Imetnik V. V G!-orici, dnč 10. novembra Številka 33 ..Primorski List" izhaja vsaki i., iO., in SO„ dan v mesecu. C»-na za celo leto I gl. 50 n., za pol leta 73 n. Posamezne številke ne dobivajo v tabakarnah: Nunske ulice in Šolske ulice po 4 uov. £?| ugata iMBB| jgaBfcj. « ‘-Oj KjlJ V iSll S H m S p® 11 iiJif ! Sat m boi t':ii ms? ' | £oučljiv list za slovensko ljudstvo na primorskem. Vse za vero, dom, cesarja. 1 Uredništvo in iprmiltri mu jt v Gorici, ittupaJc«j ulic* it. iO. — Nefram-1 kovana pisma m ne »prejemajo. Rokopisi se! ne vračajo. Upravniitvo [ sprejema oglase in na- [ scuanila po pogodbi. I T Odgovorni urednik in izdajatelj: J. Marušič. Lastnik: Konzorcij »Primorskega Lista“. Tiska: Hil arijanska tiskarna. Ko usta tujemo. Na kranjskem Vipavskem se bije vroč boj za deželno-zborski mandat mej katoliško in napredno-liberalno stranko. Pokojnik-poslanec Lavrenčič je bil katoliškega mišljenja skozi in skozi. Zato so mu pa bili liberalni Vipavci in Idrijčani zmerom nasprotni. Dasi domačin je zmagava! vsikdar le s pičlo večino. Nu, zdaj sicer še ne vemo, kako stoje stvarne razmere za eno ali drugo stranko, vendar lahko rečemo, da če propade katol. stranka, kar se utegne pripetiti le zopet s pičlo večino, bo največ krivo to, da morda ni imela na izber.umnih in vplivnih domačinov ozir. da se ni odločila za svojega kandidata pred prvotnimi volitvami volilnih mož. Mi to okoliščino iz srca obžalujemo. Menimo pa, da ljudstvo mora že pred volitvami volilnih mož vedeti za koga se gre, kaka moža si stojita nasproti. Govori se. da se je kandi- daturo ponujalo dr. Kreku. Mi smo prepričani, da če jo je bil sprejel in je bila objavljen«, bi bil tudi zmagal. Zakaj niti vipavsko ljudstvo, dasi v mnogočem povsem različnega značaja od drugili Kranjcev, v verskem oziru še ni toliko sprijeno, da bi se je moralo imenovati liberalno in bi ne bilo dostopno ter vsprijemljivo za kršč. gospodarska načela, katera zastopa kat. stranka na Kranjskem. Ravno nasprotno ! Sam liberalni kandidat gosp. Božič, iz veleznane Poddrage, govoril je na shodu v Vipavi tako, da zlasti njegova gospodarska načela .sine podpisati in je že davno prej sprejela v svoj načrt, ter podpisala tudi kat. stranka na Kranjskem. In kaj nam Mil j ujejo, prvotne, volitve? — Da tani, kjer se je zasnovalo vsestransko socijal-.10 delovanje kakor n. pr. v Črnem vrini nad Idrijo, v Colu. v riturjah, i. t. d. so vzlic velikim občinam sijajno in po liekodi skoraj jednoglasno zmagali katoliški možje; tam pa, kjer se je v tem oziru doslej le še premalo storilo, so dejal bi pri sicernih družinskih razmerah mej duhovsko oblastjo in Občinarji v raznih malih vikarijatih zmagali proti socijalni, vse razdružujoči kapitalisti! To konštatujemo in rečemo: da duhovnik more dandanes v cerkvi in zakristiji vršiti le pol svoje naloge; drugo pol treba, da vrši zunaj cerkve na socijalnem polju. Tako je . . Da se to popravi, dal Bog! — V Vipavi sami bi bili zmagali katoliški možje, da niso liberalci sleparili okoličanov, češ, če volite g. dekana, ne pojde volit sam ampak pošlje tega in tega itd. Liberalna stranka bo torej utegnila zmagati! Nič ne dene; liberalizem je skoraj povsodi splesni], in tudi slovenskega ne čaka boljša osoda. Da pa bo zmagal, če bo zmagal, le s socijalno demokratično in nemčursko pomočjo, to tudi konštat ujemo . . . Kako je nemčurska klika v Vipavi raztegnila po vsem volilnem okraju svoje kremplje, bi utegnili iz zasebnih informacij marsikaj povedati. Agitacija z liberalne strani je bila tako vstrajna in skrajno dosledna, da se je poznanemu grofu z — nemške strani kratko malo odsvetovalo t,.ižke duhovnike pred volitvami povabiti na nameravani obed, češ, tudi to bi utegnilo kaj uplivati na izid volitev. Vse, karkoli polni slovensko vipavsko ozračje s surovimi, veliko nemškimi „heilo“-klici, vse je šlo v ogenj za _____ slovenskega Božiča. Pa zakaj tudi n« ? Saj Božič je narodnjak po volji Tavčerjevi in bode vstopil v nemčurski klub in v deželnem zboru podal roko najhujšim nasprotnikom Slovtncev na Kranjskem — Schafferjem, Schwegelnom itd. In vzlic temu ni nobeden dveh naših primorskih, čisto in ultra-narodnih listov v ttm oziru kaj črhnil, pač pa j* nek list celo zadovoljen z Božičem in sicer za-to, ker je inteligenten, dasi bo »voje »lovensko srce izdal im milost in nemilost nemčurski pometi- in ,.politiki* v deželnem zboru kranjskem. Da bi se vsaj to tir-jalo od izvestne primorske strani, da naj Božič ne vstopi v nijeden klub, to bi bilo konečao dosledno. Sicer pa mi tudi • to pribijemo in konštatujemo: da je potemtakem odslej tudi z radikalne primorske strani odobrena narodnostno-skrajno pogibeljna nemSnrsht zveza. Pa ko bi se šlo samo za nemčurje naj bi še bilo ; a gre se žalibog tudi za demokrate. Tavčerjev govor na shodu v Vipavi sme in mora podpisati v>All>žtfVeden socijalni demokrat. V vsem svojem govoru ni imel dru-zega v mislih nego obraze in rudeča lica f.... v pijxiuceii po fai'ovžih ; sleparjev v katoliških konsumnih društvih ; zaniker-nežev v političnih društvih, vsled katerih zanemarjajo svoje cerkvene dolžnosti; goljufov v vinarskih zadrugah ; poluušluv-cev,... itd., da so se celo Božiču, kar priča njegov govor, smilili ti od Tavčarja rferdamani“ vipavski . . Kaj ni tu socijalno - demokratiški govor ? Ali se ne uresničuje, kar je že davno pisal ,.Pr. L.'1, da dozarjajo. vse slovenske stranke in strančice v katoliško in socijalno demokratično? Mi to zopet pribijemo in še dalje konštatujemo da če je že kje na Slovenskem kaka loža, je v njej dr. Tavčar gotovo eden prvih mojstrov; če je pa še ni — in se morajo naši ubogi ložini vitezi vpisai iti le še zmerom v praško ložo, potem jo ustanovi v Ljubljani brezdvomno kmalu — dr. Tavčar . . . Tako sodimo in«, potom ko smo brali v časih, ko nam od vseh stranij grozi narodni pogin, take izbruhe in klet vij na stan, ki j e.,.,držal in ob slovenskem mejniku še zmerom drži z verskim tudi še dinge tri narodne stebre. Iri potemtakem naj še kdo pride s tem, da na Slovenskem ni načelnih razlik ! Mi pa k sklepu konštatujemo da smo imeli na Slovenskem liberalce in radikalce in imamo demokrate mej sebnj —, da se pa na Kranjskem, kakor vse kaže, že organizujejo pravi pravcati fra-masoni. Tako je! — Viri nevere. Bral sem lepo, jako poučno knjigo. Pisatelj nam z nenavadno natančnostjo kaže na vire, iz katerih se izliva nevera v ljudske sloje. Ozira se pri tem posebno na leposlovje, v katerem je, našel moderni svet uspešno sredstvo za izpodkopavanje upliva kristjaustva. Zato se mi zdi vredno, da izberem iz tega dela nekoliko mislij. Eu sam pogled v delanje in ne banje človeštva zadostuje, da se prepričamo, kako visoko, oziroma kako nizko kaže toplomer njegovega verskega prepričanja. In tedaj si moramo piiznati, da odmira verski čut v ljudstvih čim dalje bolj, da se množica vedno b dj o-hlaja v ljubezni do križa. Neho'6 vprašamo tedej po vzrokih teli pretužnih pojavov in se v veliko žalost uverimo, da je teh vzrokov mnogo. Torej kdo so ti vzroki, ti viri ? Pred vsemi bodi imenovana veda, in sicer ona veda, ki se kar najljuteje zaganja ob resnice sv katoliške cerkve, hoteč predočiti jih svetu kot bajke in izmišljenine. Omeniti pa treba tudi ob i enem, da se dandanes beseda „veda“ sramotno zlorablja. Mnogovrstna predavanja brez vsakega znanstvenega temelja, prazna domnevanja in nične podmene (hipoteze) se izdajajo kot pridobitve vede, ker upliva tak naslov . že sam prav močno na ljudske sloje, na-| dalje pa tudi za to, ker se pisatelji s tako obliko laglje izognejo strogosti postave, kakor če bi nudili svojo „učenost“ v bolj navadni ali surovi obliki. Veda je prosta, ona se razvija po zakonih in se ne more uklouiti pred nobeno avktoriteto — teh načel se drži učeni svet in se roga vsakemu, ki se ne strinja z njim v takem nnziranju. Zve- zdoslovci, životoslovci, zemljeslovci, mo-droslovci prihajajo v svojih raziskovanjih do zaključkov, ki so v prek h m nasprotju s krščansko vero in jih ne smatrajo samo za neobhodno resnične, ampak se tudi kar nič ne obotavljajo, razširjati jih v spisih mej ljudstvom in jih oznanjevati še malo razsodni mladini kot, neovrgljive temeljne nauke. Marljivo kopljejo v zemlji, toda samo za to, da bi ovrgli vstvarjenje sveta, kakor nam je Mojzes pripoveduje ; v arhivih stikajo po rokopisih, da bi iztaknili v njih prestopke papežev in duhovnikov. Vsak tepec, ki je le količkaj slišal o darvinističnih naukih, misli, da sme že i sam razpravljati o skrivnostih narave, vsaka dvourna iznajdba se takoj proglasi nevarljivim resnicam. Nobena sv. resnica ni več varna pred napadi današnjih .učenjakov. .. Prostost vede“ se imenuje t,'ko početje, s tem se pa misli razširjevanje modernega poganstva in izpodkopavanje kristjaustva. Tako se tedaj v obliki vednostnih razprav podajajo ljudstvu pogubili nauki modernih pisateljev, katerih edini namen je — uničenje cerkvene avktoritete. Pri tem pa ne pomislijo, da pade s cerkveno avktoriteto tudi državna, kakor nam to glasno spričuje zgodovina, in za kar nam je najboljši vzgled — francoska. Ako dovoljuje, država, da se razširja nevera po časopisju in oznanja raz javne stolice naših vseučilišč, tedaj si sama izpodkopava tla, ker upliva tak ostrupljajoči nauk tem pogibelueje, v čim lepši vednostni obliki se širi mej ljudsko množico. S svojim geslom: ,.veda je prosta" uničujejo dandanes tako zvani učitelji človeštva verski, nravni iu državni red. V poljudnih knjigah in razpravah, posebno >> naravoslovnih vprašanjih, iz katerih zajemajo naši omikanci svojo učenost, v takih razpravah se obdelujejo liajpovršiiejše teorije. ' , In s takim blagom se še skuša uve-riti čitajoče ljudstvo, da so te iznajdbe vestnih in natančnih preiskovanj. Kes, grozno je, kako se s takimi deli slapi in pogublja ljudstvo, kako smelo se zlorablja v vse mogoče svrlie toli potrpežljivo vedo ('ust sv. zgodeb m čast prave vede zahtevata, da se zabrani razširjevanje take „vede“ v ljudskih slojih. Sploh se pozablja označiti, kaj je veda v resnici dosegla ali kaj zamore sploh doseči, in kaj spada v polje zračnih podmen in fantastičnih špekulacij. — V takih knjigah, ki prihajajo v roke različnim ljudskim krogom, se napftdajo temelji onih b ožjih zapovedij, na katerih sloni ves nravni in družabni red krist-janstva, in brez katerih je brezuspešen vsak boj proti taki pokvarjenosti. Da, moderni pisatelji ne zartide srama ob trditvi, ki jo prinašajo v svojih spisih, da so božje zapovedi po sedanjem vednost,-nem spoznanju brez vsake vrednosti. Na mesto verskih naukov stopa sedaj laži-veda, kateri ni več svet noben Bog, nobena vera, nobena avktoriteta. nobena resnica. Rekel sem „laži veda1', in sicer namenoma, ker prava veda ni v nikakem nasprotju s kristjanstvom. Vsaka moderna književnost stremi sedaj za tem, da streže pohotnim čutom, da ugaja strastem ; v to delujejo romani, gledišča, leposlovje in umetnost. Namesto da bi se blažila čustva človeštva, se ono ponižuje na stopinjo živali, kjer preživlja svoje zemske dnove v popotni duševni mračnosti. Naj se le zametajo božje zapovedi, toda brez njih ne gre na tem svetu in tudi ne pojde, ker so one neovrgljivi pogoji našega nazemskega blagostanja. (Dalje prih.) Narodno gospodarstvo. Vsako stopinjo, vsak napredek na narodno-gospodarskem polju z veseljem pozdravljamo, saj v tem napredku nam svita zora oslobojenja iz sužuosti tujega kapitala. Zastonj namreč govorimo o napredku, o prosveti, o blaginji naroda, dokler ječi pod jarmom gospodaisivene- ga robstva : narod gmotno odvisen je povsem narod tlačan. Kaj pa je krivo odvisnosti, katera tlači in mori naš narod, katera tako občutno ovira iu duši razvoj narounega življa v naših mestih, kjer nam naš sovražnik tako kruto gospodari ? Ali je naša zemlja, naša domovina tako uboga? Odločno moramo zanikati. Lepa, a tudi dovolj bogata je rodna naša zemlja — a premeteni tujec se je vsedel k izvirom njenega bogastva, in domačin ostal mu je rob, ker denar je — sveta vladar. Iz vseh žil in žilic se steka bogastvo cele dežele v nenasitljivi brezen velikega kapitala, kateri je v tujih rokah: domača obrt in trgovina njemu služiti. Vsak vidi, da tako ne more dalj« ostati. Se c do zemlja — najlepši kraji bodo kmalu v rokah krščenih in nekrščenih Židov —• naših nasprotnikov. Kdo pa naj sprejme veliki slobodonosni boj z mogočnim tujim kapitalom? Ali naj posamezniki, kateri štejejo morda nekaj več grošev, kakor drugi? Zastonj bi bil napor. Le cela ,, le-žela-1 more vspešno napovedati osodni boj! Vsi tudi revniši „morajo" pripomoči! V takem složnem boju je upanje zmage. Zagraditi je treba tujcu, kateri pozna le „naš deuar' pa ne naših „pra-vic“ in nas povrhu še zasmehuje, - vire, iz katerih si polni žepe, po drugi strmi pa domači obrti in trgovini pomagati na noge. Radostno smo zato pozdravljali misel, da se ustanovi „Trgovsko obrrna zadruga11, katera bi imela naveden smoter. Danes pa oduševljeno pozdravljamo to misel vresničeno v svojem začetku — v Gorici imamo »Trgovsko - obrtno zadrugo. Ali ako nečemo, dane bode ta pre-koristna naprava le mrtvorojeno d;te, oklenimo se je, donesimo jej življenskih močij — drugače bomo le tujcem v zasmeh. Posebna dolžnost pa je onih, kateri so naravni voditelji naroda (duhovniki, učitelji) da ljudstvo podučijo in svetujejo, mu, navajajo tem potom posamnike zlati mladino, delavce, rokodelce itd. k varčnosti. Nikdo naj ne zaostane, ampak vsak naj donese kamenček k velikemu narodnemu delu. Vsaka krona, katero kdo vloži, bo vojak v boju za narodno gospodarsko organizacijo! Veliko namreč z varčnostjo storimo za narodno-gospodar-sko oslobojo. Če bomo s kmečkimi posojilnicami pomagali ua noge kmetu, u-stvarili bomo z novo „Zadrugo“ krepek i arodni „obrtni“ in „trgovski“ stan ! Žrtvujmo se torej! Toda, kttka je tak«, žr-tva, ko vsak s- y >j denar najde s krbno naložen z obrestmi zopet, kdor ga je po kronah iu še več nalagal v ,,Zadrugo11. Da, marsikedo mnogotero kronico, katero bi zapravil, vloži konec tedna in tako pošlje v boj za „narodno" stvar in po malo letih ima nehate skoraj in nevede prihranjeno lepo svotico (150 gld. in več). Tako bo zadruga vspevala, pomagala na lastne noge domači obrti in trgovini. družila razne stroke — in stanove, da ne bodo posamezno bili obupen boj, ampak mož ob možu v bratski edinosti do gotove zmage. Zadruga, katero kot „zoro* pozdravljamo, bo kmalu ,solnce“, ki bo novo moč in življenje budilo na našem narodno gospodarskem polju. V tej nadi kličemo mlademu podjetju : Vspevaj. rasti.! Političiu pregled. H,onanje deZelc- Razmere v Avstriji so kakor zmešana štrena v državnem zboru razgrajajo in razsajajo, in ne ve se, kednj bo temu konec. — Dne 27 okt. ja večina zahtevala, da naj bodo v prihodnje tudi zvečer seje državnega zbora. Manjšina je bila vsa po konci, češ da se ji sila godi. Njih zmerjanje je bilo zastonj, zmagala je večina. Večerna seja dne 28 oktobra je bila zato tudi taka, kakoršne še ni bilo odkar obstoji državni zbor. Na dnevnem redu je bila začasna pogodba z Ogersko. Seja je trajala celih 25 ur. Godili so se i taki škandali, da je slednjič podpresednik sejo nadaljeval kot tajno, ter odstranil poslušalce. Poslanci so spali zunaj po lio-diščih in drugih sobah, drugi so si preganjali spanec s kavo in čajem in tako je bila hiša, v kateri sicer kujejo postave, podobna prenočišču za tujce. Kričači, ki so se tudi menjavali, so razbijali z deskami ob mize ter se drli, da govornik sam sebe ni mogel slišati. In v tem vrišču je govoril, posl. dr. Lecher celih 12 ur. — Večerna seja dne 4. novembra trajala je zopet celo noč. Škandali, ki so se pojavili, so bili se hujše od onih prejšne seje... Nemški poslanci, so razsajali in tulili (na čelu Schonerer in \Volf), da je bila zbornica v resnici podobna meuaže-riji ob hranjenju zverin. \Volfa so obkladali s priimki, kakoršnih se v najzaduji zganjanji ne čujcj. A Wolf je mirno dalje razsajal. Koncem seje prišlo je celo do pretepa ter so nekateri poslanci vlekli Wolfa do vrat, da ga vržejo vun. Slednjič pa so se kričači utrudili in govoriti je začel dr. Lueger proti nagodbi. Za njim sta govorila še glavni zagovornik predloge dr. Engel in glavni protigovornik dr. Prade. Predloga se je na to izročila proračunskemu odseku. Tako je bila za enkrat strta obstrukcija, ki pa bode gotovo še razkazovala „ vzvišenost11 nemške omike. Delegacije se snidejo dne 1(3. novembra na Dunaju, Legitimacijski odsek je podelil poročilo o volitvi posl. Bartolija dr. Ferjančiču, o Hortisovi volitvi dr. Schiiker-ju, o volitvi dr. Laginje dr. Slami, o Mau-ronerjevi volitvi pa dr. Lahinji. Vnanji minister grof Golucliow-ski je obiskal italijanskega kralja, toda ne v Rimu mariveč v Monzi. To je popolnoma umevno ozirom na našo cesarsko rodovin ■. k'>h noV*n član š° ni o-biskal kralji v oropanem Rima. Pravijo, da ta obisk ni v zvez' s politiko. K b ve ? Vnanje države Mirovna komisija glede grško-tur-škega vprašanja se posvetuje in posvetuje, toda videti ni še nikakega uspeha Poteklo bode še mnogo vode, predno se ko-nečno reši to vprašanje. V Angliji hočejo uvesti splošno vojaško dolžnost, da se lažje polaste važ-nejih postojank v sredozemskem morju. Nenasitljivi angležki kramarji lezejo tu li pod jarem militarizma. Bolgarski knez se plazi po trebuhu pred sultanom, a sultan Bolgarijo do cela prezira. Seveda s tem narod ni zadovoljen. Pruski Nemci prirede v Berolimu shod, n*, katerega povabijo več avstrijskih nemških poslancev, da jim poročajo o neznosnem položaju Nemcev v Avstriji. Vendar pa se mnogi nemški listi upirajo, da bi naši nemški Miheljni hodili rez mejo. Imajo tndi popolnoma prav! Proti francoskim katoličanom delujejo z vsemi silami francoski prostozidarji, ter kričijo, da hoče papež dobiti Francosko popolno pod svojo oblast. S tem hočejo mamiti volilce. da bi katoličani ne prodrli s kakim zastopnikom v parlament._________________________ L I S T E K Politiško-narmlnc ccnce. 15. V Avstriji imamo ustavi. Kaj je to? Naš presvitli cesar ne vlada sam, kakor nekdaj, ampak d;*.li vladanje s svojimi narodi. Narodi si smejo sami dajati postave, sami upravljati svojo lastnino, sami urejevati in oskibovat.i državne in deželne zadeve, z jedno besedo, narodi imajo popolno prostost, katere jim sam presv. cesar ne sma kratiti. Pogoj pa pravemu ustavnemu življenju sta jednakost vseli in pravica * vsem. Kjer ni jeduakosti in pravice, tam je tudi ustava brez pomena. A kaj vidimo in skušamo pri nas v Avstriji, od kar imamo ustavo? Nič druzega nego prepire, mrzenja, brezobzirnosti, zaničevanja in sovraštva jedne narodnosti proti drugi. Nemci so našo sedanjo ustavo zve-rižili v prepričanju, da za vedno uklenejo nem-mške narode v jarm nemškega nad-vladja in posebno, da s časom vse druge narode p' nemčijo. To pa se jim noče posrečiti. NeiMnšKi narodi so se jim krepko v bran postavili. Od tod njih besnenje, od tod sedanji škandali v državnem zboru. Vsi treznomisleči politiki in domoljubi so prepričani, da sedanji odnošaji v Avstriji ne morejo in ne smejo dalje trajati. Kaj storiti? AU naj se ustava odpravi in uvede, zopet absolutizem ali samovlatiitrstvo ? Atnogo jih je, kateri pravijo, da bi bilo to skoro edina rešitev iz sedaDje zmešnjave. A mi nismo tega mnenja, mariveč se vjemamo z idejo iz- Dopisi. Iz Trsta. Zadnji članek v „Pr. L.“ nas je zadel prav v živo. „Edinost“ je odgovorila in dostojno je govorila. „Edi-nost“ je olikan list. Upali smo, da tudi „Amico“ kaj poseže vmes ; ali varali smo se. On nima časa misliti na Slovence, kakor samo tedaj, kedar treba dokazati, da je v izključno slovenskem kraju tudi dovolj Lahov za italijanske pridige, ali pa, da je ogromna italijanska večina tam, kjer je peščica, morda komaj tretjina poitalijančenih Slovencev in Italijanov prišlecev. Kako smo se zadnjič smejali — in jezili, povemo odkrito, ko smo brali, da Rojan je po večini italijanski in da je ta večina ? sedaj utešena po pravični odredbi pristojne oblasti glede popoludan-ske italijanske službe božje. Veste kaj, gospoda pri „Amicu“, priznamo sicer, da razvijate na gospodarskem polju zdrava krščanska načela, ali na narodnostnem pa ste še zmerom — stari! Mi tega n. pr. kar vzneseno poroča isti „Amico“‘, da je nezaslišano, da v neki šoli, ki ima samo „italijanski“ napis in uči v njej učitelj rodom Tržačan, neki katehet predava v „slovenskem“ jeziku, ne moremo pri naj-bolji volji drugače označiti, nego z logiko ,.delmus“, kakor isti „Amico“ očita nekemu irredentarskemu časniku. Gospodje! Kaj ne veste, da biti Tržačan ni še biti Italijan ? Kaj ne veste dalje, da je mnogo italijanskih napisov na šolah, kjer uiti toliko otrok nimate, da bi razumeli dobro laški, kolikor je prstov na eni roki ? Jeli tedaj nezaslišano, da goreč in vnet katoliški katehet, ki ve in zna za ukaz svojega mojstra : „ poj te in učite vse narode", otroke, ki ne znajo italijanski, pa so vsled političnih krivic posiljeni v italijansko šolo, uči in vzgaja v jeziku, ki ga otroci umejo in jim gre k srcu? Hočete mar, da bi se skrivnosti sv. vere, ki so že tako težko umljive, delale celo neumljive v jeziku, katerega ne zmorejo mladi poslušalci? Jeli to vzgoja? Kaj se ne pravi to narodnost staviti nad vero, to pa v kot za — metlo 1 To je pa resnično neodpustna „logika del mus“ v predalih krščanskega lista ! Sicer pa le (telajte v prilog tržaškemu magistratu, le pomagajte progre-sovcem, saj prišel bo tndi za Vas dan obrajta in plačila. Kopali ste jamo slovenskemu duhovniku v okolici in na vaše. nekrščansko prizadevanje je bila istemu svoječasno zaustavljena plača se strani tržaškega mnnicipija. Kopali ste jamo drugim, pa padli boste sami v njo. Poznani „čisti“ italijanski narodnjak je že pal v njo. Drugi pa pride za njim. Mi Vam tega nikakor ne privoščimo, ampak odločno grajamo, obsojamo in pro-svedujemo proti nastojanju tržaške iredente nasproti kat. duhovščini; ali le to konštatujemo, da, ko bode znana „Lega“ pregnala zadnjega slovenskega duhovnika iz slovenske okolice in iz mesta, da se bo obrnil slavni židovski „magistrat“ dajatelja knjige, katera je nedavno izšla pod naslovom : „I)ie Verfassung als die Quelle des Nationalitiitenhaders in Oester-reichji, (ustava, vir narodnim prepirom v Avstriji), ki pravi med drugim: „Xe narodne težnje niso nevarne miru, ampak le pomanjkljivost ustave, ki sili narode v vedni medsebojni boj za svoje pravice, kajti ustava ne podaja nobenega sredstva za mirno obrambo in zavarovanje pravic". In kje tiči pomanjkljvost naše ustave ? Pisatelj omenjene knjige pravi: Avstrija je država več narodnosti To jo temeljna posebnost Avstrije. Vsak bi to-raj moral misliti, da je ustava te države urejena tako, da jemlje v poštev to narodnostno posebnost. Toda take uredbe iščemo zastonj v naši ustavi. Morda se bo ugovarjalo : saj imamo §. 19, ki določa : „Vsa plemena države so jednako-pravna, in vsako plene ima nedotakljivo pravico do varovanja in pospeševanja svoje narodnosti in svojega jezika". A ravno v tem §. je pomanjkljivost. Ustava zagotovlja vsem narodom pravice. Ali koliko naj te pravice obsežejo, tako pravi pisatelj, ni določeno. Narodi sami naj si v zrnislu ustave določijo pravice. Ker si pa vsaki narod po svoje misli te pravice, katere sme zahtevati, je naravno, da te pravice prihajajo v navskrižje, in od tod vsi ljuti narodnosti boji v Avstriji. V resnici, tukaj je pisatelj zadel pravo. Saj vidimo in slišimo skoro vsaki dan, kako si posamezni narodi razlagajo svoje „pravice.‘ Kar je Slovencem in Slovanom sploh sveta pravica, je Italijanom in Nemcem naj veča krivica in narobe. Ako zahtevamo zase narodne šole in ura- proti laški duhovščini sami. Bič, ki ga s preziranjem, zapostavljanjem in še dru-gači spletate slovenski duhovščini v Trstu, tisti bič bo zadel enkrat vas! Zdaj irredenta podpira „duhovske“ zavode, in si želi italijanskih duhovnikov proti slovenskim ; ko pa teh ue bo več, tedaj pride vrsta na lastne otroke. Bomo že videli: sedanjost nam pa že odpira oči, bodočnost pa bo pričala. Sicer pa ima mlada gospoda okoli „Amica“ obilo prijateljev na deželi, v mestih in trgih, kar pričajo mnogi dopisi v vsakteri številki iz vseh krajev Istre in celo stalni iz otokov, Reke itd. „Amicova“ stranka pa vzlic temu, če ne bode hotela biti družiiua, če bode prezirala slovansko duhovščino kot iz-vestno katoliški element mej Slovani v Istri in Primorski in delala politiko brez nje in proti Slovanom na lastne roke, ne bode imela trajnega vspelia... marveč., kot separatistična stranka prej ali slej propade. Zdaj je še čas, da si ne odtuji slo- I vanske večine v Istri za vselej... Seveda je še čas, ali treba je nastopiti s krščanskim načrtom, ki daje pravice tudi Slovanom in dolžnosti tudi Italijanom. Za enkrat bodi dovolj ! Prihodnjič pa še kaj! Iz Vipave. Nemogoče mi je, sestaviti dopis o famoznem govoru Tavčarjevem in o petijotu vin trske zadruge vipavske ; kajti škandaloznega govora nimam na razpolago'in čiisa mi primanjkuje. Podam pa nekoliko črtic, koje lahko porabi slavno uredništvo, ako to za dobro i koristno spozna. Vin. zadruga skupi od svojih članov grozdje, in naredi pravilno .pristno vino ; a tudi vino prevzema od svojih poštenih članov. Iz najfinejšega grozdja naredi mašno vino, in to pod nadzorstvom veleč, g. dekana; to vino se hrani v njegovi kleti in je povsem pod njegovim nadzorstvom Drugo vino, garantovano-pristno hrani se v zadružnih skladiščih v Vipavi in v Šiški pri Ljubljani. Vin. zadruga ima in oskrbuje tudi trtnico, iz katere oddaja vsako leto do 10 tisoč dobro vkoreninjenih bil, cepljenih na ameriških podlagah in sicer svojim članom za neznatno ceno, ostanek oddaja nečlanom. Vin. zadruga si tedaj prizadeva, pospeševati nasaditev po trtni uši okuženih vinogradov in pridobiti veljavo vip. vinu, ter posredovati prodajo vin. Vip. vino prišlo je tudi ob kredit. Zakaj? Naši liberalno pobarvani vinogradniki po celem okraju vip. delajo že nad 20 let petijot in ga za visoko ceno kot pristno vino prodajajo;' s svojo sleparijo so sicer si gmotno opomogli, a kupca so varali in vip. vinu spodkopali kredit. Vin. zadruga štela si je v sv. dolžnost, zaprečiti tako sleparsko postopanje vip. liberalcev (imena se lahko naštejejo); od druge strani pa so že ope4tovano popraševali gospodarji in društva po niz- dovanje v našem jeziku, upijejo naši nasprotniki, da jim delamo krivico, da smo nenasitljivi i. t. d. — Druga pomanjkljvost opominanega §. 19 je razvidna, piše nadalje pisatelj, iz drugega dela, ki se glasi: „Priznana je jednakopravnost vseh v deželi navadnih jezikov v šoli, v uradu in v javnem življenju. “ Tu vprašamo, jeli je naš jezik v deželi navaden ? Vsaki človek zdravega razuma poreče da. A kaj pravijo naši ljubeznjivi sodeželani ? Ne, mi ne poznano vašega jezika. V debeli navaden jezik je le naš, ker v našem jeziku so uradovale in še. uradujejo oblastnije Vaš jezik je nam tuj in nepoznan. Vašega „barbar-skega“ (surovega) jezika ne priznamo za jednakopravnega in jednakoveljavnega našemu olikanemu jeziku. Posledica temu je pa boj, in sicer boj na življenje in smrt. Kajti, kakor hitro mi odstopimo od naših tirjatev za jednakopravnost naše govorice v javnem življenju, v šoli in uradu, si sami_ sebi podpišemo smrtno obsodbo, ker to bi bila naša narodna smrt. V jednakem položaju so tudi drugi Slovani nasproti Nemcem. Zatoraj ima pisatelj zgoraj navedene knjige popolnoma prav, ako trdi, da naša ustava je pomanjkljiva in da potrebuje preosnove. A kadar se bode 'ta preosnova iz vrševala, se mora izvršiti tako, da ne bodo narodne manjšine izročene večinam na milost in nemilost. Postava naj zagotovi vsakemu narodu narodni obstanek. Dokler se to ne zgodi ne bode miru in ljubezni med nami. kem vinu, da bi bilo za domačo potrebo, delavce in t. d. — V dosego tega dvojnega namena sklenil je odbor Vip. vin. zadr. nekoliko petijotizirati in galizirati, ter tudi tako napol-vino imeti v svoji zalogi po primerno nizki ceni. — In tako se je očitno, javno zgodilo. — Zadruga ima v svoji zalogi pristno, garantovano mašno vino v župn. kleti; ima garant, pristno vino, in ima napol-vino; na sodih visi tablica, na kateri je zapisano, kaj in kakoršna tekočina je v sodu, in po kateri ceni. Po mojih mislih nij storila vin. zadruga nič nepoštenega s svojim ravnanjem, pač pa je v kratkem času svojega obstanka že mnogo koristila vip. okraju, kajti mnogo poštenega vina je že poslala na Koroško, na Štajersko, na Gorenjsko in Dolenjsko, zlasti pa v Ljubljano. Odjemalci bili so jako zadovoljni, in kdor enkrat naroči, naroči tudi drugič i. t. d. — Liberalce bode to podjetje v oči, ker niso oni ustanovili zadruge iu ker se boje za svojo sleparsko kupčijo. Glavni namen pa je bil, porabiti to sredstvo za volilno agitacijo, obkidati z blatom narodno-kat. stranko in očrniti duhovščino, in tako se je strogo gosp. zavod zavlekel na politično polje, na katerem prav nič opraviti nima; in čudno, oni, ki imajo naj več grehov na svoji vesti v zadevi nepoštenega ravnanja pri viuski kupčiji, najbolj udrihajo po zadrugi. — Pa je že tako! liberalec le podira, raz-kopuje, a zidati ne zna! Sicer pa se govor Tavčarjev občno obsoja, dasi so nekateri pijani fantalini in možje ploskali, ko je, udrihal po f........ in jim pregrehe podtikal. Vrgel sem na papir le nekoliko črtic. za vrli „Pr. L “ ker sem čul, da je tudi goriška „Soča“ iz zloglasnega Tavčarjevega govora posnela in brez opomb — torej odobravaje — priobčila ravno oni odstavek, kjer se tako grdo obrekuje našo vinarsko zadrugo. *Soča“, kakor se nam zdi, kar tje v en dan in slepo simpati-znje s Tavčarjem. Prav tako! -Le naj se enkrat v pravi luči pokažejo tudi Vaši goriški liberalci potem se bo tim prejeli pri Vas izvofjevala odločilna zmaga mej liberalizmom in katolicizmom ! Iz Žirov, 8 novembra. Z e dolgo časa prihajaš k nam cenjeni „P. List". Št nikdar nisi prinesel nikakoršnega poročila iz naše prelepe, zdaj jako bojevite žirovske doline. Sprejmi naslednje vrstice. Pri Tseslovenskem shodu se je pokazalo, da ko gre za blagor in obstanek obmejnih Slovencev, smo edini, kedar pa gre za obstanek domačega gospodarstva in njega razvoj, smo si pa v laseh. Kdo je temu kriv? Svedočijo naj sledeče vrstice. Dopolnilne deželnozborske volitve so se I ribližale Liberalna stranka je vse »ile napela, da mesto katoliškega narodnega poslanca M. Lavrenčiča izvoli svojega pristaša. Zloglasni adv. dr. Ivan Tavčar je sklical volilen shod ali bolje rečeno pri- 16. Goriški „Corriere“ se zaletava v zadnjem času svojih dopisih iz okolice s posebno slastjo v slovensko duhovščino, Kakošne težkoče mu vendar prizadeva slov. okoliška duhovščina ? Jeli ga morda spodriva in njegov upljiv uničuje ? Jeli morda narodu odsvetuje se nanj naročevati ? Ne, kajti Slovenci ga ne poznajo, še manj pa čitajo. Zakaj pa nas vendar ue pusti v miru? O dobro vemo zakaj ! Peče ga. da smo Slovenci edini ; boli ga da se slov. duhovščino s slovenske strani več ne napada; ne more strpeti, da slov. duhovščina, združena s svetnimi razumniki, sodeluje na izboljšanju gospodarskega stanja našega ljudstva. O ljubi „Oorriere“ ! proč so, proč zlati časi, ko je tebi in tvojim obrezanim in neobrezanim somišljenikom tudi v naši okolici cvetela pšenica. Nikdar več se ue vrnejo. Le povej tvojim prijateljem, kateri ti tako vestno (?) poročajo, kaj se pri nas godi, da, ako jim naši kraji več ne ugajajo, naj gredo odkoder so prišli, ali pa še nekoliko naprej, kamor jih vedno srce vleče Mi ne bomo po njih ne jokali ne žalovali. Ako pa hočejo pri nas ostati in svoja bogastva uživati, katera so si tukaj pridobili ali podedovali, naj nas v miru pust6. Slovenci si hočemo pa sami svoje občinske in druge zadeve upravljati, sami svoje poslance in župane voliti. In kadar bodemo kak dober svet potrebovali, se bodemo gotovo stokrat raje obrnili do naših, za naš dušni in telesni blagor vnetih duhovnikov, nego do onih, katere poznamo kot naše narodne nasprotnike gospodarske „kapitaliste“ in v«rske „nihi-liste“. Capito ? Resen. šel je 24. pret. m. ponujat svojega kandidata. Shod je bil napovedan v Žireh, ali še popoldan ob 2. uri nismo nič vedeli kje se bode vršil. Pa ker poznamo dr. Tavčarja, kot izvrstnega Jagra1* smo kmalu vganili kje, bode „grof Poljanski-* svoj lov nastavil. (Njegovi somišljeniki so to seveda že prej vedeli.) Toraj smo se podali k njegovemu prijatelju — v liberalnem ali lovskem oziru — gospodu županu A. S. Nismo se motili. Tam je dr. Tavčar nastavljal limanice nerazumnemu ljudstvu, ter streljal „S1. dihurje11 — kakor „81. Narod** piše — samo, da so svinčenke nazaj vanj odle-tavale. Ne bodem omenjal psovk, katere so letele iz preolikanih ust dr. Tavčarja na čč. duhovščino in na našo katoliško narodno stranko. Zapisati hočem le nekaj krilatih besed katere je govoril v Žireh v hiši J. Kavčiča : „Mi smo mi; ako volite naše stranko bodete vse dosegli, ako pa nasprotno, pa popolnoma nič. Dragi volilci ako bodete mene ubogali, zdaj sto let bode vse drugače — veliko boljše takrat. Ne bode več tako prevzetne duhovščine kakor je zdaj: to bodemo vi-deli“. (Slavnoznana Šimbilija v „4000** drugače govori.) Žalibog da mu je nerazsodno ljudstvo šlo na limanice; po vseh gostilnah izven žirovske vasi je bilo plačano polno pijače, agitatorjev toliko, da so eden drugemu vrata podajali; seveda vse na stroške radodarnega in za blagor ljudstva delujočega „grofa Poljanskega**. Delalo se je na vse, tudi najpodlejše na--čine. Seveda „31. Narod** o tem ne ve ničesar povedati, ko piše o sijajni zmagi narodne stranke. O Narod ! Narod ! Taka zmaga ni nikakor sijajna, pač pa sramotna ; že zdaj se veliko volilcev sramuje svojega čina. — Udeležba pri volitvah je bilo velika; 80 odstotkov volilcev je prišlo na volišče, dne 4. t. m. od 10 dopoldne do 5. popoludne so dobili možje katoliško-narodne stranke 87 glasov, nasprotniki 121 glasov. Borba je bila huda; čeravno smo propadli, pa smo častno. Zmagali so pa sramotno ! Dalo bi se še veliko pisati, pa naj bode za danes. V Čepovanu 3. novembra. Letošnje leto je naši občini marsikaj dobrega iij lepega prineslo. Po dolgem trudu dovrši lij oziramo prenovili smo zvonik naš farne cerkve. Res mnogo stane delo, zvonik je prava lepota in ponos naše občine, ker kazal bode obilnim mimoarredo-■čim potovalcem iu romarjem, da Čepo-vanci se ne vstrašijo ne truda ne stroškov, kedar gre za čast božjo in za (»lepšanje svoje domače cerkve. V teku tekočega meseca dobimo tudi novo stolpno •uro. O tem poročal bom o priliki. Od d 7. do 24. oktobra t. I. imeli smo pa tukaj ponovitev sv. misijona ali duhovne vaje. Prišli so iz Ljubljane 3 gg. lazaristi: Nežmah, Krivec in Klančnik. Pridge imeli so za vsak stan posebej. Ljudstvo domače se je popolnoma udeleževalo, tudi od družili krajev so do-šli v ogromnem številu, tako da je bilo vseh obhajancev 1500. Ljudstvo je bilo vidno ganjeno, posebno ko so domači fantje pred razpelom slovesno obljubili vedno lepo obnašanje, pokorščino stari-šein in svojemu dušnemu pastirju. V ponedeljek 24. oktobra 'popoldne so se gg. misijonarji v spremstvu domačega g. župnika odpeljali od nas. Solznimi očmi smo gledali za njimi, naša srca pa so se vzdigovala pred tron nebeškega Očeta v prošnjah: Gospod, povrni jim Ti njih trud in delo, nam pa daj, da vstrajamo v naših dobrih sklepih in obljubah. Iz Kala 6. novembra. Bridka nesreča nas je zadela. Bog nam je na-gloma uzel našega dušnega pastirja č. g. Frančiška Kafola. Vsa vas je zajokala, ko je zvedela nepričakovano novico. Nobenemu se ni ljubilo niti delati oni čas, ko je ranjki gospod ležal na parah. Včeraj ob 10. uri bil je žalosten in ginljiv pogreb. Duhovnikov zbralo se je 12, pač mnogo za našo od vseh poti odstranjeno vas. Kako je bil naši rajnki dušni pastir priljubljen, tudi med tovariši duhovniki, spoznali smo dobro, ker do cerkve hoteli so tovariši tovariša nositi. Šest duhovnikov zadelo ga je na svoja ramena in so ga nesli v hišo božjo. -Pred kot smo izstopili iz farovža zapeli so čepovanski pevci (ki so peli iz ljubezni do svojega rojaka tudi v. cerkvi iu na grobu) milo žalostinko: „Človek glej dognanje tvoje**. Peli so pe vci, a jok je bil skoraj močnejši, da se je petje le malo slišaio. Po sv. maši imel je č. g. Fr. Vidic, župnik kanalski, lep nagovor v katerem se je v imenu vseh poslovil od drazega rajnuega. Pevci zapeli so „Nad zvezdami*'1 in po končanem svetem opravilu vzdignil se je tužni sprevod na pokopališče. Bila je ravno 12. ura, ko smo izročili drago truplo materi zemlji z lepimi molitvami iu milo nagrobnieo: „Jamica tiha". Zapustili smo zatem pokopališče, zapustili dragi grob. Pa če tudi je nas zapustil naš skrbni dušni pastir, mi ga zabili ne bomo, ampak vedno hočemo moliti za njegovo dušo. Omeniti moram še, da so tudi iz drugih vasi se obilno pogreba u-deležili. posebno: iz Kanala, in Čepo-vana. Vsem udeležnikom piv,srčna hvala, blagemu ranjkemu pa: Večni mir iu pokoj ! Iz gorenje Vipave 8. nov. (Izv. dop ) Dr.Taučarja uesramna agitacija proti veri in duhovščini na zloglasnem liberal-iTSTft shodu v Vipavi 31. mTHonaša že žalostni - grenki sad. Župan vipavski Hrovatin iu Rogataš Mayer, ki se je šolal svoje dni med neverniki — in protestanti v Švici Jsfa hodila ridč in dan kot lovska psa po Vipavskem ter napivala bodoče volilce, da so ti pretili katol. narodni stranki, radi česar so se mnogi mirni možje raje zdržali volitve volilnih mož; v vipavskem trgu samem so psovali može kat. nar. stranke, da se niso mnogi udeležili prvo nih volitev, da vpijanili so mnoge volilce liberalni agitatorji, ki so zopet našim se grozili. Graje vredno pa je to, da so se v Vipavi.udeležili- te liberalne j oblast g. ,)ve od njih so se plezale po železnih vratih. Učiteljica poslala je tretjo 9-let.no hčerko okrajnega tajnika Kaus a jih opominjati. A glej! Steber se podere in zmane eni! deklici 2 prsta, druga pa je padla tako nesrečno na tretjo, Kaus, da jo je hudo pobila. V Tornimi bi menda tudi lahko kaj poskrbeli, da bi imeli dostojen vhod na pokopališče. Na Tolminskem in Kobarijškem se je posebno turšica ali sirk dobro obnesel. Sadja ni bilo sicer, zato tudi ni mošta in žganja Potem takem upamo, da letos ne prinese naš list toliko novic o pobojih kakor lani. V gorah praznujejo prih. nedeljo kot tisto po sv. Martinu zahvaljenico. Dan potem pa imajo veliki trg v Ko baridu. — Možnikar. Na Predelu in na Klužah so za letos končali delati pri novih trdnjavah. Vreme jim ni mnogo kljubovalo Zato so bili zaslužki precejšni, ki se toliko preje porabijo, ker je bila (tam zgoraj) slaba letina. Pri cesti v Trento vstavijo delo za letos tekoči teden. Novi most na Boki dodelajo še te dni. Žalibog bo le lesen in s karboline-jem prevlečen — in ne železen, kakor je nasvetoval lani naš list. Za kakšno desetletje že zdrži — potem pa zopet stroški. V Podbrdo prične z 1. decembrom z Grahovega voziti poštni voz. Zalivala. Z izrazom najhvaležnejše-ga priznanja potrjuje podpisani odbor prejem ednajst goldinarjev kotmilod.tr nabran v vikarijski cerkvi S&mpolaj za pogorelce v Ravnali. Odbor razdelitve milodarov za pogorelce v Ravnali41. Za Alojzijevišče so poslali: Čč. gg. Alfonz Blažko 10 gl., Fr. Stepančič, kurat 20 gl. kot vahtič, Andrej Mesar kurat 2 gl. J. Primšar 5 gl. Val. Pipan vikar 5 gl. BI. g. Fr. K. tretjerednica iz Bukovice 2 gl. z blagim namenom, da bi njen dar obudil mnogo dobrotnikov v domačem kraju. V Biljani je preč. g. župnik L. Kumar nabiral letos v prvič vino za naš zavod. Prečastiti gosp. Fr. Kodrič, vikar na Trnovem je nabral med trnovskim ljudstvom do 4 kvintale krompirja, 1 keznenek fižola in nekaj denarja. Bog povrni stotero vsem našim dobrotnikom in obudi mnogo posnemateljev! „Šolski ima g. Knnpotič kaj vesti, naj jo zbudi, pa mu gotovo ona pove, da je res govoril prav tako, kakor sem jaz objavil. Jaz sem ga lojalno vprašal za tiskanje in cene, on pa mi je v svojem bojkot-nem navdušenji odrezal, kakor zgoraj rečeno. Kaj je g. Knnpotič ob svojem odgovoru mislil, tega ne more nihče vedeti, ker zviti ljudje vedno drugače mislijo, nego govorijo ; tem manj pa on zdaj pove resnico, ko smo si v laseh. G. Krm* potič tudi pravi da je mislil tak kartel,, ki bi koristil narodni stvari. Jaz pa mislim, da kdor je res naroden, skrbi da koristi narodu, ne pa da bi za narodno stvar narod izkoriščal. Kartel je vedno in povsod le ■ izkoriščevanje odjemalcev, naj že g. Knnpotič, daja razumeti, kar hoče Sočinim vernikom. Ako bi imel na razpolago list, ho* tel bi nekoliko osvetiti še gorostasno doslednost v nedoslednosti Sočinih gospodov, a tako omenim le, kar najsilneje zadeva mene. Od mnogih strani sem slišal, kako je g. Gabršček letos celo poletje grozil, koder je hodil, kako da hoče storiti konec moji konkurenci, se ve da. kakor je pisala „8oča“ — konec moji štacuni, zato, kakor je rekla, ker nečuveno uničevalno konkuriram s slov. tvrdkama, Goriško tiskarno in edinim njenim slovenskim trgovcem s papirjem. G. Knnpotič faktotum [Goriške Tiskarne piše v svojem poslanem v „Sočr‘ : „Ko bi Likar opustil svojo, Goriški Tiskarni čisto nič škodujočo konkurenco, katero vzdržuje le pri tiskovinah manjšega obsega*1 itd. Iz tega in premnogo enakega vidi se samo zlivoljo tega slovenskega narodnega gnjezda. Sicer pa, ker pravijo gospodje Goriške Tiskarne, da nikakor ne morejo tiskati in tudi njih spreobrnjeni Slovenec ne prodajati po taki ceui, kakor prodajam jaz, zato jim svetujem, naj si »vzamejo nekoliko k srcu" kar sti pred par meseci pisali „Edinost“ in „Soča“. „Edi-nost“ je rekla: Vsakega trgovca in obrtnika dolžnost je, da se za konkurenco jtsposobi. Radi nesposobnosti niso Slo-lvenei nikomur dolžni draže, plačevati. — ”Soča“ pa je rekla : Največja nesreča za narod so nesposobni trgovci in obrtniki. Boljše je: da nesposoben trgovec ali obrtnik kar čez noč zgine. Narod s tem nič ne zgubi, ampak še pridobi. V tem tiči zlobnost ustrahovanja in pokorenja naših trgovcev, katero bom rad in lahko z dejstvi opisal in dokazal,, ako bo treba. V Gorici 8. novembra 1897. (i. Likar trgovec. Štev. 736 1 Ob. Razglas Naznanja se, da JAVNA DRAŽBA zastavil III. četrtleta t. j, mesecev julija, augusta in septembra 1896. začne v četrteh, dne 9. decembra 1897. se bo nadaljevala naslednje ponedelj;-ke in četrtke. Od ravnateljstva zastavnice im ž njo združene hranilnice. Gorici, dne 8. Novembra 1897: in Slovenska tvrdka ustanovljena 1. 1876. J. Pipan & C. v Trstu jj Via Valdirivo št. IS ima veliko nalogo in prodaja le na debelo W kavo, riž, južno sadje, olje vseh vrst /a j**tIUo, g za stroje, ribjo mast za strojarje itd. | Priporoča se trgovcem v Gorici in na deželi za obilne naročbe.