SVOBODNA SLOVENIJA / \j AÑO (LETO) XXXII. (26) No. (štev.) 39 ■■«■■»■■■■■■■■•■■■■■■■■■■■a Tridesetletnice kapitulacij Leto 1943 je bilo prelomno leto v svetovni vojni pa tudi v naši slovenski medvojni zgodovini. Od tedaj je sedaj minulo ali mineva trideset let. Za nas protikomunistične ali protirevolucio. nairne Slovence je bilo to leto tragično, saj je vodilo v kapitulacijo Turjaka, v pomor v Jelendolu in v moskovski sodni jski proces v Kočevju. Tam so padali kot žrtve italijanske kapitulacije. Pa to niso bile edine kapitulacije tega ne srečnega leta. Tudi OF ima svoje tridesetletnice kapitulacij. In zakaj bi se enkrat tudi ne spomnili teh, zlasti sedaj v verigi naših obletnic ? Pravzaprav ise je prva kapitulacija leta 1943 pri ‘Slovencih začela s kapitulacijo strank in strančic v „koalicijski“ Osvobodilni fronti. Kako samozavestno ie OF razglašala ob svojem začetku, da je nredstavnica vsega naroda, ker je v njej zastopanih 17 strank, predstavnic vseh struj v narodu. S to „legitimacijo“ se je oklicala za nosivca vsega naroda ter slednjega obsodila na smrt kot „izdajalca“, ki bi se drznil mimo nje voditi kakršnikoli drugačen osvobodilni boj. L. 1942 ob času roške ofenzive je Kidrič razlagal, da zdaj gre samo za „nacionalno osvoboditev“, ne pa za komunistično revolucijo, ki „niti ni v intenci jah Sovjetske zveze“. Tedaj je še hvalil „koalicijski značaj OF“, kajti — rekel je: „brez krščanskih socialistov in Sokolov bi ne bilo OF“ (Naši razgledi 30. 4. 1961) Tedaj — junija 1942 — so :se vse. stranke v tej „koaliciji“ odpovedale svojemu vplivu na potek dogodkov, ko je Kocbek v imenu kristjanov izjavil, „da smo v vsaki besedi, ki jo izgovorite, dragi tovariši komunisti, z vami.“ Tedaj se je „avantgardistična vloga iK‘F prenesla na OF“, ni pa prišel še čas likvidiranja strank, ki pa je že bilo v intencijah KP, kajti Kidrič je izjavil — po Mikužu: „Zdaj še ni čas, da se spopademo :s krščanskimi socialisti...(Le.). Toda ta čas je prišel takoj v začetku leta 1943 na Dolomitih, ko so se vse koalirane stranke odpovedale lastni eksistenci v okviru OF ter se v vsem podredile KP, oz. se stopile v njo v eno. To je bila prva kapitulaci ja 1. 1943, ko so krščanski socialisci Kocbek, Fajfar in Brecelj podpisali V Dolomitski izjavi smrt svojih lastnin skupin, „za sedaj in za vse čase,“ ker „katoličani kot katoličani ne potrebujejo nobene druge forme več“ kot OF. Ta je po besedah Mihe Marinka pred desetimi leti, bila odslej „brez koalicijskih form.“ (Ob 20-letnici OF, NR 30. 4. 1961). Osvobodilna fronta je postala popolnoma enaka Komunistični partiji, in diktatura proletariata skupen cilj naprednih katoličanov in komunistov. Komunistična partija je dobesedno „požrla“ svoje „zaveznike“. Dosledno temu je dr. M. Brecelj že kmalu nato tudi formalno prestopil v KP. Kocbek pa je ostal „smešen osliček s križem na hrbtu,“ kakor ga je označil Kidrič. Na to kapitulacijo pred 30 leti smo se spomnili, ko smo te dni brali v tržaški reviji Zaliv (1973, maj, št. 40-41), citat iz Kidričevih spisov izpred SO let, kjer pravi: „Petokolonska reakcija, ki so ji načelovali ‘Natlačen, Ehrlich, Pucelj in drugi izdajalci prekletega imena, se je trudila zavreti osvobodilno vihanje med srednjimi sloji. Zato je prikazovala OF kot izrazito komunistično tvorbo, vse sodelavce KPS pa kot ljudi, ki jim bo KPS pripravila usodo Korenskega.“ K temu citatu je napisal pisatelj Boris Pahor (str. 145) tole podčrtano opazko: „Prekleti reakcionarji so trdili, kako bo partija vse nepartijce fagocitirala (požrla), kakor je ruska Kerenskega. Ko so to trdili, so žal bib daljnovidni, Kidriču navkljub.“ Ni treba k temu še posebnega komentarja: zgodovina je pokazala, kdo je imel prav in kdo je izdajal. . . Pa to ni bila prva kapitulacija OF v tem letu. Po kapitulaciji Italije septembra meseca je sledila na Primorskem druga kapitulacija, toda sedaj — slovenskih komunistov. Mirko Božič piše v ES LOVENT A LIBRE BUENOS AIRES 27- septembra 1973 PARTIJA HOČE ABSOLUTNO OBLAST Pred 45 leti je univerzitetni profesor za mednarodno pravo na ljubljanski univerzi dr. Leonid Pitamic v svoji knjigi ,(Država“ opisal glavne sisteme, po ka-terih so bile uplravljane razne države v zgodovini človeštva in v tedanji dobi. Poskusil je prikazati tudi vladajoči si stem v Zvez; socialističnih sovjetskih republik. Ko je v glavnih potezah nakazal ta sistem, je zaključil: „delovanje vsega obrazloženega sistema vidimo v pravi luči le, ako pomnimo, da stoji za državnim aparatom mogočna komunistična stranka, katera odločuje po svo-iem lastnem odboru o vseh vprašanjih notranje in zunanje politike. Delovanje tega odbora, ki vrši zlasti v osebnih vprašanjih absolutno oblast na vsem teritoriju, se da težko spraviti v sklad s federalističnim ustrojem države, kakor je določen v zapisani ustavi.“ . Do te ugotovitve je prišel dr. Pitamic, ko je komunizem vladal v Sovjetski zvezi deset let. o stanje se do danes ni spremenilo prav nič v Sovjetski zvezi in tudi ne v nobeni državi, kjer vlada komunistični režim Tudi v Jugoslaviji ne. V tej državi je bilo tako tedaj, ko so jugoslovanski komunisti oboževali Stalina, bilo je tako potem, ko so prali svoje zločine in prikrivali svoje neuspehe s tem, da so metali krivdo na stalinizem. Pa tudi potem, ko so „iznašli“ tako imenovano samoupravljanje, o katerem pravijo le tisti naivneži po svetu, da ga razumejo, ki ga niso videli od blizu ali -sami poskusili. Samo oni ga hvalijo. V Jugoslaviji pa „samoupravljal«“ samoupravljanja še danes ne razumejo in ne vedo, kaj z njim početi. Kardelj in njegovi jih z vsem teoretiziranjem ne morejo preplričati, da je samoupravljanje nekaj odrešilnega. Praksa namreč vsak dan sproti pobija trditve in hvalnice teh teoretikov. Da bi komunistična partija v Jugoslaviji na eni strani plrikrila, na drugi pa zavarovala svojo vlogo izključnega vodstva, zaposluje množice s tem, da jih 'enostavno prisili, da razpravljajo sedaj o tem in drugič zopet o drugem problemu na vseh stopnjah strukture po k munistih vodene družbe. Ko je potihnilo razpravljanje o samoupravljanju v najrazličnejših odborih in pisanja listo''-o tem problemu, so zopet prisilili množice, da so razpravljale o ustavah, tako o zvezni kot o republikih. V odborih in uisitavah so .stavljali plredloge in dopoln-nitve, med tem ko je partija dokazovala, da bodo nove odnosno spremenjene usta. ve odprle na široko okna in vrata vsemu dobremu in lepemu. Toda v Jugoslaviji še danes velja, kar je ugotovil dr. Pitamic pred 45 leti-Nad vsem dogajanjem in razpravljanjem so edino odločilni sklepi in smeh-mce vodstva komunistične partije. Da ne hi ‘bil kdo v dvomih, je to potrdil Stane Dolanc, ki je v zadnjem času najbolj vsiljiv Titov satelit in obenem sekretar Izvršnega biroja predsedstva ZKJ. Na mladinski poletni komunistični šoli v Vikrčah je 27. avgusta Dolanc govoril o dokumentu, ki naj bi ga spre- jeli na bodočem desetem kongresu ZKT. Piri tem se ni zadovoljil z običajnim pat. letnim načrtom, ampak je dejal: „Analiza prehojene poti, ki bo predložena X. kongresu ZKJ, ne bo obsegala le obdobje po zadnjem kongresu, ampak bo segla dlje nazaj, da bi zajeli celoten splet revolucionarnih dogajanj v Jugoslaviji. Dokument, ki bi ga na kongresu spreieli, pa naj bi začrtal pot najmanj za nadaljnjih dvajset, let.“ X. kongres ZKJ naj bi toirej dal smer. niče za bodočih dvajset let mimo vseh razpravljanj in sklepov o ustavnih spremembah in bodo tako čudi določbe v novih ustavah, ki naj bi govorile o fe deraciii ali se celo bližale konfederaciji, ostale zapisane le na papirju. Le zveza komunistov Jugoslavije bo imela mimo vseh ustavnih določil „absolutno oblast ria vsem teritoriju“ Jugoslavije, torej centralizem -pod partijskim vodstvom. Da bi bilo to dovolj jasno vsakemu le Dolanc govoril tudi o demokraciji takole: „Vsi se bore za nekakšno demokracijo, ki si jo vsak po svojem razlaga. Vsi bi nas radi „odrešili“ pri čemer pa niti točno ne povedo, kam naj bi nas pripeljali; pripeljejo pa nas lahko samo nazaj v kapitalistične odnoise ali pa v (razmere stalinističnega tipa, kar oboje predobro poznamo. Pomenijo torej kontrarevolucijo v pravem pomenu besede, kajti le ona terja rušenje samoupravne socialistične demokracije, vzpostavitev buržoaznega (reda.“ Razpravljati z Dolancem o tem, da demokracija v pravem pomenu besede, ne vodi sama po sebi v kapitalizem, še manj pa v stalinizem, je odveč. Res pa je, da zahteva po demokraciji vodi v 'svobodo v kateri odloča narod sam o svoji usodi. To pa bi bil konec diktature komunistične part: k- in njenega cen tralizma. Tega se pa Dolanc boji. M. S. Z BOJEM BO ZMAGE Ni večjih junakov, kot so tisti, ki so z a narodov obstoj, čast in ime padli v obrambi domovine. Jelendol, Grčarice, Turjak, Grahovo — postojanke naših junakov! Ni bilo žalosti v njih, ne jecljajočega omahovanja. Pot je bila ravna, predobro so se zavedali svojega poslanstva: braniti in rešiti narod, da ne hi padel v suženjske dni. Ali zmagati ali pa z junaških pečatom zaznamovan preiti v narodno zakladnico. Ob tridesetletnici teh zgodovinskih dni je prav, da odkrito in iskreno pogledamo vase. Izgube teh postojank so bili silno težki udarci za slehernega Slovenca, ki mu je bila mar svoboda naroda. Toda še nikoli ni bilo v ljudeh trdnejše volje in večje odločnosti za boj proti komunizmu, kakor prav tiste dni. Iz pepela in ruševin so vstajale vrste novih borcev, da rešijo narodovo čast,dobro ime in da ga ohranijo pri življenju. Komunistični partizan, ki je od tujca sprejel orožje za boj proti svojemu slo venskemu bratu, je kmalu doživljal poraz za porazom. Komunistična izdaja in krvoprelitje v Turjaku, v Jelendolu, na Grčaricah, v Grahovem — vse to je bilo začetek partizanskega konca, ki je bil dosežen prve tedne 1945. Zdrave sile slovenskega naroda so se uprle in zmagale. Samo zaslepljeni svet je nato laž obrnil v resnico in krivici dal mesto pravice. Cinizem in ironija jugoslovanskih zakonov ZAŠČITA TUJIH PREVRATNIŠKIH ELEMENTOV V jugoslovanskem Službenem listu št. 6 je bil objavljen novi „Zakon o gibanju in bivanju- tujih državljanov v Jugoslaviji“. Zakon, ki so ga pripravili in izdelali jugoslovanski partijski pravniki, ima dvojno vsebino: zaščito in pregon. V primerjavi z dejanskim stanjem v Titovi Jugoslaviji prav ironično zveni prvi del omenjenega zakona, ki govori o „preganjanih tujih državljanih“ in tem zagotavlja „azil. v Jugoslaviji“. Zakon dobesedno glasi: „Tuji državljani, ki so preganjani zaradi izpovedovanja demokratskih idej in gibanj, družbene in etnične svobode, svoboščin in pravic človeških bitij ali svobode znanstvenega in umetniškega ustvarjanja, dobijo azil v Jugoslaviji.“ Zakon našteva vse tiste svoboščine in vsa tista u- All bo ustava spremenjena KAKŠNA SVOBODA CERKVI? V Sloveniji in po vsej Jugoslaviji so trenutno v debati osnutki novih ustav Besedilo teh osnutkov je prišlo v javnost v začetku julija, in bo v „javni debati“ do približno 15. oktobra. V koliko bo ta debata pripomogla k resnični izboljšavi ustavnih določil, ne vemo. Res pa je, da so določila, tako kot stojijo v osnutku, v mnogih primerih zelo po-manikljiva, da ne rečemo tendenciozna, zlasti kar se tiče veroizpovedi in vetekih dejavnosti. Na te točke so opozorili že številni verniki v Sloveniji, in dejstva jim dajejo prav. če hoče ustava res zajamčiti svobodo veroizpovedi, tedaj morajo biti njena do-očila jasna, nikakor pa ne dvoumna ali celo tendenciozna. In v tem sta si enaki republiška kakor zvezna ustava, vsaj kolikor se da sklepati iz osnutkov. Tako npr- člen 222 republiške ustave predvideva: „Izpovedovanje vere je svobodno in je človekova zasebna star-“ V državi, kjer se dejansko preprečuje, da bi občani, ki imajo kake važnejše goriškem Katoliškem glasu, kako je bilo po 6. septembru 1943 v Opatjem selu: ves narod je navdušeno pozdravljal partizane in razvijal ‘slovensko narodno zastavo, kar je pomenilo za Primorce narodno csvobojenje, kakor ga je OF oznanjala ves ta čas borbe. Narod js jokal od navdušenja. Toda že zvečer istega dne so partizani sneli slovensko zastavo na zahtevo novih zaveznikov Italijanov, in razobesili — rdečo zastavo svetovne komunistične revolucije. Primorski partizani ‘so kapitulirali pred italijanskimi komunisti in izdali slovensko narodnostno pričakovanje. V o Čeh ‘slovenskih Primorcev je bila to strahotna kapitulacija, v resnici pa je OF pokazala samo svoj pravi obraz. Ob roškem sestanku OF 1942 je namreč go-. voril Kidrič: „Potreben je boj proti vo-vinizmu in poudarjati je treba interna-cionalizem. Nismo zastonj izvolili v častno predsedstvo predsednike italijanski; in nemške Komunistične partije. . . (Mikuž). In naj danes po tridesetih letih kdo verjame v „nacionalni komunizem“, kakor se tako ponosno imenuje z drugim imenom „titoizem“ ? In na to so sl-edile še kapitulacije tega leta: italijanska, ki je po naročilu zahodnih zaveznikov predala vse o-rožje jugoslovanskim partizanom in tako zapravila svoje lastne zaveznike ter jim zaprla pohod na Balkan- In tej kapitulaciji so sledili naši tragični porazi pri Turjaku in vse do Grahovega, niz žalostnih obletnic, ki se jih spominjamo na drugih mestih. Kapitulacije vse do najvišje. do kapitulacije zahodnih zaveznikov samih — Angležev in Ame-rikancev — pred sovjetskim diktatorjem Stalinom v Teheranu. Si to zadnjo kapitulacijo v letu so propadle vse narodno osvobodilne ‘težnje vzhodne Evrope od Poljske do naše ‘Slovenije, ko >se je koalicije Velike trojke uklonila volji enega samega jeklenega okrutneža. Kapitulacija kot ona prva v Dolomitih. žalostne naše in svetovne tridesetletnice. td položaje v družbi, javno izpričevali svoje versko prepričanje, je tako poudar-janjo „zasebnosti“ veroizpovedi kaj nevarna stvar. Glede te ‘točke se je v ‘Ljubjanski „Družini“ oglasil Andrej Levstek iz Maribora in predlagal, naj bi se ista točka glasila: „Izpovedovanje vere je svobodno in je zadeva in pravica človeške osebnosti in človeškega dostojanstva.“ Prav tako je isti Andlrej Levstek opozarjal na drug odstavek istega člena 222 republiške ustave (ki odgovarja ‘skoraj dobesedno členu 154 zvezne ustave. V tem členu se tretji odstavek glasi: „Verske skupnosti smejo ustanavljati samo verske šole za vzgojo duhovnikov.“ (¡Podčrtali mi, op. ur.) V zadnji številki smo poročali, kako je v Šibeniku sodnik samovoljno razlagal verski pouk starejšim kot „zbor brez prijave“, ker „je navada, da verouk obiskujejo le mladoletni otroci“. Spričo takih pojavov in razlag, je pirej omenjeno ustavno določilo zaradi svoje dvoumnosti vsaj nevarno. Danes po vsem svetu študirajo na bogoslovnih fakultetah tudi ženske. Laiki se na splošno zanimajo za teologijo in se v njej izpopolnjujejo. Tudi tisti, ki ne obiskujejo celotnih teoloških karier, se v zanimanju za kake posebne snovi zatečejo k študiju določenih teoloških predmetov. Cerkev pa tudi za dejistvovanja, ki so prav v Jugoslaviji danes preganjane Isti zakon nato nadaljuje: „Tuji državljani, ki jim je bil zagotovljen status beguncev, ker so bili preganjani zaradi svojih naprednih političnih teženi, svojega članstva v določeni etnični skupini, rasni ali verski skupini, bodo deležni zaščite, stanovanja in najnujnejših finančnih sredstev v Jugoslaviji.“ Ta drugi del je še bolj ciničen, saj govori o zaščiti tujcev pred verskim ali rasnim preganjanjem, medtem ko partijska oblast svoje državljane prav na teh področjih najbolj preganja. Kontrola nad turisti Drugi del omenjenega zakona pa o-mogoča jugoslovanski partijski policiji popolno nadzorstvo nad vsemi tujci, ki prihajajo v Jugoslavijo bodisi kot turisti ali kot naročeni strokovnjaki. Zakon sicer trdi, da se morejo „tuji državljani iz katere koli države po Jugoslaviji svobodno gibati, če imajo veljavne vizume ali če jim je podeljen azil,“ toda člen 66. tega zakona določa: „Vsi hoteli ali zasebniki, ki nudijo tujim državljanom prenočišče, morajo policiji sporočiti ‘bivanje tujega državlja-(IDalje na 2. str.) zadovoljivo vršitev svojega poslanstva potrebuje število laikov, katerih teološka izobrazba ne more biti le elementarna. V takem položaju govoriti o šolah „isamo‘< za duhovnike, kakor se lahko razbere iz ustavnega določila, gre proti bistvu človekove svobode. Sai po členih 142 zvezne in 197 republiške ustave si vsakdo plrosto izbira svoj poklic in zaposlitev, in torej tudi usposobitev za izvrševanje -svojega dela v skupnosti. Ustava bi torej morala zagotavljati vsaj svobodo verske skupnosti, da ustanavlja verske šole „za vzgojo in izobrazbo duhovnih osebnosti“, kot predlaga Levstek. Andrej Levstek je v 'tem duhu piisal republiški komisiji za pripravo novih ustav pri 'Socialistični zvezi. Bodoče dokončno besedilo zvezne in republiške ustave bo pokazalo, v koliko se njegove pripombe, in pripombe drugih številnih vernikov jemljejo v poštev. Malo je možen kak pozitiven odziv, saj partija, ki vlada državo z neomejeno oblastjo, nima nobenih namenov, da daje Cerkvi in vernikom resnično svobodo. Una nueva etapa El domingo pasado, 23. de septiembre, las aleccione« de las que participó libre y masivamente el pueblo argentino, ungieron nuevamente como presidente de la Nación al teniente general Juan Domingo Perón. Nadie puede discutir su triunfo. Más del 60% del electorado se ha pronunciado por la fórmula del Frente Justiicia-ligita de Liberacjión, sellando con ello su fidelidad al líder y Su confianza én la conducción del justicieilibmo en el pitoceso de la reconstrucción nacional. , 1 - Con la elección de Perón a la presidencia; y más, -a-partir de stí'SSnhción al marido del país, comienza una nueva etapa. Estará sin duda llena'de obstáculos, pues los enemigos de a patria no vacilarán en empléár' Sus aírtñés ' tíóWra «1 pueblo. Lois 'recientes hechos, como el asesinato déi José Rucci así lo pñuéban. Pero en unión con todos los sectores del pueblo, teniendo como uriiéo fin el bien de la Nación, el gobierno nacional podrá llevar al paite hacia una'éra de paz y progreso. ¡Que asi sea! ' JUGOSLAVIJA SE VRAČA V SOVJETSKI OBJEM KOSYGIN V BEOGRADU Minuli ponedeljek je prišel na enotedenski obisk v Beograd sovjetski ministrski predsednik Kosygin. Na letališču ga je pričakal jugoslovanski ministrski predsednik Džemal Dijedič, sestal pa se bo Kosygin tudi z diktatorjem Titom. Kosygin uradno vrača obisk Mitju Ribičiču, ki ga je ob svojem o-bisku v Moskvi leta 1970 povabil v Ju goslavijo. Medtem je bil v Beogradu na obisku že tudi sovjetski partijski šef Leonid Brežnjev, in sicer septembra 1. 1971. Kakor običajno, uradni jugoslovanski viri navajajo, da bosta Kosygin in Dijedič govorila o političnih in gospodarskih odnosih med Jugoslavijo in ZSSR in o splošnih svetovin problemih, posebej še o razvoju tkim. evropske varnostne konference, ki zaseda v Ženevi. V Jugoslaviji pa so ob Kosyginovem obisku posebej opozorili na teze, ki jih pripravljajo za 10. partijski kongres, ki bo prihodnje leto v Beogradu: Jugoslavija znova potrjuje, da je „odločno socialistična“, da pa ima „vsaka partija svojo odgovornost za socializem.“ „Imperializem,“ ki ga očitajo jugoslovanski partijci le zahodnim silam, v svojih tezah za partijski kongres spet „najostreje obso-jajo." V Moskvi so pred Kosyginovim odhodom objavili, da bo „Kosygin razpravljal z Dijedičem o problemu, kako napreduje akcija za ideološko in politično kontrolo"' nad jugoslovanskimi narodi, „ki jo je jugoslovanska partija začela lansko leto." Opazovalci ugotavljajo, da so bili v Kremlju z. dosedanjimi akcijami v tej smeri v Jugoslaviji „zelo zadovoljni“, ker „pred stavljajo okrepitev metod“ preganjanja nasprotnikov režima. Kosygin namerava zagotoviti Titu, da zbližanje med' Moskvo in Washingto nom ne pomeni prepustitve komunističnega režima v Jugoslaviji „zahodnemu imperializmu“, prinaša mu pa tudi zagotovilo 540 milijonov dolarjev sovjetskega posojila, da bi z njim uravnovesil nevarnost rahodnonemškega gospodarskega vdora v Jugoslavijo. Diktator Tito odn. jugoslovanski par tijci se vedno hitreje vračajo v okvir sovjetskega bloka, da jih ne bi razmere ob nenadni Titovi smrti našle nepripravljene in bi jugoslovanskim narodom uspelo zavreči raz sebe komunistični jarem. Čilski p©litieni potres ODLOČNO PROTI KOMUNIZMU Svetovno zanimanje za čile pojenju-je, kakor se odaljuje datum vojaške re volucije, ki je strmoglavila marksistični režim utopističnega marksista Allen-deja, ki si je ob porazu vzel tudi življenje. Čilska vojaška junta je vzela revolucijo v roke na evropski način: izpeljati jo do kraja ali pa je ne izpeljati Ker je bila revolucija usmerjena proti marksizmu, je čilska vojaška junta z vso odločnostjo in strogostjo nastopila proti marksističnim elementom vseh vrst in bajrv. Čilska vojska se je bila odločila z marksizmom v Čilu pomesti do kraja in je seveda temu primerno nastopila. Zato ta krik in vik po vsem komunističnem svetu in zato širom sveta toliko pisanja in papirnatih protestov levičarskih gibanj, strank in struj ter tiskaj ki se ne morejo sprijazniti z novo čilsko stvarnostjo. Eno najbolj neumnih potez je napravil Kremelj v svoji diplomatski zgodovini, ko je prekinil diplomatske odnose s Čilom. Ko jih je med prvimi prekinila Kuba, se nihče ni čudil. Kubanski diktator Castro je prav tak vročekrvni latinec kakor mnogi južnoameriški kričači in njegova beseda med resnimi ljudmi itak ne šteje. Politični o-pazovalci pa se dejansko čudijo premišljenemu Kremlju, da je napravil tako nediplomatsko potezo, ker bo v doglednem času svoje diplomatske odnose s Čilom itak moral vzpostaviti, če bo hotel imeti svoj vpogled v čilski razvoj. Čilski politični potres je bil za levičarje po vsem svetu tako hud, da se je zavrtelo v glavi celo takim premišljenim in hladnokrvnim levičarjem, kakor so angleški laburisti in angleški liberalk Ti zadnji so izpadli prav smešno, ko so protestirali proti čilskemu udara, ki je rešil zasebno svobodo in pravico do zasebne lastnine večini čilskega prebivalstva. Odločen nastop čilske vojske proti levičarskim elementom vse barv in tudi proti več tisoč levičarskim tujcem, ki jih je bil Allende spustil v državo, da so urili čilsko komunistično gverilo za krvavo revolucijo, ki naj bi pometla z nekomunistično opozicijo, odobrava vsa zdrava večina latinskoameriškega prebivalstva in drugje po svetu ,ki jim je mar ohraniti najosnovnejše človečanske pravice na tem delu sveta. Levičarski tisk po vsem svetu je obtožil ameriške in druge „imperialistične“ interese, ki da so imeli svoje prste pri čilskem vojaškem prevratu proti Allendeju. V A-llendejevem režimu so imeli svoje interese Kremelj, Havana in drugi komunistični centri. Ti drugi so pač trenutno izgubili igro v Čilu. Gre za boj med dobrim in zlom. Allende je bil na strani zla. kako so na strani zla Moskva, Havana, Peking, itd. Čilska vojaška junta je objavila, da je prevrat zahteval 244 mrtvih, od teh 31 vojakov. Aretiranih pa je nekaj nad 7000 osumljenih oseb, nekatere levičarske vodje pa so že odpeljali v interna- Mednarodni teden Bivši madžarski primas, kardinal Mindszenty, ki sedaj živi v izgnanstvu na Dunaju, je na tiskovni konferenci v Montrealu, kjer se je pred kratkim mudil, izjavil, da bo v prvih mesecih prihodnjega leta objavil svoje spomine. Komunistična madžarska vlada je takoj reagirala na to kardinalovo napoved m trdi, da bo objava njegovih spominov „kršila dogovor, na podlagi katerega je Mindszenty dobil dovoljenje, da je mogel oditi iz Madžarske.“ Vatikan na to grožnjo madžarske komunistične vlade ni reagiral. Na Švedskem sta na predsedniških volitvah dobili vladna socialdemokratska stranka in opozicija enako število sede žev v kongresu, se pravi vsaka 175. Olof Palme, predsednik socialdemokratov, ki so doslej vladali na švedskem, je izjavil, da namerava kljub temu vladati, „dokler bom mogel-“ Ameriški senat je izglasoval resolucijo, s katero poziva Nixona, naj „zagotovi konec preganjanja svobodnjakov v ZSSR“, v svojih sedanjih pogajanjih s Kremljem. Jordanski kralj Hussein se je pred. kratkim spravil z ostalimi arabskimi poglavarji in z Egiptom ter se izjavil za boj proti Izraelu. Kot znak svoje „spreobrnitve“ je dal izpustiti na svobodo več sto palestinskih gverilcev ter je z njihovimi vodji pil črno kavo v glavni ječi v Ammanu. Izrael je opozoril Jordan in druge arabske države, da bo na vse gverilske provokacije primerno odgovoril. Elliot Roosevelt, sin medvojnega ame-rikanskega predsednika Roosevelta, ki je Stalinu prepustil polovico Evrope, je zapleten v poskus umora bahamskega predsednika Pindlinga. Morilcu Mastria-ni, ki ga je izsledila FBI, jeririlo ponujenih 100.000 dolarjev za umor, ki ga pa ni izvršil, „ker sem ugotovil, da ne bi mogel uiti z otoka,“ je izjavil Mastri-ani. Ta je FBI tudi povedal,, da je v zadevo vpleten tudi Rooseveltov sin, ki trenutno živi na Portugalskem. Baham-ski predsednik je nastopil proti mednarodnim ilegalnim lastnikom igralnic. cijo na otoke v južnem Čilu. Vojaška junta je objavila osebno svobodo vsem neprevratniškim čilskim državljanom, prav tako neprevratniškim tujcem. Ob-novliena bo zasebna iniciativa, in zasebna lastnina, vse v mejah socialnih zakonov, ki jih je večino bila pripravila in izpeljala že bivša demokrščanška vlada predsednika Freia.. Zajamčena bo tudi varnost naložb tujega kapitala v Čilu, v mejah zakona. Čile brez zunanje pomoči nima izhoda iz gospodarskega prepada, v katerega so ga pahnili komunistični „gospodarstveniki“. Prepričljiva zmaga peronisiov Preteklo nedejo, 23. t. m., bo bile v Argentini volitve za predsedniško mesto. Ta proces se je začel, ko je 13. julija ■odstopil na marčevskih volitvah izvoljeni predsednik dir. Cámpora in prav tako podpredsednik dr. Solano Lima- Tedaj je dr. Cámpora izjavil, da je njegov namen omogočiti, da pride po-novno vodja peronistov, t- j- general Juan Domingo Perón, na oblast kot ponovni predsednik države. Resnično je bil s strani peronistične stranke oklican za kandidata. Svojo podporo so mu obljubile 'tudi ostale stranke Justicialistične fronte, katera je zmagala na marčevskih in aprilskih volitvah, to so: konservativci, ljudski demokristjani, ter M,ID (Gibanje za integracijo in razvoj), katerega vodi bivši predsednik dr. Arturo Frondizi. Kandidat za podpredsednika Pa je bila progašena Peronova žena ga. María Estela Martínez. Peronistična formula je prepričljivo zmagala. Dobila je 7,381.249 glasov, kar predstavlja 61,85 procentov vseh volil-cev. Drugi kandidat, radikal dr. Balbin je prejel 2,905.236 glasov, t- j. 24,34 odstotkov. Tretji, Francisco Manrique, s svojo Alianza Popular Federalista (Federalistična ljudska povezava) je prejel komaj 1,445.981 glasov ali 12,11 odstotkov. Zadnji pa je bil trockistični kandidat Revolucionarne delavske stranke, ki je dobil 188-227 glasov (1,57%). 'Če te številke primerjamo z zadnjimi marčevskimi volitvami, vidimo, da je Perón krepko pritegnil to pot neve- zane glasove (na prejšnjih volitvah je bilo devet kandidatov), saj je Justicia-¡listična fronta takrat dobila le 5,908.414 glasov (49,56%). Nle-koliko so naptredo-vali tudi radikali (2,537.605 ali 21,39%) in celo Carlos Coral (73.796 kar je bilo 0y62%). Nasprotno pa je nazadoval Francisco Manrique (prej 1,775-867 ah 14,90%). Ni težko razložiti, zakaj večina političnih opazovalcev ni pred volitvami risklhafla niikakih toSnejš(ih napbvedi. Razne izjave posamezih nevezanih strank so sicer kazale, kam naj bi se obrnili preostali glasovi, a to ni bil ■trden temelj za napovedi. Vsekakor- se je pripisovalo večjo moč Manriqueju, saj so ga podpirale razne skupine preminule Republikanske povezave (Alianza Republicana Federal, pri kateri je kandidiral brigadir Ezequiel Martínez, in ki je dobila 347-215 glasov, t. j. 2,91%), prav kot tudi desničarska Nueva Fuelrza (235-188 ai 1-97%) in pa vsi z vlado nezadovoljni Sektorji, kajti Manrique je nasproti pomirjenosti radikalov napel zelo opozicionalno struno. Vendalr, 5n to je odočilno njegovo nazadovanje, cd njegove federalistične povezave se je ločila neoperonistična Ljudska zveza (Unión Popular), katera je podprla Pe- kahdidiranja ge. Martínez de Perón za podpredsedništvo, niso hoteli voliti Perona, in pa z manjšim delom razbite re- publikanske povezave. Po drugi strani Pa je Čaral pobral preostanke nezadovoljne skrajne levice. Večkrat smo v naših komentarjih omenili posebnost teh volitev in sicer, da kljub moči, ki jo levica ima v latinski Ameriki, tudi Argentini, so na teh volitvah nastopile tri nelevičarske stranke, kajti peroniste je 'smatrati za sredince, Manrique pa je lep zastopnik desnice. Le Coral je, -s svojim poldrugim odstotkom, zastopal levico. To se razloži ■s tem, da so si peronisti (bolje Perón sam) znali pridobiti skoraj celotno levico (saj je celo komunistična stranka na svojem kongresu sklenila podpreti Perona). Volitve so za nami. Ljudstvo je izreklo ¡svojo voljo, in to nedvomno. Težje kot napovedovati izid volitev, je predvidevati, kaj se bo zgodilo v prihodnjih štirih letih. Če upoštevamo izjave novega predsednika, si bo Perón skušal pridobiti del opozicije (vsaj radikale) na 'svojo ¡stran. Težak poožaj države to narekuje. V tem primeru bi ti dve najmočnejši stranki ('skupaj predstavljata 86,19% volilcev) s skupnim nastopom državo lahko postavili na pot obnove. Tako soglasje bi tudi onemogočilo delo prevratne levice, ki bi ostala brez zaslombe in brez izgovorov. niso ne lahki ne mirni. Narodna sprava, o kateri se toliko govori, bo pač morala postati resnica, da se celoten napor naroda ponovno ne izjalovi. Vendar bo pot obnove težka. Dogodki rona’ v dneh po volitvah in ki jih opišemo na Radikali so se okoristili le s posa- drugem mestu, jasno pričajo, da časi meznimi manjšimi skupinami, ki zaradi Kdor posnema Voltairja, bo postal Voltaire. Friflerik II Iz življenja in dogajanja v Argentini Niso še dobro potihnili glasovi zmagoslavja spričo močne peronistične zmage, ko je že nov gverilski udar razbil miren potek argentinskega življenja. V torek, 25. ob 12.30 je: ¡prevratna skupina v drznem zamahu ubila glavnega tajnika Glavne delavske konfederacije CGT, Ignacio Jasé Ruccija. Prejel je rafal stromice in krogle gverilskih ostrostrelcev. Težko je opisati preplah, ki je nastal predvsem v peronističnih vrstah. Glavna delavska konfederacija je takoj proglasilo 24-urno stavko za naslednji dan, ko je bil pogreb ubitega delavskega vodje. Stavka je bila tako enoglasna kot le malokateira, saj so se ji pridružile izven CGT tudi levičarske delavske organizacije. Kljub temu pa v primeru tega atentata ni jasnosti. Razni opazovalci na različne načine razlagajo okoliščine, namen in posledice tega dejanja. Glede Ruccija samega je bilo že večkrat govorjeno, da bo njegova doba zaključena, ko 'bo prišel na oblast Perón. Rucci, strasten in zvest Petanov pristaš, je z vodstva CGT mnogo pripomogel do pe-ironiistične zmage. A sedaj -spričo potrebe reorganizacije peronistične -sindikalne veje, je njegova zvezda zahajala. Kakšen pomen ima torej spraviti s poti človeka, ki je ¡sindikalno in politično že v zatonu ? Opazovalci vedo povedati tudi, da je bil Rucci 'osovražen od peronistične mladine. Bi lahko bil ta udar le notranje obračunavanje? Glede na zgoraj omenjena dejstva, je tudi to bolj težko. Vendar nekateri opazovalci kljub vsemu ne pristanejo na uradno razago, češ da je to storila trockistična skupina ERF (E-jércíto Revolucionario del Pueblo — Ljudska revolucionarna vojska). Vendar je ta razlaga ena najbolj verjetnih. Rucci je bil, kot j1© javnost vedela, na „črni listi“ gverilskih skupin zaradi svojega 'sindikano ¡političnega položaja, pa tudi zaradi svojega ostro protikomunističnega nastopa. ERP, najbolj organizirana in edina gverila, ki se upira Peronovim poveljem, je pač imela dovolj razlogov, da ga je umorila. Vlada je ¡namreč dan prej, v ponedeljek, 24. t. m., izdala odlok, spričo katerega je postavila ERP v ilegalo. To se čudno sliši od trenutka, ko so vendar vse gverilske skupine, po ¡svoji lastni naravi, ilegalne) vendar vlada je tak dekret izdala, verjetno na pritisk vojske. ERP je lahko, v odgovor na to dejanje, izvršila atentat na Ruccija, in izvedla umor, ki se mu je že trikrat izjalovil. Na atentat so ostro odgovorili vsi narodni krogi. Vlada sama je po predsedniku Lastiriju izrekla obsodbo. V tej izjavi je zanimivo, da umor Ruccija primerjajo uboju polkovnika Har-doya, ki -so ERPovci pred tedni ubili V zvezi s tem omenimo še, da je bil imenovan za šefa federalne policije gen. Iñiguez, mož, ki je znan po svoji „trdi roki“. Opazovalci tudi to imenovanje razalgajo kot napoved ostrega nastopa- proti vsakovrstni pirevratnosti. Gverilski udarec ¡proti tajniku CGT bi lahko tudi odgovor na to imenovanje!. Težko pa je tenutno opredeliti umor vodje peronistične mladine Enrique Grinberga, umor ki je bil storjen na dan Ruccijevega pogreba. Grinberg je bil tudi aktiven sodelavec Ateneo Evita, študent matematike, ki je 'bil trenutno šef departamenta za aplicirana raziskovanja buenoisaireške univerze, mesto na katero je bil imenovan v juliju ob nastopu komunističnega rektorja dr. Pui-grosa. Omenimo v tem opisu še primer volitev v 'Santiago del Estero, o katerih smo že v prejšnjih številkah pisali. Lokalni spor se je končno rešil v prid dr. Juárez (uporna peronistična frakcija), ki je dobil 66,51 odstotkov glasov. Urad. ni predstavnik peronizma dr. López Bustos pa je prejel le 34,48 odstotkov-Treba pa j« priznati, da se v tem sporu Perón, po polomu uradnih peronističnih kandidatov v ponovnih volitvah za senatorja aprila mesece, ni hotel izpostaviti in se za dr. López Bustosa ni več javno izrekel. Bve Neimef ji v ZN Na letošnjem zasedanju Glavne skupščine ZN, ki se je pred kratkim začelo, sta postali novi članici Organizacije Združenih Narodov Zahodna in Vzhodna. Nemčija. Poleg njiju je postala članica ZN tudi karibska državica Bahamas, tako da ZN trenutno štejejo 135 članov. Za predsednika letošnjega zasedanja Glavne skupščine je bil izvoljen ekvadorski poslanik pri ZN Leopoldo Benites. Lanskemu zasedanju je predsedoval namestnik poljskega zunanjega ministra Stanislaw Trepszynski. Varnostni svet ZN je Glavni skupščini enoglasno predložil sprejem obeli Nemčij v članstvo. Glavna skupščina navadno brez nadaljnega izglasuje zadevna priporočila Varnostnega sveta. Tudi tokrat je to storila, le da je izraelski delegat še prej zahteval pravico do govora, v katerem je med drugim navzoče delegate opozoril, da z odporom glasuje za sprejem tudi Vzhodne Nemčije, „ker je ta država doslej ignorirala svojo odgovornost za nacistično preganjanje, v katerem je pomrlo več mili j o- CINIIZEM IN IRONIJA JUGOSLOVANSKIH ZAKONOV (Dalje s 2. str.) na najkasneje dvanajst ur potem, ko mu je bilo dano prenočišče.“ V primeru skupinskega potovanja, pa člen 6. zakona določa, da „se morejo tuji državljani, ki obiščejo Jugoslavijo na podlagi -skupinskega vizuma, ločiti od ¡skupine samo v primeru, če dobijo pismeno do voljenje od pristojne občinske oblasti “ Nasilno vračanj« beguncev Vsa ciničnost in ironija tega „Zakona o gibanju in bivanju tujih državljanov v Jugoslaviji“ pa se kaže iz dejstva, da je jugoslovanska komunistična policija doslej že večkrat tuj® državljane nasilno vrnila v. države, od koder so bili prišli. Titova policija je vrnila že veliko število Madžarov, Romunov, Čehov, Slovakov, Poljakov, Vzhodnih Nemcev, Ukrajincev in Rusov, ki so prišli v Jugoslavijo in se na jugoslo-vansko-grški, jugoslovansko-avstrijski ali nov judov.“ Izraelski delegat je tudi izjavil, da bi bilo pravilno, glasovati za vsako Nemčijo posebej, ne za obe skupaj, „toda tak način v sedanjem trenutku ni primeren, ker bi zamešal vnaprej dogovorjen postopek in bi se tudi lahko zgodilo, da bi nazadnje več držav glasovalo za Vzhodno Nemčijo, kakor za Zahodno.“ Glavna skupščina je nato z dviganjem rok izglasovala včlanjenje obeh Nemčij v ZN. Še prej se je oglasil gvinejski delegat Jeanne—Martin Cissee, ki je napadel Zahodno Nemčijo, za njim pa delegat Saudijeve Arabije Baroody, ki je seveda napadel Izrael. Novi predsednik Glavne skupščine Benites je ponovil danes moderno geslo v latinski Ameriki, da nekatere velesile z „imperialističnim zasmehom“ smatrajo za nezrele mnoge majhne države, ki sestavljajo večino organizacije ZN. Ideja o teži glasov bo lahko uničila ZN in tisti, ki zagovarjajo ustvaritev vplivnih področij, stremijo za razširjenje svojega despotizma, je izjavil Benites. jug.islovansko-italijanski meji skušali prebiti v svobodo na Zahod. Titova policija postopa po določilu tega zakona, ki pravi, da „mora vsak tuj državljan, ki mu poteče veljaven vizum ali ki nima veljavnega vizuma, v določenem času zapustiti Jugoslavijo, če tega ne stori, bo s silo odveden na državno mejo in izgnan iz Jugoslavije.“ Titova policija seveda ne odvede teh beguncev v svobodo na italijansko, avstrijsko ali grško mejo, temveč na madžarsko, romunsko ali bolgarsko. Za „nasilno vr-tev na mejo mora tuj državljan sam nositi stroške prevoza,“ pravi zakon. Zaščita prevratnikov Titova Jugoslavija ščiti z istim zakonom vse „politične begunce“ in jim daje „pravico političnega udejstvovanja,“ če to njihovo delovanje „ne nasprotuje političnemu sistemu v Jugo slaviji.“ Po zakonu ¡so torej v Titov; Jugoslaviji zaščiteni vsi komunistični prevratniški elementi iz tujih držav, tako zahodnoevropskih, iz ZDA in Kanade in iz latinske Amerike. /*^•>4 W icc LJUBLJANA. — Severna vrata nekdanje Emone so 5. septembra odprli za javnost. Vrata so odkrili v letih 1962-63, ko so urejali cesto ob uršulin-ski cerkvi. Vrata ¡so prikazali sedaj v obliki lapidarija, ki bo služil tudi za manjše razstave. KOSTANJEVICA. — Biotehnična fakulteta, tehnični muzej in gospodarsko razstavišče 'so 30. avgusta podpisali sporazum o ustanovitvi mednarodnega muzeja domačih in inozemskih vin — vinoteke —, ki je pva te vrste ustanov v Sloveniji in Jugoslaviji. GROSUPLJE — Taborsko jamo — pred vojno znano kot Županova jama v bližini Ponove vasi pri Grosupljem ■—• je letos do konca avgusta obiskalo nad 8.000 turistov. Predvidevajo pa, da bo do konca leta število turistov preseglo 11.000. AJDOVŠČINA. — Na Otlici so hoteli ukiniti osnovno šolo, pa so se občani nameri uprii, češ, da imajo šolo že 90 let in jo hočejo imeti še naprej, šola bo tdrej še delala, toda problem je z učnimi močmi. Rabili bi še 4 učitelje, pa na razpis ni bilo nobenega odziva, prav tako tudi. ni ravnatelja; posle opravlja začasno ravnatelj osnovne šole s Cola. LJUBLJANA. — V Ljubljani so ustanovili 30. avgusta Zvezo prijateljev vina ‘Slovenije. Poznavalci trdijo, da bo Zveza imela dovolj članov, da bo „uspešno“ uspevala, niti ne bo imela po-sebnih težav z društvenimi prostori Gostiln in bifejev za „zborovanja“ ne manjka. LIPICA — V Lipici na Krasu, ki je znana po svojih konjih lipicancih, so imeli letos rekorden obisk. V prvih osmih mesecih je bilo 100.000 turistov, kar je za 40.000 več kot lani v istem razdobju. Konjerejski zavod 'ima 180 konj, kar je za 50 več kot lani. V gradnji je tudi nova pokrita jahalnica olimpijskih mer, ki bo prva v Sloveniji in Jugoslaviji. NOVO MESTO. -— V gozdovih na Gorjancih so kmetje nehali sekati v svojih gozdovih, ker prodajna cena lesa ne zadošča niti za lastno opravljeno delo: sekanje in prevoz lesa do ceste, kjer čakajo kamioni gozdnih gospodarstev, ki edini morejo kupiti les. Kmetje sekajo le tam, kjer ni dovolj zemlje za obdelovanje In praktično morajo prodati les, če hočejo životariti. DOBROVO — Letošnja sadna letina je bila v Brdih izredno dobra. Računajo, da bodo v Kmetijski zadrugi pridelali do 100 vagonov več grozdja kot lani, ki ga bodo v celoti predelali v vino. Zato tudi grade nove cisterne za vino. Sadje pa kmetje najrajši in ponavadi prodajajo na lastno pest. Najlepše breskve vozijo na trg sami, slabše vrste pa poš- ■ae Ijejo zadrugi v odkup, še slabše je s češnjami. Brici jih oberejo le toliko, kolikor jih morejo sami prodati, ostale pa puste kar na drevju. Zato si seveda Kmetijska zadruga prizadeva, da bi kmetje morali oddati njej vse sadje, Zadruga pa naj bi potem preprodajala. Pravijo, da bi bile cene v Ljubljani cenejše, posebno še, če bi v Ljubljani uredili enotno tržnico za dobavitelje sadja. BRESTANICA — Termoelektrarna v Brestanici dobiva gorivo iz premogovnika ¡Senovo, ki ga pa bodo prihodnje leto zaprli Tudi elektrarna sama je zastarela in neekonomska. Zato jo bodo preuredili v kombinirano plinsko-pamo elektrarno in istočasno povečali njeno zmogljivost od 25 na 96 megavatov. Predračunska vrednost preuredbe znaša 357 milijonov dinarjev, opremila jo bosta podjetji iz Essena in Gradca; tekoče gorivo bo dobavljal ljubljanski Petrol. Predvidoma pa bo nova plinsko-parna elektrarna začela obratovati konec leta 1974. Umrli sp od 25. 8. do 1. 9. 1973 LJUBLJANA: Stane Rosič; Jožo Gregorič; Olga Kalinina; Erna Juvančič r. Pribil, 83; Greta Ravnikar r-Gračner (pokopana v iKamnlku); Viktor Sedej; Ivana Sovdat r. Balestra; Janez Kralj; Ivanka Traven r. Glavan, 86: p. n.; Breda Peruzzi r. Jamnikar; Jože Pavlič; Tomaž Franzot; prof._ dr. Franc Čelešnik, predstojnik za čeljustno kirurgijo in dop. član ¡SAZU; Vili Dečman; Pavel Škulj, 43; Rudi Tancik, inž. agron.; Niko Mevželj; Matilda Hahl r. Kržišnik, 93; Jože Rožič; Ljudmila Zorman r. Likar; Ada Svete r. Orehek, Karel Krašček, up. gradb. delovodja; prof. Herman ¡Dolenec; Milena Mlakar: Frančiška Šimnovec vd. Petre r. Dobravec, 87; Ivana Škulj r- Hiti, 77; Jože Kancilja; Franc Dimeč, kor. borec; Adolf Šmid; Zora Janežič r. Hudovernik; Ervin Kren. RAZNI KRAJI: Ivan .Saksida, Miren; Ivan Stupica, Imel je pri Moravčah; Branko Budna, elektrikar, 21, Krško, cbratna nesreča; Franc Kuret, up. mizar, Kamnik; Marija Kos r. Vrhovec, Gor. Dobrava; Ivan Mugerli, 17, Kromberk, p n.; Mihael Pregelj, 69, Ajdovščina; Jože Prus, Metlika; Metod Arko, up. klepar, Rakek; Janez ‘Sever, up. obratovodia ¡opekarne, Črnuče; Ivan Ušeničnik, Kranj; Pepca Trampuš r. Gričar, Zagorje; Franc Tušek,_ Sv. Lenart; Ivan Zupan, Pivka; Majda Markelj r. Zrimšek, 41, Bizovik; Marija Aljančič r. Adamič, Bistrica; Frančiška Groznik r. Možina, 80, Lavrica; 'Slavko Šinkovec, Litija; Ivan Vidmar, ¡Podgoje pri Kamniku; Jože Češarek, dijak, Ribnica; Franc Prek, bivši čevlj. mojster, Brest; Franc Turk, up. mizar, Hruševje; Danica Pregelj, 18, Kanalski Lom in Danijel Levpušček, 21, Tolminski Lom, m n.'; Anica Bone r. Marc, Slap pri Vipavi: Ivan Krže, trgovec, Trst; dr Arnold Pernat, up. sodni svetnik, 91, Laško; Janez Trnovec, Dolnice; Janez Haler, pismonoša, ržišče; Mairija Nsm-rv, Dravlje: Marija Korošec r. Kovšča, Pivka; Ivan Strniša, up: obrtnik, Kranj; Franc Murn. Trbovlje; Srdan Cazafura, Tolmin; Mimica Pipan, up. učit.. Gorenja vas; Pavel Jeriha, up. kroj. mojster, Za. dvor; Jože Trampuž, Zagorje; Marijan DroV. c-"d. tehnik, -p. n., Kamnik' Mariiapn Morel r. Penko. Nova Sušica; Anton Ribič, 75, Dolena, p. n. SLOVENCI V Osebne novice Poroke. Zakrament sv. zakona sta prejela ing. Marko Ocvirk in gdč. Mar-jeta Pirc. Za priči sta bila ga. Majda Mlakar in Aleksander Pirc. Poročil ju je g. Albin Avguštin. V cerkvi sv. Marjete Alakok sta se poročila 22. septembra Vinko Samsa la gdč. Mimi Mramolr. Priči sta bila ga. Frančiška Samsa in Franc Mramor. Poročil ju je med poročno sv. mašo delegat msgr. Anton Orehar. V SPOMIN VERNI, ZAVEDNI SLOVENSKI MATERI NEŽKA MAKOVEC roj. Fifolt — umrla V Palomarju je 20. septembra 1973 pri svoji hčerki Anici, poročeni žefran, in v navzočnosti svojega moža Franca po velikih preskušnjah in dolgotrajni bolezni umrla Nežka Makovec roj. Fifolt, doma v Žužemberku na Dolenjskem. Tam sta si z možem nekaj let po poroki kupila hišo. Četudi je bil mož dober, spreten kro. jač, ni toliko zaslužil, da bi jo mogla plačati. Zato je moral njen mož ■ iskati večjega zaslužka v tujini. Nekaj časa je živel v Argentini, kjer je skupaj z msgr. Janezom Kladnikom veliko dobrega storil za blagor tedanjih slovenskih izseljencev. Pozneje se je preselil v Montevideo (Urugvaj), kjer je na-dalieval delo za svoje rojake. Ves čas je tudi zvest naročnik in bralec „Svobodne ‘Slovenije.1' Njegova rajna zvesta, vzorna žena je bila verna slovenska mati. Skrbno je vzgajala svoje otroke, redno jih pošiljala v šolo, veliko molila in delala. Obenem pa ves. čas v mislih spremljala svojega moža in njegovo težko življenje v tujini. Težko je čakala, da bi se mož vrnil s tujine in s.pbejel^ skrb za blagor družine. Toda to se ni zgodilo. Vrnitev mža je preprečila komunistična revolucija, ki je tudi Makovčevo družino v Žužemberku hudo prizadela. Mladoletni sin Franc, ponos is upanje drii-čine, se je pridružil hranilcem vero, svobode in domovine. Nasprotniki so ga dobili v ¡svoje roke in ga umorili. Njegovo truplo so na skritem kraju zagrebli v zemljo. Z umorom sina so ti nasprotniki z mečem bridkosti prebodli srce zavedni, blagi slovenski materi Nežki, očetu v tujini in sestram v domovini. Toda ljubezen matere Nežke je bila močnejša ko smrt. Zbrala jé vse moči in začela nozvedovati, kje je sin pokoram Ko je zvedela, je izkopala njegovo truplo, ga prinesla na blagoslovljero pokopališče in poskrbela, da so ga dostojno pokopali. To velikodušno in plemenito dejanje je izčrpalo njene telesne moči. Začelo ji je slabeti srce. Hotela je pred ‘smrtjo še pozdraviti in videti svojega moža. S svojo hčerko Anico ie prišla pred več leti v Argentino, kjer se je srečala s svojim možem, ki io je odpeljal s seboj v Montevideo. Tam je imela nekaj časa mirno življenje, vendar bolezen se je začela vedno bolj oglašati. Dne 20.' septembra je zapustila ta svet in odšla v večnost, kjer "ta se srečala s sinom, ki ga je tako pogrešala v življenju. Naj verni, zavedni slovenski materi in ženi Bog da večni počitek! BUENOS AIRES šesti kulturni večer SKA To je bil prvi kulturni večer novega Prirodoslovno-tehničnega odseka, na katerem je predaval njegov predsednik ing. Martin povše o Miroljubni uporabi atomske energije. Po uvodnih besedah predsednika SKA dr. Tineta Debeljaka v novoustanovljenem odseku, ki ga pozdravlja, ie dal besedo predavatelju. Ta ie že lani predaval o novi atomski ARGENTINI elektrarni v Atuchi pri Zarate, ki je obenem prvo podobno podjetje v Južni Ameriki in je zato to novo predavanje navezal na lansko. Za to priložnost je pripravil nove skioptične slike te elektrarne, ki je tik pred otvoritvijo ter razložil in grafično prikazal ves proces pridobivanja in preformiranje urana v atomsko energijo. INato je prikazal kako se uporablja ta energija za miroljubne namene v dobro vsega človeštva. Ing. Povše, ki je eden vodilnih graditeljev atuške centrale in glavni posrednik med Siemensovo centralo v Nemčiji in tukajšnjimi graditelji, je suvereno prikazal ves ta proces na praktičnih zgledih ter potem, v prosti debatri še posebej 'odgovarjal na vsa vprašanja, ki so mu jih stavili hvaležni poslušalci. Kakor je videti iz zahvalnih besed predsednika SKA je pripravljenih še več predavani is tega novega področja, ki bo po-' stalo torišče zlasti naših mlajših tehnično usmerjenih znanstvenih delavcev. BERAZATEGUI Zlata poroka zakoncev Andreja Lov-šeta in njegove žene Angele roj. Jakoš, je bila izreden praznik, ne samo za slavljenca in ¡rodbino, temveč za Vso našo skupnost v Berazaiteguiju, katerega smo tudi obhajali tako, kot se spodobi za petdesetletnico poroke. 'Slavnost smo - pričeli s sv. mašo, ka fcero je opravil naš župnik g. Guštin Jože. V pridigi je poudaril važnost tega dogodka, vrednega zgleda zlasti mladim, v potrdilo, da je zakon nerazdruž-ljiva vez pred Bogom in ljudmi. V dvorani so bile pripravljene bogato pogrnjene mize, kjer smo ob sočnem «sadu, dobro kapljico, veliko cvetja •—■ lepo torto ¡ter zlatoporočencih doživeli pravo ženitvanjisko gostijo- Olgi, Nevenka in Lado, ¡so- pod vodstvom pevovodje J. Omahna lepo poži žili praznično razpoloženje, Bi prijetnimi glasovi. V imenu mladine je zlatoporočence-ma izrekel nekaj ¡besed predsednik Fantovskega odseka Rudi V., v imenu doma pa je spregovoril predsednik doma g. Jože Vidmar. Oba govornika sta poudarila zasluge, ki jih imata slavljenca ne le za dom in našo skupnost_ v Berazateguiju temveč za velik zgled slovenstva, katerega ¡stebri so ravno ti naši zdravi in trdni zakoni. Veselo razpoloženje je povečala radijska slovenska ura prav v tem času slavja posvečena slavljencema, v priredbi Zedinjene Slovenije ter osebni pozdrav in če'stitke ob prihodu predsednika ZS g. B. Starihe in njegove soproge, gospe Marjetke. To pot ¡so se spet „postavile“ naše gospe s pecivom in zares, lepo torto ter naš znani in priznani “chef ” France. _ G. Lovše ie izrazil zahvalo, najprej dobremu Bogu za ta dan, potem _ pa vsem, vsakemu posebej, ki so pripomogli k tem slavju, z željo, da bi se tak praznik še večkrat ponovil v našem domu. Lepo je bilo in šele pozno v noč smo se razšli v prijetnem razpoloženju. RAMOS ME.TIA Srebrili jubileji v Slomškovem domu V Slomškovem domu smo imeli dve slovesnosti in sicer 25-leitnici zakonske zveze. V nedeljo, 22. julija sta praznovala svoj srebrni jubilej ga. Vladi m Janez Brula, oba znana javna delavca slovenske srenje. Poročni obred je med sv. mašo opravil g. župnik Jože Škrbec, ki je noudaril velik pomen krščanske zakonske zveze in vrednost javne zahvale za vso srečo. Slovesnost je povzdignilo ubrano petje cerkvenega zbora nod v dstvom Gabriiela čamernika. V imenu organizirane skupnosti je spregovoril podpredsednik Franc Vester. Spo- mnil se je velikih zaslug prvega predsednika ‘Slomškovega doma in zahvalo zaključil ¡s prošnjo, da bi oba slavljenca vedno ostala zvesta slovenski domačiji. Praznovanju so se pridružili nežni glasovi zborčka Slomškove šole, dekleta na so izročila jubilantoma lep slovenski šopek. Vsi zbrani pa so slavljencema izrazili najlepše želje in voščila. V soboto, 4. avgusta sta praznovala 25-letnco svoje srečne zakonske zveze ga. Lucija in Matevž Potočnik. Slavju so se pridružili še trije prijateljski zakonski pari: Dermastja, šurman in Strempfel, ki so sklenili svoj zakon pred 25 leti. Sv. mašo s pridigo in obrede je opravil g. Jože Škrbec. Lepoto bogoslužja je obogatilo petje Slomškove šole pod vodstvom neumorne gdč. Anice Šemrov. Po sv. maši je v imenu skupnosti spregovoril univ. prof. dr. Tine Debeljak, ki je čestital slavljencem, še posebej pa svojemu škofjeloškemu rojaku in mecenu Matevžu Potočniku. V imenu ‘Slomškovega doma sta zakonca Potočnik sprejela slovenski šopek in prisrčne izraze vseh rojakov. TRETJI MLADINSKI DAN NA PRISTAVI V nedeljo, 16. septembra, je sončno jutro objelo pristavisko mladino, ki je prirejala mladinski dan. Zgodnje ure, ko so ¡sp zbrali navijači in občinstvo vseh starosti, so posvetili športu. V presledkih so odbojkaši odigrali tekme za Dokal Matjaža Kunčiča: San Justo — Moron; Adrogue — Ramos Mejia; Adro. gue — San Justo. Prvi v vsaki dvojici so bili zmagovalci. Niso se predstavili Carair,achay in ¡Slovenska vas. To m prekinitev zadnje tekme je odkrilo, da nam še vedno manjka športnega duha-ŠDort ie težka zadeva, ker zahteva celega človeka, ne samo prožnih mišic Ob pol dvanajstih sta Jožica Kopač in Jernej Kinkelj dvignila zastavi: ar gentinsko in slovensko, ki sta naznanjali, da se tu veseli zavedna mladina slovenske narodnosti in argentinskega državljanstva. Nhto so se zgrnili k mladinski maši. Vse ostalo dejanje je za ta čas ■rfrenehalo. Ko sta krajevna predsednica in predsednik obeh mladinskih organizacij brala berili, in ko je mladina vodila petje, smo se prepričali, da jim ni slovenščina le materin jezik, ampak da io obvladajo v vsej milini in zvon-kosti. Z geslom: „Mladost, veselje in vzpon kvišku!" je Gregor Batagelj, ki je spretno povezoval program, poklical na igrišče vse nastopajoče k slovesnemu sprejemu zastav. V rajalnem pohodu so se zgrnili in zapeli: „Slovenska smo mladina ..." V pozdravnih nagovorih so se potem jedrnato zvrstili zvezni predsednik Janez Rode s „Slovenski jezik je največja dota, ki smo jo dobili od staršev"; predsednik krajevnega odbora SFZ Franci Klemenčič z Današnji dan je krona vsega našega dela“, in predsednica domačega SiDO Jožica Kopač z „Naša velika želja pa je, da bi ta duh, ki je vedno krščanski in slovenski, ostal tudi ideal bodočnosti in tako bomo imeli lepo Slovenijo v svetu". Telovadna voditeljica Marija Urban-čičeva je z naraščajnicami pokazala, le-ro pripravljeno rajalno vajo „Rožic ne bom trgala". Jožica Kopač je pokazala, da ie strokovnjakinja za najmlajše. Vse priznanje so z njo želi fantki in deklice v narodnih nošah, ko so zapeli in pokazali vajo s sončniki „Jaz pa ti pa Židana marela. . .“ Telovadni vaditelj ‘Pavle Fajdiga ml. je s svojimi naraščajniki v belem dokazal, da je mogoče ukrotiti in strumnosti naučiti celo pri-stavske dečke, ki so pokazali vajo s nalicami. Pravzaprav so jo zaigrali. Saj te vrste gimnastika sega v glasbo, vz-huia smisel zanjo in razvija čut za ritem. Da sta slovensko dekle in slovenska nesem nerazdružljivi, so potrdilo (Sledi na 4. str.) Priročnih za vaditelje telesne vzgoje Pred leti se je skupina mladih fantov in deklet začela zbirati v takoime-novani telovadni tečaj. Bila je to v vsem pomenu prava „nedeljska šola" za vaditeljei telesne vzgoje. Vodil je skupino prof. Tine Vivod. Iz te grupe so izšli prvi vrditelji, ki so v slovenske šole uvedli prvič načrtno in sistematično poučevanje telovadbe. Vodstvo osnov, nih šol je ta predmet tudi sprejelo Tr svoj redni program. Pozneje se je čaj razmahnil in pridobil še novih moči, s čimer je bila dana resna podlaga za vse nadaljne delo na tem področju Vendar bi lahko rekli, da je nekaj manjkalo. Ostala je neka vrzel, in to je sedaj izpolnil „Priročnik", knjiga, ki je sad prav teh tečajev in ljudi, ki so jih zamislili, organizirali, izpeljali in iz njih izšli. Je knjiga, ki je bila prepotrebna zaradi pomanjkanja tovrstne slovenske (in domačinske?) literature primerne za uporabo v posebnih razmerah slovenskih šol. Koristna bo ne le v Argentini, kjer je nastala, pač pa povsod po svetu, kjer se požrtvovalni ljudje trudijo za vzgojo slovenske o-Enovnošolske mladine, saj je, kot je poudarjeno v uvodu, telesna vzgoja del splošne vzgoje. Ni naš namen, tudi ni v naši sposob nosti, napisati tehnično kritiko o priročniku. Omejili se bomo bolj na kratek opis njegove vsebine in oris tvarine Odkar so se pričeli prej omenjeni tečaji za vaditelje, so se na naših priredit- vah pojavili svojevrstni nastopi, in naši ljudje ¡so prvič slišali o „starostnih Stoip-mVh.‘‘ Razdelitev otrok na „dobe" je za-dobilo veliko važnost in Priročnik je sestavljen prav na tej podlagi. Tri starostne dobe predvideva, in jih vključi v okvir delovanja . slovenskih šol, tako da prva starostna doba zavzame otroke 1. in 2. razreda, druga starostna doba učence 3. in 4. razreda in končno tretja starostna doba zajame mladostnike od 5. do osmega razreda, vendar s to posebnostjo, da so tukaj že ločeni po spolu, posebej dečki in deklice. ¡Smisel in poudarek vsake dobe je omenjen v posebnem uvodu ali „napotku", tako da se ‘Priročnik potem omeji le na tehničen načrt vsake učne ure-Ure ¡same so razdeljene na tri sestavne dele in sicer razgibanje (kateremu posveti približno petino učne ure), glavni del (tri petine časa) in umirjenje (ostala petina). ABC telesne vzgoje je naslov prvemu poglavju, namenjemu prvi starostni stopnji. Skozi 35 učnih ur otroci spremljajo „Tončka", katerega delovanje ponarejajo, se igrajo, pojejo, s Tončkom delajo (košnja, vožnja sena), se učijo razna rokodelstva, is« sprehajajo. Nato p utopoma preidejo v težje vaje, dokler „Tonček" ne zaključi prvega in drugega razreda. V tej stopnji se polaga velika važnost na igre. Knjiga sama jih navaja kar 25. Vsebuje tudi 19 pesmi, 7 pesmic z možnostjo za enostavno ponazoritev in 2 preprosta ritmična plesa. Hitreje), višje, močneje, je naslov poglavju, ki obdeluje drugo starostno stopnjo. Tu [ze polaga mnogo večjo važnost v športne igre in gimnastiko. Srečamo se s prvimi vajami lahke atletike, ter vaiami za igro odbojke, koša in rokometa. Le v začetku je še opaziti navezavo na prvo stopnjo (hoja, konjiček, zajček), a kmalu prevladuje« športne igre in atletika, pri ‘gimnastiki razne vaje, ki imajo krepilni namen, čeprav ne manjka tudi sprostilnih vaj. Tudi v tej stopnji pa so na vrsti razne igre (12 novih), Ritmiko zastopajo tudi najosnovnejši narodni plesi („Pobelilo polje‘‘ in „Adlešičko kolo"). Prav tako ne manjka pesmi, ki pa se iz prej-šniih bolj detinskih sprevržejo v „Veselja dom", „Prišla bo pomlad", „Dramilo" itd. Dvignimo skupni krog se imenuje zadnji del knjige, ki zajame tretjo starostno stopnjo. Kot smo že omenili, je ta razdeljena po spolu na dva dela. Dečki. 'Prevladuje lahka atletika, kjer se vrstijo pripravljalne vaje za razne panoge. Videti je poudarka na štafetah. V uvodni omembi se opozarja pred nevarnostjo, da bi se te ure sprevrgle v enostavno tekmovanje. Pač pa se predvidevajo zaključni turnirji. Pn športnih igrah prevladujejo odbojka in rokomet. V gimnastiki pa se povzame snov prejšnjih dveh stopenj, se jo izpopolni in ji doda novih vaj (stoja, po-valjka, preval). Tu se poudarjajo vaje v skupini po dva, tri in več učencev. Deklice. Načrt je sličen kot pri dečkih s spremembo zlasti v jakosti vaj. Pri športnih igrah ¡se rokomet zamenja z bolj dekliškim košem. Razlika ie tudi v gimnastiki. Poudarjajo se zlasti narodni plesi in rekreativne ure. V obeh skupinah je v tej stopnji omeniti upeljavo rekreacije, kateri so posvečene po cele ure. Pesmi so bolj domoljubne in rodoljubne. Začenjajo se z mladinsko himno, in vsebujejo tudi „Oče, mati", „INaprej, zastava slave" itd. Skozi celoten Priročnik se, soglašnr s stopnjami, tudi vrsti pripovedovanje, najsi bodo pravljice, ali povzetki knjig. Prav tako se ob koncu prve starostne stopnje in skozi vso drugo in tretjo vrstijo vzgojni razgovori, ki obdelujejo razne snovi od osebne higijene, mimo praktičnih predmetov pri učenju, do slovenskih narodnih običajev, pa od obnašanja do nekaterih tem ¡slovenske na-rodne problematike Za vse je po možnosti nakazana tudi literatura. Omenimo tudi, da je pri vsaki učni uri ob robu nakazano tudi orodje, ki se pri vajah ali igrah uporablja, kar še poveča praktičnost Priročnika. Ob koncu so v dostavku podana še osnovna pravila za igranje košarke, pravila in najvažnejše o tehniki malega nogometa, ter rudimenti o plavanju in reševanju iz vode Prav tako bo koristno kazalo peismi, iger in narodnih plesov, kot tudi omemba literature- Priročnik je nastal, kot smo že prej omenili, po tečajih za vaditelje telesne vzgoje, ki sta jih vodila prof. Tine Vivod in prof. Franci Sušnik. Pri osnutku knjige so sodelovali še vaditelji: Gregor Batagelj, ‘Snežna Batagelj, Pavel Dimnik, Pavel Fajdiga, Bernarda Fink, Marijan Grohar, prof. Marjana Hribar-Vivod, Marijan Jesenovec, Jožica Kopač, Lučiča Pavšer, Nina Pristovnik, Marija Urbančič in Marko Zupanc. Snov sta dopolnila in uredila prof. Tine Vivod in Iva Vivod. Opremil je knjigo' arh. Jure Vombergar. Izdala jo je Zedinjena Slovenija ob 25-letnici slovenskega šolstva v Argentini. Tisk pa je (omemba je v knjigi izpadla) tiskarne Vilko (Vilko Čeč). Kaj bi o knjigi še dodali. Tvarina sama je najboljše priporočilo, saj bo služila ne le vaditeljem, temveč vsem, ki se z mladino ukvarjajo. Koristna ’ o staršem, prepotrebna pa je organizacijam in društvom, ki se bavijo s problemom mladine. Priporočljiva je tudi v orientacijo tistim, ki organizirajo taborjenja, počitniške dneve in kolonije. Naj zaključimo ta skromen oris z željo, ki so jo avtorji izrazili v uvodnih napotkih: „Priročnik bo pomagal navajati slovensko mladino na zdrav, vesel in lep način življenja. Argentinski Slovenci naj bi se radi vračali v slovensko skupnost kot otroci slovenske šole, kot doraščajoči v razne naše organizacije in kot zreli ljudje s svojimi družinami v ta del Sovenije v svetu". Bog daj. Tej mladi skupini okoli Priročnika, in zlasti njenim voditeljem pa zanj najlepša hvala. e. t- 29. OKTOBER SLOVENSKI NARODNI PRAZNIK in DAN SLOVENSKE ZASTAVE Slavje v soboto, 27. oktobra 1973 v SToivenski hiši Spoired: ob 19.00 — sv. maša v cerkvi Marije Pomagaj za vse, ki so delali in s® žrtvovali za slovenski narod; ob 20.00 — v dvorani: Koroški večer; ob 20.45 — slavnostna večerja. Pripravljalni, odbor vecka v odrskih prizorih, ki ji je pri- () n V E S '1’ I J A SOBOTA, 29. septembra 1973: Na Pristavi večer slovenske pesmi ob 20. Izvajajo Slovenske mladenke. V Slovenski jiši ob 20 VII- kulturni večer SiKA. Predava prof. dr. Tin© Debeljak „Ob tisočletnici škofje Loke“1 Z diapozitivi. V Slovenskem domu v San Martinu roditeljski sestanek s predavanjem msgf. Oreharja: „Kako vzbuditi verski čut v otroku.“ NEDELJA, 30. septemba 1973: žegnanje v Slomškovem domu. Ob 11 sv. maša. Kosilo. Ob 15 pester popoldanski program. V Hladnikovem domu v Slovenski vasi bo XXII. mladinski dan. SOBOTA, 6. oktobra 1973: Slovenski pevski zbor Gallus pripravlja koncert samo narodnih pesmi. SKAD pripravlja v Slovenski hiši ob 18 avdiovizual z debato* NEDELJA, 7. oktobra 1973: Velika sanmartinska tombola. NEDELJA, 14. oktobra 1973: Naš dom v San Justo bo proslavil 17. obletnico zvezano z blagoslovitvijo družabnih prostorov; v popoldanskem delu pa s posebnostjo folklornih plesov v baletnem stilu. SREDA, 18. oktobra 1973: V Slovenskem domu v San Martinu ob 18.30 sestanek lige Žena-Mati. NEDELJA, 21. oktobra 1973: V Slovenski hiši popoldne misijonska proslava ob 50-letnici „Kat. misijonov". V Carapachayu celodnevna pomladanska prireditev. SOBOTA, 27. oktobra 1973: Proslava slovenskega narodnega praznika in dneva slovenske zastave v Slovenski hiši. .NEDELJA, 28. oktobra 1973: V Zavetišču 30. obletnica Turjaka, Grčaric, ter ustanovitve slovenske domobranske vojske. SOBOTA, 3. novembra 1973: V Slovenskem domn v San Martina j; l ilejni koncert Slovenskega pevskega i ” v San Martinu. Prvikrat jo dana možnost, da postanete lastnik umetniške slike Barilo-škega cvetja rmancay, če kupite srečko za 5.— pesov. Akademska slikarka ga. bara Remec je p .'darila uokvirjeno sliko (olje), velikost 77x60, v korist cerkve Marije Pomagaj. Srečke razpečava Zveza slovenskih mater in žena. Dobite jih lahko tudi v vseh slovenskih domovih in Dušn'pastirski piearni. Slovenci \ Argentini (D:lije s 3. str.) Slovenske mladenke, ki so pod strokov nim vodstvom ge. Savelli-Gaserjeve dovršeno zapele tri pesmi: „Zima že zapušča nas“, „Da te ni“ in „Rožic ne bom trgala“. Nato so nastopile v pol-narodni noši pristavske mladenke z lepo vajo s krogom, ki jo je sestavila in naučila telovadna vaditeljica Lučka iPavšer. V pol-narodni noši pravim, ker so bile gologlave, česar naša ženska narodna noša ne dopušča. Spored je krepko zaključila folklorna skupina, ki po triletnem delovanju že uživa sloves. Pod vodstvom svojega starešine Jureta Ahčina je pokazala Vrsto novih rajanj. Zvečer je bil ples. Neokusna razsvetljava je pokvarila ves dober vtis, ki nas je prepričal v prejšnjih urah. Naši domovi so predragoceni, da bi jim — čeprav le na zunaj -— dajali dvomljivo obliko. Dekleta in fantje, ne ponižujte se z vnašanjem tujih navad medse! — V koliko bi bile te naprave tehničen uspeh, čestitamo, še več bi bilo vredno, če bi jih uničili. Elektrika nudi neizmerno področje izumiteljem. Kako .prijetna bi bila n. pr. sveža žatro-metna osvetljitev pristavskega drevja! Na delo! Veseli smo svoje nove generacije. Ponosni smo na vas. Daleč ste se priborili. 'Čestitamo. Kmalu boste sposobni za največji naskok. V borbo za jezik. da bo vaš materinski tudi občevalni jezik! Pokonci glave! P. B. KONCERT ZVEZE UKRAJINSKIH ŽENA V SLOVENSKI HIŠI Zveza ukrajinskih žena v Argentini bo priredila v nedeljo, 30. t.m. v veliki dvorani Slovenske hiše velik koncert, _s katerim bo proslavila 25-letnico obstoja Svetovne zveze ukrajinskih žena SFUZO. 'Prireditev bo izvajana izključno z ukrajinskimi ženskimi močmi. In sicer bo sodeloval pevski zbor društva Osvobo-jenje „Rdeči maki“, ženska skupina baleta „Krilati“ podružnice Prosvite iz Isidro Casanova, pevka Štefanija Rasta- pravila univ. prof. Lidija Tauridzka in ki predstavljajo delo slavnih ukrajinskih žena. Med drugimi nastopi tudi gdč. Norma E. Dudyk „Miss Argentina za 1. 1972“. Med odmori ogled razstave ufcra-iinskih ženskih ročnik del. Vabljeni tudi Slovenci. Vstopnina prostovoljna. DRUŠTVENI OGLASNIK 7. oktobra bo pel v slovenski radijski oddaji buenosaireški slovenski oktet. Oddaja je vsako nedeljo ob 14.30 na radio Antártida. XXII. MLADINSKI DAN nedelja, 30. septembru, v Hladnikovem domu 9.30: Slovenska sv. maša za rajnega Petra Špacapan 10.30: Tekmovanje v odbojki in košarki 13.—: Skupno kosilo, nato nadaljevanje športa 15.30: POPOLDANSKI PROGRAM Mladinski nastopi — Razdelitev pokalov. 18.—: prosta zabava. Visi prav lepo vabljeni! Sodeluje orkester DUC IN ALTUM Slovenski dem v San Martinu — Córdoba 129 A nedeljo, 7. oktobra ob 15.30 VELIKA SANMARTINSKA TOMBOLA z mnogimi bogatimi dobitki. Prvi dobitek: STEREOFONSKI KOMBI-NADO (stane v trgovini nad 400.000 pesov). Ostali dobitki: samska postelja z nočno omarico, loščilec (enceradora) itd. Kakor vsako leto, tako more tudi leitois vsakdo odkupiti tablico, na ka--tero: je zadel 'činkvin, in igrati dalje. Na vseh tombolskih tablicah, ki so jih prejeli učenci ke) slovenskih osnovnih šol v Velikem Buenois Airesu, mora biti zapisano ime učenca in samo ta more osebno dvigniti dobitek. Sanmartinske rojake obveščamo, da jih bodo zastopniki doma obiskali v nedeljo, 30. septembra dopoldne ali popoldne s prošnjo za dobitke. Po tomboli velika družabna prireditev s Planiko Sporočam, da organiziram posebno POTOVANJE V EVROPO ZA KONEC LETA ki je namenjeno predvsem za slovenske rojake — ODHOD je predviden v prvi polovici decembra tega leta, povratek pa sredi februarja 1974. —- Ker je število prostorov omejeno, si čimprej rezervirajte prostor v avionu. MAJDA SOSIČ, Córdoba 645, 1. nadstr. B od 15 do 19 T. E. 392-7220 Buenos Aires ANU PEJSEM Č’MO ZAPET. . . V soboto, 6. oktobra, ob 20 KONCERT NARODNIH PESMI v Slovenski hiši Vabi GALLUS VELIKA IZBIRA NAJBOLJŠEGA POHIŠTVA MUEBLES DIKY Frente Estación EZEIZ.«» Ruta 205 T. E. 295-1197 Podružnice CARLOS SPEGAZZINt Avda. 25 de Mayo 136 SAN JUSTO Almafuerte 3230 LUKA MILHARČIČ Električni aparati Izključni zastopniki: Hitachi — National — Crown — Ranser - Panoramic — Aurora — Saccol — Columbia -- Westinghouse — Godečo — Tonomac — Gamuza - Olivetti — Kenia — Champion — Marshall ESLOTEMA Editor responsable: Miloš Stare Director: Tone Mizerit Redacción y Administración: Ramón Falcón 4158, Buenos Air^ T.E. 69-9503 Argentina Uredniški odbor: Miloš Stare, Pavel Fajdiga, dr. Tine Debeljak, Slavimir Batagelj in Tone Mizerit Naročnina Svob. Slovenije za leto 19 i3 za Argentino $ 75.— (7.500.—) — Pri pošiljanju po pošti $ 78.— (7.800.— ZDA in Kanada 13 USA dol'.; za Evropo pa 15 USA dol. za pošiljanje z avi-onsko pošte. Evropa, ZDA in Kanada za pošiljanje z navadno pošto 9 USA dol Talleres Gráficos Vilko S.R.L., Estaoo-Unidos 425, Buenos Aires. T. E. 33-721 ? DR. JUAN JESUS \ BLASNIK specialist za ortopedijo in travmatologijo : C. José E. Uriburu 285, Cap. Fed • Zahtevajte določitev ure na telefonu 49-5855 in 628-4188 Ordinira v torek, četrtek in soboto ■ od 17 do 20 Cooperativa de Crédito «S. L. O. G. A.” Ltda. (SOCIEDAD LEGAL ORIENTADORA GENERAL DEL ASOCIADO) Bmé. Mitre 97 — llamos^ Mejía — La Matjanza — Bs. As. CONVOCATORIA De conformidad ccn lo dispuesto por los Airt. 19? y 20«? de los Estatutos, se convoca a los señores socios a la Asamblea Extraordinaria que se realizará el día 29 de Setiembre de 1973 a las 20 horas, en el local 'social, calle Bartolomé Miltlpe 97 de la Ciudad de Ramos Mejía, para tratalr el siguiente Orden del día 1? Designación de dos Asambleístas para firmar el acta de esa Asamblea Extraordinaria. 2? Elección de una comisión escrutadora según lo dispuesto por el art. 23P de los Estatutos sociales. 3? Consideración de la compra de una propiedad en Isidro Casa-nova y la autofizacióín para su posterior venta. EL CONSEJO DE ADMINISTRACION BOG PLAČAJ vsem ki ste za mojega ljubega pokojnega moža, dragega očeta, nepozabnega dedka, pradedka dr. Alojzija V o r š » e a molili, nas v neizm|e|pni žalosti in bolečini izgube tolažili, še od njega poslovili in ga na njegovi zadnji poti do groba spremili. Žalujoča žena Terezika Voršič roj. Tomšič hčerka Bogdana in sin Vladimir z družinami. Buenos Aires, 20. septembra 1973. t Sporočamo žalostno vest, da je 20. septembra 1973 v 73. letu v Palomalrju v Argentini umrla naša draga mama Nežka Makovec roj. Fifolt Pokopali smo jo na pokopališču v San Martinu. G. župniku v Palomarju Se zahvaljujemo za podelitev sv. maziljenja rajni mami, sosedom za pomoč ob smrti in pogrebu in sorodnikom za venec. Bog naj vsem povrne! Našo drago mamo priporočamo v molitev. .v Ž a 1 n j oč i : mož Franc v Montevideu; hči Anica por. žefran z družino v Palomarju; hči Marija por. Rotal z družino v domovini; sestra Angela por. Zupančič z družino v .Tahladi in ostalo sorodstvo v Sloveniji. Montevideo, Žužemberk, Palomalr, Soteska. JAVN1 NOTAP FRANCISCO RAUL CASCANTE Escribano Público Cangallo 1642 Buenos Aires Pta. baja, ofic. 2 T. E. 35-8827 ■ oi§ d s-* c --s ^ a f5 © hi; £ O ^ c < N V nedeljo, 30. septembra, vsi v Slomškov dom na celodnevno slavje: Ob 11: Sv. maša za vse dobrotnike. Opoldne domače kosilo Ob 15: Peisftier nastop 'Slomškove šole, mladinske godbe, treh revskih zborov in dvek folklornih skupin. Govolri g. Jože Košiček Priletna družba, vesele melodije, slovenski štant. bogat srečofcv PRIDITE! gorazd marconetto penninl decoraciones tel. 658-8802/85-4951 arquitectura belgrano 132 diseño industrial ramos mejía dirección de obras y ejecución UBRE