C. K. pošti!
Kedostuvljenc številke je poklati aOininislra-eiji „l<]i>ieiikaIiiier4S Dunaj V. Zeutagasse
štev. 14.
V Trstu, v četrtek 15. julija 1909.
L‘9f) II.
ŽELEZNIČAR
GLASILO SLOVENSKIH ŽELEZNIŠKIH NASTAVL1EHCEV
man:
iiiiiiiimiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniilU
Uredništvo
se nahaja v Trstu ulica Boschetto, 5 - Telefon ltjtt,
UpvavniStvo
Dunaj V. Zontagasse 5.i
1 zliaja v Trstu 1 in 15 vsa K i mesec
Nefrankirana pisma sc ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo.
Naročnina '/.a celo leto 9.40 K.
sta pol leta 4.70 K
Pozaniezim štev. IM vin.
Slovenski železničarji!
Opozarja mo Vas zopet, da ne pozabite na svoje slovensko strokovno glasilo, na ,,Železničarja.“. Ako' hočete, da bode list fak kakor snega želite, si ga morate najprej naročili. Kadar ga bode zameni! vsak slovenski železničar z nemškim „Eisenbahner-jem", tedaj bodemo tudi mogli reči, da slovenski železničarji ne skrbijo le za svoj gmotni napredek, nego jim je na srcu tudi zboljšanje njihovih kulturnih bojevnik sredstev. Kadar si, slovenski železničar naročiI svoj list, tedaj ga pazho prečita j. V njem najdeš vse, kar Te more zanimati in ,,Železničar" Ti more nadomesto-vati vsako drugo glasilo železnične stroke. Ni pa še zadosti, da list naročiš in ga čitaš, nego moraš tudi sodelovati pri njem. Tudi tukaj je treba solidarnega dela in pomoči vseh članov, ako hočemo, da bode naše glasilo tudi zanimivo. Saj se zgodi vsak dan kaj važnega na železnici v tvojem delokrogu! To-ročaj o tem v list, dostavi svoje mnenje, svojo sodbo. S tem sodeluješ pri listu, delaš v procvit lista in s tem si storil tudi svojo dolžnost kot član velike železničarske družine, organizacije. Ako ne storiš te svoje dolžnosti potem ne toži, da v listu ni jedne ali druge novice, ki bi marsikaterega zanimala. Sam si kriv na tem, ker zanemarjaš svojo dolžnost kot železničar in kot Slovenec.
Vzdramite se tedaj slovenski železničarji in uvažajte, da imate svoje strokovno glasilo, slovenskega Železničarja" .
Podraženje žiuil.
V zadnjih par letih opazujemo, da se sakdanje 'potrebščine za življenje tako ražijo, da se nam res vsiljuje misel, kaj bo, e se to kmalu ne prepreči. Da, skozaj la-:ote bi se imeli bati, če ne bi na drugi trani vedeli, da je pridelkov povsod dosti a razpolago, da imajo veletržci polna skla-
dišča i drugih živil. Sicer smo imeli v zgodovini človeštva že večkrat čase, ko so cene živilom istotako poskočile, seveda večinoma le radi pomanjkanja istih, toda današnja po-draživanja imajo na st?l>i nekaj posebnega nekaj karakterističnega. Cene se višajo nepretrgoma in tudi ostajajo na svoj e j viso-čini, (ločim imamo priliko opaziti v drugih slučajih, da so cene vedno tudi padle na svojo prvotno stopinjo. Zanimivo je ozreti po vzroku tega stalnega podraževnnja in poiskati mu pravih krivcev.
Naš parlament se v marsikakem oziru lahko primerja kakemu, gledališču z marijo-netami, tu pa tam se mg vendar mora pripisovati možnost, da lahko ukrene in stori dosti dobrega in koristnega v blagor ljudstva. In ravno pri tem vprašanju glede po-draženja živil se našim državnozborskim poslancem more pripisovati precejšnja, moč,
ra vi to onr-rarajo narnP^ odločevati pri skic
panju trgovinskih pogodb z našimi sosednimi agrarnimi balkanskimi državami. Danes imamo zaprte vse meje onih držav, iz katerih bi mogli dobivati prav po ceni najpotrebnejših živil. Srbija prideluje obilo živine, ima obilo sena; istotako tudi Romunija. Pšenica in sploh žito je takorekoč doma v teh krajih, dočim se ga pri nas v dobrih letinah prideluje za potrebo, v slabih letinah pa	ga	nam	primanjkujta in	ga iz
sosednih dežel	moremo	dobiti le proti	prav
visoki colnini, katero j(5 treba plačati pri prevozu blaga iz tujih držav v našo Avstrijo. To visoko colnino si seveda trgovci zaračunajo pri prodaji blaga in to ravno povzroči tako visoke cene vsem poljskim pridelkom, katerih pri nas primanjkuje in smo jih vsled tega primorani dobivati iz sosednih balkanskih držav.
Ker ima, kakor rečeno parlament odločilno besedo pri sklepanju trgovinskih pogodb mej posameznimi državami, in ker se ravno v teh pogodbah odločuje visokost colnine, tedaj	bi	bila	seveda dolžnost naših poslancev,	da	bi se	za ta važen	pred-
met resno in energično zavzeli ter vlado prisilili, da sklene z državami, na katere smo glede živil več ali manj navezani, take pogodbe, da one morejo izvažati k nam svoje agrarne produkte proti majhni colnini ter s tem preprečijo vsako pretirano podra-ževanje istih. Socialno-demokratični poslanci so storili vse, mogoče proti neznosnemu podraženju živil za ublažen.je gospodarske krize. Parlament je danes zopet zaprt in vse kar se je imelo izvesti v blagor ljudstva je takorekoč vrženo pod klop za nedogleden čas. Vlada je že predložila zbornici načrt, s katerim so se imele rešiti naše trgovinske razmere s Srbijo, Romunijo in zdrugimi balkanskimi državami.
Z novimi trgovinskimi pogodnami bi se imel dovoliti uvoz mesa iz teh dežel in s tem pobijati draginjo; s trgovinskimi pogodbami se ima naši industriji olajšati izvoz
blaga v te dežele in s tem omogočiti delo in zaslužek tisoč in tisoč brezposelnim in nezadostno vposelnim delavcem. D teh trgovinskih pogodbah se .ji' imel državni zbor posvetovati po končani proračunski razpravi, pri katerej so sodelovali in pomagali tudi naši delavski poslanci in so sploh pripomogli, da se je proračun ustavno rešil.
Že med posvetovanjem o proračunu se je vložil v parlamentu predlog, ki poziva vlado naj odpravi carino na žito, da se nastopi proti strašnemu podraženju žita in krme, moke in kruha, toda takrat .je nem-ško-nacionalni poslanec Svlvester preprečil glasovanje o tem socialno - demokratičnem predlogu s svojim zavlačilnim predlogom, ki ga jo sprejela krščansko - socialna in agrarna večina. In ravno sedaj bi bil moral priti tudi ta predlog, katerega niso želeli oderuhi z živili in žitni špekulantje, še enkrat na dnevni red.
Državni zbor je imel rešiti tedaj jako važno delo, razbremeniti ljudstvo neznosne draginje. V tem trenutku so začeli češki agrarei in slovenski klerikalci z obstrukcijo in so onemogočili vsako delo v parlamentu. Takrat niso obstruirali, ko so se imeli vladi dovoliti novi davki in rekrutje, ko so pa imele priti trgovske pogodbe, odprava žitne carine i. t. d., so s stotino nujnih predlogov preprečili vsako delo v parlamentu. Ta obstrukcija je bila tedaj naperjena ne proti vladi ampak naravnost proti ljudskim zahtevam — taka je politika čeških agrarcev in slovenskih klerikalcev, na čelu jim Dr. Šušteršič. In tako politiko so podpirali češki radikalci, slovenski klub in poljska ljudska stranka.
Krivdo za ta zločin imajo v prvi vrsti agrarei. Kaj jih briga, da ne more tisoč in tisoč delavcev več kupovati predragih živil, da ne morejo dobiti več dela v industriji, katero omejuje; ravno agrarna zoperna politika. Oni nočejo, da bi se vpeljavalo meso, ker ga hočejo se bolj podražiti. Oni nočejo, da se odpravi žitna carina, temveč dalje gonijo cene žita in moke navzgor. In zato so preprečili delo v parlamentu. Proti ccnejemu kruhu in mesu je tedaj šla obstrukcija.
Vlada je začetkom poskušala, odkupiti agrarcem dovoljenje za trgovinske pogodbe. Za naše šolske otroke, za bolnišniče ; za naše vdove in sirote nima denarja. Agrarcem pa se je ponudilo za vsakovrstne subvencije in premije 54 milionov kron da bi milostljivo dovolili, da sme parlament sprejeti trgovinske pogodbe. A.tudi to je bilo premalo nenasitnim krušnim oderuhom. Z agrarno podraže-valno politiko se je združilo nekoliko štre-berjev, nekoliko gospodov, ki ne morejo pričakati ministrskega fraka in ministrske plače, in med prvimi je I)]'. Šušteršič, pa hočejo ovirati delo parlamenta, dokler se jim ne izpolni hrepenenje. Trdijo, da izvira njihova obstruckcija iz narodnih razlogov. Šovini-
stična gonja nacionalistov je omogočila, da se sramotni egoizem podraževalnih patriotov in najzanikernejše spletke ministrskih štre-berjev lahko krepčajo pod pretvezo narodne politike.
Spričo te frivolne obstrukcije pa so se pokazale vlada in meščanske stranke enako nezmožne. Zahtevali smo, da stopi parlament v boj proti obstrukciji. Po dolgem obotavljanju in omahovanju, ko je viada že žugala z zaključenjem zasedanja, so še zadnjo uro tudi meščanske stranke pridužile zahtevi socialnih demokratov. Ker seje vlada pokazala nezmožna, da bi pospeševala delo parlamenta, je državni zbor sam vzel stvar v roke. Vse stranke brez razlike narodnosti in vere so se združile, da povrnejo ljudskemu zastopvu njegove pravice. Spričo te soglasne izjave celega parlamenta seje klerikaina obstrukcija utrašila svojega lastnega dela ; iskala je le še pretveze, da bi preklicala nujne predloge, s katerimi je parlamentu zastavila pot do dela. Nič več se ni govorilo o gospodarskih ali nacionalnih koncesijah za obstrukcijo.
Zadnji hip, ko je bil pot iz zagate najden, je vlada odrekla svoje soglasje, ker je po pravici milila, da pride njen konec, če se ohrani parlament. Bila je popolnoma zadovoljna, da se je tako zgodilo, ker gospodu Bienerthu se zdi upodneje, vladati brez kontrole ljudskega zastopstva.
Socialni demokratje so izpolnili svojo dolžnost. Nemci in Cehi, Poljaki in Rusini so bili složni znjimi v boju proti sovražni kom na vladnih klopeh, proti krušnim oderuhom na levi, proti politikom blaznosti na desni, proti industrialnim hujskačem, kakor proti agrarnim podraževalcem, proti nemškim vladnim mamelukom kakor proti slovanski obstrukciji. Toda oni tvorijo šestino parlamenta; poskus, pripraviti parlament do plo-donosnega dela, se jo razbil ob nasprotstvu vlade in ob nezmožnosti meščanskih strank. Nezmožne so se pokazale meščanske stranke, da bi vodile ta parlament. Poizkusile so se združiti proti socialni demokraciji, toda niso se mogle zlagati in potem so se začeli vzajemno pobijati. Ljudstvo zahteva dela in kruha, meščanske stranke pa tratijo čas z neplodnim prepirom ; skupaj ne gredo in druga proti drugi ne gredo, da bi priborile narodne pravice in dosegle narodni mir in če zahtevamo od njih plodonosnega socialnega dela, odgovarjajo z nacionalnimi frazami. Od njih se ne more pričakovati pomoči ; samo od delavskega ljudstva samega lahko pride pomoč. Vsak naj postane agitator. Vsak mora poučiti svojega soseda, svojega tovariša o razlogih parlamentarnega propada, vsak mora zahtevati računa od krivcev, vsak mora pokazati svojemu narodu, da vodi le ena stranka boj proti agrarnemu krušnemu oderuštvu, proti razbijalcem parlamenta, proti ljudskim sovražnikom, proti vladi.
Zberite se pod rdečo zastavo v boj za kruh in za delo, za pravice naših starcev in pohabljencev, za svobodne brate svobodnih narodov!
fllasovi iz lužne Dalmacije.
Stoletno gospodarjenje laške signorije, narodnih prvakov in popov pobarvanih s trobojnico, je stvarilo iz nekdaj cvetoče .Dalmacije, razvaline, med katerimi pobira preko glave zadolženi „seljak“ ostanke nekdaj plodovite žetve.
Glavni pridelek dalmatinskih seljakov je vino in koruza. Ali, vino je prodano že naprej, za leta. Komaj požene trta cvetje, že prihajajo prekupčevalci, ki liki gosoncam planejo po vinogradih, delajo pogodbe z zadolženim seljakom, ki so prisiljeni prodati vino predno še trta rodi po najnižji ceni, da se tako rešijo eksekucije.
Ob obalih morja — se pa sprehaja si-njorija, narodni boritelji in dobro rejeni popje ter uganjajo razne narodne burke, samo da bi s tem preslepili narod — svojo
molzno kravo. Kdo bi se čudil potem, da se Dalmatinci trumoma izseljujejo iz svoje žalostne domovine in iščejo v tujini boljše bodočnosti.
Mladina ponuja svojo delavno moč c. kr. državni železnici in se udinjuje za delavca. Marsikak mladenič si šteje v posebno srečo če je našel tako službo.
Ali razmere, v katerih ondotni železničarji živijo, so naravnost neznosne — kup dolžnosti, nič pravic. Nizka plača in dolg delavni čas, so posledica brezbrižnosti, v ka- | teri živi večji del ondotnih uslužbencev. Domačim rokodelcem v splitski delavnici, se plača najnižja mezda, dočim v Split prestavljeni tuji delavci dobe redno višjo plačo, ob enaki sposobnosti.
Iligejenični predpisi se v delavnici ne vpoštevajo. Ravnanje z delavci je slabše nego v kaznilnicah. Pritožb se ne sprejema, in ako se že kamera vzame na znanje, potem gorje tožitelju. Vsak predstojnik je nekak paša v svojem kraljevstvu.
Najslabše se godi delavcem na progi. Ti niso niti upisani v provizijski sklad, če tudi obstoje za c. kr. državno žel znico predpisi, na podlagi katerih bi moral vsak delavec v ta sklad biti sprejet po enoletnom službovanju.
Na raznih postajah imajo ogibni čuvaji 18-urno službo in so potem le O ur. prosti. Sprevodniki nimajo ne vožnega reda, ne inštrukcij. Turnus je tam nepoznan ; 18-ur vožnje in po kratkem odmoru zopet v službo. Zavirači morajo po 18 ur trajajoči vožnji iti v skladišče po celi dan nakladat in razkladat blago. Dogodi se dostikrat, da morajo ti uslužbenci mesto k počitku, še isto noč iti zopet v službo.
Pa tudi železniški zdravniki* ravnajo z vslužbenci večkrat tako surovo in nečloveško, da so prizadeti dostikrat prisiljeni, obračati se za slučaj bolezni do privatnih zdravnikov in plačati zdravila iz lastnega žepa. V nečloveškem ravnanju z boljniki se posebno odlikuje železniški zdravnik v rtibe-niku Dr. Korajca. 3ostajenačelnik Milif* v Šibeniku postopa z uslužbenci despotično in samovlastno. Radi njegovega postopanja z uposlenimi se je vložilo že več pritožb na ravnateljstvo c. kr. državne železnice v Trstu.
Koncem pretečenega meseca se jo vršilo po Dalmaciji več zaupnih sestankov, pri katerih so se sprejele, pritožbe železniških vposlencev. Železniški tajnik sodrug Kopač, pod katerega področje spadajo dalmatinske proge je sestavil zaznamek vseh teh pritožb in jih predložil ravnateljstvu c. kr. državne železnice. Ravnatelj je obljubil, da zadevo preišče in tudi odpravi vse našle nedostat-nosti.	_	K.
Občni zbor
poklicno zadružne zavarovalnice proti nezgodam za avstrijske železnice.
12. junija, t. 1. se vršil XIX. oljčni zbor kateremu je predsedoval c. kr. ministerski svetnik Aclolf Iiaislev.
Navzočih je bilo 41 imenovanih odposlancev, ki so zastopali 9G7 glasov in pa 48 izvoljenih odposlancev ki so zastopali 982 glasov.
Pred prehodom k dnevnem redu je predsednik predstavil nadzornega komisarja g. \Volfgang grof \Volkenxlein- Rodenegg, nadinšpektor c. kr. generalnega nadzorstva avstrijskih železnic.
Za podpisalce zapisnika sta bila izvoljena gosp. Adolf Schei.ber od c. kr. priv. čeških komercijalnih železnic in Adolf Kisler, odposlanec trgovinskemu ministerstvu .pristojnih zavarovanih državnih uslužbencev.
K prvi točki dnevnega reda, »poročilo predstojništva« je poročal sodr. Robert Sclierbaam, nadsprevodnik c. kr. priv. južne železnice, ter povdarja, da se je trudilo predstojništvo, ugodili pri občnem /boru
izraženim željam, tako da so zavarovanci z delovanjem predsedništva do malega zadovoljni. Velike korjsti je bil tudi vpliv izvoljenih članov predsedništva, ki so bili kot zaupniki osobja v vedni dotiki z istim na zborovanjih in v dopisovanju, ter so na ta način vedno poučeni o željah in potrebah osobja. Delovanje predsedništva je treba pripoznati s tem, da glasujejo izvoljeni odposlanci za sprejem njegovega poslovnega poročila na znanje, ter mu podelč absolutorij. Iznenadilo je ipvoljene odposlance, da še ni pripoznan za zaupnika gosp. Vincenc Hanuscli, ki je kot namestnik stopil na mesto odposlanca sodr. Glaser-ja. Toraj prosi merodajne kroge, naj vplivajo na to, c. kr. priv. drž. žel. družba odstopi od svojega upora ter predlaga gosp. Hanusch-a za zaupnika. Govornik se spominja umrjega odposlanca, sodr. Adolfa Glaserj-a kterega bodo zavarovanci v častnem spominu ohranili. - Izvoljeni odposlanci so mnenja, da je dolžnost predsedništva, naložiti zavarovalnično glavnico tako da se bode primerno obrestovala; ob jed-nem pripoznavajo da se pripusti predsed-ništvu način izvrševanja. Vsled vedno občutriejega pomanjkanja stanovanj v obrt-nijskih središčih in večjih postajah kjer je nastavljenega mnogo osobja bi bilo želeti, da se zavarovalnica ukvarja s stavbo his za delavce, kakor to že več let izvaja, in to z najboljšim u, spehom, delavska zavarovalnica proti nezgodam v Gradcu. Kar je pri tem zavodu mogoče, je mogoče tudi pri poklicno zadružni zavarovalnici proti nezgodam. Nadalje omenja govornik nezgodno-zavarovalno zakonodaj-stvo ter povdarja, da se je lansko leto samo še govorilo v vladini nakani poslabšanja predpisov pri nameravanih reformah delavskega zavarovanja, kar bi zavarovane železničarje lmdo zadelo, in to je sedaj že izvršena stvar. Čeravno se na lanskem občnem zboru in v tisočih zborovanjih železničarjev tem nakanam odločno upiralo, je vendar vlada vkljub temu znatno poslabšala določbe v državnemu zboru predloženem zakonskem načrtu socijalnega zavarovanja.
Tako na primer pomenja nevarno poostren je sedanjih določeb § 172, 3 odstavek vladnega načrta, vsled katerega zgubi ranjenec pravico do odškodnine, če je vedoma sam povzročil nezgodo, ali pa vsled izvršena pri kazenskem sodišču določenega zločina. Nevaren pa je ta paragraf vsled tega, ker pripušča po voljno razlaganje v škodo zavarovanca.
Določba § 173, 2 odstavek, tičoča se podaljšanja karenčnega časa od 4 na 13 tednov, je istotako v veliko škodo zavarovancev, in to ne samo za vožno osobje, pri katerem izostanejo vožninske doklade, ki znašajo velik del spremenljivega zaslužka, celih 13 tednov namesto 4, temveč tudi za uslužbence, ki dobivajo dnevno mezdo, in bi imeli v slučaju ponesrečenja skoz celih 13 tednov samo 60-odstotno bolniško podporo.
V § 174, lit. b. nameravana dvanajstdelna delitev polne rente je pripravna oškodovati vsled nezgode ranjene uslužbence, ki sc bode prav gotovo v praksi izvrševala na škodo uslužbencem.
Določba § 170, vsled katere morajo-bolniške blagajne plačevati skoz 13 tednov zdravniške stroške, pomenja težko obremenjen] e bolniških blagajn, ki bi bile potem prisiljene skrčiti članom do sedaj podeljene višje podpore.
Po določbah § 178, 3. odstavek se za-more odposlati ranjenec kakšnemu zdravilskemu zavodu in to tudi proti njegovi volji, ako izreče le en zdravnik v tem oziru svoje mnenje, kar bi mnogokrat dalo povoda šikaniranju Čeravno pomenja ta določba že sama ob sebi skoz in skoz neopravičeno poostrenje dosedanjih predpisov, vendar prejšnjemu predsedniku' zavoda, kterega je vlada pozvala da izreče svoje mnenje o vladnem načrtu, še ni bila zadosti ostra. Zahteval je sprejem določbe, vsled katere naj se ranjenca, ki se brani iti v bolnišnico, k temu
prisili z vstavljenjem oziroma nepriznanjem rente.
Gotovo se ni čuditi da ni sedanji vladin predlog bolji kakor je bil Koerberjev načrt, če izhajajo take zahteve od zastopnikov zavarovancev.
Po § 222 vladnega načrta imajo zavodi pravico ranjencu dati odkupnino, tudi proti njegovi volji, če je zmanjšana zmožnost v izvrševanju poklica samo za šestino. Povzročilo bi to veliko škodo za ranjenca, če bi se pozneje poslabšalo njegovo stanje, ker v tem slučaju nima zavod nobenih dolžnosti več do zavarovanca. Tudi bi se vsled te zavodove pravice nižje določila ranjenčeva zmožnost v izvrševanju poklica, nego je to v resnici.
Po § 40, štev. 4 so pogrebni stroški večinoma manjši, nego dosedaj. Lstotako krivična je določba $ 185, radi sestave pred-sedništva napram dosedanjim dotičnim določbam.
Pa še bolje pride :
S 143 Koerberjevega načrta določa, da je največja renta za zaostale enaka polni renti, kar pa je bilo po mnenju prejšnjih krščansko-socijalnih odbornih članov še vse preveč, ker če nastopi smrt po daljši in trajni bolezni, je to v gmotnem oziru le olajšava zaostalim, ker se število v družini zmanjša za eno osebo, ter vsled tega ni potrebno da dobivajo zaostali ravno tako veliko rento, kot dokler je še živel ranjenec.
Ali ni goroštasno, če obdolžuje vlada železničarje kar skupno, da si oni želijo postati kruljavi, ter premišljeno za tem stremijo samo da bi dobili pokojnino in rento. Vsled česar določa $ 232 za ranjence, ki dobivajo od pokojninskega ali provizijskega sklada, ali pa naravnost od delodajalca invalidno ali starostno rento itd., da bode pravica do nezgodne rente tolika, kolikor presegate obe renti skupaj zaračunjen letni delavni zaslužek.
Proti vsern navedenim in v zakonskem načrtu se nahajajočim nameram poslabšanja protestirajo vsi zavarovanci, ter pričakujejo od merodajnih krogov, da ne opuste ničesar, kar bi zamoglo onemogočiti nameravano poslabšanje. Govornik prosi navzoče vladne zastopnike, naj obvestijo c. kr. železniško ministerstvo o mnenju železniškega osobja. lstotako bodo skrbeli zavarovanci da se obvesti v njihovem mnenju tudi državni zbor.
Gosp. poštni oficijal Adolf Eisler (odposlanec c. kr. trgovinskemu ministerstvu pristojnih državnih uslužbencev) se strinja z izvajanjem predgovornika o načrtu socialno-zavarovalnega zakona, ter omenja, da odobravajo poštni uslužbenci samo eno točko, namreč razširjenje zavarovanja proti nezgodam tudi na veliko število državnih uslužbencev, ki so se morali do sedaj v slučaju ponesrečenja poganjati za svoje pravice na podlagi obvezno-dolžnostnega zakona. Ker se je prepričal vsled delovanja predsedništva, da ono ne dela razločka med železniškim in poštnim osobjem v postopanju proti ranjenim zavarovancem, ter ne izvaja iz malega števila zavarovanih poštnih uslužbencev, da bi se njih želje prezirale, bode glasoval za sprejem poslovnega poročila na znanje. Sicer mu je to stališče otežkočeno s tem, da je bilo tudi v preteklem letu poklicanih k preiskavi nezgodnih slučajev malo zaupnikov izmed zavarovanih poštnih uslužbencev in da predsedništvo hodi še vedno svojo pot — z ozirom na krajšanje rent pri povišanju plač — dasiravno se dosledno opira na zakonske določbe. Zakonski načrt socijalnega zavarovanja bode našel odločni odpor tudi pri zavarovanih državnih uslužbencih. Oe je imel pri lanskem občnem zboru priložil' st nekatere določbe Koerberjevega načrta o prenovi delavskega zavarovanja priznati za primerne željam poštnih uslužbencev, posebno pa določba g 137 o roj mu škode ter “ 192 ki se tiče dajanja bolniške podpore b času karence, mora danes opozoriti, da so izginile ravno te do-
ločbe iz zakonskega načrta o socijalnem zavarovanji. Naloga predsedništva je, da se tudi ono potrudi za zopetni sprejem omenjenih določb; če pa to ni mogoče, tedaj je bolje da se izloči železnice z zavarovanjem proti nezgodam iz zakonskega načrta. V vedenj* socijalno-zavarovalnega zakona v predloženi sestavi bodo znali prizadeti krogi državnega uradništva odvrniti z najskrajnejšimi sredstvi.
Odposlanec sodr. Fran Schimnn (strojevodja c. kr. drž. žel. ravnateljstva na Dunaju) se istotako strinja z izvajanji sodruga Scherbaum z ozirom na zakonski načrt so-cijalnega zavarovanja. Naročeno mu je od zastopnikov zavarovancev, da znovič opozori na dolgoletne želje, naložiti en del zavodove glavnice v delavskih hišah. Kako potrebno je glavnico ne samo v vrednostnih papirjih naložiti, pokaže jasno v letošnjem poslovnem poročilu omenjena kurzna zguba, ki bi bila gotovo mnogo večja, če bi bil res nastal razpor, ki je pretii naši državi proti koncu poročilnega leta. Ugovor, da se investiranje v zemljiščih ne obnese, ne velja in naj se ne veruje istim ki prerokujejo poraz v tem oziru, ker se ta navadno ne uresniči. Dokaz za to njegovo trditev je stavbeno društvo v Hiitteldorfu, ki se čvrsto razvija. Gotovo bi se dala tudi v drugih slučajih izvršiti stavka delavskih hiš, na način, ki gotovo zabrani vsak neuspeh. Pred-sedništvo naj torej obrne pozornost na to zadevo, ter vsaj poskusi s stavbo delavskih hiš.
Odposlanec, sodr. Tschofenig, nadspre-vodnik c. kr. drž. žel. ravnateljstva v Trstu, opozarja na nezadostne obratne naprave na postaji Pod Rožčieo (Rosenbach), ter priporoča zavodu, naj posveti zadevi več pozornosti, in to iz stališča zabranjenja nezgod. Nakladni profil kakor tudi ena rampa za premog sta tako postavljena, da je neizogibno ponesrečenje uslužbencev ki se slučajno nagnejo iz mimo vozečih vlakov.
Nato odgovarja predsednik sledeče:
Če se je danes napadalo vladni predlog o socijalnem zavarovanju, mora se vendar tudi gledati na to, da zavodovemu predsed-ništvu kot takemu ni mogoče se vtikati v zakonodajstvo. Gotovo se bodo uvaževala izvajanja gg. odposlancev o zakonskem načrtu, ce se pa ne bodo izpolnile vse njih želje, naj ne delajo zavodovega predsedništva za to odgovornega. Sploh pa se je mnogo slikalo tudi letos s pretemnimi barvami. Ge se pregleda motivno poročilo k nezgodno-zavarovalnemu zakonu od leta 1887, se zamore računati da znašajo doneski, s katerimi je pokriti vse izdaje kakor so jih nameravali zakonodajalci, približno 2 V2 odstotkov. Primerjamo pa s temi sedanje zavodove izdaje, za katerih pokritje je treba doneskov približno f> odstotkov, tedaj vidimo, da zavod pri izvrševanju zakona daleč presega namere zakonodajalca.
Kor se pa tiče stavb delavskih hiš iz zavodovega imetja, mu še ni znano da bi se obrestovale primerno stavljene hiše s 4 odstotki. Navezan pa je zavod na tako obrestovanje in tudi glavnica se mora tako naložiti, da se v potrebi lahko realizira. Zavarovalni tehniki, katerim seje danes pred-bacivalo črnogledje, so imeli se svojimi prerokbami, žal, le preveč prav. Ce bi se zavodu nudila priložnost glavnico naložiti s koristjo v delavskih hišah bode predstoj-ništvo poseglo prav gotovo po tem pripomočku. Omeniti je pa tudi, da ravno sedaj namerava uprava držav uih železnic z veliko glavnico staviti v raznih :rajih delavske hiše, tako da sc bode za dal, j časa zadostilo tem zahtevam posebiK za uslužbence državnih železnic, katerih je jveč med zavarovanimi in ki bodo dobili po ceni primerna stanovanja. Vsled tega tudi ni pravega povoda več za te zahteve.
Kar se pa tiče pomanjkljivih obratnih naredb ene postaje, ki jih je omenil eden g. odposl nec, je govornik mnenja, da bode pristojno službeno mesto gotovo te neprilike odpravilo, ako se mu to naznani. Tudi c. k.
občno nadzorstvo avstrijskih železnic ne prezre ničesar v tej smeri, tako da vsled tega ni potrebno vplivanje zavarovalnega zavoda.
K drugi torki dnevnega reda: „Poro-čilo pregledovalcev o računskem sklepu za 1. 1(.*0« ter podelitev absolutorija predsedništvu", poroča v imenu pregledovalcev odposlanec sodr. Scherbaum, da je skrbno pregledan poslovni račun s prilogami in računskim sklepom (bilanco), ter natančno primerjan sklep od 31. decembra 1908 z dotič-nimi knjigami, ter popolnoma v redu, vsled česar oni predlagajo, da se predsedništvu podeli absolutorij, kar se je enoglasno sprejelo.
K tretji točki dnevnega reda: „Predlog predsedništva za spremenitev 21 za vodnih pravil", povzame besedo zopet odposlanec sodr. Scherbaum, ter vpozarja na to, da je on že na lanskem občnem zboru sprožil misel za spremenitev tega paragrafa. S tem predlogom se ugodi že opetovano izraženi želji zavarovancev, ker so se uslužbenci železnic, ki imajo pravico do zastopstva v predsedništvu po enem izmed njih izvoljenem članu, čutili zapostavljene s tem, če sta izstopila izvoljeni član in njegov namestnik iz odbora, da so bili ves ostali čas zastopani z ednim članom njim tuje železniške uprave.
Govornik je nameraval predlagati tudi spremenitev § 28. zavodnih pravil, a je odstopil od te namere, ker se je predsedništvo na spodbujo zastopnikov zavarovancev obrnilo na c. k. železniško ministerstvo, ki je dalo povoljni odgovor, tako da je kmalu pričakovati ugodne rešitve te zadeve.
A' četrti in zadnji točki dnevnega reda: „Volitev treh računskih pregledovalcev in treh nadomestilikov“, je predlagal odposlane« sodr. Fran Schimon (c. kr. drž. žel. ravnateljstvo Dunaj), da se opusti pismena volitev ter da se ista vrši po aklamaciji, kakor je bilo to do sedaj v rabi. Ker temu predlogu ni ugovarjal nikdo, ki ima po § 17 zavodovih pravil, pravico glasovanja,* je predlagal sodr. Schimon, da se izvoli namesto umrlega pregledovalca sodi-. Adol/a Glaserj-a dosedanji namestnik sodr. Robert Scherbaum in namesto tega pa sodr. Jurij Pinker.
Nato predlaga predsednik, da se na novo izvolijo ostali dosedanji pregledovalci, oziroma namestniki. Po aklamaciji so se nato izvolili sledeči :
Z pregledovalce računov gg. :
1. Josip Horak, cesarski svetnik, inšpektor
in nadknjigovodja c. kr. priv. žel. Dunaj
Aspang;
2. Emil Guisolan, nadinšpektor 111 ravnatelj-
ski tajnik c. k. priv. avstr, ogerske drž.
žel. ftružbe (St. E. G.);
3. Robert Scherbaum, nadsprevodnik c. kr.
priv. južne žel. na Dunaju;
Za njih namestnike gg :
1. Dr. Karol IT'ese/h/, c. kr. vladni svetnik,
namestnik ravnatelja c. k. ravnateljstvo
drž. žel. v Linču;
2. Dr. Stefan Gonvenj, tajnik c. k. ravna-
teljstva sev. žel. na Dunaju in
3. Jurij Pinker, nadsprevodnik c. k. ravna-
teljstva drž. žel. v Pilznu.
Ker je bil dnevni‘red dodelan je zaključil predsednik XIX, redni občni zbor ob 10 uri 30 min. predpoldne.
Varčnost pri južni železnici.
Pretekli teden so se obrnili socialno-de-mokratični poslanci, med njimi tudi sodr. Tomschik, Miiller, Resel in Pongratz do železniškega ministra v sledeči interpelaciji: „Že čež šest tednov zanemarja južna železnica popravljanje svojih vozov itd., tako da imajo delavci v delavnicah jako
malo posla, ter dela v delavnicah na Dunaju in v Mariboru velik del delavcev samo
dneva. To bi bilo
/4	»v/ vi vLivj nemogoče, ce hi se
gledalo na to, da so obratna sredstva v dobrem stanu.
Znano je, da je južna železnica vsled ! slabili denarnih razmer primorana varčevati, | in sc temu tudi nihče ne upira, dokler se ne pusti v nemar varnost prometa. Znano je pa tudi, da obratna sredstva ravno pri j južni železnici dosedaj niso v dobrem stanu ter bodo vsled tega postopanja še bolj za- I nemarjena.
Če južna železnica postopa še nadalje
na ta način, da izdatke znatno zmanjša, kar izvaja v tem oziru oziru že dalje časa, ter ne popravlja redno vozov itd. bode že itak velika nevarnost, ki je pri tej železnici že kaj navadnega, vedno večja.
Vsled tega stavijo podpisani sledeča vprašanja :
1. .le znano to stanje g. železniškemu ministru ?
:2. Kaj namerava ukreniti g. železniški minister. da se preteče nevarnosti zn branijo V
3.	Je g. železniški minister voljan vporabiti ugled železniškega ministerstva, ter primorati južno železnico, da ta v polni meri popravlja, oziroma v redu vzdržuje svoje vozove itd. V
Dopisi Cilj
Iz Brežic. V zadnjem času so se pri nas odigravali prav važni dogodki. Majhni smo sicer in od vseh strani obdani od sovražnikov, toda naša trdnjavica je trdna ko skala in nasprotniki se zaman trudijo s svojimi naskoki, da bi jo nam razdejali. Zares prav dosti imajo z nami opraviti, a smo neupogljivi. Glavno oporo naše organizacije tvorijo progovzdrževalni uslužbenci, pod spretnim vodstvom prožnega mojsra Uolmnnaa, ki neustrašen osamljen odbija energično strupene napade vseh naših sovražnikov. Delavci v skladišču, ki so odvisni, oziroma stoje pod nadzorstvom našega gospoda načelniki, se nekako ogibljejo organizacije, strahopetni so in boje se svoje sence. Zali-bog moramo konstatirati, da tudi skladiščni mojster, ne moremo reči sodrug in zato recimo gospod Gnlmacher ni več v naših vrstah, organizacije, odkar je prišel iz Trsta. Seveda se kaže proti nekaterim osebam, ki ga danes ne poznajo, še prepričanega socialnega demokrata in se mu kar sline cede, ko govori o organizaciji. Vse to seveda le na zunanje, dočim je resnica le-ta, da on ni več naš sodrug, ga ne moremo smatrati za sodruga, ker sploh ne plačuje več društvenih doneskov in ker s druge strani moramo iz njegovega dvomljivega ponašanja sklepati, da se sploh boji priti v dotiko z ljudmi, ki imajo z našo organizacijo kakega stika. Vsaj tak vtis je napravil na nas g. Gutmacher. Nadejali smo se, da dobimo z njim vrlo pomoč za našo organizacijo, pa smo se zmotili. Vse to se nam od njega prav čudno zdi, ker si namreč ne moremo raztolmačiti, v čem tiči ta njegov strah pred organizacijo, oziroma pred načelnikom in pred drugim uradništvom. Masla menda nima na glavi, da bi se bal iti na solnce. Počakaj mo-morebiti nam bližnja prihodnjost prinese ka, kih pojasnil. Razume se, da so skladišni delavci, po komandi gospoda načelnika ali pa vsaj z ozirom na njegovo prijateljstvo z g. Dr. Benkovičem v „taboru“ ,,Prometne zveze". V krogu te organizacije se dogodi marsikaterikrat kaj važnega in zanimivega. »Prometna zveza« je v časti vseh in njeni
pristaši se seveda tega tudi zavedajo in menda to zavest tudi izrabljajo.
Na našem kolodvoru se toliko blaga pokrade, da kakor menda nikjer drugod. In železniška uprava je štela že tisočake in tisočake odškodnine. Sedaj zmanjka kave, sedaj sladkorja in zopet kak sodček konjaka itd., vse taki množini, da se lahko pod pazduho oziroma pod jopičem ali pa pod predpasnikom skrije. Pritožujejo se trgovci z vinom da dobivajo vodeno vino dočim jih odpoši-ljalci zagotavljajo, kar je sicer tudi samo po sebi verojetno, da so odposlali ono vino in tako kakoršnega je trgovec kupil, ('e vemo, da je ključ od skladišča vedno v na-čelniški pisarni, se nam zdi naravnost uganjka, kdo je tat, in kako more priti v skladišče. Tudi premoga vedno zmanjkuje. Železniška uprava je plačala že precej tisoč odškodnine, za blago, ki je na naši postaji izginilo. Kako je pa s preiskavami v tem pogledu, ne vemo, menimo pa, da se ne postopa z ono strogostjo in natančnostjo, katere bi bilo v takih slučajih potreba. To vemo, da se še ni v nobenem slučaju slišalo da so dobili tata.
Vsa stvar je precej karakteristična . . . Sodrugu Rottmannu se je pa vendar posrečilo naleteti na jednega »tovariša«, ali ko se že imenujejo, od »Prometne zveze«, in sicer nekega Ferenčaka, ki je ob 11. uri po noči basal ob , prižgani svetilki, v vagonu na postaji premog vvrečo in ga zadel na ramo, da ga ponese domov. Seveda je to Ferenčaka iznenadilo in je začel na pol prositi na pol pii prisiliti sodr. Rottmanna, da ga ne naznani češ: oh se to ni nič, saj nisem še nikdar pa tudi nič več ne bom. Sodr. Rotmann pa je hoteA storiti svojo dolžnost hotel je, da stvar v interesu železnice in v interesu poštenih sodrugov pride v javnost. Zato se je vnel mej njima boj, cukala sta se za vrečo kot corpus delikti in nazadnje je ostalo v roki Ferenčaku en kos njegovega jopiča. Seveda je potem tat še letal z nožem za sodr. Rottmanom. Čudno je zopet, da na postaji niso nikakor mogli verjeti, da bi bilo kaj takega mogoče in nikomur se ni zdelo vredno, da stvar takoj vzame na zapisnik. Razumemo to seveda prav lahko, če vemo da se je šlo za člana krščanske pobožne Dr. Benkovičeve zveze.
Samo veliki eneržiji Rottmanovi oziroma zendarmeriji se je vodstvo postaji' moralo ukloniti, da je stvar preiskala drugi dan nato, tako, kakor je bila potreba. Seveda je »poštenjak« naj prvo hotel dolžiti Rottmana, da je on kradel in je obdolžil par drugih naših sodrugov tatvine. Mislil je seveda, da stvar ne gre izven postaje in zanašal se je, da bodo če gospod r.sc naredili. Stvar je prišla pred sodnijo, a g. dr. Benkovič. ga je pustil na cedilu, v strahu, da ga doleti v drugič to, kar ga je doletelo v Zagorju. »Sodrug« Gutmaeher muje bil tudi precej naklonjen, kakor smo čuli. Rekel mu je, nič se ne boj, jaz sem že vse dobro zate povedal. Konec je pa bil le ta, da je nesrečnež dobil štiri mesece ječe radi nevarnega pretenja in radi poskusa tatvine. Pred kratkem so mu pa dodali še v Brežicah radi žaljenja časti, ker je zmerjal sodr. Rottmanna in ga obdolžil, da je bil onega večera, ko ga je naletel v vagonu basati premog popolnoma pijan, ter radi obdolžitve ; tatvine na škodo sodrugov Nepužlana in Počeka še 10 dni zapora in dva trda ležišča.
Tako je bil premagan jeden najstrast-nejših nasprotnikov naše organizacije, katerega ni mogla ukrotiti nobena sila. Ni se pokoril, tudi to je značilno, nikomur na postaji, niti načelniku ne, in delal je, kar je le hotel. V času preiskave je bilo vse zanj in do zadnjega trenutka je vse upalo, da se mu ne zgodi prav ničesar hudega.
Tako sem Vam prav na kratko povedal, kak duh veje na naši postaji in kaj sc dogaja. Bojimo se, da prav v kratkem pride še kaj lepšega.na dan, ki bode patriarhalno življenje na naši postaji označilo že v svetlejši luči. Morebiti na svidenje!
Na Celjskem kolodvoru se ne more šikan več prenašati. Zdaj leto je prišel za načelnika postaje višji revident Kugler. Mislili smo sploh, da so za delavce nastopili boljši časi, in delavstvo se je oddahnilo, ko je »von« Frankcn zapustil postajo, toda zmotili smo se. Franken je tepel z biči, Kttglei pa s škorpijoni. Dobro vemo, da je njegova naloga, kontrolirati kolodvor, ali tako ko ga kontrolira on, je neznosno. Po štiri do petkrat prehodi celo postajo ; zdaj mu ne leži ta kamen prav, zdaj drugi voz ni prav postavljen, zdaj žveči delavec tobak, ima raztergane hlače, je golorok, je gologlav, zdaj visijo na vratih sukne raztrgane, vse tiiko dobi, samo tega ne vidi, kako se ljudstvo muči in trpi od ranega jutra, od 6 uri zjutraj do ‘/a 9-ih zvečer, če je potreba, pa brez vse plače. Delavnega reda pa celjsko delavstvo še danes nima, kar je od ravnateljstva že zdavnaj dovoljeno. Pa kaj, ko je gospod tajnik Prelog šef, kar on reče, to mora biti. Večkrat se je že izrazil, da dokler bo on v Oelji ne bodč imeli delavci delavskega reda. Prav pred kratkem je govoril, da bode že gledal, da dobi samo pridne ljudi v skladišče, namreč take, ki ne bodo pri soc.-demokra-tični stranki. Upam, da se mož zelo moti. Prepoveduje tudi, da ne sme nobeden iti v gostilno na malo južno ali na večerjo. Načelnik Kugler ima ravno sedaj, v tem času mesec dni dopusta; gosp. Prelog si pa misli, sedaj je čas, da pokažem svojo moč, Neki nastavljenec je bil kaznovan radi malega prestopka, in je moral svoj akt podpisati. Toda ni ga dobil on sam brati in podpisati, zvedeli in videli so ga vsi gospodje uradniki prej nego dotični uslužbenec. In gospod Prelog, namišljeni načelnik se je izrazil, da privošči vsakemu uslužbencu, če je kaznovan. Umestno je, da se onega, ki je kaj napačnega napravil, pokliče na stran, se ga posvari in pokrega, če je to' sploh zaslužil, ne pa tako kakor je v Celji navada, da se ravno takrat prav kriči nad uslužbencem, ko je največ ljudi pod verando, in sicer kriči, kot nad kakim hudodelcem. Po vseh kolodvorih imajo odločen čas, da vslužbenec naroči premog, samo v Celji se za to ne ve. Ce prideš 20., 30. ali 31 dne vsakega meseca je prekmalu ; če prideš zopet prvega je pa spet prepozno. Dobro bi bilo gospode načelnike Kuglerja in Preloga vzrašati, kedaj se prav-zaprav premog naroči, da se bodo uslužbenci potem ga deržali da ne bodo mesece brez premoga in primorani pri tej draginji še posebej derva in premog kupovati. V vseh družinah gre trdo za vsakdanji kruh. Najbolj pa g. Preloga boli in peče če vidi železničarja nesti kako prtljago in si s tem zasluži kako desetico. Najrajši bi mu jo iz grla potegnil.
Za to si celjsko osobje ne želi druzega nego da bi ta »prijazni« gospod postal kmalu načelnik in da bi šel od nas proč. Na drugi strani se nam pa zopet smilijo dotični delavci, ki bi prišli pod njegovo komando.
Celje. Lep vzgled v obrekovanju nam kaže nemški nacionalec, centralno ogibni mojster Jos. Amberger, ki meni da se brez njega sploh nič ne opravi. Dne 21. junija je bilo v Laškem trgu pregledovanje ogibov, kjer je prisostoval tudi eden gg. inženerje v celjske progovzdrževalne sekcije. Ta dan jo imela pri zatvornieah v Laškem službo žena čuvaja Knez-a ko je vlak št. 8.33 privozil mimo je imela žena zatvorniee že davno zaprte, kar je videl tudi en drug uslužbenec.
Ker je vlak pri distančnem signalu zažvižgal, se je ustil Amberger, da je to bilo vsled odprtih zatvornic, brez da bi se bil prepričal. A tudi ni pomisiil, da bi se svojo nepremišljeno trditvijo škodoval čuvajevi ženi.
Svetujemo temu gospodu, ki tudi organizacije kar videti ne more odkar je podu-radnik postal, da se naj za svoje stvari briga, druge pa naj v miru posti. Vtisnite si to dobro v spomin g. Amberger-!-
P
DOMAČE VESTI
a
N. 1). 0. berači! »Rdeči prapor* piše: «— Ljubljanska «N. D. 0.» fehtari pri podjetnikih. Denar je nervus rerum, to vedo tudi zizibambule, ker jim ue pada iz nebes kakor Izraelcem mana v puščavi in ker nimajo delavcev, ki bi si sami napravili bojno blagajno, razpošiljajo po Ljubljani sledeči cirkular, kateremu prilagajo kar poštno položnico: Velecenjeni gospod ! Kakor Vam je znano, ustanovila se je v Ljubljani »Narodna delavska organizacija*, ki je že v kratkem času svojega obstoja pokazala svojo življen-sko moč ter dokazala, da hoče z vztrajnim in energičnim nastopanjem, na podlagi samopomoči pomagati narodnimi delavstvu boljšega položaja. Ker razne internacijonalne organizacije izrabljajo naše delavske mase samo kot števni materijal ob raznih volitvah itd., je samoumevno, da bode «N. D. 0.», ko iztrga delavstvo iz teh rok, ogromno pripomogla k celotnemu narodnemu razvoju. Poznavajoči Vaše narodno čuvstvo, usojamo si vabiti Vas, da tudi Vi pristopite kot podporni ali pa ustanovni član ter nas tako ma-terjelno utrdite in materijelno podprete, na potu k našim ciljem. Ustanovnine je enkrat za vselej 50 K. Podpornimi ti K. na leto. V nadi. da Vas lahko beležimo v vrste blagohotnih podpornikov «N. D. ().», sc v naprej zahvaljujemo: JI. Cimerman, t. č. blagajnik. »Slavoj Škerlj, t. č. tajnik. Rudolf Juvan, t. č. predsednik. NB. V slučaju, da pristopite «N. L). 0.» v gori navedenem smislu, izvolite sc posl užiti našega poverjenika, ki Vas v najkrajšem času obišče. Okrožnica se razpošilja trgovcem, pa tudi drugim delodajalcem. In ta kompanija hoče organizirati de lavce! Danes jemljejo denar od podjetnikov, pa naj jutri vodijo delavce v boj proti tistim, ki jim polnijo blagajno? Kdor ne spozna te brezobrazne sleparije, mora biti slep na obe očesi. Pa bodo zaman iskali med zavednimi delavci tepcev, ki se bodo dali organizirati za podrepno gardo izkoriščevalcev*.
Prosimo naše čitatelje da si te vrstice dobro zapomnijo, da bodo vedeli na kak način meni osrečiti «N. D. 0.» delavce. Obžalujemo pa vsakogar, ki se da premotiti po teli sleparijah.
Izpred sodišča. Pred okrajnim sodiščem v Tržiču (Monfalcone) se je dne 7. t. m. vršila kazenska razprava proti strojevodji sodr. Mischovu iz Červinjana in proti prc-‘mikaču sodr. Josipu Broschina iz Tržiča, radi prestopka proti varnosti človeškega zdravja, češ da sta nekega zimskega večera •oh močni lnirji in ob dežju zakrivila na tr
žiški postaji trčenje lokomotive ob dva-osebna voza, vsled česar seje jeden potnik, ki je bil slučajno ’ v vozu, nekoliko poškodoval na čelu in si baje tako močno pretresal možgane in pa razburil živce, da mu je železniška uprava morala plačati v ime odškodnine 3000 krop..
Strojevodja se je v prvi vrsti izgovarjal na to, da bi mu bil premikač Bruschina dal s svetilko napačno znamenje, to je mesto „i>očasi", ..naprej" in da tudi ni čul piska njegove piščalke in da je vsled tega vozil z isto hitrostjo naprej, meneč, da je tir prost. Cul* je premikačevo znamenje „stoj“, toda že prekasno, ker lokomotive ni mogel več momentamno ustaviti. Vendar pa ni izključil, da premikač Bruschina ne bi bil dal znamenje ..počasi" in priznal, da je tudi mogoče vplivalo vreme, posebno močna burja na Bruschinovo svetilko tako, da je znamenjee ..počasi" on napačno tolmačil. Premikač Bruschina je trdil da je storil svojo dolžnost in dal vsa znamenja po službenih prepisih in dostavil, da je lahko pripisati slabemu vremenu, da strojevodja ni prav razumel oziroma ne slišal njegovega znamenja ..počasi".
Zaslišane priče so razbremenile oba obdolženca. Vlakovodja Reigel iz Trsta je sicer rekel, da je tudi on znamenje, dano od premikača Brusi liine razumel za ..naprej", a ne za ..počasi", vendar, ni trdil, da je bilo jedno ali drugo, dostavil je pa sledeče: Gospod sodnik, jaz vam povem, da tukaj in ne jeden ne drugi naših dveh obdolžencev kriv nesreče. Kriva na tem je jedina železniška uprava sama, ker ne da zadosti osobja na razpolago in proti našim službenim predpisom, tam k j or bi trebalo treh ali vsaj dveh oseb, nastavlja samo po jedno osebo. Tako je tudi v našem slučaju premikač Bruschina delal za dva. Premikanje je nevaren posel, posebno za zapenjača in to tembolj v takem vremenu, kakor je bilo v kritični noči. Zato pri tem delu naši službeni predpisi zahtevajo vedno dveh oseb, to je premikača in pa zapenjača. Kako naj je mogel Bruschina opravljati obe te dve službi ob hudi kraški burji in ob dežju in to v nočnem času, s svetilko v roki in s piščalko v ustih. Ne izključujem sicer da ni dal znamenje pravilno, rečem pa, da se mu ne bi moglo prav nič v zlo šteti če ga ne bi bil dal. Na jedni strani je moral paziti na znamenja, na drugi strani pa zopet gledati, kcdaj poskoči mej lokomotivo in vagon, da jih pripne skupaj. ()boje točno izvršiti mu ob onem vremenu ni bilo mogoče. In če bi bil on ravnal neprevidno, skočil mej lokomotivo in vagon, bi bil ostal na mestu mrtev.
»Sodnik, deželnosodni svetnik g. Silvester je oprostil oba obdolženca ter se v svojem obrazloženju res v glavnem skliceval na krivdo železniške uprave, ki varči z osobjem proti predpisom za vršenje železniške službe na škodo in v nevarnost v svojih uslužbencev, na drugi strani pa zahteva od teh slednjih točno vršenje njihove službe, tudi ne glede na predpise dane od njo železniške uprave same.
Z veseljem omenjamo tako razsodbo in izražamo svojo zadovoljnost, da je vendar tupatam kak sodnik, ki se ne postavlja kar a priori na stran železniške uprave in ki uvidi da so službeni predpisi več ali manj le pesek v oči javnosti.
P
RFIZNE STVfIRI
a
Gostinčarjev« trobilo „Naša moč“, vulgo »lažnjivi kljukec«, prinaša dne 25. junija t. 1. iz Zidanega mosta poročilo, v katerem ta-mošnji krščanski železničarji točijo krokodilove solze, ker si je župnik iz Širj pri obhodu ob Telovem naročil železniško godbo iz Zidanega mosta. Pravijo, da so se godci precej uzorno obnašali, boji se pa da njegova godba ni bila
bogu
všeč, češ da so
godci bogotajci. »Širški žifpnik je med železničarji precej priljubljena oseba — saj je bil večini železničarjev on nekdajni učitelj. Lansko leto so pustili klerikalni trobci g. župnika na cedilu, ker so se zadnji trenotek zbali radi svoje zmožnosti nastopiti pred javnostjo, pa so jo odkurili hitrih krač po gozdu. Prav naivno povprašuje pisec, jeli g. župnik plačal godce — kakor, da ne bi vedel, da imajo vsi godci eno lastnost, da namreč vprašajo v prvi vrsti za denar in po tem še-le za nebesa.
»Saj tako menda delajo tudi gospodje duhovniki. V tem so si pač vsi ljudje precej podobni posebno pa godec in fajmošter. Ta dva možakarja sta se nekoč pogovarjala v gostilni in godec prične pripovedovati gospodu fajmoštru, v kolikih stvareh da sta si oba prav sorodna. Rekel je namreč, tole: Gospod fajmošter, mi dva sva si v treh rečeh popolnoma jednaka in sicer: Oni, g. fajmošter, oži ve človeka na duši, jaz ga pa na-telesu, nadalje, »viža« in maša nista nikoli preplačane in konečno: godčeva »krava« in pa farška bisaga nista nikdar polne . . . In pobožni dopisnik še povprašuje, če je širski gospod župnik godcem kaj plačal in se mu zdi, da imajo godci en smrten greli, če so vzeli kako plačo, župnik pa druzega ee jim je plačal. Ljudje v klerikalnem taboru so res naravnost čudaki, /.ve od samih sinekur, ki vse slone na »veri«, godcu pa, ki seje par ur napenjal tam pri obhodu pa ne privoščijo niti krajcerja. Vprašajte te vrste ljudi, kaj vendar oni storijo zastonj v čast božjo . . . Gospod Gostinčar, kaj ne da, Vi gotovo zastonj oznanujete »sveti« klerikalizem. Le ne dvomiti o »dopadajenju« božjem nad vrlimi godci iz Zidanega Mošta.
Kako sodi klerikalni list o klerikalnih vodjih delavcev. »IKstorisch-politische Blittter«, znanstven list klerikalne stranke v Nemčiji, je pisal pred kratkim povodom dopolnilnih volitev v nekterih volilnih okrajih ki so se smatrali gotovim za centrum (t. j. klerikalna osrednja stranka), V teh okrajih so se upali katoliški delavci postaviti po robu fevdalnim kandidatom, čeravno nekako plaho in vsled tega brezuspešno. Reklo se jim je, da ne sme prevladati razredno stališče v stranki, ki je za vse stanove, in ne v najzadnji vrsti tudi za delavce toliko dobrega storila. Delavci to tudi sami vedo, in toraj ni izmed njih izšla misel na ta upor, temveč is mulili krogov kjer se dostikrat nahaja kandidat, ki je večinoma tudi uradnik delavstva. Nadalje piše omenjeni list:
»Samo stremljenje ni vedno vzrok, da se vsiljujejo ti ljudje, ki so večinoma prepričani, da so v stranki potrebni za razširjanje navdušenja za stvar. Večinoma so to 1 iudje, ki so zvedeni v vseh stanovskih vprašanjih, v drugem oziru pa še nepopolni elementi, ki še niso zreli niti za po/i/ika, niti za delavskega vodja, kakor se prav radi slišijo imenovati. Pravih delavskih vodjev imamo še jak malo. K temu je mnogo več treba, nogo samo nekaj agitato-ričnega delovanja in nekoliko vztrajnosti v zastopanju stanovskih zahtev. Zato je treba v prvi vrsti resnega odgojovalnega deta na njih samih, ter boljše spoznavanje stvarij in njih vzajemnosti«.
Nadalje izvaja list v omenjenem članku, da se more takemu nediscipliniranemu vedenju naproti toliko »zaslužni« stranki v okom priti le pod vodstvom izkušenih mož. Toda sedaj še nismo tako daleč.
»Nekteri, ki se imenujejo »vodje«, »vodijo« samo v agitaciji in agitatoričnem stanovskem zastopanju, toda moralično nimajo popolnega vpliva na množice. Mnogokrat celo opustijo odpraviti nesporazumljivost v zadržanju stranke, ter pripustijo da se razširja nezadovoljnost z obstoječimi razmerami, samo da si zamorejo pridobiti vpliv na stranko, pozivajo se na splošno nezadovoljnost «.
Nato svari članek nepopolne ljudi, naj se ne povzdigujejo brezmerno ter smatrajo ravnopravni duševnim velikanom. Znano je, da meni marsikateri dvajsetletni »tajnik«, da nastopa mnogo odločneje nego izkušen' vodja štiridesetih ali petdesetih let. »Mlade ljudi« je treba le le odgojiti, ter se ne mora prepuščati la posel njim samim, ker bi preveč pokvarili pred ko postanejo zreli.
Menimo, da veliki vodje klerikalcev že morajo poznati svoje »delavce«! Tuje tedaj črno na belem iz zanesljivega vira, da so klerikalni delavski vodje sami bedaki in klečeplazci. Kakšno mora biti še le stanje ubogih »krščanskih« delavcev, če se dado voditi takim bedakom in hinavcem !
Nesreče na železnici. V četrtek dne 8. julija zjutraj sta med postajama Laze in Zalog povozila na krišču na progi brzovlak, ki prihaja v Ljubljano ob 6'59 min. in ljubljanski poštni vlak delavca Toma Kraljiča, Gregorja Jelačiča in .Turja Brozoviča, vsi iz Selc, okraj Cirkvenica na Hrvatskem. Jurij Brozovič je bil takoj mrtev, Tomo Kraljič je umrl med vožnjo v Ljubljano. Jelačič -pa je umrl, ko je vlak pripeljal sem. Lahko telesno poškodovan je bil tudi delavec Pavel Lončarič. Preslišali so v neprevidnosti prihod prvega vlaka in zašli obenem, ko so se hoteli v zadnjem času umakniti, pod druzega, ki ga je v tem trenutku križal. — Na ljubljanskem državnem kolodvoru se je ponesrečil železnični delavec, 20-letni Jožef Avbelj. Dne 28. m. m. okoli pol 2. popoldne so delavci razkladali bukove hlode. Da bi dva sprednja voza nazaj potisnili, so spustili po tiru prazen voz. Avbelj je letel po tiru pred tem vozom, voz ga pa je dohitel in stisnil med odbijače. Strlo mu je prsi. Skočil je iz tira kake tri korake v stran, zavpil: „a, kaj bo pa sedaj", nakar se je nezavesten zgrudil in po preteku ene ure v deželni bolnici umrl.
Principijelno važna razsodba vrhovnega sodišča glede pojma „prometne nezgode11. Dne 3.
avgusta lanjskega leta se je soproga tovarnarja klobukov Karolina Sam vozila po dunajski mestni železnici od postaje Hetzen-dorf do Gupendorferstrasse. Ko je na tej postaji zapuščala svoj kupe, se je gospa prijela z jedno roko za rob odprtine vrat. V tem trenutku pa zdrčijo vrata in udarijo s tako močjo ob roko Karoline Saoc, da si jo je precej močno poškodovala. Gospa je po odv. Dru. Miki Fguersteinu vložila proti železničnemu eram tožbo na plačilo odškodnine, v znesku 3205 kron za bolečine in za stroške zdravljenja in je trdila, da je vsled močnega sunka, ko se je vlak vstavljal morala zagrabiti za rob ob odprtimi pri vratih in da so ravno vsled tega sunka in vsled viseče proge tudi vrata zdrčala. Trgovsko sodišče kakor tudi višje deželno sodišče sta razsodili, v smislu izvajanj zastopnika finančne prokure, češ da predmetna nezgoda ni nezgoda v prometu in da se to-žiteljici ni posrečil dokaz, da je nezgodo zakrivila železnica.
Iz tega, da je železnična pr ^a na do-tičnem mestu viseča se še n c more izvajati nikaka krivda železnice, ker je proga vendar uradno pregledana in nji sposobnost za promet potrjena. Ker sunek .d Lil ravno močen, kakor se je že v pravdi dokazalo, tedaj je tožiteljica morala paziti ila ne nastavi roke na tako nevarno lr^sto, kakor je ravno rob ob odprtini vrat. I «ažirji tako kolosalnega prometnega sredstva, kakor je ravno mestna železnica pa morajo pri vstopanju v vlak in pri izstopanji' še vedno bolj paziti sami na sebe, ker .-<• le na ta
način more omogočiti živahnost velikomest- j nega prometa, da železniškim uslužbencem ni treba nadzorovati potnikov v vsakem pogledu. Tožbi se iz navedenih razlogov ni ugodilo. Vrhovno sodišče je pa obedve razsodbi kasiralo in jih izreklo za pravno po-grešne, čeč da ni smatrali samo one do-godljaje za prometne, hi so se dogodili neposredno vsled pomikanja promet nega sredstva, kakor meni trgovsko sodišče, nego da ! je kot talie smatrati sploh vse dogodljaje, pripetivše se na onih napravah v neposredni zvezi s železniškim prometom, torej tudi vstopanje in izstopanje pasaži) jev in vse s tern dejanjem v ne posredni zvezi se nahajajoče naprave i)i odredbe ielaznišhega podjetja. V drugem razpravljanju je z ozirom na mnjenje vrhovnega sodišča, trgovsko j sodišče tožbi ugodilo, ker železnični erar ni j mogel dokazati krivde tožiteljice niti kake tretje osebe in ga je obsodilo na plačilo 516 kron in na povrnitev pravdnih stroškov.
Kaj meni papež o stavkali ? Ultramontani list »Trierische Landezeitung« omenja nagovor ki ga je imel papež Pij X. na romarje iz škofije Parma.
Omenjal je stavko zemljiških obdelovalcev, ki se je vršila preteklo poletje v Parmskem okrožju ter želel, »da bi slišali in raz-zumeli vsi njegov glas«. Opominjal je romarje, naj slušajo evangelij ter ne zaupajo istim ki drugače uče.
»Vedite da ponujajo krivi učeniki z laskavimi besedami dober uspeh in zboljšanje v materijelnem oziru in vam vzbujajo upanje na boljšo bodočnost, ter vas konečno za-puste s praznimi rokami, ko so zasejali med j vami neslogo in bedo, ter prinesli v družino J in državo nered in jo spravili celo do pre- | livanja krvi. Skušajo vas odvrniti od vere in vas odvračati od prejema zakramentov in izvrševanja službe božje, katero imenujejo prazno vero. Verniki se naj držijo naukov njih duhovnov, ki oznanjajo bogatim i in ubogim njih dolžnosti in skrbijo na ta i način najbolje za sot-ijalni mir. Drugače pa vaši sovražniki, ki pridigujejo stavke katere S oškodujejo bogate in uboge, katere razširjajo sovraštvo, ter opustošijo najljepše po- j krajine".
Gotovo je kaj neprijetno to mnenje ,,nezmotljivega" krščansko - socijalnim pripad- i nikom.
Zmaga kurjačev pri georgijski železnici v severni Ameriki. En teden je trajala stavka belih kurjačev georgijske železnice. Zmaga je popolnoma na strani kurjačev, ker je železniška družba v vseh zahtevah popustila. Veliko je pripomoglo k tej zmagi tudi občinstvo ki se je očitno strinjalo z zahtevami kurjačev. Vsprejeti so vsi radi stavke od- j puščeni kurjači. Orni kurjači (zamorci), ki j so med stavko opravljali službo, se odpuste, j
Železnica v atlantskem morju. Kakor je Amerika sploh domovina največjega tehnič- \ nega razvoja, Liko je tudi pri gradbi železnic, kar se tiče ogromnih in nenavadnih stavb, na prvem mestu. K drugim je prišla v zadnjem času še stavba s katero se ne more nobena meriti. Železniška proga na vzhodnem obrežju Floride se je podaljšala čez morje do mesta Key West, Takoj za Homstidom (Homstead), zadnjemu večjemu kraju na celini, se obrne proti jugo-zahodu čez koralne otoke, kterih je tam kar cela vrsta.
Po velikanskih jezovih in ohlokih se spenja čez morje od jednega koralnega otoka do drugega, ki so oddaljeni po 500 do 23.000 čevljev drug od drugega. Do sedaj je dogotovljen samo del od llomsteada do Knights Key, ki je dolg 64 angleških milj (okoli 103 km.), in je tudi že v obratu. Del te proge v dolgosti 14 milj je izpeljan po o blok ih in jezovih. Od Upnr Mateeumbc do Lo\ver Mateeumbc se je zgradil jez v dolžini 11.950 čevljev v katerem se nahaja 120 čevljev dolg vzdigovalni most, zarad ladij, ki tod vozijo. Od Lover Matecumbe do Long Key pa vodi 21.800 čevljev dolg jez. Med Long in Grassev Key, ki sta 19.000
čevljev vsaksebi, vodi najdalji obločni most v dolgosti 10.500 čevljev, ki preide na obeh koncih v trden jez. Zadnji del proge od Knights Key pa do Key West, ki se še gradi, je 47 milj dolg. Od teh 47 milj bode izvedenih 29 in pol po jezovih in oidokih. Ta del proge od Pigeona do Little book Key se bode spenjal čez najširji morski rokav v dolžini 22.900 čevljev. V tem delu proge se nahaja med Bahia Honda Key in \Yest Cumberland Key še en vzdigovalni most v dolžini 259 čevljev. Ta most bode za tamošnji promet velikega pomena, ker skrajša pot od llomsteada do Key West za dobri dve tretjini.
Delavci na progi (OberUelter) pozor!
Ravnateljstvo južne železnice Vam je na Vašo, dne 1. maja t. 1. predloženo spomenico, odgovorilo dne 19. junija t. 1.
Odgovor je tak — da ga ne mo« rete vzesi na znanje. Na vse Vaše glavno zahteve Vam ravnateljstvo odgovarja s kategoričnim ne. Če bi bilo ravnateljstvo le količkaj ponudilo, bi lahko razpravljali o temu: Nič ni nič! Nič pa je dober za oči in ne za želodec.
Od raznih krajev nam prihajaje pozivi, da skličemo demonstrativni shod za delavce na progi v Ljubljano, da se pogovorimo o nadaljnem postopanju.
Vto svrbo sklicuje po nalogu tajništva, Ljubljanska krajevna skupina, v
nedeljo dne IS. t. m. ob BO. uri
predpoldne v gostilniški vrt pri „Levu“, na Marije Terezije cesti v Ljubljani velik
demonstrativen shod
južno-železniških delavcev na progi
z dnevnim redom :
Odgovor ravnateljstva južne žel. na spomenico delavcev na progi.
Sodrugi!
* Kdor hoče, da bode ta za osodo delavcev na progi da odločilni shod sijajna manifestacija prizadetih delavcev, ta naj pohiti isti dan v Ljubljano. Le na ta način je mogoče imponirati gospodu ravnatelju Pichlerju.
Vsak delavec na progi naj takoj vloži prošnjo za prosto vožnjo, pa naj tudi navede vzrok, zakaj da gre v LjUbjano.
Na ta shod morajo priti iz vseh pokrajin tržaškega tajništva vsi pri= zadeti delavci. Kdor bode manjkal, ta zmanjša Vašo moč — katero še nikdar niste nikdar toliko rabili kot ravno sedaj.
Sodrugi!
Ne zaupniki — marveč vsi delavci na progah južne železnice, od Polstrave do Kormina, od Št. Petra do Reke, od Zidanega mosta pa do Dobrave, od Pragerskega pa inkluzivno do Maribora, vsi, prav vsi imajo dolžnost da se vde= ležijo te demonstracije. Vsi prevzamete tudi odgovornost za izvršitev tam storjenih sklepov.
Na svidenje toraj 18. t, m. v Ljubljani!
Živila delavska solidarnost!
£ Tajništvo žel. organizacije v Trstu.
Vršili so sc sledeči shodi
1 in zborouanja C
Dne 2. julija se je vršila v delavskem domu v ulici Boschetto 5, za konstituiranje koalicijska seja z dnevnim redom: 1. Konstituiranje koalicijskega odbora; II. raznoterosti. Navzočih je bilo deset članov koalicijskega odbora; dva sta bila službeno zadržana.
Pred razpravami o dnevnem redu razlaga sodr. Kopač namen in korist koalicije ter dokazuje nje potrebo v sledečih izvajanjih :
»Prigodi se večkrat, da hodi vsaka krajevna skupina svojo pot, kjer bi bilo potrebno skupno delovati v katerokoli svrho, ali pa rešiti važna vprašanja. Da omogočimo enotno postopanje, smo ustanovili koalicijo.
Ko postanemo zadosti močni, lahko sprejmemo, oziroma povabimo k sodelovanju tudi uradniško društvo in pa društvo mojstrov na progi.
Pri gibanju za zboljšanje stanarinskih doklad uslužbencem pa tudi ne smemo pozabiti na delavce, ki sploh nimajo stana-rinske doklade, da jim pridobimo vsaj večjo plačo. Nadalje moramo tudi na političnem polju delovati ako hočemo biti in ostati močni. Radi nabiranja strankinega davka naj bi se z našimi listi sklenile tozadevne pogodbe, kakor je to na primer na Dunaju z listom »Volkstribune«.
Na to se je prešlo k prvi točki dnevnega reda.
Izvoljeni so sledeči sodrugi:
.losip Kopne, predsednik :
Fran Bizjak, namestnik ;
Prostoslav Skobi, zapisnikar.
K drugi točki dnevnega reda izvaja sodr. Kopač med drugim sledeče :
Radi intervencij, bodisi pri ravnateljstvu ali kjerkoli, bi bilo dobro da se predloži vse koalicijskemu odboru, in kar ta ne more rešiti, odda tajništvu, kakor je n. pr. gibanje delavcev na progi. Vsled tega se tudi zapreči da se od dveh stranij V eni in isti stvari intervenira, brez da bi eden od drugega kaj vedel, kar se je že večkrat zgodilo.
Koalicijskemu odboru pa zamorejo poročati tudi tajnik in odbori posameznih krajevnih skupin.
Če se v koaliciji kaj sklene, bodo nje člani gotovo skrbeli, da se ti sklepi tudi izvrše.
Sodr. Bizjak omenja, da se še nahajajo ljudje ki so 10 do 15 let organizirani, a vendar so politično na popolnoma krivih potih. Posebno kadar so volitve, menijo isti da morajo za narodnjake delovati, ter ne pomislijo da si s tem le škodujejo. Temu se more le z zavednim in poučnim delovanjem v okom priti.
V tem smislu je govorilo še več so-drugov.
Sodr. Kopač poroča da bode meseca septembra sklican delavski odbor južne železnice. Radi tega je treba pripravljati in poučavati delavce na progi. Nadalje omenja, da se bode za vse v koalicijskem odboru Zastopane krajevne skupine priredila šola za delavce, kjer se bode poučevalo v vsem potrebnem, ker nam primanjkuje ljudi, ki bi
znali tudi kaj druzega nego samo upravne posle.
Sodr. Utendorfskj) priporoča prireditev govorniških tečajev in to ob enem z omenjeno šolo.
Nadalje omenja sodr. Kopač morebitno ureditev bolniške podporne blagajne, kadar je koalicija zadosti trdna. Tudi bode koalicija podpirala personalne komisije in delavske odbore v njih delovanju.
Konečno poroča govornik o gibanju južno-železniških delavcev na progi, ter naznanja, da so se odposlale okrožnice z odgovorom ravnateljstva južne železnice vsem krajevnim skupinam tržaškega tajništva, katere imajo nemudoma poročati tajništvu o storjenih sklepih. Če delavci na progi ne sprejmejo odgovora ravnatelja Piehlerja, bode sklican 18. t. m. manifestacijski shod v Ljubljano, kjer se bode sklepalo v nadalj-nem postopanju.	F.	S.
Dno 3. julija se je vršil v Ptuju občni zbor tamošnje krajevne skupine z dnevnim redom :
1.	Poročila: a) predsednikovo; b) blagajnikovo: c) kontrolne komisije. H. Poročilo tajništva. 111. Raznoterosti.
K prvi točki je poročal sodr. Rozman. Iz njegovega poročila posnemamo sledeče : Podružnica je imela en ljudski shod, 2 železničarska shoda in sicer 1 v Ptuju in 1 v Ormožu, 9 javnih društvenih shodov v Ptuju, 1 javen društveni shod v Ormožu in 10 odborovih sej. Članov ima krajna skupina 95 in sicer 21 Slovencev in 74 Nemcev ; po kategorijah se razdelijo 1 uradnik, 3 poduradniki, 2 strojnika, 1 prožni mojster, 3 vratarji, 9 ogibnih čuvajev, 14 prožnih čuvajev, 2 lampista, 2 nadpremikača, 4 premikači, 30 de-lavniških delavcev, 7 skladišnih delavcev, 17 prožnih delavcev in 4 vpokojenci. Člansko gibanje je bilo sledeče in sicer je bilo 5 članov premeščenih, 30 jih je izstopilo. V ime podpor je krajna skupina izdala 60 kron, centrala sama pa je ptujskim elanom dala podpor v znesku 100 kron.
Društvo je v poročifnT dobi od 1. julija 1908 do 30. junija 1909 imelo skupnih dohodkov 1391 kron 19 vin. : vseh izdatkov skupaj pa 1378 kr. 68 vin. : blagajniško stanje je tedaj 12 kr. .51 v. Na centralo se je odposlalo <>30 kron 58 vin., za list ,,Eiserbalmer“ 285 kron 16 vin., za. »Železničar,ja« 82 kron 88 vin. ; za hišni sklad 31 kr. 56 vin. ; za delegacijski sklad 15 kron 44 vin. ; vpisnina je znašala 14 kron 50 vin. Za delegacije sc je izdalo 80 kron, za agitacijo 30 kron : pisalni in poštni sroški so znašali 28 kron 24 v. blagajniška provizija pa 43 kron 42 vin.
Poročilo je bilo jednoglasno vzeto na znanje.
Pri drugi točki dnevnega rcfda so bili izvoljeni v odbor sledeči sodrugi in sicer predsednikom Ludovik Ileršič, podpredsednikom Josip Emeršič, blagajnikom Alojzij lilagar, drugim blagajnikom Josip Flicker, zapisnikarjem Josip Filrpass, njegovim namestnikom Henrik Kolman; v kontrolo sta prišla : Ivan Wwtschak in Matija Aype; knjižničarja sta: Ivan Šegola in Jurij Mar. Odborniki so : Spolenek, (Irvgorič, K oren in Lanij)redit.
K tretji točki dnevnega reda jo predaval sodr. Kopač iz Trsta o teoriji.
Pri zadnji točki se je poročalo glede osnoc Vanja filijalke konsumnega društva mariborskega v Ptuju. Bil je konečno sprejet tudi predlog da se menja društvena gostilna in se za bodoče društvo preseli v Zupančičevo gostilno.
Dno 4. julija se je vršila v Mariboru konferenca pomožnih pisarjev južne železnice. Po dolgi debati seje sklenilo predložiti ravnateljstvu južne železnice sledeče zahteve :
I. Stabiliziranje vseh onih pisarjev, ki v okrožnici štev. 3354j09. niso naznačeni, kakor tudi vseh onih pomožnih pisarjev in sicer po plačilnem redu katerega imajo sedaj pisarniški pomočniki in brez prikrajšanja dosedanje plače.
II. Vsi pomožni pisarji, ki imajo pravico na mesta pisarniških ekspedijentov, naj se pripustijo k izpitu in uvrstijo pod območje istih plačilnih norm.
III. Tudi one je stabilizirati kateri so pri zdravniški preiskavi vsled slabega posluha ali vida bili spoznani za nesposobne in imajo tudi zanje veljati sedanje norme.
Dne 4. t. m. se je vršil Ormožu v gostilni gospoda Haleha še precej dobro obiskan shod železniških ulužbencev kateremu je predsedoval sodr. Nakrst z dnevnim redom: I. Zadnje pridobitve železničarske organizacije. II. Raznoterosti.
Po običajnem pozdravu je podelil sodr. predsednik sodr. Kopaču besedo, ki je v enournem predavanju prav poljudno raztolmačil razvoj železničarske organizacije, njene boje in uspehe. Razložil je'tudi otežkoče ki ovirajo uspešnejše delovanje za materijalni in moralni izholjšek pripadnikov. Nešteto je število onih indiferentnih železničarjev, kateri se ne zavedajo svojih dolžnosti, in ki se svojo brezbrižnostjo oslabljujejo moč organiziranih tovarišev.
Naj večji sovražnik vsakovrstnega zboljšanja je delavec, ki ne zna tolmačiti potrebe organizacije in kateri mirno čaka da mu drugi napolnijo skledo.
Skrajni čas bi bil da se vsi železničarji oprimejo svoje stanovske organizacije v svrho izvojevanja boljše bodočnosti.
Če so bile koncesije, ki jih je pod pritiskom železničarske organizacije dalo železniško ministerstvo, tudi majhne, vendar dejstvo, da se je toliko doseglo, kolikor inoči je takrat imela organizacija.
Stara resnica je, da je pravica le problematične vrednosti tam, kjer ni moči. Če si hočete pridobiti več pravic, morate pomnožiti svojo moč. To pa pomnožite, z vsakim novim pristopom v organizacijo. Bodite složni, ker sloga jači in nesioga tlači. Živahno pritrjevanje je sledilo izvajanju sodr. govornika.
Pri točki »raznoterosti« se je oglasilo več zborovalcev k besedi.
Sodr. Kopač je pojasneval stavljena vprašanja, nakar je zaključil predsednik ob splošnem navdušenju shod, na kar se je vpisalo v društvo mnogo izmed navzočih.
I)ne 5. julija se je vršil v Pragerskem shod prožnih delavcev z dnevnim redom: »Odgovor južne železnice na spomenico prožnih delavcev in odnosni predlogi«. Poročal je sodr. Kopač iz Trsta, ki je tolmačil- odgovor južne železnice. Delavci odgovora inso vzeli na znanje, pač pa se je enoglasno sklenilo, da se 18. julija priredi v Ljubljani demonstrativen shod in da na istem storijo toza*devni sklep.
Dne 6. julija se je vršil v Mariboru izborno dobro obiskan shod, z dnevnim redom :
I. Odgovor južne železnice na predloženo spomenico prožnih delavcev in odnosni predlogi.
II.	Seja personalne komisijo na Dunaju.
K prvi točki je govoril sodr. Kopač, na kar so bili sprejeti sklepi analogni onim v Ptuju.
K drugi točki je poročal sodr. Scberbaum član personalne komisije z Dunaja, ki je v jedno-
urnem govoru raztolmačil pomen personalnih komisij za južno železnico in pozival navzoče, da se oklenejo tesneje svoje organizacije ter s tem povečajo moč personalnim komisijam.
Dne 7. julija je bil v Zidanem Mostu shod prožnih delavcev z istim dnevnim redom kakor v Ptuju. Sklenilo se je isto kakor na shodu v Ptuju.
Našim poročevalcem!
1. Piši razločno in jasno! Poseb imena in številke, ker rokopis ni uganka. Tudi ne moreš zahtevati od stavca, da še le ugane, kar bi moral gladko citati.
Piši s črnilom ! Oziraj se vendar tudi na zdravje drugih, ne samo na svoje. S svinčni kom pisani rokopisi kvarijo oči uradniku in stavcu.
3. Popiši snmo eno s/ran papirja! Ker na ta način se gotovo ničesar važnega ne izpusti.
4. Piši čisto slovenščino ! Ne pozabi, da je tvoj materini jezik slovenski, ter izpusii tuje besede, ki jih morebiti niti sam ne razumeš. Kako hi zamogel še le pričakovati, da jih drugi razumejo.
5. Poročaj samo to kar je za večino zanimivo ! Brez pomena je, če kdo poroča, da je dne 31. pretečenega meseca točno ob 8. uri 41 min. otvoril sejo sodr. ta ali oni, ker je bil predsednik .1. .). zadržan, ki prišel še-le k zadnji točki dnevnega reda, ter je zaključil sejo ob i). uri 11 min.
(j. Poročaj bralko in jedrnato! Povej v kratkih stavkih vse, kar je zanimivega, ker je veliko razločneje, kakor če kdo pri poveduje celo roparsko povest.
7. Ogibaj se žaljivih izrazov! Urednik jih itak mora prečrtati. Z mirno in stvarno besedo mnogo več opraviš, kakor z razburjenim zmerjanjem. Pomni, da spada urednik v uredniško pisarno in ne v ječo.
Š. Poročaj samo resnico! Ker je urednik za poročila odgovoren, moraš mu tudi omogočiti, da se sme zanašati na te.
9. Predelaj samostojno kar slišiš ali či/aš! Ne kiti se s tujini prerjem. Če najdeš kaj važnega v drugih listih, opozori na to urednika, ali pa mu pošlji dotični list, ker škarje in pop ima uredništvo samo. S tem si prihraniš sitno delo prepisovanja, kakor tudi — tatvine duševnega imetja.
10. Ne odlašaj od, pošiljanja rokopisov! Kar je danes še važno, je lahko jutri že zastarelo in brez pomena.
Če se na ta pravila oziraš, skrbiš obenem za list, da postane ved\io bolj zanimiv in da se vedno bolj vpošteva, ker ti vendar ne more biti vse jedno, ali ga kdo čita alj ne.
Pravovarstven oddelek.
Doznali smo, da nekteri člani še danes ne vejo kje in k e d a j t e r č e sploh morejo dobiti pojasnilo o pravnih s t v a r e h. Vsled tega dajemo še enkrat na znanje, ne samo članom, nego tudi vsem funkcijonarjem sledečo objavo z nujno prošnjo, da jo vendar enkrat vpoštevajo in se po njej ravnajo.
Vsem p. n. funkcijonarjem in članom javljamo da pogovori o pravnih stvareh vsled smrti g. Dr. (i. Fried-a niso izostali, ker ie ta posel po njem prevzel gosp. Dr. (i. H a r p n e r ter v to svrho prihaja vsak torek od 7 do 8 ure zvečer v p r o s t o r e p r a v o v a r-s t v e n e g a o d d e 1 k a, 1) 11 n a j, V./l., Z e n t a g a s s e št. 5. I. 11 a d s t r o p j e vrata štev. 17. Hane vled tega v njih lastnem interesu poživljamo, da se te prilike poslužujejo.
V, slučaju, da je na torek praznik, tedaj se li pogovori vrše dan poprej, v pondeljek.
Opozarjamo člane, da se te konference začno točno ob 7 uri zvečer in da prihaja vedno Dr. Harpner osebno, aii pa njegov namesnik Dr. Kat"z.
Ce se bodo sodrugi te prilike tako malo posluževali, kakor je bilo videti do sedaj, tedaj se za naprej opusti.
Ob jednem prosimo opetovano in nujno cenjene funkcijonarje krajevnih skupin, da v korespodencah glede pravnih slučajev in v prošnje za podporo ne mešajo nikakih drugih poslov, kakor na primer stvarij ki se tičejo organizacije, agitacije, upravništva in uredništva.
Ako na jedno polo papirja hočejo spraviti več pravovarstvenih slučajev, tedaj naj pišejo samo na jedni strani vsake pol pole. Isotako nujno prosimo, da se v vlogah glede pravnih slučajev ne naznani samo ime prositeljevo, nego tudi njegov službeni značaj in članska številka; nadalje tudi kratko in jasno poročilo o pravnem slučaju, kateremu je tudi prilo žiti vse dokumente ki so eventualno s pravnim slučajem v kaki zvezi, kakor na primer: vprašalne pole o nezgodi, odloki, pokojninski in provi-zijski dekreti itd.
Prošnje za podporo je natančno utemeljiti in navesti plačo in vse druge doklade, katere ima prositelj, in konečno tudi število otrok.
Ako se p. n. sodrugi tudi sedaj ne bodo ozirali na naše upravičene želje, tedaj izjavljamo, da ne mo= remo več odgovarjati na dopise, ki ne bodo upoštevali naših že Ija.
Z bratskim pozdravom
centralno tajništvo (pravovarstven oddelek) v. n. Dušek.
8Bg«ggMmBMg.8MSgS«g!!MMg
nabiralci podpisou za peticijo,
pozor!
Oni železničarji, ki so bili od centrale poverjeni, ali so prevzeli svojevoljno nalogo, nabirati nied svojimi tovariši podpise za peticijo avstrijskih državnih železničarjev, glede socialnega zavarovanja, so prošeni, da se požu-rijo, podpise čimpreje skupijo jih pošljejo takoj centrali, da jih pripravi za predložitev državni
zbornici.
o	• v” • • g
železničarji /
Zahtevajte v vseli gostilnah, kavarnah in brivilicah strankine
. V’
i i st(1 kake >r: j^elejfničar in Trdeči prapor,
PRIPOROČILO Sodrugom, ki prihajajo v Ljubljano
se priporoča
Restavracija „INTERNATIONAL"
ob Resljevi cesti št. 22
v neposredni bližini južnega kolodvora
Vedno sveže pivo, dobra dolenjska vina. kakor ludi gorka in mrzla kuhinja
na razpolago je lep senena! urt s kegljiščem in vsi slovenski ter nemški in ilaljanski de* lavski listi.
Nm prijazen poset vabi
Marija Petrič
restavraterka
PREonRznflniLD.
Organizirani železničarji v Ljubljan
prirode
početkom meseca avgusta v ljubljanski c količi
Ueliko gozdno veselico
na kar opozarjajo vse druge organizacije.
Natančni vspored objavimo v eni prihodnjih številk.
Eksekutiva ljubljanskih železničarjev.
Kavarna INIONE-Trst
Ulica Casenna in ulica Torre 15 i unča —= Napitnina je odpravljena. =—
Velika zbirka političnih in leposlovnih revij in časnikov v vseh jezikih, mzr—
Izdajatelj in odgovorni urednik Josip Kopač. Tiska Dragutin Prior a v Kopru.