Državni zbor. Brezobrestna posojila za prenovitpv okuženih vinogradov. Vsled državne postave z dne 28. marca 1892 mora država posameznim deželam toJiko brezobrestnih posojil dajati, kolikor daje dotična dežela. Štajerska je n. pr. dovolila za 1. 1901 160.000 kron, toliko je dala tudi država; skupaj se je toraj razdelilo v tekočem letu 320.000 kron. Prošnjikov se je oglasilo nad 1200, vslišanih je bilo nad 700, okoli 500 prošenj se je moralo odbiti zbog pomanjkanja denarja. Posamezni prošnjiki so dobili poprek po 212 gld. (424 kron) brezobrestnih posojil. Od leta 1893, kar se delijo brezobrestna posojila, je bilo odbitih nekaj nad 2000 štajerskih prošnjikov. Mnogoteri vinogradniki, katerim je trtna uš pokončala vinograde, vsled tega niso bili v stanu, vnovič nasaditi svojih vinogradov. Pa tudi svota, ki se daje za prenovitev enega orala vinograda: po 200—250 gld. (400—500 kron), je veliko prenizka. Kajti navadno se računajo stroSki za prenovitev enega orala vinogradov na 800—1200 gld. (1600-2400 kron). Da se tem neprilikam pride v okom, je poslanec Žičkar dvakrat predlagal v štajerskem deželnem zboru, naj deželni zbor zahteva od vlade, da spremeni zgoraj imenovano postavo z leta 1892 v tera smislu, da bi smela država dajati več brezobrestnih posoiil za prenovitev po trtni uSi pokončanih vinogradov, kakor jih daje dežela. Toda za vinogradnike preskrbni nemški poslanci so vsakokrat glasovali proti temu predlogu! Zato je poslanec Zičkar ponavljal isti predlog trikrat v državnem zboru, dokler se je stvar popolnoma ugodno rešila v seji državne zbornice dfae 18. decembra t. 1. V^norejski odsek je sprejel ta predlog; vlada se je nekaj časa obotavljala in upirala, dokler je tudi privolila v to važno sprem*1'"'¦«-• r: .st^-.A *. Ar.» 28. rnarca tS92. VinorV ¦.lto spch- membo ne le oam>j u :<:;%* */.i- *a, ker ima rtr va več denarja, kakor dežela; temveč zategadelj, ker od vinogradov dobiva > večji dohodek, kakor dežela. Državi t,e mora od vinogradov odrajtati zemliiški davek: zraven pobira tudi zavžitni davek, med tem, ko dobiva dežela samo le doklade na zemljiški davek. Kakor sem omenil, prišla je ta zadeva v razgovor v državni zbornici dne 18. decembra, to je v zadnji seji tega leta, ko se je imelo rešiti še mnogo drugih postavnih načrtov. Kot govornika sta bila za sprejem te postave oglašena poslanca: Kuhsehelm (dekan na Nižjem Avstrijskem) in Zičkar. Na večstranski pritisk sta se pa obadva besedi odpovedala, da se postava prej skene, kar se je tudi brez ugovora zgodilo. Ce se našim poslancem še posreči dognati odpravo vinske klavzule z Italijo ter zavarovati naša vina pred sleparijo z napravljenimi vini, se bo sčasoma našim vinorejcem zopet dobro godilo. Kmetijske zadruge. Dne 18. decembra se je sprejela postava o kmetijskih zadrugah. Da postane pravomočna, treba še ji je najvisjega potrjenja, o katerem pa ni dvomiti. Sedaj se slišijo vsakovrstne sodbe o nasledkih te nove postave. Tako piše vrli »Narodni Gospodar« St. 23: Da se je trgovinski duh doslej tako malo pojavljal med naSimi kmeti, bil je obžalovanja vredea nedostalek, kateri je ostal še izza časa naturalnega gospodarstva. Sedaj pa se bodo razmere tudi v tem spremenile, kajti v kolikor kmet svoje pridelke postavlja na trg in kupuje za gospodarstvo potrebne predmete, je v istini tudi «trgovec.« Z zadružnim delovaniem se je še malemu kmetu ustvarila možnost, one pripomočke izdatneje uporabljati v svojem gospodarstvu, katerih se že davno z dobičkom poslužuje veliki obrat (promet). Zajedno (ob enern) z olajšanimi pogoji dobivanja, zrastla je tudi potreba po takih gospodarskih pripomočkih. Ta pomnožitev polrebe pa je, kakor je videti, vzbudila pozornost in pač tudi zavist nekaterih trgovcev na drobno. Toda to je čisto kmetijska zadeva, ker niao k vzrokom te prikazni trgovci nič pripomogli. Sprijazniti se bodo morali torej s tem pojavom. To se jim bo s tem olajšalo, da bodo n.stle vsled zboljšanega gospodarskega stanja kmetske potrebe in tudi njegova kupovalna moč. Posredno bodo torej tudi trgovci r;a dežeii dobivali upravičene prednosti in okreplje v zadružnega gibanja. f-- «tiiir'-- ""'•* ¦ Pris olajšave. Brez vsakega nasprotovanja je zbornica sprejela zakon, po katerem so pristojbin prosta vsa posojila dežel, okrajev, občin in drugih avtonomnih zvez. • Za prospeh kmetijstva. Vlada je pač imela vedno dovolj denarja, da je podpirala podjetja trgovcev in fabrikantov, a za kmeta ji je vedno manjkalo drobiža. Letos se je vendar posrečilo kmetckim po«lancem. da se je svota 4 milijonov kron določila za podpiranje kmetijskega stanu. Malo sicer, a počasi bo že več. Zadnja seja. V zadnji seji dne 18. dec. se je sprejela postava o kmetijskih zadrugah v tretjem braoju. Poročevalcu g. Povšetu so innogi poslanci izražali zahvalo za njegov trud in in veliko zanimanje za kmečke koristi. Ime PovSe ostane pač vedno tesno zvezano s kmetijskimi zadrugami. Pri razpravi o zboljšanju plač avskultantom in zasebnim uradnikom se je zglasil za besedo tudi dr. Ploj. Izmej slovenskih poslancev še je nadalje pri tej priliki govoril liberalec Plantaa ter v eni in isti sapi želel stnrt državni zbornici in zahteval od nje vsprejetje zakona za slabo plačane uradnike. Poslanci so občudovali njegovo dolgo brado, a se smejali njegovi duhovitosti. Finančni minister pa je izjavil, da postave ne bo predložil v potrjenje, ker nima denarja za zvišanje plač. Za višje uradnike pa jih je pred leti imel. Predsednik je po dovršenem dnevnem redu zaključil zbornico ter želel poslancem vesele božične praznike ter srečno novo leto. Ptojska okrajna sodnija. Posl. Žičkar in tovariši so se pritožili o vodji zemljiške knjige v Ptuju s sledečo interpelacijo: Ko se je pred nekolikimi dnevi predložil vodji zemijiške knjige pri c. kr. okr. komisiji v Ptuju izvleček glede vložkpv 207 in 235 v katastralni občini Šikola, se je ta branil izvleček sprejeti. Spis je imel narareč slovenski napis: »Izvleček«. Tudi prve tri vrste so bile napisane v slovenskem jeziku in sicer: »iz zemljiške knjige ces. kr. okrajne sodnije v Ptuju glede vložkov št. 207 in 235 katastralne občine Šikola.« Da se je moglo izposlovati legaliziranje, treba je bilo spis še prestaviti na nemški jezik. Opomniti pa se mora, da vodja zemljiške knjige tega ni storil iz kake mržnje proti slovenskemu ieziku. Nikakor ne! Ampak izrecao je sam povedal, da je dobil ukaz z višjega mesta. Dodati je Sa tudi trjjba. da '•¦o,*ndi v 7o^»ij;«u; Uriijgi omenieni številki vpisani v slovenskem jeziku in da je Sikola popolnoma slovenska občina. Tako za slovenski jezik sramotilno postopanje nam ne more biti dobrodoslo. Zaradi tega vprašamo gosp. pravosodnega ministra: 1. Ali }e voljan, se poučiti, odkod je prišel oni »vižji ukaz«, vsled katerega se slovenski izvlečki iz zemliiške knjige pri okr. sodnijah v slovenskem jeziku ne smejo legalizirati? 2. Ali je voljan potrebno ukreniti, da ae ta »višji«, popolnoma nezakoniti, slovenski narod žalefii »ukaz« takoj razveIjavi ?