štev. 10. y Ljubljani, oktobra 1900. Letnik III. Glasilo „Slovenskega čebelarskega društva" za Kranjsko, Štajersko, Koroško in Primorsko s sedežem y Ljubljani. Urejuje Frančišek Rojina. Izhaja po enkrat na mesec in se pošilja udom brezplačno. Vsebina: Fr. Rojina: Kratko poročilo o 45. potovalnem zborovanju čebelarjev v Celovcu. — A. Žnideršič: Naše čebelarjenje. (Konec). — Fr. RojiDa: Avstrijska čebelarska šola na Dunaju. (Konec). — Raznoterosti. — Vprašanja in odgovori. — Listnica uredništva. — Mrtvaški list. — Inserat. Kratko poročilo o 45. potovalnem zborovanju čebelarjev v Celovcu. (Fr. Rojina.) Splošno mnenje onih čebelarjev, ki so se udeležili že veliko takih zborovanj, je bilo, da zborovanje v Celovcu ni bilo ravno najsijajnejše, a tudi ne najslabše. Dočim je bilo predlanskem v Solnogradu vsaj 600 in v drugih mestih še po veliko več čebelarjev zbranih, jih je bilo v Celovcu komaj kakih 300, to pa gotovo zavoljo prevelike oddaljenosti od onih krajev, kjer je največ čebelarjev. Z zborovanjem je bila združena čebelarska razstava, ki je bila v vsakem oziru boljša, kot udeležba k zborovanju, vendar prirejajo Čehi med sabo veliko lepše in večje razstave; v tem oziru so pač Čehi mojstri, kot so sploh v čebelarstvu. Naj takoj na kratko opišem čebelarsko razstavo, in šele potem naj omenim druge točke zborovanja. Vsa razstava je bila razdeljena v G oddelkov, in sicer: 1. Oddelek: Žive čebele. Razstavljene so bile na strelišču na dolgi vrsti pogrnjenih, z zelenjem okrašenih miz, nad katerimi je bila razpeta platnena streha za solnce in dež. Najlepše plemenjake izmed vseh 157 panjev je brezdvomno razstavil naš velezaslužni gospod Miha Ambrožič; bodi pa že tu omenjeno, da je ocenjevalni odbor, — ki je štel 32 članov, — prav brezobzirno zapostavljal tega glavnega razpošiljevalca kranjskih čebel, kar ni čutil samo gospod Ambrožič sam, temveč vsak razsoden in nepristransk čebelar. Če je ta ocenjevalni odbor že čutil potrebo, se v prvi vrsti na domačine ozirati, kar jim tudi privoščimo, bi pa vendar moral to, kar je bilo najbolje, tudi najvišje odlikovati, in kot rečeno, bi moral gospod Ambrožič dobiti za svoje najboljše in najlepše plemenjake tudi najvišje odlikovanje v tem oddelku, kar se pa ni zgodilo, ampak se mu je priznala samo bronasta kolajna. Še na ta način se je delala propaganda za koroško čebelo, da se je v katalogu napravila opazka: rZakaj ,kranjska' čebela?" Prosimo' vendar, zakaj neki ne „kranjska", zakaj ravno „noriška" ? Ali se zdi morebiti nekaterim, da ima kranjska čebela preveč veljave, in da to škoduje njihovi konkurenci? E, kaj še, ne ime, ampak čebela si dela sama kredit. Zato se nam ne zdi lep ta način reklame, kot jo delajo dotični. Vsakemu svoje ! Žive čebele je razstavilo 60 razstavljavcev v 97 panjih s premakljivim delom in 37 z nepremakljivim; 18 je bilo panjičev za vzgojevanje matic in 5 opazovalnih panjev; opazovalni panj gospoda Ambrožiča je vsakdo občudoval, vsaj je bil umetniško krasno delo. Panji so bili različnih sestav; tudi „gerstungovci" so bili dobro zastopani; pač znamenje časa! II. Oddelek: Čebelna stanovanja, V tem oddelku je razstavilo 26 razstavljavcev 61 različnih panjev (praznih). Skoraj je bilo toliko vrst, kolikor panjev in res prava dobrota za čebelarstvo bi bila, da se čebelarji kdaj zjedinijo za jednotno mero. Toda kmalu se ne bo to zgodilo, kajti skoraj vsak čebelar hoče iznajti svoj panj in takih iznajditeljev je nastopilo v Celovcu od sile veliko. Opaziti pa je bilo vendar, da se bližajo vsi ti modreci veliki meri, in več okvirjev je bilo podobnih Gerstungovemu, seveda pa je bil na tem ali na onem koncu kak centimeter preščipnjen ali pa pridjan, samo da se more reči: to ni Gerstungova mera. Častno mesto so zavzemali gerstungovci, katere ni razstavil samo Gerstungov brat, temveč tudi drugi izdelovatelji panjev. Splošno se je opazilo, da so bili vsi panji zelo skrbno izdelani, kar je prvi pogoj dobrega panja s premakljivim delom. III. Oddelek: Čebelarke priprave. 27 razstavljavcev je razstavilo se precej stvari, vendar se mora reči, da je bil ta oddelek najmanj zastavljen Najboljše stvar, sta razstavila Gerstungov bi at in Deseife, in sta bila najbolj odlikovana. Sicer pa se je videlo tudi premnogo čebelarskih priprav ki pa se lažje imenujejo igrače, katere sicer veliko stanejo, pa naprednemu čebelarju malo ali nič ne koristijo. IV. Oddelek: Čebelarski pridelki. Ta oddelek je bil najbolj bogato založen, vsaj je kakih 70 čebelarjev razstavilo nič manj kot 16 centov medu in velikanske kolače ščiščenega voska, Tu se je našel med od najtemnejše barve, do belega in prozornega kot glicerin. Lepo je bilo videti okusno eti-ketirane steklenice v različnih velikostih. Največ so razstavili koroški čebelarji in učitelj,. Največje veselje pa mi je poiočati,da je razstavil tudi odbornik našega društva, gospod A. Znideršič iz II. Bistrice med iz svojega, v vsakem oz.ru uzornega čebelnjaka, in sicer v toliki meri, v taki kvaliteti in obliki 79 K?! 81 gl«^— bi gotovo do tega, da bi vsa slava naše čebele izginila. Saj tožijo vže sedaj časniki trgovskih čebelnjakov, da trgovina s kranjsko čebelo od leta do leta rapidno pojema. Naši potomci zgražali bi se nad našim grehom. Naš cilj bodi tedaj, pridobiti nazaj slavo naše kranjske čebele, in jo s plemensko rejo povečati. V naše dežele prihajal bo rad tujec proučevat naše eebelarenje, vsaj jih še sedaj mnogo pride. Ne pustimo se tedaj sramotiti, da imamo same zanemarjene, raztrgane čebelnjake in najprimitivnejše panje na sveta, a čebelo neprecenljive vrednosti. Posnemajmo svojo čebelo, ki je v pridnosti vzor vsem drugim. Ne le s čebelami, ampak tudi z medom nabavimo si labko vsako leto lepega dobička ; a tudi tukaj je edino z izbiranjem in plemensko razploditvijo mogoče doseči uspehe. Koliko je obrti in tudi samo kmetijstvo, ki daje od zore do mraka skozi celo leto obilnega trudapolnega a mnogokrat brezuspešnega dela; čebelarstvo pa, katero bi marsikatero družino dobro preživljalo, smatra se pri nas za peto kolo. Za razpečavanje medu storili bi najboljše, če ustanovimo zadrugo, katera naj bi z današnjemu času primerno reklamo prodajala med, ali ga pa vporabljala za različne izdelke. Dokler pridela čebelar malo medu, je prodaja po dobrih cenah vže mogoča, ko pa zadobi pridelovanje večji obseg, treba ga je prodati izven domače vasi, treba je delati reklamo, treba je širiti berilo o uporabi medu, da se konsum zveča. A vse to je za posameznika težavno in s prevelikimi stroški zvezano; potom zadruge pa, katere se v drugih strokah pri nas dobro obnašajo, je tako delovanje mogoče in uspešno. Toliko omenimo v kratkih potezah o ciljih, po katerih moramo stremiti, bodreč vse, da se krepko in z združenimi močmi poprimejo tega obširnega dela. -«- Avstrijska čebelarska šola na Dunaju. (Spisal Fr. Rojina.) (Konec) IV. Dodatek k teoriji. 1. Avstrijska čebelarsko pravo. 2. Zgodovina čebelarstva: a) stari vek, b) srednji vek, c) novi vek, d) najnovejša doba; e) čebeloreja v Nemčiji; f) čebeloreja v Avstriji; g) životopisi najimenitnejših čebelarskih mojstrov. 3 Čebelarska književnost. 4. Sedajni položaj čebeloreje splošno ter s posebnim ozirom v Ar str ij i. 5. Opazovalne postaje, namen in priprave teh ter njih delovanje. 6. Knjigovodstvo: inventar, blagajnična knjiga, plemenska knjiga, zabilježni listki, katere naj imajo vsi panjovi; letni zabilježki. Y. Praktična dela, katera so morali udeležniki tečaja sami izvrševati: a) Odpreti panj s premakljivim delom ter ga po pravilih popolnoma raz-vzeti; natančno ga pregledati o stanju zalege, medu in dela. b) Pregled ljudstev v pletarjih in drugih panjih z nepremakljivim delom. c) Priprava raznih panjev in pletarjev za vsajanje rojev. dj Kako odvzeti raznim panjem matico, kako se le-ta pripre, kako jo pri-djati drugemu ljudstvn ter kdaj in kako se spusti. e) Izrezovanje in pokončanje matičnih zibelk; kako se le-te vstavijo drugemu ljudstvu. f) Vstavljanje satja in umetnih medsten; oprava medišča in kdaj se to odpre; nastavki, g) Kako iz satovja omesti čebele in kako ujeti matico. h) Ogrebljenje roja. Iskanje matice, oziroma matic; kako pridejati roj k drugemu ljudstvu. i) Izgojevanje mladih matic; pregledovanje in nadzorovanje takih izgojišč (sestavljenih panjev); dodavanje teh oplojenih mladih matic dru-im panjem. ° k) Združenje brezmatičnih in slabih ljudstev, oziroma dodavanje k drugim; izjednačenje različno močnih panjev. 1) Umetni roji (razni načini). m) Predevanje ljudstev s satovjem vred iz kranjskih panjev v panje s premakljivim delom. n) Izdelovanje umetnega satovja; pritrjevanje tega v okvirje. o) Izdelovanje okvirjev. P) Izdelovanje slamnatih pletarjev ter stiskanje in šivanje slamnatih odej. r) Izdelovanje panjev iz lesa. s) Trganje in pridobitev medu z izmetalnico; kuhanje in iztiskanje voska na razne načine. s) Kako čebele v nekaterih slučajih omotiti. Iz do zdaj navedenega je razvidno, da se je poučevalo glede teorije in tudi prakse vse najpotrebnejše, kar mora vedeti in znati vsak napreden čebelar. Koncem tečaja je bila izkušnja in sicer zelo natančna. Izpraševalna komisija obstojala je razven predavateljev še iz treh drugih strokovnjakov ki so tudi izpraševali, tako da je dobil vsak udeleženec tečaja nebroj najrazličnejših vprašanj, razven teh pa je imel še vsak nekaj praktičnega iz čebelarstva pokazati in sicer, kar mu je odločil žreb. Koncem izkušnje, ko so vsakega udeleženca glede čebelarskega znanja prav pošteno pretipali, dobili smo po dvoje spričeval, namreč spričevalo, da smo se tečaja res udeležili in ono o napredku in zmožnosti. Gospod prezident mi je obljubil, da se bo glede na to, da naše čebelarsko društvo še do zdaj ni imelo potovalnih učiteljev za čebelorejo, oziralo pri vsprejemu v prihodnji tak tečaj posebno na naše čebelarje. Zato naj, kdor ima veselje za to stroko in že več ali manj podlage, ne zamudi lepe prilike, pridobiti si mnogo zanimivega in potrebnega za čebelorejo, sploh zmošnosti, postati učitelj čebeloreje. Menda vendar že ni daleč oni čas, ko bodo mero-dajni faktorji uvideli potrebo, naše društvo in s tem čebelorejo malo bolje podpirati, kot se je storilo to dosedaj, vsaj čebeloreja vendar ni le peto kolo kmetijstva ali kaka igrača, temveč vsega uvaževanja vredna stroka. Pripravimo se toraj za taisti čas, ko se bo tudi pri nas storilo za čebelarstvo kaj več od zgoraj, da nas bo vsaj nekaj, kadar se bo reklo: „Pojdite in učite — —!" -«- Raznoterosti. Čiščenje voska. Prvič raztopljen vosek naj se hladi prav polagoma, da se vsa nesnaga vsede na dno. Zato naj se vlije v posodo z vročo vodo ter pusti izhladili. Nesnage, ki se drži na spodnjem delu kolača, je pri počasnem hlajenju prav malo, ker ostane skoraj vsa v vodi; kolikor pa jo je vendar še na strjenem vosku, se ostrže s kako ostrino. Zdaj se vosek še jedenkrat raztopi, pa le toliko, da teče, potem se pa naglo vlije v pripravljeno, deloma z mrzlo vodo napolnjeno posodo. Vosek se zdaj hitro ohladi ter dobi lepo, povsod jednakomerno barvo. -*- Vprašanja in odgovori. Vprašanje 4. Pustil sem več plemenjakov, za katere me ne skrbi, da bi jim zmanjkalo hrane; pustil sem pa tudi prav lahka dva trekovca, ki imata zelo dobri matici, a dvomim, da bi ju prezimil. Kako mi svetujete, da bi mi bilo mogoče vendar prihraniti dve tako dobri matici za spomlad, ko bo gotovo kak močan plemenjak prišel ob svojo matico in bi mi potem omenjeni matici tako dobro služili? (J. P. v S.) Odgovor: Ako sta trekovca lahka, potem veste, kaj Vam je storiti, namreč, dobro ju je treba založiti z medom. Toda to bi se moralo storiti že v septembru, da morejo čebele piskrce pokriti, v mrazu jim tega ni več mogoče. Svetujemo Vam toraj, dati vsakemu panju samo po kake pol kg gor-kega medu, da ga spravijo v gnezdo in takoj ko tega znosijo notri, še po dva ali če treba 3 kg gosto vkuhanega sladkorja, katerega bodo spravile okoli gnezda. Čebele imajo namreč čez zimo samo v gnezdu nezadelan med, vsega druzega pa pokritega, da se ne skisa, ker ima to lastnost, da se močno navleče vlage, sladkor pa ostane nepokvarjen, če ga čebele tudi ne oblegajo in če tudi ni zadelan. Če bodete storili tako, potem ste lahko brez skrbi, da Vam ne bodo spomladi postale čebele grižave, kar se Vam bo naj-biže zgodilo, ako jim položite samo medu; zlasti ne sme biti zdaj med z vodo zmešan. Trekovca denite med močnejše panje, ju posebno dobro zapažite in znotraj jima prazen prostor zadelajte s kako gorko tvarino in videli boste, da Vam bosta ostala živa in zdrava. V zgodnji spomladi pa jima ne pokla- dajte tekočega medu, ampak v satju. -MS 84 r