kakor na polju. V tem slučaju bo odstotek nesnage nižji, kar je važno zato, ker se mora poleg 5odstotnega polneža še odtegniti od kosmate teže. Če hočemo pridelovati peso na veliko, lahko porabimo vsa sredstva, samo ne onih, ki bi povzročila, da bi množina sladkorja ostala pod neko določeno mero. Posebno važnost pa imajo pri tej novi pogodbi zaupniki in razsodišča. Splošno se lahko omeni, da navedena nižje-avstrijska pogodba za dobavo pese sicer ne ustreza vsem upravičenim željam in zahtevam pesarjev, da pa je v nji vendar marsikaj doseženo in izpolnjeno. Z marsikatere strani so se tej pogodbi očitale nepopolnosti; na vse to pa treba odgovoriti, da je ta pogodba sad mnogega truda in dela, da je bilo treba za njo premagati mnogo težkoč in da je bila možna le vsled popustljivosti na obeh straneh. Sedaj pa nekaj važnega! Pogoji, ki jih stavi, zagrebški konzorcij južnoštajerskim kmetovavcem za dobavo pese, se v marsičem bistveno razlikujejo od pogojev in določb nižjeavstrijske normalne pogodbe. Kakor se da posneti iz razglasa glavnega pooblaščenca zagrebškega konzorcija, E. Heimlerja, ki gaje poslal južnoštajerskim kmetovavcem, so ti pogoji naslednji. „1. Pogodba se sklene na šest let od leta 1912 naprej. 2. Tvorniea plača od oddajne postaje producenta 1 K 90 v za 100 kg, a si za prst in drugo nesnago odračuna 5%. 3. Tvorniea da 150 kg superfosfata in 50 kg čilskega solitra na joho, ravnotako tudi seme; oboje se pri dobavi pese za najnižjo ceno od-računi. Ker dela umetno gnojilo pri pesi kakovost in množino, se brez prevzema umetnega gnojila ne sklepajo nikake pogodbe. 4. Vsaki dobavnik pese dobi 50% režljev od Zagreba franko nazaj, za kar smo izposlovali pri železnici zelo nizko vožnino. Kdor pa ne vzame režljev, dobi odškodnino v gotovini. Za to odškodnino se bo določila cena sporazumno z vsemi tovarnami. 5. Za pridelovanje pese dobi vsaka stranka na željo za vsak oral 80 K predjema, ki se od-računi pri dobavi in za katerega se zaračunijo 5% obresti." K tem pogojem omenimo naslednje: Na Južnem Štajerskem se naj na noben način ne sklepajo pogodbe na tako dolg rok, ker so pogoji konzorcija zelo neugodni in ker še ni nobenih praktičnih skušenj o pridelovanju sladkorne pese, tako da se ne ve, ali bo uspevala, ali se bo plačala ali ne. Cena, ki jo ponuja konzorcij, je na vsak način prenizka, tako da se ne sme sprejeti. Da se odračuna 5% teže zaradi prsti in druge nesnage, s tem se lahko strinjamo, vendar pa bi se moralo prej določiti, kako se naj pesa snaži. Zahteva, da se naj jemlje od konzorcija po 150 kg superfosfata in 50 kg čilskega solitra, ki se naj plača po ceni, ki jo bo konzorcij določil šele po dobavi pese, pa je naravnost nezaslišana. Pred vsem moramo reči, da je popolnoma nedopustno, zahtevati določeno množino določenega gnojila v vseh slučajih. Kakovost in množina umetnega gnojila se ravna vendar po potrebah zemlje, ne pa po interesih tvornice. In če bi producent res prevzemal gnojilo od tvornice, bi se morala garantirati kakovost (vsebina!) umetnega gnojila in določiti cena. Če pa bi se obvezali pesarji, da bi od konzorcija jemali določene množine določenega gnojila za vse slučaje in celo brez garantirane vsebine in brez določene cene, bi lahko prišli v zelo neprijeten položaj odvisnosti od konzorcija. Ponudba konzorcija, da bo dajal 50% rež-ljev ali pa primerno odškodnino v denarju, se lahko sprejme, vendar pa bi morale v pogodbo priti natančnejše določbe glede določanja vsebine vode, oziroma načina, kako se bo določila in za-računila. Proti predjemom, ki jih daje konzorcij na razpolago, ni kaj reči, vendar pa moramo omeniti, da je za kmeta na vsak način boljše in primernejše, če si predjeme, potrebne za svoje obratovanje, poskrbi pri kaki kmetijski kreditni zadrugi. Na podlagi vsega, kar smo doslej omenili, lahko sklenemo, da bi pesa na Spodnjem Štajerskem brezdvoma uspevala in dajala glede kakovosti in množine ugodne pridelke, da pa se, če bi pesarji sprejeli pogoje zagrebškega konzorcija, pač menda nebi splačala. Nekaj iz našega ljudskega štetja. Statistična centralna komisija na Dunaju je priobčila pred kratkim „začasne podatke ljudskega štetja", t j. sestavo najvažnejših številk, ki pa ebsega samo število hiš, strank in prebivavcev krajev z nad 2000 dušami. Daši kažejo ti podatki teritorijalno zvezo prebivavstva le v zelo širokih obrisih, ker bo šele končna obdelava vseh številk podala pravo sliko, vendar dovoljujejo že ti začasni podatki marsikateri sklep in kažejo, kako se vrši sprememba in zmena prebivavstva na veliko. Od leta 1900 se je število prebivavcev Avstrije pomnožilo skupno za približno 9-2%, kar je v primeri s prirastkom v prejšnjem desetletju (9'4%) nekoliko nazadovanje, v primeri s podatki iz sedemdesetih in osemdesetih let (7'8% in 7*9%) pa vsekakor še vedno lep napredek. Res je sicer, da se ta prirastek po raznih krajih zelo različno kaže. Že pri posameznih kro-novinah so podatki zelo različni. Najbolj 'se kaže prirastek prebivavstva na Primorskem (18*2%) in na Nižjelp Avstrijskem (13-9%); najnižji je na Kranjskem (3-3%) in na Gornjem Avstrijskem (5-2%). A tudi Štajerska (s 6 3%) in Koroška (7'5%) stojita pod poprečno mero prirastka. Če površno presodimo podatke ljudskega štetja iz raznih kronovin, se nam skoro pokaže, da imajo dežele, kjer se prebivavstvo peča pred vsem z kmetijstvom, razmeroma manjši prirastek ko one, ki so bolj industrijske. Če je naravni prirastek v vseh deželah približno enak, se kaže iz podatkov zadnjega ljudskega štetja, da gre prirastek v ostalih deželah na račun dežel s kmetijstvom, ki oddajajo svoje prebivavstvo industrijskim deželam. Ta prikazen se nam pokaže še bolj jasno, če si ogledamo n. pr. podatke iz Štajerske. Res je sicer, da imamo, kakor smo že omenili, na razpolago samo številke iz krajev, ki imajo nad 2000 duš, dočim so ostali kraji izkazani samo sumarično, skupno. Gradec kaže 9-8% prirastka, Maribor 13*7%, Bruck ob M. 9 2%, Judenburg 19 9%, Knittelfeld 23-5%, Leoben 12 8%, Celje 4’2% in Ptuj 97%. S pomočjo teh številk torej lahko rečemo, da se velika mesta na splošno ne širijo tako zelo kakor se to misli in trdi. Mnogo bolj jasno in očito se kaže prirastek v industrijskih krajih; n. pr. v celjski okolici 377%, v FUrstenfeldu 187%, v Eggenbergu 457%, v Gdstingu 46-4%, v Donawitzu 197%, v Rottenmannu 347%, v Mtlrzzuschlagu 27 4%, v Veitschu 32-4%, v celi Muričini dolini 51 • 5°/0 in v Kapfenbergu celo za 73‘5%. Če primerjamo s temi podatki številke iz občin po deželi, se pokaže, da gre — razen naravnega prirastka, ki znaša na deželi približno 7-5% — ves ta veliki prirastek industrijskih krajev na račun in škodo kmetijskih. V večini kmetijskih občin po deželi, ki imajo nad 2000 duš, znaša prirastek komaj nekaj odstotkov, po nekaterih občinah (Št. Jurij ob juž. žel., Št. Pavel pri Preboldu, Ljubno, Mozirje, Bočna, Šmarje pri Jelšah) ali sploh ni nobenega prirastka ali pa so naravnost nazadovale. Še slabše je razmerje pri občinah, ki štejejo pod 2000 duš. A tudi pri celih okrajih, ki so po večini kmetijski, se kaže nazadovanje: v konjiškem za 09%, v Lonču 0'3% in v Voitsbergu celo za 2-0%. Iz vsega tega se torej vidi, da prebivavstvo ne sili toliko v mesta, kar bi se moralo pred vsem poznati na glavnem mestu Gradcu, ki je politično in gospodarsko središče vse dežele, ampak da silijo ljudje pred vsem v industrijske kraj e. A tudi še neka druga prememba v prebi-vavstvu se da opaziti. Meščani hitijo iz mesta samega v bližjo okolico. Posebno za Gradec se da to dejstvo že iz teh začasnih podatkov dokazati. Tako kažejo v bližini Gradca ležeče občine v desetletju 1900 do 1910 sledeči prirastek: Andritz 19-9%, Eggenberg 457%, Feldkirchen 247%, Foiling 22-2%, Gosting 467%), Kainbach 177%, Liebenau 57'9%. To so na vsak način številke, ki govorijo dovolj jasno. Splošno se v Avstriji pozna, da se zbira prebivavstvo v večjih krajih. Dočim je bilo leta 1900 še 53% vsega avstrijskega prebivavstva po krajih z manj ko 2000 dušami in 46 4% v krajih z nad 2000 dušami, jih je letos v prvih 49-5, v drugih pa 50‘5%. Zadnje ljudsko štetje nam torej prvič kaže, da živi več ko polovica prebivavstva Avstrije v krajih z nad 2000 dušami. Leta 1900 je bilo na Štajerskem pet občin z nad 10.000 dušami (Gradec, Maribor, Ljubno, Donawitz, Trbovlje), leta 1910 jih je že sedem (vrh prejšnjih še Kapfenberg in Eggenberg). Podrobnejšo sliko o vsem tem, kar smo tukaj naznačili, nam bodo podali seveda šele končni podatki. Dr. W. Zborovanja podružnic. = Kmetijska podružnica v Trbovljah ima v nedeljo dne 13. avgusta ob 3. uri popoldne v novi šoli v Trbovljah svoje občno zborovanje s sledečim dnevnim redom: 1. Poročanje o glavni skupščini v Gradcu. 2. Volitev novega odbora. 3. Pogovor radi izleta v Št. Jurij ob juž. žel. in obiska tamošnje kmetijske šole. 4. Poučni govor gospoda potovalnega učitelja. 5. Nasveti in želje. Kmetje, posestniki! Vsak stan se organizira; kajti danes leži le v trdni združbi stanovskih posameznikov moč, s katero se da kaj doseči. Naše organizacije so kmetijske podružnice, ki nam dajejo priliko na svojih zborovanjah, da se pomenimo o naših težnjah. Vaša dolžnost je tedaj, da se zborovanja tudi gotovo udeležite. Odbor. mm L=JL= ■ r=ir= nn rj Fi rji =ll[-=]|lL_Iili[=iii= h G If =JL=J mm =in=i ■ g nr Uradno. Ui V V Sl p li p UU 15^ ==iut=>^v^—|LJI =*ai5 Razglas. C. k. domobranska uprava namerava v pokritje potrebe nakupiti v letošnji jeseni 29 glav artilerijskih remont za vprego in sicer potom komisijonelnih nakupov. V petek, dne 15. septembra, ob 9. uri predpoldne v Dobovi, politični okraj Brežice; v petek, dne 15. septembra, ob 2. uri popoldne, v Brežicah, politični okraj Brežice; v pondeljek, dne 18. septembra, ob 10. uri predpoldne v Bučečovcih, političnih okraj Ljutomer; v pondeljek, dne 18. septembra, ob 2. uri popoldne v Ljutomeru, politični okraj Ljutomer. Konji, ki pridejo v poštev, morajo imeti veljavne živinske potne liste, biti stari 4'/2—7 let, visoki 161 do 172 %; biti trdnih kosti, širokih mečnatih prs in krepkega ledja; imeti morajo nadalje trdna kopita in zalega-jočo hojo. Konji z višino od 161 do 166, kakor oni pod 5 letom pridejo le tedaj v poštev, če so sicer zelo dobri in močne postave. Ravno tista komisija bo pa kupovala tudi remonte za ježo, če najde primerno blago; dotični konji morajo biti 4 do 7 let stari, 158 do 166 cfm visoki, trdnega hrbtišča in zalegajočega hoda. Za remonte, ki bodo sposobne za vprego so cene določene z 800 K, za ježo pa po 700 K. če je živina izvenredno lepa in govore za to tudi druge okolščine in razmere vzrejevavca, se priznajo v teh slučajih tudi premije iz zaklada c. k. ministrstva za poljedelstvo, in sicer pod naslednjimi pogoji: vzrejevavec mora biti avstrijski (ne ogrski) državljan in mora na podlagi rodovnika, oziroma pripustilnega listka dokazati, da se je živinče zredilo tudi po žrebcu iz tostranske polovice monarhije. Poslednji dokaz se v slučaju, da ni pravočasno pri rokah, lahko najpozneje 14 dni po nakupu vpošlje po pošti z naslovom: „Landwehr-Keldbaubitzendivision Nr. 44 in Linz“. Premije pa poprečno ne smejo presegati zneska od 100 K. V Gradcu, dne 16. julija 1911. Od c. k. namestništva Stiirgkh I. r. C. k. ministrstvo za poljedelstvo št. NćPtOČflj. Ustanove za slušatelje c. k. višjega učilišča za vinorejo in sadjerejo v Klosterneuburgu. Spočetkom šolskega leta 1911/1912 so razpisane tri ustanove (štipendije) c. k. ministrstva za poljedelstvo v znesku po K 500.— (pet sto) na leto. Prosivci za te ustanove morajo vložiti tozadevne prošnje s potrebnimi prilogami vsaj do 20. septembra 1911 pri ravnateljstvu omenjene šole, odkod je dobiti tudi program o delovanju zavoda in zavodu samem. Kdor želi vstopiti v I. letnik kot reden slušatelj, mora : 1. dokazati, da je dovršil vsaj spodnje štiri razrede gimnazije ali realke, ali da obvlada učno snov kakega drugega zavoda v približno isti višini; izvršitev meščanske šole se zahteva z najmanj „dobrim11 uspehom; 2. mora dokazati, da je vsaj 16 let star, oziroma, da bo 16. leto dovršil tekom tistega leta v katerem je vstopil na zavod; 3. mora imeti dovoljenje očetovo ali jerofovo, da se sme posvetiti študijam na tem zavodu, kakor tudi zatrdilo, da se ga bo gmotno podpiralo za časa študij glede hrane in šolskih potrebščin; 4. položiti mora sprejemni izpit, od katerega so izvzeti samo oni, ki imajo spričevalo črez II. tečaj četrtega razreda gimnazije ali realke, ki mu omogoča v V. razredu tistega zavoda nadaljevati študije; 5. v slučaju da prosivec ne vstopi neposredno iz šole na označeno učilišče, mora doprinesti tudi nravnostno spričevalo; 6. nemškega jezika mora prosivec biti v besedi in pismu vsaj toliko vešč, da more z uspehom zasledovati predavanjem kar spočetka. Sprejemni izpiti za I. letnik šolskega leta 1911/1912 se vrše med 16. in 19. septembrom 1.1. V II. in III. letnik se učenci vpišujejo dne 18. septembra. Od c. k. poljedeljskega ministrstva. □ I □ S7177 ^[7? Tržna poročila. □ Cena deželnih pridelkov iz Štajerskega, Avstriie in Oarske. Mesto H 3 Pšenica >tsa Ph P 0 Š * S ” 1 S >“3 1 ttl M K V K V K V K V K V K V Celje .. 50 10 50 11 50 3 50 3 — 3 20 2 50 Ormož . 50 10 — 12 — 1 50 1 30 4 — 3 — Gradec 50 10 75 16 — 2 30 2 20 2 20 — — Ljubno . 50 — — 18 — 4 — 3 50 3 — 3 50 Maribor 50 — 12 — 1 75 — — 1 50 1 50 Ptuj . 50 10 50 — — 3 50 2 90 3 70 2 50 Celovec 50 12 75 — 2 75 1 75 2 — 1 50 (Nadaljevanje na strani 125.) ZADRUGA. v Poročila zveze gospodarskih zadrug na Štajerskem, r. z. z o. p. Gradec, Franzensplatz št. 9. s L Poročila glede blagovnega prometa Zveze. 1. Dobave sena in slame vojaštvu. Z ozirom na naš razglas 1. julija tekočega leta naznanjamo, da bodo pogajanja s c. in k. vojaško upravo, kakor vse kaže, končana šele kje v sredi ali na koncu avgusta tekočega leta. V interesu vseh štajerskih kmetovavcev je, da množino sena in slame, ki jo nameravajo oddati, po možnosti kmalu naznanijo Zvezi, da bo letos lahko vojaške dobave izvršila v večji meri nego dosedaj. Ker vlada po nekaterih deželah zaradi suše pomanjkanje krme, je mnogo upanja, da bomo lahko sladko in kislo krmo izvažali. Zato svetujemo vsem svojim članom, naj krme, kar je imajo na razpolago, ne prodajo prenagljeno za nizke cene raznim prekupcem, ampak naj s prodajo počakajo, dokler ne bo večjega povpraševanja in dokler se vsled tega ne bo cena zboljšala. Naznanila prodaj e sena inslame se naj torej po možnosti kmalu pošljejo Zvezi gospodarskih zadrug v Gradcu. 2. Kmetijski stroji in orodja. Svoje p. n. člane in članice uljudno opozarjamo, da lahko vsled pogodb z mnogimi velikimi tvrdkami prodajamo za znižano ceno vse vrste kmetijskih strojev, kakor: pluge, brane, mlatilnice, mline, obračala za seno, senske grablje, stroje za košnjo, trierje kakor tudi vsa druga najrazličnejša orodja in stroje za polje, travnik in vinorejo, kakor n. pr. tudi škropilnice za drevje in vinograde, žvepljavce i. t. d. Prašanja in naročila blagovolite pravočasno poslati Zvezi gospodarskih zadrug v Gradcu. 3. Oddaja bakrene galice, žveplove moke in rafije. Zveza ima v zalogi še velike množine la bakrene galice, la žveplove moke in rafi-jinega ličja. Opozarjamo in poživljamo, da se nam naj naročila pravočasno pošljejo, ker v tem letu ne bomo več zaloge, ko bo prazna, dopolnili in bi oni, ki bi z naročili čakali, na ta način lahko prišli prepozno. 4. Spremenjena cena umetnih gnojil. Čilski soliter stane sedaj ‘28 K 75 v 100 kg od tvornice v Hrastniku, dokler je kaj zaloge. Tržna poročila. (Nadaljevanje.) Graško tržno poročilo. Sejem s krmo in slamo od 10. julija do 16. julija 1911. Pripeljalo se je 38 vozov s 328 metrskimi stoti sena in 27 vozov s 208 metrskimi stoti slame, in je bil slabše obiskan ko pretečeni teden. Cene so bile naslednje: Seno, kislo od K 3'20 do K 4'—, sladko od K 3'40 do K 4*20; ržena slama od K 3 60 do K 4'50; pšenična slama od K 3-40 do K 4‘40, ječmena slama od K —*— do K —•—; ovsena slama od K —•— do K —; ježna slama od K —•— do K . Sejem z rogato živino dne 20. julija 1911. Prignalo se je 100 volov, 89 bikov, 191 krav, 18 živih telet in - konj, pripeljalo se je — mrtvih telet, — svinj, — drobnic. ' 5. |Nakup travinega semenja in žit za setev. Zveza opozarja na to, da kupuje vsakovrstno travino semenje, dobro očiščeno in prosi, naj se ji pošljejo večji vzorci ter se ji naznani, koliko katere vrste in za kako ceno je na prodaj. Ravno tako kupuje Zveza tudi žito za setev, kakor zimski ječmen, zimsko pšenico in zimsko rž, oves (tudi črni), posebno iz goratih krajev, vendar pa prosi, da se ji poleg množine in cene naznani tudi višina in kakovost zemlje, v kateri je zrastlo ter da se ji pošlje vsaj V4 kg vsake vrste za vzorec. II. Posredovalnica za prodajo plemenske in vprežne živine. Pregled ponudeb in naročil. Pozor! Od Zveze gospodarskih zadrug na Štajerskem ustanovljena posredovalnica za prodajo plemenske in rabne živine priobčuje spiske ponudeb in zahtev za plemensko in rabno živino (govedo, svinje, ovce, koze), da lahko stopijo interesenti med seboj v direktno tržno zvezo. Niti kupec niti prodajavec nista s svojo prijavo obvezana, da bi morala živino prodati ali kupiti le s posredovanjem Zveze; to jima je popolnoma prepuščeno na prosto roko. Delovanje posredovalnice in prejem ponudeb sta popolnoma brezplačna. Pač pa morajo vsi, ki se poslužujejo Zvezine posredovalnice, Zvezi nemudoma naznaniti, če so pripravljeno živino že prodali ali iskano kje drugje kupili. Posredovalnica ne prevzame za pravilnost podatkov v ponudbah in glede zanesljivosti in poštenosti pozameznih strank nobene odgovornosti. Kupcem se priporoča, naj vprašajo z dopisnico, ali je živina še na prodaj, predno se peljejo k ponujavcu. Zaradi formularjev za prijave in sploh vseh stvari, ki zadevajo označeno posredovalnico, naj se interesenti obrnejo naravnost na Zvezo gospodarskih zadrug v Gradcu, Franzensplatz 2/1. Živinski sejmi, ki se bodo meseca julija in avgusta vršili v Gradcu. Od 22. maja naprej se vrši začasno dva dni pred glavnim živinskim sejmom vedno kontu -macijski živinski sejem za goveda. Sejem z rogatino: 3., 10., 17., 24. in 31. avgusta. Sejem z malo klavno živino: 4., 11., 18. in 25. avgusta. Mesečna konjska sejma: v četrtek, 3. avgusta. Izvoz na Nižje Avstrijsko: - volov, 23 bikov, — krava, — telet; na Gornje Štajersko: 26 volov, 14 bikov, 22 krav; Spodnje Štajersko: — volov, — bikov, — krav, — telet; Ptuj: — volov, — bikov. - krav, — telet; Predarlberško: 10 volov, 18 bikov, 16 krav, 13 telet; v Nemčijo: — volov, — bikov, — krav, — telet; Moravsko: — volov, — bikov, — krav, — telet; v Švico: — volov, — bikov, — krav, — telet; Solnograd: — volov, — bikov, - krav, — telet; na Češko: — volov, — bikov, — krav, — telet; v Trst: — volov, - bikov, 57 krav, — telet; Kranjsko: — volov, — bikov, — krav, — telet. Cena je bila za 100 kilogramov žive teže. Klavni voli, tolsti od K 102‘— do K 110'— (izjemoma K 116-—), poltolsti od K 94*— do K 100'—, suhi od K 86-— do K 92'—; voli za pitanje od K — — do K —; klavne krave, tolste od K 80*— do K 94'—, poltolste od K 66‘— do K 78‘—, suhe od K 60‘— do Sejem z malo klavno živino se začne od 1. maja naprej že ob 7. uri zjutraj. Ponudbe: (Od sedaj naprej bomo ponudbe, glede katerih ne dobimo več nobenega obvestila od ponujavca, trikrat priobčili in nato črtali.) Franc Pečar, nadučitelj in posestnik v Rimskih toplicah, 2 pitana vola, štiriletna, zelo debela, 1350 kg težka. Karl Winkler v Št. liju v Slov. gor., plemenskega ali mladega bika, čiste krvi, pincgavca, lepo raščenega. Proda ga, ker nima zanj pravega prostora. Janez Was n er, po domače Sommersberger, Aussee, pincgavskega plemenskega bika (z dokazilom dveh rodov od vpisanih plemenskih živali pri pincgavski živinorejski zadrugi v Aussee), krotkega, porabnega za vprego in za skok dobrega, 2 % leta starega, 190 cm debelega, 550 do 600 kg težkega, za 600 K. Janez Scherr, po domače Trattner, v Flam-bergu, pošta Sv. Nikolaj v Sausalu, 2 vprežna vola, mešane barve, 3% leta stara, 11 OOAv/ težka, po 96 K za 100 kg\ 2 vprežna vola, pincgavska križanca, 4 leta stara, 1100 ^ težka, po 9 6 K za 100 kg. Luis Winter, Pirkwiesen, pošta Šmarje ob Pickelbachu, 6 mesecev starega in približno 60 kg težkega merjasca za 75 K\ 10 mesecev starega, približno 90 kg težkega merjasca, 100 kg za 130 K\ 2% leta starega in približno 200 kg težkega merjasca, 100 po 120 K. Alexander pl. Mohrenschild v Edlingu pri Trofajah, simentalskega plemenskega bika, 2Va leta starega; 2 simentalski plemenski kravi, približno 9 in 2 leti stari; 2 murodolski molzni kravi, breji in 1 težko brejo kobilo. Prosimo, da se naj v bodoče pri ponudbah navede približna živa teža in cena. Naročila: Janez Schieferv Pruggernu pri GrObmingu, kupi 1 kozo s 4—5 l mleka na dan, ali pa San-nensko kozo. Graščina Bal tali of, Kumberg pri Gradcu, enoletnega bika pincgavske pasme in 10 molznih krav, že dolgo brejih s prvim do četrtim teletom, pasma katerakoli; Ponudba surovega masla: Janez Pier er, po domače Hainzl, v Št. liju, pošta Thorl pri Aflenzu, odda sedaj po 5 do 6 kg, pozneje pa po 10 do 12 kg na teden centrifugi-ranega planinskega surovega masla. Pošiljal bi ga enkrat ali dvakrat na teden. Ponudba čebel. Luis Winter, Pirkwiesen, pošta St. Marein am Pickelbach: italijanske čebelne roje, po teži od 15 K naprej. K 66'—; biki od K 90'— do K 106'—; dojne krave do 4. teleta od K—•— do K—•—; črez 4. tele od K —•— do K —; breje od K —•— do K —■—; mlada živina od K 86'— do /T 106' —. Sejem klavne živine dne 21. julija 1911. Zaklana živina: 762 telet, 1465 svipj, 5 komadov drobnice. Cena klavne živine za 1 kilogram: teleta od K 1'20 do K 1*40; teleta la (izjemna cena) od K 1*42 do K 1*50; mlade svinje od K 1.58 do K 1*66; nemške mesne svinje od K -•— do K —•—; nemške pitanske svinje do K 1’54 do K 1-58; ogrske pitanske svinje la od K -•— do K - •—; ogrske pitanske svinje Ha od K — do K -*—; mesne svinje od K 1-56 do 160; bošnjaške pitanske svinje, debele, od K -•— do K ; bošnjaške pitanske svinje, suhe od K -*— do K -•—; ovce od K 1-00 do K 1*20; kozlički in jagnjeta od K -*— do K —•—. Cena telet nazaduje Letni in živinski sejmi na Štajerskem. Sejmi brez zvezdic so letni in kramarski sejmi; sejmi, zaznamovani z zvezdico (*) so živinski sejmi, sejmi z dvema zvezdicama (**) pomenijo letne in živinske sejme. Dne 5. avgusta v Lembergu*’', okr. Šmarje pri Jelšah; na Ptuju**; v Loki**, okr. Laško; pri Sv. Janžu*, okr. Arvež; v Brežicah (svinjski sejem). Dne 7. avgusta pri Novi Cerkvi**, okr. Ptuj; pri Mariji Snežni**, okr. Cmurek; na Ptuju; v mestu Celju*. Dne 8. avgusta v Rogatcu (sejem s ščeti-narji); v Ormožu (sejem s ščetinarji); v Ljutomeru*. Dne 9. avgusta na Ptuju (sejem s ščetinarji); v mestu Mariboru*. Dne 10. avgusta na Bregu pri Ptuju (svinjski sejem); v Slovenjem Gradcu**; v Brežicah**; v Radgoni**; v Lučah**, okr. Arvež; v Podčetrtku**, okr. Kozje; v Gradcu (sejem z rogatino). Dne 11. avgusta v Rogatcu (sejem s ščetinarji) ; v mestu Gradcu (sejem z malo klavno givino). Dne 12. avgusta v Brežicah (svinjski sejem); pri Sv. Juriju ob juž. žel.*, okr. Celje; v Veržeju**, okr. Ljutomer. Dne 14. avgusta pri Sv. Lovrencuv ob koroški žel.**, okr. Maribor; na Ptujski (črni) gori**, okr. Ptuj. Dne 15. avgusta v Arvežu (sejem z drobnico); pri Sv. Trojici, okr. Sv. Lenart v Slov. gor.; na Ptujski (Črni) gori, okr. Ptuj. Dne 16. avgusta v Ormožu (sejem s ščetinarji); v Lembahu*, okr. Maribor; v StraBu**, okr. Lipnica; na Ptuju (sejem s konji, govedom in ščetinarji); v Sevnici**; na Ptujski (Črni) gori, okr. Ptuj; pri Sv. Vidu** pri Ptuju; v Vuzenici**, okr. Marnberg; v Mozirju**, okr. Gornji Grad; v Radgoni*. Dne 17. avgusta v mestu Gradcu (sejem z rogatino); v Jarenini*, okr. Maribor; v Dobovi**, okr. Brežice; na Bregu pri Ptuju (svinjski sejem); v Šmarju pri Jelšah. Dne 18. avgustav Rogatcu (sejem s ščeti- 1 do Z vinarja ^ °^ratn'^ strostov na uro in HP pri mojih patentiranih ollnili motorjih z »Isohlm tlakom od 16 IIP naprej. — 4 đo 5 uinnrleu Petrolln motorjih m lokomohllali i.^Aitoiiiiii mniorjih. SteSli Tovarna za motorje J.Warchalowski DUHAJ, III., Poulusiosse 1. Na tisoče motorjev v rabi. Ceniki zastonj. Ugodni pogoji za plačevanje. Na razpolago tudi že rabljeni petrolln motorji. 21 7 — 12 uperf ostati rudninski in živalski, so preskušeno najzanesljivejša in najcenejša fos-== forjeva gnojila = za vsakovrstno zemljo, hm ..Vsebina strogo zajamčena I . Jamči najhitrejše učinkovanje in nnjbogatejše pridelke J 11—12 Za jezensko setev neobhodno potrebno I Nadalje ponuja amonijakove, kalijeve, sollterne snperfosfate iz vseh skladišč za umetna gnolija in pri trgovcih z umetnimi gnojili, kakor po kmetijskih družbah in zadrugah. Pisarna v Pragi, Prikopi 17. Lekarnarja A. Thlerryja balzam edino pristen z zeleno nuno kot varstveno znamko. Postavno zavarovan. Vsako ponarejanje, posnemanje in prodaja drugega balzama z varljivimi znamkami a kazensko zasleduje in strogo kaznuje. — Ta balzam je zanesljivo sredstvo pri vseh boleznih dihal, kašlju, hračenju, hripavosti, katarju golta, prsnih bolečinah, pljučnih boleznih, posebno pri influenci, boleznih v želodcu, vnetju jeter in vran.ce, pomanjkanju apetita, slabi prebavi, zapeklosti, boleh v zobeh in ustih, trganju po kosteh, opeklinah, prišču i. t. d. 12/2 ali 6/1 ali 1 velika specijalna steklenica K 5.G0. Lekarnarja A. Thierryja edino pristna c entifolijska maža zanesljivo sredstvo pri ranah, oteklinah, vnet- ------- jih, tvorih, odstrani vse ... — tuje stvari iz telesa in večkrat prihrani zelo boleče operacije. Pomaga celo pri zelo starih ranah i. t. d. 2 lončka staneta 8 K 60 »>. Dobi se v lekarni pri angelju varim Adolfa Thierryja ▼ Pregradi pri llogatcn. Tndi v večini apotek, na veliko pa v trgovinah z medicinskimi drogami. 224a—19 Allein echter Balsam m dcr Scbutiengel-A?ilhik*4w A.Thierry in Pregrada bai Rchilsth-Sauerbrunn. Oznanila „Gospodarskem Glasniku" dosežejo pri veliki izdaji naj-večjo razširjatev. Gospode naročevavce uljudno prosimo, naj se pri kupovanja blagovolijo sklicevati na naš list. narji); v mestu Gradcu (sejem z malo klavno živino). Dne 19. avgusta v Peklu* okr. Slovenja Bistrica; v Brežicah (svinjski sejem). Dne 21. avgusta pri Sv. Juriju ob Pesnici**, okr. Maribor; v Cermožišah**, okr. Rogatec; na Pilštanju**, okr. Kozje; pri Sv. Jakobu-Kalobje*, okr. Celje. Dne 22. avgusta v Ormožu (sejem s ščetinarji). Dne 23. avgusta na Ptuju (sejem s ščetinarji); v mestu Mariboru*. Dne 24. avgusta v mestu Slovenje Bistrici**; v Središču**, okr. Ormož; v Rogatcu**; na Bregu pri Ptuju (svinjski sejem); pri Sv. Križu**, okr. Gornja Radgona; v Velenju**; v Cmureku**; v mestu Gradcu (sejem z rogatino); v Laškem**; v Arvežu**. Dne 25. avgusta v Rogatcu (sejem s ščetinarji) ; v mestu Gradcu (sejem z malo klavno živino) -—%m*— Dobra pitna vo«la podaljša življenje! Iskanj« in odpiranje vrelein, vodovode stavi pod garancijo kot speeijallteto: Prva moravska tvornica za vodovode in ...........— sesaljke ~ - Ant. Kunz, ‘asr1 lir.-Weliidn. Izborna priporočila na razpolago. - Ogled na licu mesta zelo ceno. 131—24 £e Oiometovi mlini so dandanes najboljši za dobivanje debele in fine melje, ker so opremljeni s Hellerjevimi umetnimi mlinskimi kameni, kojih ni treba nikdar ostriti in kojih kakovost je neprekosljiva. Priporočamo nadalje brusne kamne vsake vrste v najboljši kakovosti. Prva tovarna za umetno mlinsko kamne In gradnjo mlinov v Sandovn pri Ceski-LIpl. Komanditna družba E. «J. Heller*. Iščejo se zastopniki. 415b/10—24 Vplačana akcijska glavnica K 50,000.000 Rezervni zaklad K 12,550.000. Bohmische Union-Bank (podružnica v Gradcu). Podružnice: Reichenberg, Jnbloncc, Brno, Olomuc, Blclltz, Jiigerndorf, Tropava, Hamburg, Žntec, Linee, Hohenelbe, Dornblrn, Salzburg, M.-Sclionberg, Novi Jlčln, Gradec, Ljubno (Gor. Staj.), Celje, Kraljičin dvor, Celovec, Beljak; ekspozituri: Frledeck-Mistck in Braunau. Izvaja vse bančne transakcije in daje tozadevna pojasnila. Kupuje in prodaja efekte in valute, novce in kupone. Najceneje eskomptira trgovske menice. Prevzema denarne vloge proti vložnim knjižicam, blagajnim listkom in na tekoči račun. 229—12 i i M Stotine zadovoljivih naprav že v obratih. I I I r Ceniki in proračuni brezplačno. II II 2H8—3 motorji za surovo olje in lokomobile. Motorji z visokim tlakom. Najcenejši za kmetijstvo, industrijo in obrt. Stroški za kurjavo na HP in uro od I v naprej. Brez nevarnosti eksplozije. Brez kontrole finančne oblasti. Potrebuje malo vode. Za izkopavanje krompirja je stroj „ W elt^-Roder Model 1011. 278-5 neizogibno potreben za vsakega kmeto-vavca! Enostavna in solidna konstrukcija, sestava, ki se ne da pogubiti. Za vsako zemljo, globino in širino priročen. Ni pretežek, dela se ž njim lahko, čisto in hitro, kar potrjujejo mnoga priznanja. Zahtevajte, da se Vam pošlje brezplačno cenik o „Welt“-Uoderju št. 673 od tvrdke Pii. Mayfarth & Co. Wien, II., TaborstraBe 71. 680 prvih daril, zlatih kolajn i. t. d. — 1500 delavcev in uradnikov. — Prepro-dajavci in zastopniki se iščejo. Urejuje Franc IIolz, tajnik kmetijske družbe na Štajerskem. — Prevaja na slovensko dr. J. Glonar. — Zalaga c. kr. kmetijska družba štajerska. — Tiska „Leykam“ v Gradcu.