28. Številka. V Trstu, v soboto 8. aprila Tečaj „E D I M O S T" uhaja d t »k rat nt teden, Tinko srsdo In soboto oh 8. ori zjutraj. „Edinost" stane: m vse leto gl. 6.— ; izven ATit.fl.— gl. polu let« „ S.—: „ „ 4.50 „ ■s Četrt leta . 1.50: „ „ 2.25 , Z „Novičarjem" vred: za t«e 1' to gld. 7.— „ pol leta „ 3.50 u četrt „ m 1.75 Posamične Atevilke se dobivajo t pro-dajalnicah tobaka t Trstu po fc nov., t ftorloi in t AJdovičinl pn • nov. — „Novlčar" pa po 2 nov. EDINOST Oglasi in oznanila M račane po 8 noT Travica t petitu; ta naalOTS t debelimi črkami ne plačuje prostor, kolikor bi ga obaeglo navadnih vratio. Poslana, Javn« zahval«, osmrtnic« itd-ae račune po pogodbi. Vsi dopisi se pošiljajo uredništvu Piana Canerma it. 2. Vsako pismo mor« biti frankovano ker nefrankovan« se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije in ins«r«t« preloma upravnlitvo P lana Caaerma St S Odprte reklamacije o proste poStnlnf. Le v delu je naša rešitev! V članku svojem »Pred volitvami" omenjali smo nekaterih velevažnih predlog, o katerih bode razpravljati bodočemu deželnemu zboru tržaškemu. Rekli smo — in to naglašamo posebno tudi danes —, da že miHel na te važne zadeve morala bi vspodbuditi naše voliloe, da samozavestno posežejo v predstojeći volilni boj, da si izberejo svojimi zastopniki take može, ki bodo umeli braniti gmotne koristi okolice in zajedno tudi narodne koristi vsega slovenskega življa tržaškega. Do energičnega, odločnega in samosvestnega izvrševanja svojih volilnih pravic pa jih sili tudi okolnost, da se pojavi nezadovoljnosti mej vsem prebivalstvom, bres razločka narodnosti, kažejo na vseh straneh, da predobiva po takem čim več podlage nada, da se zruši pogubno gospodstvo stranke nestrpnežev — seveda: ako le hočejo tako, odkritosrčno hočejo, vsi tisti življi mej našim prebivalstvom, kojim je v resnici do tega, da se ublažijo pogubo-nosna nasprotstva ter da se pogasi lojalno čutstvovanje požigajoČi zubelj, ob katerem so vspevala le izdajalska, protiverska in človekoljublju in resnici nasprotujoča načela. Vse to smo že naglašali sto in sto krat. a dolžnost nam je naglašati to zopet in zopet, zlasti ▼ teh važnih in odločilnih trenotkih. Mnogi se čudijo našemu „optimizmu", veleči, da bi nas bile morale po-učiti dolgoletne skušnje, da so prazne vse take nade v preobrat v imislu — pravice; prazne, dokler se ne izvrše važno osebne premembe v krogih, stoječih na čelu tej deželi. Kdo bi bil tako drzen, da bi hotel preži-rati ali tajiti te žalostne skušnje P Takega čudaka moral bi zadeti zastoeh vsakega poštenega in iskrenega Slovenca. Zato pa priznavamo kar brezpogojno, da temčrno, ledom ni toliko zameriti, ako zdva-jajo in se nočejo lotiti Sisifovega dela. Osirajoč se samo tja gori v višine družbe Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko. t te^oati •v mimk ]• aoi« PODLISTEK. Božič na Angleškem. (Iz W. Irvinga „knjigo črtic" preložil V.) IV. Obed na sveti dan. (Dalje.) K tomu obedu vabili so na« bardski glasovi, kajti stari harfenist je sedel na stolu poleg kamina ter obdelaval svoje godalo z dosti večjo močjo nego li blago-glaenostjo. Gotovo še nikdar božična miza ni imela okrog sebe takih veselih in dobrodušnih obrazov; tisti, ki niso bili lepi, bili so vsaj srečni, in sreča take nelepe obraze dostikrat dela prijazne. Po mojih mislih je stara angleška rodbina baš tako vredna proučavanja, kot zbirka Holbeinovih slik ali bakrorezov Albrehta Durerja. Iz nje se človek lahko dosti nauči za starino-slovje in poznavanje obraznih potez. Morebiti prihaja to odtod, ker imajo ti ljudje vedno pred vabo vrste rodbinskih slik, s katerimi bo napolneni gradiči tega otoka; toliko jo gotovo, da se te čudne starinske poteze čeutokrat zveBto ponavljajo v teb starih črtah. Sledil sem staremu rodbin- Primorske, kjer je moč in upliv, morali bi zares obupati in malodušno odložiti orožje, ali pa — kakor pravi fatalisti, nepremično verujoči v svojo usodo — pričakovati boljših in milejših časov. Z ozi-rom na skušnje minolega desetletja, poučujoče nas, da nas primorske Slovence smatrajo še vedno za državljane druge, ali morda celo tretje vrste, se ne smemo čuditi, da je marsikdo izgubil vero v boljšo bodočnost: vsaj za toliko časa, dokler od tam gori, iz sijajne prestolnice države naše, ne popihne krepka, sveža sapa, ki očisti nezdravi zrak po Primorskem. In vender je trdno naše prepričanje, da bi grešili zelo, ako bi roke križem držeč in leno pričakovali teh boljših časov. Kajti pomisliti moramo, da mijazmi (kužnice,) ki se Sirijo iz nam nasprotnega tabora, glojejo neprestano na našem narodnem organizmu in bi nasprotniki s podvojenimi silami porabili vsak trenotek nedelavnosti naše, da prej ko prej dosežejo svoj cilj, to je tisti trenotek, ko ugasne za vedno poslednja iskra narodne samozavesti slovenske v mestu tržaškem in po njega o k o 1 i o i P!! In kaj nam more pomoči ostra in sveža sapa potem, ko je že prepoznoP Ne preostaja nam torej druzega, nego — delo in zopet delo! Želeti je pač, da pride preobrat od zgoraj doli; a v tem moramo biti soglasni vsi slovenski rodoljublje, da treba vztrajno delati na to, da pride ta preobrat kolikor mogoče hitro. Ali leno čakati tega trenotka, utegnilo bi postati usodepolno za narodno bodočnost našo ; in zato se moramo kar najodločneje upreti nazorom onih, ki menijo, da bi se Slovenoi morali kar poskriti v dupline, dokler nas ne ivabi na dan kaka sveža, ugodna sapa. Te dobre dušice pa ne mislijo na to, da lahko poginemo po- pred v tistih duplinah — —---- a mrtvih ne more probuditi k življenju nikaka sapa. Pa še ne- skemu nosu nekje skozi celo galerijo slik; legitimno ga je podedoval rod za rodom, skoro od tistega časa, ko so si Normani osvojili Angleško. Nekaj takega opazilo se je lahko tudi v častni družbi, ki sem jo imel okolo sebe. Marsikateri obraz so je vidno ohranil iz prastarih časov, poznejši rodovi so ga le posnemali ; vmes je bila zlasti majhna deklica mirne nravi, upognenega rimskega nosa in starofran-kovskega, kislega obraza, velika ljubljenka squireova, ker je bila, kakor je pravil, skozi in skozi Bracebridgica, prava podoba jednega njegovih prednikov, ki je veliko veljal na dvoru Henrika osmega. Župnik je pred obedom molil molitev, ki pa ni bila kratka, kakor jih navadno denašnji nelični čas pošiljamo k Bogu, marveč dolga, lepo vezana in sestavljena, i> stare šole. Za tem je nastal premor, kakor bi nekaj pričakovali. Kar z nekakim hrupom stopi v dvorano dvorni hišnik, za njim pa na vsaki strani jeden strežnik — z veliko svečo; on sam je nosil srebrno skledo, na kateri je ležala velikanska svinjska glava, z rožmarinom okrašena in citro no v rilcu. Z veliko spodobnostjo postavil jo je na zgornji konec mizo. Tisti hip, ko je sprevod ustopil, zabrenkal je kaj moramo pomisliti, namreč : da tejioatre sveže sape ne pričakamo nikdar, ak&.je ne vzbudimo mi sami. Kajti tudi za nas velja pregovor: da pečene piške ne prilete nikomur do ust kar tako same po sebi. Še le potem, ako bodemo trkali in zopet trkali ter se oglašali pri vsaki priliki ; ako bodemo z dejanji dokazovali, da smo tu in da hočemo tu ostati; le tedaj, ako bodemo izjavljali na glasen način, da ne odstopimo od svojih pravic ni za las — še le potem postanejo višji krogi pozorni na nas in nas bodo jeli poštevati. Seveda da ni lahek tak boj, ali pravo idejalno rodoljubje pomore nam gotovo srečno prebiti te kritične čase in neprijazne odnošaje. Id čemu bi se vedno ozirali le tja gori, v višine uradniške hierarhije, kakor se ozira v strahu trepetajoče dete do milega obraza drage mu matere P! To ne bi bilo ni možko, ni praktično. Menenje naše je, da se moramo ozirati tudi okoli sebe. Mi smo prepričani, da dosežemo marsikaj, ako bodemo umeli motriti življenje, rasvijajoče se okoli nas, ako si vemo razlagati srčne udarce javnega menenja, menjajoče se tako, kakor se sploh menja vse na tem svetu. Praktičnih vidnih vspehov sicer res ni pričakovati v obilnosti, dokler nam od zgoraj doli brije mrzlo-ledena, mo-rilna sapa; ali za nas je pridobljeno mnogo, ako zvatrajnim delom, nikdar o m a h u j o č i m i n a p o r i, ohranimo mej nami čvrst in zdrav duh» ako si ohranimo in utrdimo značaje, ki postanejo prav gotovo, ka kor hitro potegne milejša sapa, kristalizu-joča točka, okolo katere se bode potem zbiral preporojeni naš živelj. O da, mi čakamo lahko Se nekoliko let, a to čakanje nara ne sme biti doba zdvajanja in iz tega izvirajoče nedelavnosti in lenobe, ampak doba vztrajnega narodnega dela v ta namen, da ohranimo in zagotovimo glavni pogoj prihodu boljših časov: z d r a v i n harfenist tuS, na to pa je mladi oxfordski dijak, vzpodbujen od squirea, s silno smešno reBnobo v obrazu, zapel staro pesem, koje prva kitica se je glasila tako-le : Caput apri defero, Redens laudes Domino. Prinesel svinjsko sem glavć, Z zelenjem vso olepšano, A zdaj zapojte vsi glasnć, Qui estis in convivio. Dasiravno sem bil pripravljen, da bodem priča marsikatero teh malih poseb-nostij, ker sem poznal navade svojega gostitelja, priznati moram vender, da sem se nekoliko začudil nad veličastjem, s katerim je ta nenavadna jed prišla na mizo. A kmalu sem zvedel iz razgovora s squireom in župnikom, da to pomenja prinašanje svinjske glave, jedi, katera je prejšnje čase na božični dan z veliko slovesnostjo moj petjem in godbo prihajala na mize imenit-nikov. „Jaz ljubim to staro navado", dejal" je nquire, „no samo, ker je že sama na Bebi slovesna in prijetna, marveč ker je bila upeljana v zavodu oxfordskem, kjer Beni bil vzgojen. Kadar slišim staro pesen, spomnim so zopet tistih časov, ko som bil še mlad in življenja vesel — ponosito staro in nookužen duh mej nami samimi. To pa se da doseči le z neprestanim delom: v borbi se krepe značaji, v borbi se vzgajajo junaki, v lenobi pa — babe. Zato pa vam kličemo, dragi rojaki : proč s fatalizmom, proč s tisto prazno vero v usodo! Nadaljujmo boj na vsej črti — tudi tam, kjer nam za sedaj ni pričakovati ugodnega vspeha! Delujmo neprestano, da se ohranimo aveže in čvrste, da bode duh naš čil in zdrav: kajti delo znači zdravje in življenje! Udeležujmo se javnega življenja povsodi, kjer se le da, branimo svoje pravioe ne-ustraSeno, če treba tudi proti krivični n a d m o č t! Le zdvajati nikar t Ker pa je volilna pravica na odličnem mestu mej politiškimi pravicami našimi, poslušujmo se je v najizdatnejši meri! Pripravljajmo se za predstoječn volitve kakor junaki, ki so si zvesti svoje zmage! Ta poziv velja tako okoličanom, kakor meščanom. T n d i meščanom! Tudi oni naj se pripravijo, da vržejo, če treba, težo svojega glasu na tisto stran volilne tehtnice, kakor bodo svetovali razumni rodoljnbje slovenski! Na delo — v delu je življenje! Finančne razmere na Primorskem. (Govoril posl. dr. M. L a g inja v 206. Heji državnega zbora dn6 28. februvnrja t. I.) (Dalje.) Visoka zbornica! Rad priznam, da teh milijonov ne plačujejo sami Hrvati in Slovenci, ampak da participirajo pri teh dajatvah tudi davkoplačevalci drugih na-rodnostij, to pa ne preminja stvari nič, kajti nasproti državi zmatrati je Primorsko kot jedno kronovino. (Posl. Burgstaller: Ne!) Prosim, gospod kolega, troje avtonomnih uprav, troje korporacij, a jedna kronovina, kolikor je meni znano. (Posl. dvorane v zavodu — in sošolcev svojih, v črnih plaščih. Marsikateri je sedaj že pokopan — siromak !■ Miza je bila v pravem pomenu be-sepe preobložena z jedili, kazoč v tem časi, ko so vse shrambe prenapolnjene, podobo selske obilice. Posebno mesto od-kazano je bilo častitljivi goveji ledveni pečenki ; tako jo je imenoval moj gostitelj ter pristavil, da je to znamenje stare angleško gostoljubnosti, ki dobro priBtuje ter vzbuja razna pričakovanja. Več jedil je bilo na poseben način okrašenih in ti okraski so se bržkone nanašali na stare pripovedke; ker bi pa ne bil rad veljal za radovedneža, nisem hotel dalje popra-šovati. A no morem si kaj, da bi ne omenil paštete, krasno odičene s pavovim perjem, katero je sestavljalo rep te živali ter osen-čovalo velik del mize. Nekako obotavljajo bo priznal je squire, da jo to fazanova pašteta, dasiravno bi prav za prav morala biti pavova ; a lotos so pavi tako pričeli poginjati, da se ni mogel odločiti, katerega dati zabosti. Ko je bil prt vzet z mize, prinesol jo kletar veliko Hrobrno posodo jumotnega in čudnega dela ter jo postavil pred squi- Burgstaller: Ne !) Jaz na jugu cesarstva nisem nikdar slišal govoriti o drugi kro-□ovini kakor o Primorski. (Posl. Burgstal-ler: Ne, to so tri kronovine.) Prosim, to so tri avtonomne skupine in v političnem zmifllu jedna kronovina. To pa ne upliva na vkupnost kraljestev in dežel, niti na dolžnosti visoke vlade nasproti naši deželi. Velik razloček pa se pojavi, ako so vprašamo, kaj imajo Hrvati in Slovenci na Primorskem od tega, da so z davki tako neprimerno hudo obremenjeni. Pripoznali bodete, gospoda moja, da ako se upoštevajo samo neposredni davki in tiste posredne davščine, od katerih imajo avtonomne korporacije pobirati priklade in katere nosijo državi čez 7 milijonov, mora biti to za prebivalstvo velikansko, neznosno davčno breme. Staviti si moramo torej vprašanje iu nanje odgovoriti, ali ima naše prebivalstvo za to, kar plačuje, kake koristi in kakšne, ali se napravljajo kake investicije in kakšne, ali ima pravično in modro administracijo. V tem oziru dovoljujem si opozarjati na svoj govor z dne 15. decembra 1. I., kjer sem nekoliko govoril o naši politični upravi. Da je politična uprava pri nas slaba, o tem sem v dno duše prepričan in mislim, da sem to v omenjenem svojem govoru dokazal 8 premnogimi dokazi. Da tudi pri pravosodju niso nič boljšo raimere, dokazal sem v svojem govoru dne 16. t. m., kajti navajal sem — naj se reče, kar se hoče — sama fakta in žal ne vaeh. Da se imenujejo za Bodnike ljudje, ne-smožni našega jezika, to se je že večkrat povedalo; da so na pr. pri okrajnem sodišču v Vodnjann t Istri . . . (Podpredsednik Clumecky : To je z davčnim provizorijem najbrž tako malo v zvezi, da ne morem dopustiti, da se o tem govori.) — Dovoljujem si omeniti, da se posvetujemo o budgetnem provizoriju, torej smem gotovo dotakniti se vseh pojavov javnega iivljenja in vseh področij. Omenil bom torej le na kratko, da nekatera okrajna sodišča v Istri v hrvatskem deželnem je-siku .... {Podpredsednik Clumecky: Prosim, uradni jezik pri isterskih sodiščih pač ne Bpada sem. — Ugovor na desnici. — Posl. Brzor&d: To spada vender k splošnemu političnemu položaju! — Posl. Vašaty: Saj je vender generalna debata; — Podpredsednik Chlumecky : Generalna debata o budgetnem provizorju, ne pa o uradnem jeziku okrajnih sodišč.) Zaključim torej ta svoja izvajanja •/. isjavo, da mi primorski Hrvati in Slovenci nismo dobili v nobenem področju od nobenega ministra nič ugodnega aH koristnega, niti v gospodarskem, niti v dušovnem pogledu, zato pa, dokler bo v veljavi ta •istem, nam je absolutno nemogoče, dovoliti visoki vladi niti provizornoga, niti de- rea. Vse jo je pozdravilo z veselim vzkri-kom, kajti to je bila o božičnih slovesnostih toli sloveča „wassail-bowle". Squire jo je Bam pripravil; bila je to pijača, katero je znal squire posebno spretno zmetati in na to je bil jako ponosen, trdeč, da je njeno pripravljanje preučeno in pre-zamotano za razum navadnega strežnika. In res je moralo pivcu srce igrati od te pijače, kajti sestavljena je bila iz najmočnejših in najboljših vin, močno dišeča in oslajena, in opečena jabelka so plesala po njenem površji. Staremu gospodu se je ves obraz svetil notranjega veselja, ko je mešal ta velikanski vrč. Dvignivši ga k ustnicam, vsem prisotnim prisrčno želeČ vesele božične praznike, poslal ga je do vrha polnega okolo, češ, naj vsakdo po stari navadi posnema njegov izgled, imenujoč ga „stari vir dobrohotnih čuvstev, pri katerem se arečavajo vsa srca." (Dalje prib). finitivnega državnega proračuna. (Poslanec Pernerstorfer : Niti s svobodo govora, niti brez svobode! — Poslanec Brzor&d: Svoboda govora je popolnoma nova iznajdba!) In ker se posvetujemo o davčnem provizoriju, bodi mi dovoljeno, da na kratko povem, na kakov način se pri nas iztirja-vajo davki in davščine. Da bi hotel to natančno popisati, moral bi govoriti v materinskem svojem jeziku, ker nemški jezik nima za to primernega izraza. Mislim, da se to, kar je častiti tovariš iz Gališke povedal xa svojo deželo, še primerjati ne more dogodbam v Istri. Meni je to povsem umevno. Ako naš upravni sistem quoad finance se neče ali ne more ozirati na tako veliko kronovino, kakor je gališka, in ne upošteva toliko velike stranke, kakor je poljska, potem moram kot sin naroda, ki je v jedni in isti monarhiji razcepljen v dva dela, kot Hrvat, čigar narod je bil doslej v tem oziru močno zanemarjen, govoriti samo kakor ovca in ne kakor lev. Primerilo se je, visoka zbornica, da je imela Istra prebiti cele perijode slabih letin, da je bila vsa produkcija vina uničena, tako, da ni bilo misliti na plačevanje davkov, ker kmetski ljudje niso imeli niti, kar je bilo treba za življenje. Taka peri-joda je začela 1. 1850. in jo trajala do 1. 1875., torej celih 25 let. Kakšni davčni zastanki so se v tej ddbi nabrali, si je lahko misliti. Prebivalstvo je tudi res prišlo v roke oderuhom. Morda v Avstriji ni samo pri nas tako, ali o resničnosti moje trditve se prepričate, če Vam povem, da bo še dandanes v Istri na malih kmetskih posestvih intabulirani kapitali, noseči po 16 odstotkov (Čujte! Čujte!) in da so obresti po 8, 10 ali 12 odstotkov navadne. Naposled so prifila boljša leta. Prebivalstvo je upalo, da si nekoliko pomore, a godilo se mu je, kakor bolnemu organismu. Kdor po dolgoletni bolezni jame okrevati, temu treba, da se nekaj časa varuje i neguje in da uživa boljšo hrano, dokler si opomore. Ta iati zakon velja tudi v gospodarskem življenju. Čim pa je bila boljša letina, začeli ao davčni organi vršiti svojo dolžnost. Reklo se je: zdaj imajo ljudje zopet nekaj vina, nekoliko žita, torej : Plati Hrovat! In kako se je to godilo, tega ni moči popisati. Nekateri kmetje so imeli davka na leto 15 do 20 gld. ter ho v desetih letih plačali davčnih zastankov 600 do 800 oelo do 1000 gld. (Čujte!) in ker v to ni zadoščal dobiček od gospodarstva. prišli so znova v roke oderuhom, da so mogli plačati davke. Da, gospdda moja, ako hočeif. Vam imenujem imena. Z božjo pomočjo in z zdravimi svojimi rokami t»i je pomagal naš kmet — v tem oziru ne poznam razločka mej narodnostima v deželi —, da je odplačal davčne zaostanke in morda ni več dolžan, kakor vsakletni davek. A kaj se godi ? Davčni organi, kateri tako marljivo in vztrajno delajo, da iz kmeta izsilijo zadnji groš, zadnjo kapljo krvi, ti organi se ne potrudijo in nimajo časa, da bi intabulirane davčne tirjatve ekstabulirali. V to nimajo ti gospodje časa. (Koneo prih.) Politični pregled. Notranja dežele. Deželna zbora 6 ti r s ki in češki sešla sta se predjučeranjim. V deželnem zboru Češkem je predložila vlada razne predloge, mej temi tudi take, ki zadevajo opredeljenje sodnih okrajev, kakor zahtevajo Nemci. Mladi in Staročehi so in-terpelovali vlado radi dogodkov v delženem šolskem svetu in radi postopanja cesarskega namestnika proti mestnemu zaBtopu Praškemu. Mej nemškimi liboralci in nacijo n a 1 c i v Tropavi nastal je hud razpor, vsled česar je nacijonalni podžupan pozval občinstvo pri nekem zborovanji, da naj nikar ne kupujejo ni pri Židih ni pri liberalcih. Liberalci se seveda silno jeze na imenovanega podžupana, ker »seje nemir" na tak način. Vnanje državo. Že prva seja skupštine Srbske je bila viharna, Rfidikalci ao zahtevali, dn se preštejejo navzoči poslanci. Ker niso hoteli ugoditi tej zahtevi, zapustili so ra-dikalci dvorano. Minister jza notranje zadeve je pa izjavil na to, da je skupština vsejedno sklepčna, kajti po ustavi zadošča, da je navzočih 63 poslancev. Govori se tudi, da hoče verifik. odsek uničiti še mnogo radikalnih volitev. Vidi se, da vlada dela z vsemi sredstvi, da si nekoliko pomnoži neznatno večino svojo. Z druge strani pa je gotovo, da radikalci porabijo veB svoj upliv mej narodom proti vladi. In tako se je bati zelo kritičnih časov v Srbiji. Srbska kraljica ae snide prihodnji teden z carsko dvojico rusko v Krimu. Stara navada Slovanom sovražnih listov je sumničiti, vsak ukrep Rusije kolikor se le da. Tako so nedavno poročali o kopičanju ruskih vojakov ob meji. Na vsem tem pa ni druzega resnično, nego da vlada premešča vojake, kakor je navada po vseh drugih državah. Osobito so bo povrnile ob mejo tiate posadke, ki ao se umaknile v notranje pokrajine radi hude zime. — Kakor znano, bije ae v Belgiji že dolgo boj za revizijo (preosnovo) ustave. Osobito so to zahtevali delavci. Sedaj je pa došla senzačna vest, da sti desnica in zmerna levica zbornice sklenili, odpraviti obče volilno pravo, kar je silno razburilo delavske kroge. Vodje delavcev hočejo baje uvesti obči štrajk. Poroka princa Ferdinanda, kneza bolgarskega, vršila se bode dne 20. aprila. Izjava nove vlade Francoske na-glaša, i da sme republika zaupljivo zreti v bodočnost; z vsakim dnem kaže se soglasje mej občim volilnim pravom, demo-kratiškimi prizadevanji in republičanakimi ustanovami. Različne vesti. Odbor političnega društva .Edinost41 imel bode jutri ob 10. uri predpoludne svojo sejo v prostorih „Deiav. podpornega društva". K tej aeji se vabijo tudi zaupni možje društva. 0b(ni zbor „Tržaftke hranilnico in posojilnico* bode jutri ob 10. uri predpoludne v zadružni pisarni. Odličen gost. v Gorico je došel kar-dinal-knezonadškof dr. Gruscha, kjer ostane nekoliko dni kot gost knezonad-škofa goriškega, dra. Zorna. Iz Gorico odide v Rim. Trgovinski minister markiz Bacquehem odputuje jutri zvečer iz Beča ter dospe v ponedeljek zjutraj v Trst. Tu sem pride z namenom ogledati si tukajšnji trgovinski položaj, ki je mnogo slabejši, nego pred odpravo proste luke. Tudi juvna skladišča si najbrže ogleda. Pravijo, da se sedaj že vršć pogajanja glede na sprejetje javnih skladišč v državno oskrb, ker so tudi vspehi minolega leta nekda jako nepovoljni. Imenovanje. G. trgovinski minister je imenoval poštnega konoipista v Gradcu Frana Hummelna poštnim komisarjem v Trstu. Volilno gibanje vzbudilo je, a tudi vznemirilo, radikalne Lahe tržaške. Njih glasilo „L' Indipendente" trdi Bicer vztrajno, da v Trstu ni Slovenov, a sedaj, ko bo bližajo volitve, pa priznava kar brez ovinkov, da v Trstu bivajo Slovenci, ki se res čutijo Sloveuoe, zahtevajoče svoje volilno pravo. Hoteč se norčevati iz nas nam podtika „L' Indipendente", da se bratimo s klerikalno in vladno stranko. O poslednji pa trdi zopet, da gotovo napravi tudi pri letošnjih volitvah velikansk „fiasko*, češ, ker joj primanjkuje moči in inteligence. Po takem — tako sklepa „L' In- dipendente* — se je tržaškim Lahom bati le Slovencev in „u 11 r a m o n t a n c e v" (katolikov), kajti le ti so njih zagriženi nasprotniki. To pripoznanje naše ekzisten-cije b take strani je treba vzeti ad notam, kajti priča nam, kako malo podlage ima tisto trdovratno zanikanje slovanskega življa v Trstu se strani radikalne gospdde italijanske. Tudi uradni „Mattino" je o tem že izrekel prvo svoje tnenenje. V svoji številki od minolega četrtka prinaša prevod odlomka nekega dopisa tržaškega v „Narodnem Listu", v kojem se poživljajo tu stanujoči Dalmatinci, naj bi glasovali soglasno se Slovenci in Hrvati. Dopisnik „Mattina" pa zaklinja vse Dalmatince v Trstu, da glasujejo za Lahe ter izraža svoje prepričanje, da store tako. Iz vsega spisa je pa razvideti, da tudi pisunu v „Mattino* dela preglavico gibanje Slovanov tržaških, ker sicer ne bi pisal o tem ravno sedaj; kajti kjer ni nevarnosti, ni se bati niti boja. In ako ao Lahi v Trstu res tako na trdnem, čemu potem toliko kričanja še predno so ae razpisale volitve P Ne dajte se slepiti! Gospoda Lahoni so ai izumili poseben manever, da bi vjeli okoličanezaprihodn je volit ve v svoje zanjke. Sestavili so namreč neko „izborno sestavljeno peticijo* (tako se izražajo njihove podrepice po okolici) do državnega zbora, v kateri prosijo baje, d a b i „financa* ne naložila novih doklad potemf kose odpravi točarina (dazio di spinna). To je pa vender prehud tobak I To je drznost, kateri ni najti para! S tem slepenjem hočejo — to je jasno — doseči dvojno : prepričati ljudi o njihovi „skrbi* za siromašno okolico in odvrniti nejevoljo ljudstva (radi doklad, katerih nam je pričakovati gotovo, ako ostane občina v dosedanjih rokah) od magistrata ter jo zvaliti na državne oblasti. — Vse to pa je drzno slepenje. Gledć toČarine storili so že drugi, pa* metnejši ljudje, kar je bilo mogoče ntoriti v tem pogledu, iu so vse te peticije le pesek v oči ubogemu ljudstvu; po tem pa t „financa* niti ne more misliti na to, da bi povišala kako „doklade*, ako bo odpravi točarina ; to pa iz čisto jednostavnega vzroka — ker jo točarina nič ne briga. Z odpravo toča-rine bode na izgubi — ne občina in prebivalstvo — le sedaj gospodujoča stranka in le ta bode hotela prav gotovo, ako obdrži moč v svojih rokah, n a-valiti še večja bremena na ubogo okolico, da pokrije odpadek na točarinu Torej: gospoda naj nikar ne slepe ljudstvo b takimi nepotrebnimi peticijami na državni zbor, ampak obude naj svojo lastno vest in store naj pokoro; to je: uvedejo naj cenejo in pametnejo upravo in odpravijo naj kričečo potratnost, pa ne bode treba občini — ne pa „financi* I — nalagati novih doklad. Vi pa, okoličani, ne dajte se slepiti, kajti vse te peticije ao le pesek v oči! Reklamacije za občinske volitve. Poleg reklamacij slovenskih volilcev uložila sta še odvetnik Brunner in g. Ivau W a n n i e k lepo število reklamacij v imenu takozvanih konservativcev. G. Brunner je uložil 291 reklamaoij, gosp. Wanniek pa 398. Poleg tega zahtevata reklamanta, da so brišejo nekateri volilci, odnosno da se predstavijo ii jednega razreda v drugi. Petindvajsetletnica „Slov. Naroda*. Starejši naš dnevnik praznoval je dne lr t. m. petindvajsetletnico svojega obstanka. Tem povodom je izišel list v slavnostni obliki se slikami prvih treh urednikov na prvi strani: Tomšiča, Jurčiča in Železni k ar j a. Uredništvu je došlo mnogo čestitek od raznih stranij, največ pa iz Hrvatske, kar je zelo značilno. Dal Bog, da bi naši razdvojeni rojaki hoteli razumeti ta migljej, došel od sosednjega bratBkegn nam naroda, voleč : h k r b n o negujte misel slogo in ljubavi mej Hrvati iu Slovenoi! Kajti le jedinstvo mej tema dvoma plemenoma slo- vanskima zagotoviti nam more boljfio bodočnost in narodni obstanek. In res smatramo mi kot glavno zaslugo „Slov. Naroda*, da v raznib borbah in praskah dolge petindvajsetletne dobe niti za trenotek ni pozabil gojiti in negovati zveze mej Hrvati in Slovenci. Čestitajočim „Slov. Narodu* o tej redki slavnosti, bodi nam dovoljeno izraziti željo, da gledć na odnofiaje naše do naroda hrvatskega vztraja na potu, katerega je hodil do sedaj ! V vzajemnosti je naša rešitav ! Za družbo sv. Cirila in Metoda podaril je g. J. Perbavc 1 gld., katerega je dobil od neznanega dolžnika. Sokolski večer „Tržaškega Sokola* bode dne 16. t. m. v dvorani „Slovanske čitalnice*. Vspored obseza petje, tambura-nje in igro. Vrhu tega treba posebno na-glašati da nastopi priljubljeni naš Boro-š 6 a k o v. Pevsko društvo „Velesila" v Škednju vabi na veselico s plesom, katero napravi jutri v nedeljo dne 9. aprila 1893. v dvorani g, Matije Sancin (Vrba) — Vspored : 1. „Srbska putnica*, godba. 2. Grbić: „Slovanski brod*, poje zbor. 8. A. Aškerc: „Muteo osojski*, deklamuje g.čna Veko-slava Godina-Skuta. 4. Volarić: „Verno si pri meni stala" devterospev, 5. I. Alešo-vec: „Eno uro doktor*, burka v jednem dejanji. 6. Nedved: „Prešernu*, poje zbor. 7. Zz.: „Natakarico osveta*, šaljivi prizor v enem dejanji. 8. Ples in prosta zabava. Med posameznimi točkami svira domača godba slovanske komade. — Začetek ob 6. uri zvečer in koneo ob 4. zjutraj. — Vstopnina k veselici za osebo 30 kr. Sedeži 10 kr. Vstopnina k plesu 35 kr. — NĐ. Pri plesu bode tudi plesalo 12 dobro izurjenih parov narodni ples „Kolo". Ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda V Ajdovščini vabi k veselici, katero priredi s prijaznim sodelovanjem Ajdovskega pevskega moSkega zbora društvenim namenom v prid jutri dne 9. aprila 1893. v prostorih društva „Edinost*. Program je izboren. — Začetek ob V28. uri zvečer. — Vstopnina k veselici 30 kr., sedež 20 kr. — K obilni vdeležbi uljudno vabi ODBOR. Pri volitvi cestnega odbora Sežanskega oddano je bilo 40 glasov, od katerih je dobil Anton Muha, veleposestnik v Lokvi 40 glasov, Anton Černe, podžupan v Tomaji 39, Ivan Gruden podžupan v Zgoniku 39, Rajm. Mahorčič, župan v Sežani 39, Fran Perhavec, podžupan v Leže-čah 39, Jakob Pegan, posestnik v Avberu 36 in Andrej Kocjan, veleposest. v Zerjeh pa 36. — Pri izvolitvi načelništva v B. dan aprila bil jo izvoljen g. Rajmund Mahorčič, župan v Sežani por acolamationem. Nekaj besedi celjski „Vabterici*. Iz Ljubljane se nam piše : Celjska „Vah-terioa*, ta pritlikoveo mej nemškimi časniki, ki zgolj od tega živi, kar pobere iz slovenskih listov in potem zavija po svoje, je zasačila tudi dopis v „Edinosti* z dne 22. t. m. pod naslovom: „Koriatolovstvo pod krinko narodnosti". Celjska „Vahte-ricu* prepeva z nekim veseljem svojo pogreto pesem, da slovenski obrtniki ljubljanski niso zadovoljni se svojimi sedanjimi slovenskimi voditelji. „Vahterica* je iztrgala nekaj stavkov iz Vašega dopisa, seveda le take, kateri bo njej prijali, skrbno pa molči o koristolovstvu tukajšnjih rene-gatakih nemškutarskih obrtnikov, ki so še pred malo časom proklinjali vse, kar je le dišalo po slovenstvu, a danes se vrivajo kot „odločni* slovenski „narodnjaki* v prvo vrsto. Zelo se moti „Vahterica*, ako misli, da smo se mi slovenski ljubljanski obrtniki izneverili slovenskemu programu. Toliko ponosa smo imeli vsikdar, ga imamo in ga bodemo zmirom imeli, da za par grošov (in tudi ne tisočakov) ne prodamo svoje slovenske narodnosti kakor barantajo veletovarnarji ljubljanski se svojo baje nemško narodnostjo. „Vahterica* je dotični dopis navlašo zasukala po svoje, kajti Vaš dopisnik ni slovenskim ljubljanskim obrtnikom nioosar predbacival, nego hotel je le ožigosati logiko in značajnost njih nemških vrstnikov, katere je možno pridobiti za vsak slovenski groš in katere je nazivljati: „Koristo-lovce pod krinko narodnosti*. Značajen slovensk obrtnik v Ljubljani. Letni Občni zbor posojilnice v Kopru preložil se je za jutri dne 9. aprila ob 10. uri predpoludnem, ker se dno 26. prošlega meseca ni zbralo zadostno število zadružnikov, določeno po pravilih. Veselica, katero je napravilo bralno društvo v Dekanih prošli ponedeljek, izpala je izborno, nad vse pričakovanje. Občinstva zbralo se je od vseh strani prav veliko število. Največ pa je bilo rodoljubov iz županije pomjanske, rekše iz Trusk, Merezig, Babičev, Pomjana in iz Šmarij. Videli smo tudi stare znance iz Kubeda, Ospa, iz Ricmanj in iz Trsta. — Posebno sta se tudi odlikovali županiji Koperska in Miljska (Škofije). — Iz teh dveh je gotovo skoro vsaka družina poslala svojega zastopnika. Ko je vse to občinstvo na dvorišču pred čitalnjčno dvorano nestrpno pričakovalo pričetka besede, vstopi med nje v spremstvu g. nadžupana Mahniča in dveh gospodov župnikov naš ljubljenec g. dr. Laginja, koji je bil « velikim veseljem pozdravljen burnimi živio-klici. Godba je zaigrala cesarsko himno in „Naprej !M — Na to je gospod poslanec prijazno pozdravil navzoče in vsakemu posamičniku podal bratsko roko in prijazno besedo. — Na to smo se podali v lepo odičeno obširno dvorano, katero je mnogobrojno občinstvo zasedlo do zadnjega kotička. Nekoliko pred sedmo uro pričela ae je „Beseda" in po pozdravu na občinstvo in presvitlega cesarja, odigrala je godba „cesarsko", katero je občinstvo stoje in razuglavo poslušalo. Na to nastopi močan čitalnični pevski zbor in izvrstno odpoje Volaričevo „Kviško bratje I* Nastopi potem gosp. J. B u r d i a n in v resnici prav lepem govoru nariše namen in korist narodnega petja. Občinstvo ga je jako pozorno poslušalo, in ko je govornik končal, izkazalo mu je svojo hvaležnost s burnim ploskanjem. Nekdo izmej poslušalcev izrazil se je, da bi kaj tacega poslušal do rauega jutra. V resnici bil je govor vrlo zanimiv in kratkočasen ob enem, in zato čestitamo gospodu govorniku. Da bode pa efekt še večji, nastopil jo kakor nalašč precej po končanem govoru novi čitalnični mešani zbor, ob-sezajoč nad trideset grl, med kojimi 14 sopranov in altov, ter zapel Volaričev prekrasni „Pogovor z domom*, Videlo se je, da je to nekaj novega za občinstvo, kajti zahtevalo jo burno, da pesen ponovf, čeuiur je zbor tudi ustregel. Občinstvo zahvalilo se je dolgotrajnim ploškom in srčnimi „dobro*-kiici. Kaj naj pa rečemo o igri P Ta jo domače ljudstvo kar elektrizo-vala, čeravno je prav priprosta, — a vzeta je iz domačega življenja in ravno to ugaja ljudstvu. V igri sami sta se najbolj odlikovala doktor Bistroglav (g. Valentič) in Marinka, na koji smo občudovali krasno n&rodno nošo. Pa tudi drugi igralci, v»i v narodni noši, storili so pošteno svojo dolžnost. Pri tej priložnosti izrazujemo željo, da bi se ta igra v kratkem ponavljala, kajti ugajala je splošno. Po vsporedu nastopil je novi, 41 grl obsezajoČ moški zbor iz Trušk pod vodstvom g. P., ter mogočno in zavestno zapel „Zastava že razvita je!* — Le takć naprej, vrli Truškanoi, ne ustrašite se prvih težav, koje provzroča vsak začetek pouka v petji in nadejamo se, da bode vaš -sbor pod vodstvom neutrudnega Vašega povovodjo g. Pečariča prvi na Pomjaončini. Posebno iznenadili so nas tudi izvrstno šolani pevci Lazaretski, —- toraj uprav izpred praga gnezda Koperskega —, ki ao precizno iu čisto odpeli „Bratje v kolo* in „Istrane dragi !" Poznala se jim je vaja in vztrajnost. Približala se je deseta ura in oddalje- nejši udeleženci, posebno oni iz Trsta in Pulja, morali smo oditi. Pred odhodom pozdravil je g. dr. Laginja občinstvo, poslavljajoč se od njega ter ob enem obe-čajoč, da se v kratkem zopet snidemo v prijaznih Dekanih, na kar mu je občinstvo navdušeno odzdravilo s prisrčnimi klici „Na zdar!" in „Na svidenje !• — Odpotovali smo popolnoma zadovoljni in hvaležni odboru dekanske Čitalnice, kojemu kličemo pri tuj priliki: Le tak6 naprej! Ne ustrašite se truda in požrtvovalnosti! Kajti: ne le kar veleva mu stan, kar m o r e, to mož je storiti dolžan. P. S. Pri tej nar. veselici odlikovala se je posebno „prosvetljena" Dolina se svojo popolno ne-navzočnostjo ; ne vemo, je li tamošnja čitalnica zadremala, ali pa že spi spanje nehajnika, Mislimo, da velja zadnje. Izpred sodišča- Jurija Perošo iz Pomjana ovadili so lahoni sodišču radi javnega nasilstva, storjenega baje s tem, da je streljal nanje nekega večera. Sodišče ga pa spoznalo nekrivim vzlic temu, da no proti njemu pričali njegovi lastni sorodniki. Revež je prebil dva meseca v preiskovalnem zaporu. VABILO. Podpisani vabi v drugič k posvetovanju, ki bode danes, v soboto ob 8. uri zvečer radi sestavljenja novega odbora „Del. podp. društva*. Želeti je, da se tega posvetovanja udeleže vsi tisti, ki so bili že zadnjič, in poleg teh še mnogi drugi. Kar o I Ukmar, načelnik nadzornikov Poslana*). Z obzirom na lažnjivi glas došli v zadnjih dnevih do mojoga znanja, po katerem bi si jaz iz gole sebičnosti prizadeval obdržati si vsa svoja dosedanja častna mesta, izjavljam s tetn, da pri vseh cestnih, občinskih, šolskih ali drugih javnih stavbah, za katere mi je bilo do sedaj vodstvo kot častna služba poverjena, nisem bil niti s kakim podjetnikom v družbi, niti vdobil od njega kak vinar; pač pa sem Že večkrat dotičnim podjetnikom iz lastnega žepa dajal predplačila, ne da bi bil za ista zahteval najmnnjSe stvari v ime obrestij. In za to razglašam in imenujem vsacega raznašnlca tacih nesramnih obdolževanj n i č-vrednim o b r e k o v a c o m ter ga hočem za tacega smatrati tako dolgo, dokler ne dokaže resuicnosti svojih obrekovanj. Sežana, 5. aprila 1893. Rajmund Mahorčič. Slavno uredništvo! Podpisani prosijo, da bi se objavil v prihodnji številki „Edinosti* sledeči dopis: Kakor je razvidno iz notice „Bodite previdni!" v zadnji štev. „Edinosti", ste zelo slabo poučeni. Kesnica je sicer, da je bila velika napaka, da se shod ni isti dan vrSil, in tisti od sklicateljev, kateri je to prouzročil, je to dosti skeleče očutil. Ali da bi bila s tem shodom v zvezi kakšna volilna agitacija, je popolno izključeno, ker delavci s to volitvijo nemajo nič opravit, posebno pa ne, ker nimajo volilne pravice. N e z a p o-padljivo pa je, da se poroča, da je znani R a s c o v i c h mej sklicatelji tega shoda. Shod je sklican od delavcev in v namen, da se delavci pogovore o sredstvih v obrambo njih interesov, kar dokazuje že sam dnevni red. Delavci torej najboljše store, ako se sami prepričajo, kaj so hoče s tem shodom in sicer s tem, ake se v nedeljo, dno 9. aprila, ob 4. uri popoludne tega shoda mnogobrojno udeležb. Skrbljeno je, da se bode tudi v slovenskem jeziku govorilo. Za sklicateljski odbor: _A. Kogoj — K. Učekar — L Zadnik. *) Za htvmi pod tburgu pri Itunuju. Paziti je na zgornjo varstveno znamko in zahtevati je izrecno: Kwizdino 7(1—1 restitucijsko tekočino. Razglas. Vse v zapuščini ranjkega gospoda Antona Jerfiana na Unou (Maunitz) spadajoča posestva: poslopje, vrti, njive, seno-žeti, pašniki in se srenjskimi pravicami se bodo na javni, prostovoljni sodnijski dražbi razprodajala, in se je ta dražba od c. kr. okrajnega sodišča v Logatcu z odlokom z dne 9. sušca 1893. št. 2146 na dan 11. aprila 1.1. in sledeče dni v zapustnikovi hiši na Uncu (Maunitz) hšt. 10 blizo železniške postaje Rakek odredila. Prodajalo se bodo večinoma na kose po parcelah in se bodo draž-beni pogoji od dražbene komisije naznanili, sicer se pa znajo tudi poprej spregledati pri c. kr. okrajnem sodišču in pri vdovi gospej Alojziji i e r š a n v zapustnikovi hiši na Uncu. 4—3 Gostilna s prenočišči „Alla Nuova Abbodanza" Via Torrente št. 15. (poleg obokov Cliiozza najonrodnija lega v Trstu.) Prostori ..o odprti in proHkrbljeni s svežimi jodili do 2 ur popolunocH. Izvrstna namlma in desertna vina, isborna kuhinja, Drobnrjevo pivo po nizkih cennh. Jamftim za točno in vestno postrežbo tor ho priporočam blugovoljnoj naklonjenosti slav-nego občinstva. ponižni jo4=r,o p. Favero. Iz zapuščine raujkcga gospooa Antona Jermana na |Uncu (Mau nitz) spadajoMli, blizu železniške postaje Rakek ležečih gozdov v obsegu 168 oralov, se bode okolo 7000 kosov jelovih dreves, kakor tudi le-ti gozdi se svetom vred v prostovoljni javni sodnijski dražbi prodajalo in se ,je prostovoljna dražba od c. kr. okrajnega sodišča v Logatcu z odlokom z dne 9. sušca 1893, št. 2145 na dan 17. aprila 1.1. in sledeče dni v zapustnikovi hiši na Uncu (Maunitz) št. 10 blizo železniške postaje Rakek odredila. Ravno tam sprejemajo se tudi do 17. aprila t. 1. do 12. ure dopol. pismene ponudbe (oferti). Dražbeni pogoji se bodo razglasili od dražbene komisije in se zamorejo tudi že naprej spregledati pri c. kr. okr. sodišču v Logatcu in pri vdovi gospej Alojziji Jeršan v zapustnikovi liiši na Uncu. 4—3 oN0";. in Kotranove sladčice katere izdeluje lekamičar PREND1NI v Trstu Telefon Št. 334. 24 — 52 Velika poraba ki je dandanes v navadi rabiti kAtranore izdelke prepričala me je, da sem žarel sam izdelovati iz pristnega kotranovega izvlečka iz Norvedškega Izvrstne sladčice podobne onim, ki dohajajo iz inozemstva Te sladčice imajo isto moč kakor kdtra-nova voda in glavice (Kapsule), lažje Be, proživajo in prebavijo ter se prodajejo po prav nizkej ceni. Da se ogne ponarejanju na enej plati vdobljeno ime izdelovatelja Preiulinija in na drugej besedo Catrame. V T r s t u se prodajejo v lekarnioi Prendini v ikatljicah po 40 kr., prodajejo se tudi v vsoh večjih lekarnah v družili deželah. Nova patent aamotvorna brizg al niča za trte in rastline „Syphonia(< prekaša vse do sedaj poznane brizgalnice — ker deluje r SAM0TV0RN0. To doka/ujo tisoči pohvalnih pisem. Sliko in popis je zahtevati pri tovarni za gospodarske ter vino-rejske stroje. PH. MAYFARTH & C. Wien, II., Taborstrasse 76 10-10 Katalogi zastonj. Vspn-j^majo se zastopniki. DROGERIJA na debcOo in drobno G. B. ANGELI 104-75 12—12 TRST Corso, Piazzn ilella Legnu st1. Odlikovana tovarna čopičev. Velika zaloga oljnatih barv, lastni izdelek. Lak za kočije, 7. Angle&koga, iz Francije Nemčije itd. Velika zaloga linih barv, (in tubetti) za slikarje, po ugodnih cenah. Lesk za parkete in pode. MINERALNE VODE iz najbolj znanih vrelcev kakor tudi romanj-sko žveplo za žvepljanje trt. Čista krv zdravje! Tajno bolezni, iišaji, spuščaji, ble-dost, splošna utrujenost, slabost, se izgubijo pri zdravi krvi. Mi jamčiiuo za gotovi vspeh pri uporabljanju naše metode. Pri vprašanjih je priložiti povratno marko. 12—18 „Office Pariš Sanitas", 30. Faubourg Montmartre rodpisana ima v zalogi najraznorrst-nejie trpežno krasno blago za ban-dera, baldahine, razno-barvene plaiče, kaiule, pluviale, dalmatlke, ve-lume, albe, koretelje in 1®***®» sploh vse, kar se rabi v cerkvi pri slnžbi božji. — Blagovolite se torej ozirati, prečast. gospodje, pri naročilih na vdovo-rojakinjo ter ne podpirajte tujih tvrdk društev uli potujočih agentov. — izdelujem ročno in pošteno po najniži ceni ban-dera in drugo obleko. Zagotavljajo torej hitro in najpoStonejšo postrežbo in najnižjo ceno, hvaležna bode podpisana za najmanjša naročila. - NajodličnnjSim spoštovanjem se priporoča jo_7 Ana Hofbauer, imejiteljica zaloge cerkvene obleke v Ljubljani, Gledališke ulice št. 4. Vozni listi in tovorni listi v Ameriko. Kraljevski belgijski poštni parobrod „RED STEARN LIN JE" iz Antverpsna direktno v New Jork & Philadelfljo konnesijonovana črta, od c. kr avstrijske vlade. Na vprašanja odgovarja točno : kon-cesijonovani zastop 50—10 Red Star Linie" na Dunaju, IY Weyringerga88e 17 ali pri Josip-u Strasser-u Sdeditionsburea fiir die k. u k. Staatsbahnen in Innsbruck. Odlikovana zlato medaljo: Bruxelles 1892. Najboljše sredstvo za želodec katero želodec in opravila prebavnih delov života krepča in tudi odprr život pospošuio, 13-28 je tinktura za želodec, katoro pripravlja Gabrijel Piccoli, lekar „;pri angel ju* v Ljubljani na dunajski cesti. Cena I stekl. 15 novcev. Izdelovatelj razpožilja to tinkturo v zabojčkih po 12 sto-klenio in več* Zabojčok z 12 __stekl. stane gld. 1.36; a 24 gld 2.60 ; s ?6 gld. 3.84 ; s 44 gld. 4.26; 55 stekl. tohta 5 kg s postno težo in velja gld. 5.26; 110 stekl gld. 10.30. Poštnino plača vedno naročnik. Dobiva ae v lekarnah v Trstu, na Primorskem, v Istri in Dalmaciji. Pri uredništvu „Edinosti1' je na prodajo že par iztiaov „Narodnih koledarjev«1 za leto 1893. ,—7-r----r---- - • ; .* •■- v 0. kr. izključno privile^ovana škropilnica proti peronospori I inžinirja Živica je najboljša med vsemi škropilnicami za trte; je priprosta, lahka, trdna, trpežna, pripravna, neutrudljiva, hitra, tirja malo tekočine in se rabi za vsakovrstne trte. Se dobiva pri nekaterih trgovcih na deželi. Pošiljamo po pošti franko, proti povzetju: popolno Škropilnico za gld. 10.— škropilnico z cevjo brez brentača . ... „ 8.50 in prospekte gratis. — Priporočamo tudi drugo svoje blago in razna dela. Živio in dpužb. v TRSTU, ulica Zonta 5, inženirski urad. zaloga strojev in dotičnoga blaga, zastop tovarnic, mehanična delalnica. i» franko do vsake že-lezniške postajo t 11 goldinarjev Istri poslan, akn so naročnik skliče na ta časnik, stano pri meni en modroo na peresih (Federmatratze). Ti modroci so so-lidno iz najboljše tvnrine narejeni, imajo po 30 dobro vozanih, močnih pores iz flP najboljšega bakronega drata, so s finim afrikom tapecirani in močnim plntnenim cvilhom preoblečeni ter pri najtežji rabi do 15—20 let nobenih poprav ne zahtevajo. — Pri »P naročilih e dežele naznani naj se vselej natančna mora postelje v notranji luči. — Ako se torej dobi za 11 gld. dober, franko doposlan, tapeciran modroc na perosih, »v je pač neumestno kupovati malovredno nadomestke, kakor žiča^te žimnice, slamnice itd., kateri pravemu namenu, imeti dobro postelj ne vstrezajo. ANTON OBREZA, g tapecirar v Ljubljani, Šelenburgove ulice štev. 4. |>» Ta domača, edina narodna tvrdka te Btroke na Slovenskem bodi slav. občinstvu najboljo priporočena za nakupovanje žimnic, salonskih garnitur, divnnov, stolov, preprog, za-grinjal in vsega v tapetniško obrt spadajočega dela. 9^"* Ceniki s podobami zastonj in ifj* franko. Hitra in poStena postrežba, nizko cene posebno pri bališčih in obširnejih naroČilih. jj^ Otročji vozički jako elegantni fini, in močni dobivajo se pri meni skozi leto in dan in sicer v vseh barvah, kakor rudeče, modre, sivo in olivno po gold. 5.50, 6, 7, 8, 9, 10 in viSje po vsaki ceni do 2o gld. Pri meni Je najcenejši kraj za kupovanje otročjih vozičkov- ""^C 20-30 L AVI J A« Krasne uzorce zasebnikom pošilja zastonj in franko. Bogate knjiga 2 uzorci, kakoršnih Se ni bilo, za krojače nofrankovano. -laz ne popuščam za 2'/, »H 3'/, goldinarjev pri metru, ne dnjem daril krojačem, kakor to dela knnkorenca na račun zadnje roke, ampak imam le trdne in čiste ceno, tako, da mora kupiti vsak zasebnik dobro in ceno. Prosim torej zahtevati le moje knjige z uzorci. Svarim tudi pred pismi konkurence, ponujajoče j dvakrat toliko popustka. SNOVIJ ZA OBLEKE. Peruvion in dosking za častito duhovščino, prod pisano snovi za uniforme 0. kr. uradnikov, tudi za veterane, ognjegasce, telovadce, livreje, sukna za biljarde in igralne mize, preproge za vozove, loden nepremičen za lovske suknje, snovij za prati, potne ogrtače od gld. 4-14 itd. — Kdor hoče kupiti vredno, poštena, trajno, čisto vclneno sukneno blago, ne pa dober kup cunje, ki so komaj toliko vredna, kolikor so plača krojaču, obrne naj so do IVANA STIKAROFSKY v BRNU 24—18 (v tem Mauchestru Avstrije) 24—8 Največja zaloga fabriskega sukna, v vrodnosti •/, milijona gld. Da pojasnim velikost in zmožnost izjavljam, da moja roka združuje najveće izvažanje sukna v Evropi, izdelovanje kamgarnov, potrebščin za krojače in veliko knjigoveznico le za lastne namene' Da so prepriča o vsom tem, prosim slavno občinstvo, da si, kadar mu prilika nanese, ogleda velikanske prustoro mojih proda-jalnic, kjor ima posla 150 ljudij. Pošilja so 1© po poštnem povzetju. Dopisuje v nnmikem, madjarskem, češkem, poljskem italijaiiski-iu, francoskem in angleškem jeziku. ' VZAJEMNO - ZAVAROVALNA BANKA V PRAGI človeško življenje po vaeh kombinacij ah mnogo ugodneje, ko vsaka druga zavarovalnica. Členi banke „Blavije" imajo brez posebnega priplaćla pravico do dividende, kutorn je dosloj iznašala po lO"/u, SSO"/u> a»n/„ »jedno leto oelo 48%. Za Škode izplačata je doslej „Blavija" čo/. dvajset milijonov goldinarjev. — Po svojih rezervnih in poroštvenih I'..udih more se meriti z vBako drugo zavarovalnico. — Kako koristno in potrebno je zavarovanje življenja, dokazujejo naslednje primepe: 1. Helena Avbeljnova, kramarica v I.Juliljani, zavarovala se je dne 6. maja 1884. Do svojo smrti dne 15. februvarja 1885 splačala Je 32 «ld 54 kr. zavarovalnine; banka „Slavija" pa je izplačala njenim dedičem 1000 gold. 2. Dr. Fran Ambrožlč, mestni zdravnik v Ljubljani, zavaroval se je dne HO. januvarja 1875. Do svoje smrti dne 11. februvarja 1891 uplačal je 1352 gld. 52 kr. ; banka „Slavija" pa je rodbini njegov^) izplačala 3000 gld. 3. Ivan Zor, c. kr. brzojavni kontrolor v Ljubljani, zavaroval so je dne 10. decembra 1871. Do svoje smrti dne 8. februvarja 1885 uplačul je 13U3 gld. 92 kr.; banka „Slavija" pa je izplačala njegovej rodbini 3000 gld. 4. Miha Serdič, uradnik v Trstu, zavaroval se jo dne 30. novembra 1878. Dasi Je do svoie smrti dne 14. julija 1880 uplačal le 80 gld. 10 kr. prejeli so dediči njegovi od banka „Slavijo- 1200 gld. 5. Marija Lenčkova, poseutnlcu na Dlunici ob Savi, zavarovala so je dne 5. maju 1870. Ko Jo umrla dne 24. maju 1882 izplačala Je baulia „Slavija" ilodičem njenim 5000 gld., da si je bilo uplačuue zavarovalnine le 2292 gld. 1« kr. B. Ivan Vlah, posestnik v Jušičih, zavaroval se jo dne 25. novembra 1888 za 10(0 nld. in dno 30. aprila 1890 zopet za 1000 i;ld. Na obe zavarovanji splačal je do svoje smrti dne 1'! juuiivurija 1892 vsega vkup 192 fild. 16 kr.; dediči njegovi pa so prejeli od banke „Slavijo" 2000 gld. 7. Ivan Zeleznikar, urednik „Slov. Naroda" v Ljubljani. zavaroval se J» dno 30. junija 1882 za 1000 tfld. Do svoje smrti dno 26. januvarija 1891 ujdačal je .'181 gld. 60 kr. ; banka „Slavija" pa jo izplačala dodičein 1000 gid. 8. Peter Budnar, c. kr. poštni oflcijal v [Jubljani, zavaroval se je dne 10, maja 1876, ter je do svojo smrti dno 10. aprila 189Ž uplačal 597 gld. 12 kr. Danka „Slavija" izplačala je pa rodbini njegovoj 1G00 gld. 9. Andrej Velikajno, gostilničar v Ilirske) Bistrici, bil je zavarovan od 15 dno maja 1880 do 3. dne junija 1887 in je v tej dobi uplačal 364 gld. 80 kr.; banka „Slavija" pu je po smrti nleiiovoj udovi 1000 gld. 10. Koza Kernova, krainariea v Cerkljah pri Kranjl, zavarovala so |e dno 20, aprilu 1J-84 za 1000 gld. In banka „SlavUa" izplačala le njenim dedičem ta znesek, dasi je do svoje Binrti dne 21. septembra 1892 uplačala le 241 gld. 20 kr. 11. Ernesta JeluilSeva, soproga občinskemu blugujniku v Kastvu, bila je zavarovana od 5. februvarlja 1B84 do 19. avgustu 1888 tor je v tom času uplui ula 187 gld. 60 kr.; banka „Slavija" pa je izplačala njenemu soprogu 10UU gld. Vsa pojasnila o zavarovalnih zadevali dajo rudovoljno : generalni zastop banke „Slavije" y Ljnbljani v lastni liiši Gospodske ulice št. 12. Lantuik pol. druAtvo „Edinost". I'/,da|at«'lj in odgovorni urednik Maks Cotič. Tinkama Dolenr v TrHtu.