UREDNIŠTVO /ARJE je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 8 (tiskarna I. nadstr.). Uradne ure za stranke so od 10. do 11. dopoldne in od 5. do 6. popoldne vsak dan razen nedelj in praznikov. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne : : :	sprejemajo	:	: :
NAROČNINA: celoletna po pošti ali s pošiljanjem na dom za Avstro-Ogrsko in Bosno K 21-60, polletna K 10'80, četrtletna K 5-40, mesečna K 1 '80; za Nemčijo celoletno K 26'40; za ; ostalo inozemstvo in Ameriko celoletno K 36’—.	: :
Posamezne številke po 8 vin.
ZARJA izhaja vsak dan razen nedelje in praznikov •* •' •*	ob pol 11. dopoldne.	\	\	,
UPRAVNISTVO se nahaja v Selenburgovi ulici šlew6, II., in uraduje za stranke od 8. do 12. dopoldne in od 3. do 7. zvečer Inserati: enostopna petitvrstica 30 vin., pogojen prostor, poslana :::	in reklame 40 vin.	ejema upravništvo.
Nefrankirana ali premalo frankirana pisma se ne sprejemajo
Reklamacije lista so poštnine proste. —.......  .
Stev. 419.
V Ljubljani, v soboto dne 26. oktobra 1912.
Leto II.
Srbska vojska na poti proti Skoplju.
Turške izgube pred Kirkiliso. — Združitev srbske in črnogorske kolone v Sandžaku. — Turška zmaga v Epiru.
Vojna na Balkanu.
TURŠKI RORA7. PRI KIRKILISSI.
Turška armada je doživela v Traciji silen poraz. Bolgari so naskokoma, v krvavi bitki, osvojiili turško trdnjavo Kirkilisse, vzhodno od Drinopolja, ki je bila najvažnejše oporišče turške armade na desnem krilu, in s tem porušili njeno obrambno črto.
Prvotna poročila iz bolgarskega vira so bila sicer neizmerno pretirana, ampak nedvomno je osvojitev Kirkilisse lep uspeli bolgarske armade, prvi uspeli balkanskih vojsk v tej vojni, ki zna imeti važne posledice za nadaljni razvoj vojnih operacij. Zdaj se takorekoč kar kopljemo v depešah z bojišča in danzadnem nam pripovedujejo zgovorna poročila o črnogorskih uspehih, o srbskem prodiranju, o grškem napredovanju. Vse te vesti je treba sprejemati z dvojno reverzo. Enkrat jih je treba preiskati na njih resnični pomen. Doslej so se ti uspehi godili na tleh in za pozicije, ki jih Turki po vseh pravilih pameti niso mogli braniti in kamor niso smeli obračati svojih oboroženih sil; vsi dosedanji uspehi tehtajo silno malo in so bili iz-vojevani na tleh, kjer se ta strašna vojna ne odloči.
Drugače je z osvojitvijo Kirkilisse. Tudi krvava bitka za to trdnjavo ni odločilnega pomena za izid vojne — udeležilo se je je s turške strani le najskrajnejše levo krilo armade, kakor kaže 20.000 do 30.000 mož. Ampak vzlic temu so si Bolgari z osvojitvijo Kirkilisse izvo-jevali nedvomen uspeh, ker so na glavnem in odločilnem bojišču prisili turško vojsko, da je zapustila krepko podprto in dobro utrjeno obrambno črto.
Turška poročila skušajo očiten poraz prekovati v — taktično potezo in pripovedujejo, da je opustitev te obrambne linije v proraču-.njenem turškem bojnem načrtu. Da prepustitev 'Kirkilisse ni taktično premišljena retirada, ie očitno iz načina, kako se je turško krilo umikalo — numerično mnogo jačjemu bolgarskemu navalu. To umikanje — čc smemo verjeti bolgarski poročilo — je bilo na las podobno nerednemu begu in bežeče turške čete so prepustile sovr*niku m- -'dejane utrdbe, nepoškodovano orožje, in strelivo in bogate zaloge drugega vojnega man rHa. V tem je dokaz, !da se v okolici Kirkilisse zbrano turško levo krilo ni umikalo na povelje lastnega preudarka, temveč izredno močni sovražni sili.
Boj za Kirkilise je bil izredno krvav in je trajal nepretrgoma dva dni in eno noč. Glavni napad so pedvzeli Bolgari ponoči. Ko se je začelo svitati, so začeli bombardirati mesto, ki ■se je na več krajih vnelo. Čete. ki so prihajale od Trnova čez Kratovo. so napadle trdnjavo Memindžo in jo po strašno krvavem boju zavzele. Druge kolone so med tem zasedle vzhodne holme pri Jundali. V končnem napadu je
igrala veliko vlogo artiljerija: razvil se je silen duel, v katerem je težka turška artiljerija omagala pred bolgarskimi poljskimi baterijami. Okope so zavzeli Bolgari s pogumnim bajonet-nim napadom; prav posebno so se izkazali polki, ki se rekrutirajo z Balkanskega pogorja in ki so se po 28-urnem utrudljivem bojevanju z vso srditostjo vrgli na sovražne pozicije. Bolgarske čete so tuintam pod točo bomb omahovale in se že začele umikati, ampak nova ojačenja so vzdržala napad. Po hudem klanju od moža do moža so Bolgari zavzeli do 10. dopoldne vse okope in prve bolgarske čete so vdrle v Kirkilisso. Vnel se je1 besen pouličen boj, ki je trajal dobro uro. Ob 11. so se začele turške čete v velikem neredu umikati proti Bunar Hisarju, zasledovane od bolgarskih čet in od bolgarske artiljerije. Zmagovalci so se polastili mnogo lopov, velikih množin streliva in velikih zalog živil. Izgube so na obeh straneh strašno velike in bolgarsko uradno poročilo trdi, da so Bolgari vjeli 1200 Turkov.
Ko je došlo obvestilo o bolgarski zmagi v Sofijo, je zavladalo med prebivalstvom silno navdušenje. Vojni minister Kikiforov je z okna ministrske palače oznanil novico: »Lozengrad (Kirkilissa) je padel, sovražnik je poražen in beži v strahovitem neredu. Ugrabili smo mnogo trofej. Živela Bolgarska!« Množica je z zastavami balkanske četverozveze manifestirala po mestnih ulicah in priredila viharne ovacije pred grškim, srbskim, ruskim in angleškim poslaništvom ter pred vojaškim kazinom in kraljevskim dvorcem. Po cerkvah je zvonilo in po vsej deželi so napovedane maše zadušnice za v boju padle bolgarske vojake.
RUSKI PROLETARIAT PROTI VOJNI.
Ob tem času ruskim delavcev ni možno, da protestirajo z velikimi shodi in manifestacijami proti nevarnostim svetovne vojne in da nastopijo proti vojnemu hujskanju meščanskih strank, ki ga pospešuje mogočna vojna stranka na dvoru. Zakaj če mogotci najstrožje pazijo celo na zborovanja delavskih zaupnikov, ki raž-motrivajo o volitvah v dumo, tedaj ni misliti, da bi količkaj trpeli mogočne manifestacije proti vojnim hujskačem. S tem seveda še ni rečeno, da ruski delavci ob poostritvi sedanjega položaja ne bodo nastopili s prav tako ostrimi sredstvi kakor so nastopili proti morilcem delavcev ob Leni. Vendar je sedaj težišče socialno demokratične mirovne agitacije' proti vojnim hujskačem v delavskem časopisju.
Sijajno zaupanje, ki so ga izrekli delavci vse države v sedanjih volitvah v dumo socialni demokraciji, opravičuje trditev, da podajejo z marksističnim duhom napolnjeni politični in strok, listi naziranje vsega ruskega delavskega razreda. Kot politični glasili prideta v poštev socialno demokratična dnevnika »Luč« in »Pravda«. V nrvi sodrug Trockv odločno na-
A. K. GREEN:
Sosedov dom.
'! >alje.)
Če bi bila Vaša nastavljenka ali pa vasa tovarišica, bi mi to moralo zadoščati. Toda v tem slučaju je drugače. Delovala sem na lastno pest; Ie pravično je, če mi poveste, kako daleč ste prišli, da vem, če ne bo vsej zadevi škodovalo, ako izdam svoje skrivnosti in mi potem lahko na kak način škodujete.
— Miss Buttenvorth ne vrpašuje iz radovednosti. temveč le, ker želi, da delujemo metodično, -- je dejal gospod Gryce zaničljivo.
Nato sem odgovorila: — Gospod Gryce dobro pozna moj značaj.
Nadzornik je bil v zadregi. Pogledoval je zdaj gospoda Gryca. zdaj mene; toda smeh detektiva je bil skrivnosten kot vedno v meni pa je videl le trden sklep, da ne odneham za nobeno ceno.
\ — Če Vas povabimo za pričo, miss But-tervvoth, boste morah izpovedati vse, kar veste.
-- Imate prav, — sem pritrdila. — Toda da bi izpovedala kar Vas sedajle zanima, me Gidi pri zaslišanju ne more nihče prisiliti.
Gospod Gryce je premetaval vazo s tako silo iz ene roke v drugo, da sem prestrašena zavpila, ker sem v duhu že videla čepinje pred Seboj. Sedaj se je nasmehnil nadzorniku, da bi ga ohrabril rekoč:
— Ali se ukloneya volji te dame?
— Najboljše bo, — se je glasil odgovor Rospoda Gryca. Nato je postavil vazo tako odločno tja, da sem se zopet prestrašila. Najbolje jo da smatrava damo za svojo tovarišico, četudi bdklanja ta naslov. In če ji pokaževa najino zaupanje, izprevidi, da je zaupljivost tudi zanjo Najboljša.
— Da, imate prav, — sem rekla. — Torej govorite!
— Dobro! Toda predvsem naj Vam omenim, da ste nas ravno Vi spravili na sled za Franklinom, akoravno zdaj tajite.
Devetindvajseto poglavje.
Po teh uvodnih besedah je začel gospod Gryce:
—• Ker v Hocvardu Van Burnamu niste spoznali moža, ki je bil tisto noč, ko se ie izvršil umor. prišel v sosednjo hišo, sem vedel, da je bil morilec gospe Lujize Van Burnamove nekdo drug. Glejte, na Vaš spomin sem se boli zanesel, kot sami, da celo tako sem se zanesel, da sem Vam večkrat nudil priliko, da preskušate svoj spomin. V to svrlio sem z raznimi pripomočki dosegel, da je prišel Howard Van Burnam vsakokrat drugačne volje v hišo svojega očeta. Ne bilo bi Vam biti težko spoznati ga. če je sploh bil tisti, ker je bil vselei drugačen.
-- Torej Hovard je prihajal več noči zaporedoma v sosednjo hišo?
—Da. bil je Howard Van Burnam. Gospod kriminalni nadzornik in nekaj drugih gospodov, ki jih nečem imenovati, so bili mnenja, da je Howard morilec. Zato sem tudi jaz delal na lastno pest. Vaši dvomi, miss Buttervvorth. so me le potrdili v mojem mnenju. In ko ste mi sporočili, da ste na večer pogreba videli vstopiti v hišo moža, ki je bil morilcu popolnoma podoben, sem pozivedoval, kdo bi bil ta mož, ki se je po Vaši izpovedi pripeljal sam v vozu, tik za nekim drugim vozom, v katerem so sedele štiri osebe. In izkazalo se je. da, je bil ta moz Franklin Van Burnam. To dejstvo se mi ie zdelo zelo važno in zato sem dejal, da ste me spravili na sled Franklina Van Bnrnama.
— Hm! sem si mislila, zakaj spomnila sem se nenadoma, da je bolnica v svoji mrzlični fantaziji imenovala ime Franklina.
— Ze prej mi je bil ta gospod sumljiv. To
stopa proti banditovski politiki ruske vlade v Perziji, Mandžuriji, Mongoliji in na Balkanu. »Zdaj <— piše — ko je temperatura na Balkanu vnovič poskočila in preti evropskim narodom krvava nevarnost evropske vojne za balkanski plen, bo stopila socialna demokracija s podvojeno potrojeno energijo v boj proti militarizmu in šovinizmu, proti zlagano-patriotičnim hujskajočim govorom, proti liberalno-slavofilskemu pustolovstvu.« V drugem članku piše isti list: Ruski delavci bi ne zadostili svoji dolžnosti do mednarodnega ploletariata, če ne bi dvignili svojega glasu proti bližajočemu se klanju«. In »Pravda« označuje stališče ruskega delavskega časopisja do demagoškega vplivanja lažnjivo-demokrntičnega Časopisja: »Samo delavski razred. na Ruskem in v balkanskih državah, odklanja vojno hazardno igranje in oficiozno pa-triotične manifestacije. Zakaj? Ali socialisti, ognjeviti bojevniki za svobodo, ne vpoštevajo interesov slovanskega prebivalstva v Macido-niji, ki ga zatirajo Turki in Albanci? Ne, socialisti nastopajo tu kakor povsod za svobodo, za svobodo kristjanov In mohamedancev, ampak socialisti ne verujejo v svobodo, ki jo oznanjajo Iz ministrskih plsaren.«
Po vsebini najpomembnejše je stališče, ki ga je zavzel	'• talist«, glasilo peterburških
kovinarjev. 1 meljitem orisu predzgodovine balkanske vojne preide list na nevarnosti, ki kih je natovorila vojna vsemu gospodarskemu življenju v Evropi. »Borza je dobro vedela, kake posledice bi utegnile nastati iz tega in zategadelj je tako nervozno reagirala na dogodke. Vedela pa je tudi, da je preobrat dogodkov odvisen v znatni meri od Rusije in da bi rusko vmeševanje v prilog požigalcem na Balkanu tudi za carjevo državo rodilo težke nevarnosti. Namesta zaupanja, ki ga je kazal evropski kapital do Rusije, se je vnovič pojavilo rezko nezaupanje, ki se je odkrito pokazalo. ko je evropska borza strmoglavila ruske rente. Evropskim borzam so sledile ruske, ko so planile v viharno padanje. Kaj zdaj? Ali se je borzna panika za dolgo polegla? Ali ostane le pri borznem krabu. ali nas potegnejo dogodki zopet v prepad industrijske in trgovske krize s svojimi strašnimi spremljevalci — z lakoto in brezposelnostjo? Borzna panika se je nekoliko polegla ... Pomirjenje pa ni nastopilo in ne nastopi, dokler bodo poročila z Balkana tako vznemirjajočega značaja kakor zdaj. Ali poseže borzna depresija globlje in preskoči na pobe denarnega kroženja, trgovine in industrije, no odvisno od razvoja dogodkov na Balkanu.
Je položni tak. da se more pričakovati na-
1 '	sedanieR8	prospeha	šele
.. .. (ve leti, ^Zdaj pa, ko je izbruhnila vojna,
«?	°Zai	,zj?r®nJ-eniti- Gvoz ne bo manj-
ši le v balkanske dežele, ampak tudi v dežele kamor vodi pot skozi Turčiio. Največ pa bo trpela trgovina, ker bo v teku balkanske vojne vedno strah, da utegne poseči Rusija vmes. Negotovo^ ruskega stališča bo zadrževala dotok in oz pruskem kanjtala in bo pritiskala na ru-
ske kurze, na kredit, izvoz in zameno blaga. Če pa se Rusija vmeša v vojno, bodo posledice še hujše. Namesto za ljudstvo se bo delalo za vojno, tekstilna industrija bo zaostajala za kovinarsko. Tej nenadni premestitvi kapitala bo žrtvovanih na deset tisoče žrtev. Krediti in državne finance se majajo, davčna bremena narastejo. Gospodarske posledice teh dejstev posegajo tako globoko, da jih ne more odvagati čvrstejše delo artiljerijskih tovaren in dokov. Zategadelj je dolžnost vsakega delavca, da si jasno predoči te posledice in glasno dvigne svoj glas proti novi igri z vestjo, s krvjo in z ljudsko lastjo!«
BOLGARSKO BAJONETNO NASKAKOVANJE.
Zastopnik »Lokalanzeigerja« v Stari Pagori je imel razgovor s predsednikom bolgarskega sobranja Danevom, ki se udeležuje vojne v glavnem taboru, kot zastopnik vlade ob strani kralja Ferdinanda. Predsednik se je izrazil v smislu, da se sovražnik ne sme podcenjevati, ampak mirno lahko reče: duh, ki navdaja čete, preseneča celo Bolgare. »Od vseh strani slišimo, da čet ni možno zadržavati. O streljanju nočejo vedeti, ampak vedno takoj napadejo z bajonetom. Ko so se bili prvi boji ob prekoračenju meje, pri katerih je bil navzoč kralj s spremstvom, poleg sem bil tudi jaz, so privedli iz ognja tucat ranjencev. Kljub svojim ranam so bili vojaki v najboljšem razpoloženju in ko jih je kralj vprašal, kako je bilo v boju, so ponosno pripovedovali, da so takoj naskočili z bajoneti. Seveda je to zbudilo splošno začudenje. Vprašali smo ofkirja, ki je poveljeval temu oddelku. Potrdil je pripovedovanje vojakov in dejal, da jim je ukazal, naj se pripravijo na streljanje. Ampak ni jih bilo možno zadržati, temveč takoj so planili naprej z bajoneti. In to niso bili mladi ljudje, ampak zreli možje, ki so služili pred desetimi leti in imajo doma ženo in otroke. Nisem pripovedoval tega. da se ponašam z bravuro naših čet, ampak skoro bi jih grajal; zakaj v današnjem vojskovanju terja bajonetno naskakovanje mnogo žrtev«.
Ker pa so tudi turški vojaki žilavi in se bijejo s hladnokrvno vdanostjo v usodo/tedaj so opravičena domnevanja, da bo sedanja balkanska vojna klanje, kakor ga Balkan še ni videl. Ze sedaj so bili spopadi nadvse krvavi; kaj šele bo, ko se pograbijo sovražniki v odločilnih bitkah?
TURSKI RANJENCI.
Od sobote do torka so pripeljali že trije vlaki ranjence in vjetnikc v Carigrad. Njih število ni znano, ker bolnice in sanitetne naprave ne zadostujejo, so vse diplomatične misije sle-dlc nemškemu posl. in pripravljajo pomoč za ranjence. V to svrho se obračajo na krepko sodelovanje svojih sodržavljanov. V nemškem poslaništvu so postavili postelie za 30 ranjencev.
se Vam ne sme čudno zdeti, ker v našem poklicu se v tako težkih slučajih sumniči ves svet. Toda šele po Vaših besedah in po preiskavi je dobil moi sum trdno podlago. Mislil sem si, da ste si skoraj gotovo ustvarili slično mnenje kot jaz, in tedaj se je pričel najin boj.
~~ } 9rei je bilo podcenjevanje mojega truda le hlinjeno, — sem rekla s slabo prikrito samozavestjo. — Odslej bom vedela, koliko je verjeti Vašim besedam!
\/. ~ Grešim, ne motite me, če hočete, da Vam vse povem. — Prva moja dolžnost je torej bila. da sem Vas dal opazovati. Imeli ste vzroke, zakaj se Vam je zdel mož sumljiv, in upal sem, da jih izvem, ako Vas dam opazovati.
— Izvrstno! — sem vzkliknila, ker nisem mogla zadušiti začudenja in veselja nad njegovo zmoto.
. ~r Toda koliko posla smo imeli z Vami, nnss Butterworth! In prav dobro ste se lotili stvari! Premotili ste moža, ki je imel nalog, da srazi hišo Boppertove — vedel sem, da jo gotovo kmalu obiščete. Sami smo izpraševali Jjoppertovo, toda ničesar važnega ni znala povedali. In če se Vam je posrečilo izvedeti kaj več, ste bolj spretni, nego sem pričakoval.
— Res? — sem odvrnila; in pri tem sem s smejala nadzorniku, ki se je na najin račun za-ba,val, in veselila sem se presenečenja, ki je čakalo njega in gospoda Gryca.
.... ~ " Zvedeli smo tudi, v kakšnih skrbeh ste bili zaradi ure. in ker smo vedeli, da je v tre-notku padca še tikatakala, prišli, na ta način no važnih sklepov, ki so nam pozneje dobro služili.
—Deklici torej le nista molčali, — sem jezno zamrmrala predse. In bala sem se, da bo govoril tudi o blazinici za šivanke. Toda v moje pomirjenje ni črhnil besedice o njej.
— Ne hudujte se nad mladima deklicama!
—	je dejal gospod Grvce živahno. — O uri mi je pripovedoval Franklin in mislil sem, da mi
■'»■■»ga
siplje le peska v oči. Počakal sem mladenki in priznam, da sem le s težavo izvlekel iz njiju, kar sta vedeli o uri. — Ura je v trenotku padca tikatakala in zvedeli smo tudi, da je Franklin prvi to opazil. In to dejstvo, ki ga laik smatra ugodno, vpliva vse drugače na človeka, ki se peča s kriminalistiko. Poleg tega se je skladalo prav dobro s skrbjo, s katero je morilec pripravil vse podrobnosti za zločin. Toda o tem pozneje.
—	Nisem se kazal vsled dosedanjih neuspehov potrtega, temveč mirno nadaljeval vlogo, ki so mi jo naklonili o Howardovi krivdi uverjeni predstojniki; skrivaj pa sem se trudil, da poizvem, v kakšni zvezi je bil Franklin z umorom. Predvsem je bilo potrebno dognati, če bi kdo, ki ga je videl, spoznal gospoda James Popa v osebi Franklina.
Med zasliševanjem se ni nobena priča upala spoznati v elegantnih in domišljavih ljudeh sirovega morilca. Bilo bi torej brezpomembno ponovno predstavljanje Franklina tem pričam, da ga spoznajo. Poskusil sem z zvijačo. Uver-jen sem bil, da se identiteta osebe najlaglje do-žene, če jo pokažeš ljudem v enakem položaju. Prosil sem torej Franklina s pretvezo, da izkaže s tem svojemu bratu veliko uriuge naj me spremi do hotela D.
Niti trenotek ni dvorni! o mojem resničnem namenu. Toda mislil je, da je najboljše, če tega ne pokaže, in nrav ra^evo-je jc ustregel moji želji. Morda ;e tudi p,eni1, da je bil pn v>nm svojem početju l>»ko previden, da ga nihče ne more spoznati. Nasvetoval sem trm ni; omenja elegantno obleko ». priprostejšo. ali. kar bi bilo še bolje, naj obleče doig svršnik. Bil je toliko drzen, da ie v y~-’nl moi nasvet in oblekel v resnici dolg plašč.
(Dalje.)
PRIŠTINA IN KOSOVO POLJE.
V sredo zvečer so osvojili Srbi Prištino, ki je važna vojaška in politična postojanka zahodnega Balkana. Leži 630 metrov visoko ob vzhodnem robu slavnega Kosovega polja. Priština je v rodovitni, dobro obdelani pokrajini in šteje 10 do 20 tisoč večinoma turških prebivalcev. Z osvojitvijo Prištine so dobili Srbi tudi v svojo last železniško progo, ki je izpeljana od Skoplja severno proti Mitroviči.
Kosovo polje, kjer izvira Drina, je glavni del turške Srbije (Stara Srbija, vilajet Kosovo) in je zelo rodovitna, a malo obdelana ravnina, obdana od težko pristopnih gorovij (Sar, Albanske alpe, Kapavnik). Južni vhod na Kosovo polje je prelaz Kačanik. Najvažnejša mesta na Kosovem polju so: Priština, Prizren, Djakovo, Peč. V zadnjih dveh stoletjih so mohamedanski Albanci vedno bolj spodrivali Srbe, ki so se potem polagoma popolnama spojili z vladajočim rodom. Na Kosovem polju so doživeli Srbi enega izmed najhujših porazov. 15. junija 11389. se je odločila na Kosovem polju usoda balkanskega polotoka za pol tisočletja. Stari srbski car Lazar je bil tedaj popolnoma poražen. Izgubil ni le svoje armade, v kateri so bili Srbi, Bolgari. Ogri, Bošnjaki in Hrvatje, temveč tudi svoje življenje. Turški sultan Murad I. in njegov sin Bajasid Ildirim sta bila zmagalca. Svoboda Srbov je bila uničena. A na Kosovem polju ni bil le car Lazar ob življenje, še pred bitko je zavratno umoril srbski pjemič Miloš Obilič turškega sultana, Murada I. .Vsako najmanjše selo, vsaka vas, vsako mesto, ysak prostorček na Kosovem polju je prepleten s spomini na strahotno bitko narodov iz 1. 1389. Tam ti pokažejo prebivalci prostor, kjer |e dal obglaviti Muradov sin Bajasid ujetega srbskega carja, a tudi zahrbtnega morilca Miloša Obiliča. Nanj spominja še vas Babi nos (nos stare žene): Obeliča so na begu zasledovali janičarji in ga dobili pri stari kmetici, ki je Zvezala njegovega konja, da ni mogel ubežati. Ko so ga janičarji že zvezali, se je maščeval Obilič na kmetici. Poklical jo je k sebi, češ da ji ;bo povedal zadnjo voljo, a ko se je sklonila k njemu, ji je odgriznil nos. Na Kosovem polju so v spomin svoje zmage postavili Turki mošejo, pod njeno kupolo je kenetaf (prazen grob) okrašen z izreki iz Korana in kalifskimi znaki. V kenatafu bi moralo počivati sultanovo truplo, a so ga raje prepeljali v Bruso, v turški 'Aziji, le njegovo srce je ostalo v mošeji. Druga velika bitka na Kosovem polju je bila I. 1448, ko je premagal sultan Murad II. armado Ogra Ivana Hunyadyja in Albanca Jurija Kastriota. Saslijevo močvirje, ki leži sredi Kosovega polja, je prepojeno s slovansko j;: }irško in tudi albansko krvjo. Iz močvirja teče voda severno y Donavo in južno pa v reko Vardar. Kosovo polje je cilj najgorečnejšega hrepenenja Srbov in njegova posest simbol mogočnega zavladala.
Novejša zgodovina Kosovega polja je predvsem zgodovina Albancev in prav v zadnjih letih so Albanci tukaj odločilno posegli v usodo turške države. Leta 1908 je na Kosovem polju, y mestu Ferizoviču, zborovalo na tisoče Albancev. ki so prisegli, da hočejo rešiti sultana iv Carigradu od kamarile izdajalskih ministrov. Albanski telesni straži sultanovi so sporočili, cla bodo pomorili doma njihove žene in otroke, ako bodo ravnali proti ljudski volji. To je bil začetek mladoturške revolucije in njen najodločilnejši udarec, ker je Abdul Hamida oropal varstva albanske straže.
Dve leti pozneje je bil na Kosovem polju zopet popolnoma drugačen prizor: boj Albancev proti mladoturški vladi, ki je prišla z njihovo pomočjo na krmilo. Sefket 1 orgut-paša, mračni Cerkes, je marširal s 17.000 anatol-skimi redifi in lepim številom strojnih pušk od yasi do vasi, pobiral Albancem orožje, kaznujoč vsakega, ki se je zoperstavljal s tem, da mu je zažgal domovje. Po cesti proti Prištini pa so ropotali težki vozovi, drug za drugim, preobloženi s puškami razoroženili Albancev. Ali Albanci so si poskrbeli novo orožje in krvavo klanje se je pričelo znova. Dvakrat je v tem klanju igral prelaz Kačalik važno vlogo. Prvič tedaj, ko so Albanci hoteli Torgut-pašo zajeziti in njegove čete pomoriti v boju od moža rdo moža. Desettisoč mož je bilo v predoru in ‘ga zabarikadiralo. Ali svoje pozicije so morali žapustiti, strojne puške so grozno razredčile hjihove vrste. Letos so Albanci vdrugič zajedli prelaz Kačalik. ali tedaj je bila mlado-turška vlada že pri koncu. In sedaj bo prelaz V tretjič prizorišče morda prav krvavih bojev.
CETINJSKA BOLNICA.
Cetinjska bolnica je dvonadstropno belo poslopje, ki leži na vznožju skalnatih gričev, ki obdajajo Cetinje. V bolnici in v bližnjih barakah Je več sto ranjencev. Bolnica je pod vodstvom štirih ruskih dam. Lesketajoča snaga v vsej hiši daje najboljše izpričevalo o delovanju teh samaritank. Bolnica je prenapolnjena od začetka vojnih dogodkov.
V barakah, štirih podolgovatih prostorih, v katerih leži mnogo ranjencev, oskrba ni tako dobra, kakor v glavnem poslopju. V barakah teže večinoma manj nevarno ranjeni; seve Ha je treba povedati, da se težko najde manj občutljiv pacijent kakor Črnogorec.
V bolnici leže ranjeni in mrtvi vsevprek. Na postelji, pregrnjeni s čisto rjuho, sedi žena poleg mrtvega moža. Molče, ne da bi se zga nila, gleda žena na mrtveca; prav nič ne pla-ka. Zraven leži po postelji v rjuhe zagrnjeno truplo vojaka, ki mu je bomba raztreščila kosti. V sosedni sobi leži mlado dekle, ki so jo ustrelili Turki, ko je nesla med bojem vodo ranjenim rojakom. Tupatam opazimo resne žene, ki so izgubile očeta ali brata. Z velikim sa-mozatajevanjem prenašajo žalost za ljubljenimi feorodniki.
Za zdravniško pomoč ni posebno dobro preskrbljeno. Nekaj zdravnikov in tucat strežnic mora opraviti z ysemi ranjenci, ki jih Je več
sto. Nekateri premožnejši ljudje so darovali.te dni novo vojaško bolnico, ampak zdravnikov predvsem primanjkuje.
Ljubljana in Kranjsko.
— Naše čitatelje opozarjamo, da prebirajo brzojavne vesti z bojišča z vso previdnostjo. Vse brzojavke so v bojevnih deželah pod strogo vojno cenzuro in so vse enostransko in pristransko prikrojene. Takisto so tudi uradna poročila premnogokrat neresnična in odtod veliko protislovje med posameznimi vestmi. Čitatelje opozarjamo, na vojna poročila na prvi strani lista, kjer objavljamo zanesljive izvirne dopise in taka obvestila, ki so se večalimanj izkazala za resnična. Iz »Zarje« zajemajo zategadelj najobjektivnejšo in popolnoma nepristransko informacijo, ker opisujemo — v nasprotju z meščanskim časopisjem slovenskim in drugojezičnim — krvavi ples na Balkanu kot
nepristranski gledavci z edino željo, da se čimprej konča!
— Status anlmarum v krščanski državi.
Na ustih laika in jurista, klasičnega jezikoslovca in poznavavca kuhinjske latinščine se poraja vprašanje: Kaj je »status animarum?« Ne laiki in ne juristi, ne filologi in ne organisti ne znajo odgovora na to vprašanje. Le državljan v krščanski državi ve, kaj je to, Ve ampak ne zna razložiti. Tem težje, če je človek monist in če smatra izza Spinoze dualistično svetovno nazi-ranje zaenkrat vsaj v znanosti za premagano. Ampak z nazorno razlago pride gladkeje. V deželi g. dr. Šušteršiča, tega Savla, ki je postal Pavel za evharistični kongres, na Kranjskem — in bodimo točni in razločni: na Premu — živi mož z ženo in hčerko mirno in zadovoljno. Ampak cerkev ima dober nos in povoha vsak zakon, če je svet ali pregrešen. Nos premskega župnika je razodel prečastitemu, da ta zakon pravzaprav ni zakon. In da si ni bil nihče, ne dotični mož, ne njegova žena in ne njegova hčerka, rojen na Premu, dasi ni nihče dajal dela premskemu župnemu uradu ne s krstom, ne s poroko in tudi s smrtjo ne, dasi torej ne poročajo krstne, ne poročne in ne mrtvaške bukve premskega župnega urada ne o možu in ne o ženi in ne o hčerki, je dobil mož 23. aprila t. I. od župnega urada na Premu dopis št. 83, ki se glasi:
»Ker je s podpisanim župnim uradom združeno vodstvo matice vseh faranov in ker mora voditi natančno matične knjige, prosimo Vaše blagorodje, da se izkaže s poročnim listom, oziroma da naznani faro (matični urad), kjer se je izvršila kopula-cija.
Hkrati se zavrača sumničenje go spe... glede na cerkveni obisk kot povsem utemeljeno, ker je ravno nasprotno resnica.«
Prejemnik temu pisanju ni odrekel primernega spoštovanja in torej nanj ni odgovoril.
Nato je vrli župnik poklical okrajno glavarstvo na pomoč in faran — v krščanski državi je človek najprvo faran in šele v drugi vrsti državljan — je dobil lepega dne od okrajnega glavarstva v Postojni naslednji dopis dne 2. inaja 1912, št. 6492/1:
»Vaše blagorodje se poziva, da vpo-šlje poročni list ter rojstni in krstni list hčerke v svrho popravka v maticah premskega župnijskega urada.«
Ponavljamo: V maticah pri župnem uradu na Premu ni niti besedice o tem možu, o tej ženi in o tej hčeri! Kako naj se popravi nekaj, kar sploh ne eksistira? To je pravno vprašanje in odgovori nanj lehko samo postojnski okrajni glavar. Našemu človeku pa je stvar postala predebela in se je zoper to nezaslišano usiljivost in nadležnost pritožil. Po petih mesecih, t. j. 25. septembra 1912, je dobil od postojnskega okrajnega glavarstva dopis št. 10.700/3, ki mu naznanja:
»Na Vašo pritožbo zoper tuuradno naročilo, ki Vam je naložilo vposlanje poročnega lista ter rojstnega in krstnega lista Vaše hčerke, je deželna vlada z odlokom od dne 17. septembra 1912, št. 22.352 razveljavila tuuradno naročilo«.
In zdaj sledi drug odstavek, o katerem ni znano, dali izvira od postojnskega okrajnega glavarstva ali od ljubljanske deželne vlade, dasi bo nekdaj nezmerne važnosti za krščansko pravoslovje, da se dožene njega avtor. Ta odstavek se glasi:
»V tem lučaju ne gre za stanovske matice, temveč za status animarum, ki se vodi pri vsakem župnem uradu in sicer poglavitno v interesu faranov in je tudi sicer koristno, če pomagate župnemu uradu z prošenimi matičnimi izvlečki za pravilno vodstvo statusa animarum.«
Tu je, status animarum; za njega pravilno vodstvo pomagaj župnemu uradu z naproŠeni-mi matičnimi izvlečki! — Po dolgih globokoumnih preiskavah in študiju kanonskega prava smo srečno razvozljali vsebino obeh zagonetnih besed. V župnih uradih se vodita dve vrsti matic, in sicer status corpurum in status animarum. V status crporum spadajo rojstva, poroke in smrti. V status animarum pa spadajo duše, Vodstvo statusa corporum je še dandanašnji — in naj zveni še tako neverjetno — stvar župnih uradov in cerkvenih občin in vodstvo statusa animarum pripada kajpakda tudi tako imeno vanim dušnim pastirjem. Razloček je le v tem, da prejemajo za vodstvo statusa corporum zemeljsko, za vodstvo statusa animarum pa nebeško plačilo. Skrajni čas je, da se vprašamo, ali je primerno tako preobremenjevanje pridnih mož, ki skrbe ne le za snažnost naših duš temveč tudi za čistost naših postelj, in ali ne bi kazalo omejiti njih področja na vodstvo sta tuša animarum proti nebeškemu plačilu in iz ročiti vodstvo statusa corporum tistemu, ki je v prvi vrsti opravičen in dolžan: posveni državi. Ta dualizem je nekak železni zakon duali-stičnega svetovnega naziranja. Tu duša, tam telo; u status corporum, tam status animarum; tu državni, uradnik, tam dušni Dastir l — Ogle-
dujmo stvar od katerekoli strani, povsod izvira neizogiben zaključek: ki je večje nevarnosti za državljana nego katerasibodi funkcija »krščanske« države. Denimo stvar kakorkoli, zmerom glasneje in mogočneje vstaja zahteva: ločitev cerkve od države!
— Konzumno društvo za Ljubljano in oko. Hco x>pozarja cenjene člane, da vrnejo v prodajalnah, kjer kupujejo dividendne znamke ter izroče obenem knjižice proti tozadevnemu potrdilu.
— Zagorje ob Savi. V nedeljo dne 27. oktobra ob 3. popoldne bo javen rudarski shod v dvorani g. R. Mihelčiča. Dnevni red: 1. Rudarska zadruga in službeni red. 2. Zakon o izplačevanju rudarskih mezd. Poročevalec so-drug Tokan. Rudarji, udeležite se shoda do zadnjega!
Slavnemu občinstvu se tem potom naznanja, da se imajo vsi oni, ki nameravajo v prihodnejm letu 1913 od županstva zahtevati kakršnokoli popravilo cest, jarkov, poti, vodovodov itd., priglasiti najpozneje do 28. t. m. pri županstvu, da se njih želje upoštevajo pri sestavi proračuna za leto 1913. Kdor se do tega dneva ne zglasi pri podpisanem županstvu, tistega prošnja se med letom ne bo vpoštevala. V Idriji, dne 20. oktobra 1912.
Županstvo.
— Za Jesenice, Savo in Koroško Belo. Članom konz. društva za Ljubljano in okolico v vednost! Znamke za odmero dividende ter članske knjižnice naj se oddado do konca t. m. v prodajalnah, kjer kdo kupuje.
— Umrljivost v Ljubljani. Do četrtka je bilo v mestnem mrliškem popisnem uradu priglašenih 1000 smrtnih slučajev. Pri tem so všteti razni zavodi, bolnice, hiralnice, ubožnice in sanatoriji. Lansko leto je bilo tisoč mrličev že 13. septembra, 24. oktobra pa že celo 1157.
— Iz gledališke pisarne. Danes v soboto 26. t. m. se ponovita Courtelinova tragikomedija »Boubouroche« in pa Blodekova eno-dejanjska opera »V vodnjaku« za par-abo-nente, ki ju doslej niso imeli prilike videti. Pri predstavi sodeluje orkester »Slovenske Filharmonije«, ki bo med odmori prednašal uverturo v Smetanovo opero »Poljub« in Štravsov valček »Pri nas doma«. Med prvo in drugo igro bo daljši odmor. — V nedeljo popoldne ob treh se izven abonmaja za lože par kot prva letošnja otroška predstava uprizori »S n e g u 1 č i c a«, zvečer se izven abonmaja za lože nepar tretjič v sezoni poje VVagnerjeva velika opera »Večni mornfr«. — V torek se prvič na slovenskem odru uprizori Molnarjeva trodejanj-ska igra »V r a g«. — Po zgledu zagrebškega gledališča bo ljubljansko že s prvim tednom meseca novembra poskusilo s takozvanimi kronskimi predstavami, pri katerih bo najvišja vstopnina znašala samo eno krono. _ Z novembrom bo tudi začelo z oblubljenimi^ dijaškimi in ljudskimi predstavami, ki jih spričo po-četnih težav takoj prvi mesec ni bilo mogoče prirediti.
— Balkanska vojna. V kinematografu »Ideal« je videti »Blagoslovljenje in odhod bolgarske armade« ter »Napad Črnogorcev na
turško trdnjavo«.
— Slepar. V sredo zvečer je prišel k tra-fikantinji Elizabeti Zadel na Karlovški cesti št. 3 nek neznan mož ter ji ponujal po nizki ceni premog. Ker je bil le nadležen ga je nekaj naročila, zakar je ta zahteval 90" vin. predujema, tatere je tudi dobil in odšel, češ, da premog pripelje pozneje njegov hlapec, česar se pa dosedaj še ni zgodilo in je neznanec Zadelovo pod to pretvezo ogoljufal.
— Iz tobačne tovarne nam pišejo: Pred etom dni ie bil prestavljen dosedanji elektrotehnik; vsled tega se je izpraznilo mesto, ki je bilo tudi razpisano. Vzlic temu, da je poteklo
Kanu, m sicer: 1. Blagoslavljanje in odhod boU garske armade; 2. Napad Črnogorcev na turško trdnjavo. — V torek, 29. oktobra: Dr. Qar] e! Hama, 2 del. (Detektivska učinkovitost v( dveh delih.)
Štajersko.
— Orožje za igračo. Osemletni posestnikov sin Jože Omulec v Oblakih pri Ptuju je pasel z nekim 141etnim fantom krave. Na paši sta se igrala s samokresom. Starejši fant je samokres sprožil in kroglja je zadela osemletnega Omuleca v glavo. Prepeljali so ga takoj v ptujsko bolnišnico, kjer je par dni nato umrl.
— Morilec alkohol. Ustreljenega so našli 20. oktobra zjutraj v Oslušovcih pri Ormožu posestniškega sina Franca Roškar iz Gajovec. Fantje so prejšnji večer v neki šnopsarni pili šnops. Morilec, ki je s puško ustrelil nesrečnega mladeniča, se je baje poprej še do pijanosti napil šnopsa.
Istra.
— Amerikanskl dvoboj. V sredo se je ustrelil na Reki Josip Jaklič. Policija je našla v njegovem stanovanju pismo, v katerem pravi, da Je postal žrtev amerikanskega dvoboja.
od tedaj že leto dni in se je oglasilo več sposobnih domačinov, služba še do danes ni oddana. Tako velika tovarna, kakor je tobačna, takimi množicami zaposlenega delavstva, z mnogoštevilnimi električnimi napravami pa že leto dni nima izprašanega in usposobljenega elektrotehnika, ki bi bil odgovoren za eventualne nezgode. Ce je namen zavlačevanju šče-denje — ali ni v tem velika lahkomiselnost tobačne uprave? V interesu tobačnega delavstva je, da se kričeči ta nedostatek takoj odpravi.
— Okraden brivski pomočnik. Včeraj ponoči se je dosedaj še neznan individij vtihotapil v stanovanje brivskih pomočnikov na Krakovskem nasipu št. 10 ter odnesel Karlu Fusserju črnomoder suknjič in tak telovnik, svetle, črnočrtaste moderne hlače in sive jahalne hlače v skupni vrednosti 106 K. Pred nakupom se svari.
— Nesreča delavke. Ko je šla v četrtek popoldne delavka Ana Kastelčeva po Poljanskem nasipu, je v bližini prisilne delavnice padla ter si nad členkom zlomila desno nogo. Prepeljali so jo z rešilnim vozom v deželno bolnico.
— Izgubil je gospod Ivan Vaupotič bankovec za 20 K. — Učenec Vido Korošec je izgubil srebrno žensko uro. — Dopustnik Fran Stelzmeyer je izgubil denarnico, v kateri je imel 23 K denarja.
Knjigo veselja do življenja, ki pouči našega bralca, kako si svojo moč in zdravje ohrani, ali kako si jo zopet pridobi če jo je izgubil vsled preobleženja z delom ali vsled premnogega uživanja, dobi vsak, ki jo zahteva od Elektro-Vitalizer, zdravniškega instituta (Budimpešta, VI., Andrassyut 27, Mezzanin 172). — Nihče naj ne zamudi razširiti svoje znanje, ker vsebuje ta velezanimiva knjiga svete za zdrave in bolne.
— Kinematograf »Ideal«. Spored za soboto 26., nedeljo 27. in ponedeljek 28. oktobra: 1. Mlade mačke. (Živalska študija. Kolorirano.) 2. Fatalna situacija. (Humoreska.) 3. Ljubezen ribarioe. (Amerikanska drama.) 4. Metoda pračloveka. (Groteska.) 5. Strah pred bodočnostjo. (Drama v dveh delih. Slika je bogata
in zanimivih resničnih momentov.) — i>amo zvečer. 6. Ljubezen je tudi bolezen. (Krasna yeseloigfa- ^ K teran £» J£» dodai. VaIo» 113
Trst.
— Izza smrtne nezgode v škedenjskih plavžih. Iz Skednja nam poročajo: Kakor znano se je pripetila 13. avgusta t. 1. v škedenjskih plavžih strašna nesreča, ki je ugrabila življenje 281etnemu Florijanu Prahu, doma s štajerskega in stanujočemu s svojo družino v Skednju, kjer je že več let delal v plavžih. Prah je bi! zaposlen pri delu, kjer so z dvigalom spuščali oglje k pečem. Prav tam je imel svoje delo 19-letni težak Simon Pišek s Kranjskega, ki je moral vselej čakati na znamenje, kdaj je dvigalo naloženo z ogljem. To znamenje mu je dajal nalašč za to nastavljeni delavec s kladivom po železu. Oglje se je dovažalo do dvigala v malih vozovih, ki jih je spremljal ubogi Prah. Usodnega dne pa se je Pisku nekdaj zazdelo, da je že predolgo čakal; spustil je dvigalo, ki je potegnilo za seboj tudi ubogega Praha. Nesrečnik je padel z materijalom vred šest metrov globoko; materijal ga je pokopal pod sabo in bil je takoj mrtev. Proti Pisku so uvedli sodno preiskavo vsled pregreška. proti varnosti življenja. V torek je bila razprava. Pisek je priznal; obsodili so ga na pet mesecev strogega zapora in je moral kazen nastopiti takoj. To je torej epilog tiste grozne nesreče, katere žrtva sta dva proletarca, obadva tudi žrvti današnje družabne nepravičnosti. Eden je mrtev, drugi bo moral pet mesecev svojega mladega življenja presedeti med zidovjem. In zakaj vse to? Ker sta bila obsojena, da si služita kruh v takih nezaslišanih razmerah. Kaj je res Pišek kriv nesreče? Nam se zdi, da je treba glavnega poiskati kje drugje. Ce bi družba oziroma njeni upravni organi ukrenili, da bi dajal znamenje električni zvonec, bi se ta nesreča gotovo H® bila zgodila. Kako naj se zahteva od delavca, ki je oddaljen nič manj kakor šest metrov od svojega tovariša, ki mu daje znamenje, kako naj se od njega zahteva, da sliši znamenje v takem hrupu kakor je v škedeniskih plavžih. Nesrečo je torej zakrivila družba, ki bi morala odpraviti take nedostatke za varnost delavčevega življenja. In v tem času, ko je bil ubogi Pišek obsojen v temnico, obsojen kot žrtev kapitalističnega sistema, razglaša ravnateljstvo škedenjskih plavžev, da bodo dobivali delničarji letos desetodstotne dividende, en odstotek več od lanskega leta. Skedenjski delavci pa morajo garati za tri krone na dan! In sicer po dvanajst ur na dan! Skedenjski delavci, odprite oči! Organizirajte se!
Vestnik organizacij.
Podružnica krojačev ima v nedeljo dne 27 oktobrs svoj mesečni shod In vabi nanj vse krojaške pomočnike 1? Ljubljane In okolice. Začetek ob 10. dopoldne,
Prošnja. Sodrugi, ki jim je znano, kje se nahaja so-drug Gregor Stajer, prej žel. čuvaj v Postojni, so naprošenij da sporoče njegovo dosedanje bivališče osrednjemu odboru .Vzajemnosti* v Ljubljani.
Državni zbor.
Dunaj. 25. oktobra 1912. Poslanska zbornica je nadaljevala proračunsko debato, v teku katere so izražali razni govorniki svoje želje. Nemški radikalec Hum-mer fe cefral včerajšnji Stfirgkhov govor, kar potrjuje domnevanje raznih parlamentarnih krogov, da Nationalverband polagoma prehaja v opozicijo proti grofu Stiirgkhu, ki naj strmoglavi njegov kabinet. Dr. Kramar se je dotaknil tudi balkanskih zmed in priporočal mirovno politiko monarhije. V imenu Rusinov je izjavil dr. Levicky, da bodo glasovali Rusini proti proračunu.
Podajemo poročilo.
Predsednik dr. Sylvester otvarja sejo ob 11. dopoldne.
Poslanec Humnter (nemški radikalec) lasa včerajšnji govor ministrskega predesdnika: pri tem poslu mu nemški radikalci živahno ploskajo.	.	.
Poslanec dr. Jager (vsenemec) iz vaja, dtf mora prinesti finančna reforma manjše obda-čenje pridobitnega prebivalstva, ki mora živeti od svojega dela. ter progresivno višje ob-dačenje tistih elementov, ki žive od striženja;
kUP°PosI*anec dr. E. Levicky (Rusin) pravi, di pride prejalislej do zapletljajev med velevla-stmi, čeprav se utegne balkanska vojna lokalizirati. Rusija uganja v Galiciji že dalj , Avstriji nevarno agitacijo, da Ji ob ugodnem trenutku vsaj vzhodna Galicija pade v naročje kakor zrelo jabolko. Oovornik napada avstnj^ sko vlado, 'da podpira rusofilsko giban e: prito« 2)\i& iu\- da tlači ooiiska y.ečina r.usinsko manj-
Cementne cevi v vseh merah, barvaste plošče itd.
Kranjska betonska tvornica Tribuč & Komp. Ljubljana
Pisarna, delavnica in skladišče na Tržaški cesti. — Telefon štev. 296.
Stopnjice, balkoni, spomeniki, stavbni okraski itd.
)5ino. Rusini bodo glasovali proti proračunu, da izrazijo svojo nejevoljo nad razmerami.
Poslanec dr. Grandi (Italijan) urgua ustanovitev italijanske pravne fakultete.
Poslanec dr. Krarnaf (Mladočeh) govori najprej o balkanski vojni in se navdušuje za voj-ho klanje. Avstrijo svari pred napačmtn korakom. ki bi povzročil svetovno vojno. Ostro Je kritiziral »justičnega» ministra dr. Hochen-burgerja zaradi njegovega znanega jezikovnega odloka za češka sodišča. Po pravici se ie zgražal nad škandalom, da zapirajo na Duna]u
Komenskega šole.	.
Nato se razprava prekine in nadaljuje se Posvetovanje o nujnih predlogih za vinorejo.
Poslanec dr. Scharf predlaga, na; se vlada pozove, da prejkoslej predloži zbornici zakonski načrt o reformi obdačenja vinogradov.
Poslanec Udržal irf* tovariši interpelirajo lustičnega ministra in ministrskega predsednika zaradi znanih odtokov justičnega ministra [17. avgusta in 7. septembra.
Poslanec sodrug Oliva interpelira o ustanovitvi šole za strojnike na ladjah v zvezi s ^tržaško pomorsko akademijo.
Konec seje ob tri četrt na 3. popoldne.
' Prihodnja seja v pondeljek ob 3. popoldne.
SLUŽBENA PRAGAMATIKA.
Dunai. 26. oktobra. VsLed nesporazumlje-nja med člani pododseka gosposke zbornice o službeni pragmatiki, je poročevalec grof Pace Odložil svojo funkcijo. Zategadelj se predvčerajšnjem seja ni mogla vršiti.	___
justiCni odsek.
Duna], 26. oktobra. Pod predsedstvom poslanca prof. dr. Waldnerja je včeraj justični odsek nadaljeval generalno debato o zakonu za službovanje sodnikov. Govoril je justični Minister dr. Hochenburger in obrazložil načela, ki naj začrtajo smer nadaljnim razpravam.
Zadnje vesti.
Voj na na Balkanu.
TURŠKO UMIKANJE.
Stara Zagora, 25. oktobra. Turki se umi-Eajo od Kirkilisse v Vizo po glavni cesti, ki vodi V Carigrad. Bijejo se še na povratku, a so jih Bolgari porazili. Bolgari so vjeli 1200 Turkov. Pa tudi bolgarske izgube so zelo velike.
TURŠKE IZGUBE PRI KIRKILISI.
Carigrad, 26. oktobra. Po brzojavu iz Dri-nopolja so Izgubili Turki pri Kirkillssi in Dri-nopolju 16.000 mož.
NASKOKI NA DRINOPOLJE.
Carigrad, 26. oktobra. Bolgari naskokujejo vnanje utrdbe Drinopolja, a brez uspeha, kei so vse te utrdbe pod zaščito bomb iaz trdnjavskih topov.
TURŠKA POROČILA O PORAZU PRED KIRKILISSO.
Carigrad. 26. oktobra. Turška poročila zmanjšujejo poraz pred Kirkilisso in zatrjujejo, da se je retirada po hudem boju izvršila v popolnem redu (?)
TURŠKE VERZIJE.
Carigrad, 26. oktobra. Terdjoumanl Haki-kat izvaja v obravnavanju o bojih pri Drino-polju. da prodirajo Bolgari od dveh strani, da zajamejo turško armado pri Drinopolju. — Prvi zbor je prekoračil mejo pri Bujuk Baerbendu severozahodno od Kirkilisse. Drugi zbor je prodrl zahodno od reke Tundže in ogroža postojanke na zahodu Drinopolja. število srbsko-bolgarskih bojnih čet ceni list na 54.000 mož in sodi. da bodo pobili turško armado ob Vardi in prodrli proti Solunu, da podajo roko Črnogorcem in Grkom, ki prodirajo od Ela-ssone. Ce pa armada ob Vardi porazi Srbe, bo ogrožala Niš in Sofijo.
TURŠKI NAČRTI.
London, 26. oktobra. »Daily Telegraph« poroča iz Carigrada v četrtek zvečer: Sklenjeno je bilo, da se Turki umaknejo iz Kirkilisse in da gredo vsi armadni zbori razen drinopolj-skega h glavni armadi, ki je koncentrirana med Babacskijem ln Luleburgasom. S tem bo štela glavna armada sedem armadnih zborov.
SRBSKA ZMAGA PRI KUMANOVEM.
Belgrad, 25. oktobra. Po uradnem poročilu Se je bitka pred Kumanovim začela v noči od 23. na 24. oktober. Moč turških čet je znašala okolo 25.000 mož. Srbska pehota je naskočila sovražnika z bajoneti in vnelo se je strašno klanje od moža do moža. Zlasti uspešno je nastopila srbska artiljerija, ki je uničila tri turske eskadrone. Izgube na obeh straneh so jako velike. Turki so izgubili baje 5000 mož. Zavzetje Kumanova je važno, ker je važna točka za obrambo Skoplja. Poraz turške armade pod poveljstvom Zekki paše je popoln in olepševalna Poročila iz Carigrada se nanašajo le na delen uspeh, ki ga je priboril Zekki paša proti srbski Vojski prestolonaslednika Aleksandra. Ob prvem naskoku jo je potisnil nazaj, a bolgarske Čete so rešile položaj in turške čete so se umaknile v neredu. Srbsko-bolgarske čete so se v mestu dobro utrdile.
PROTI SKOPLJU!
Belgrad, 26. oktobra. Združena srbsko-boltrarska vojska se pripravlja po zavzetju Kumanova na odhod proti Skoplju.
ISA BOLJETINAC — UBIT. ZAGONETNA SMRT.
Belgrad, 25. oktobra. Znani vodja arnavt-skih četašev, Isa beg Bol,jetinac ie ubit. Njego va smrt je zelo zagonetna. Pred nekaj dnevi Se je pridružil z več tisoč Arnavtj srbski ibarski vojski, ki ji poveljuje general Živkovič. Nekatera poročila trde, da je padel v boju s Turki. Druga pripovedujejo, da so Arnavti. ki se po Večini bore na strani Turkov proti Srbom, poslali odposlanstvo k Boljetincu, da ga pregovore, naj zapusti srbski tabor; med pogajanji je pH baje zahrbtno umorjen. Tretje vesti pa podajo. da je Iso Boljetlnca umoril general Živko vlč sam, ker je Izjavil, da zapusti srbsko ojsko in se pridruži ostalim Arnavtom. Vsled ega le general Žlvkovlč zgrabil za samokres lu ga ustrelil.
OPERACIJE v SANDŽAKU.
Rieka, 26. oktobra. Čete generala Vukotiča operirajo v smeri proti Sjenici in so se približale srbskim četam na osem kilometrov Pesno krilo je premagalo odpor albanskega ro-“u Rugove in Je odprlo pota v Peč.
S
KRVAV BOJ PRED SKADROM.
Bar, 26. oktobra. Divizija prestolonaslednika Danila je imela v okolici Srake prav blizu Skadra srdit boj s Turki. Črnogorci so razrušili turške utrdbe, zapodili so v beg mnogo turških vojakov in jih vjell okolo 300; pripeljali so jih v Koplik. Na obeh straneh je število mrtvih in ranjenih visoko. Tudi včeraj je bila pri Ta-rabošu ves dan huda kanonada. Taraboš so obkolili Črnogorci od vseh strani. Pravijo, da je turška artiljerija skoro porabila material. Na drugi strani pa pravijo, da so Turki zdaj bolj rezervirani in bodo šele v odločilnem trenotku z vso svojo silo posegli vmes.
RUSIJA PRODA SVOJE ČRNOMORSKO BRODOVJE?
Belgrad, 25. oktobra. »Tribuna« poroča iz Peterburga neverjetno vest, da je Rusija prodala en del svojega črnomorkega vojnega bro-dovja Bolgarski. Da ostane Rusija vkljub temu na zunaj nevtralna, ne bo naravnost predala prodanih vojnih ladij, marveč jih bodo prevzeli bolgarski mornariški častniki v Odesi. Moštvo bo sestavljeno iz ruskih prostovoljcev. (Tako ravnanje bi bilo po mednarodnem pravu kršenje nevtralitete!)
BOJI V EPIRU.
Atene, 26. oktobra. General Sapuntzakis brzojavlja iz Arte: V četrtek smo se bojevali ves dan na prelazu Kumuntzades. Uspeh boja se ni nagibal na nobeno stran. Ponoči pa se je Turkom posrečil s številnim vojaštvom naskok in so odbili dva grška bataljona ter zasedli prelaz in prve vrhove Kiafa. Boj je trajal vso noč. Pri Gribovi smo odbili turški napad in so imeli velike izgube, pri nas je padel en lajtnant in štirje vojaki. Boj traja še. Pri Turkih je padlo 70 mož, število ranjencev je neznano, 10 Turkov smo vjeli.
GRŠKE NAMERE.
Atene, 26. oktobra. Grška armada bo sedaj,
po zavzetju Servije, korakala proti Kozani, ki je oddaljena od Servije 27 kilometrov. V Kozani je prav neznatna turška posadka; tudi v Veriji je malo turškega vojaštva. V Kajnarju, zahodno od Verije, je bila še pred kratkim velika turška garnizija.
GRŠKI KRALJ ODPOTUJE NA BOJIŠČE.
Atene, 26. oktobra. V četrtek zvečer je odpotoval kralj Jurij s spremstvom v Volo, odkjer se bo z železnico odpeljal v La/isso in potem v Serfidže. kjer je glavno grško taborišče.
NOVI KREČANSKI GUVERNER.
Atene, 26. oktobra. Bivši ministrski predsednik, Štefan Dragumis, je imenovan za generalnega guvernerja Krete. Dragumis je že dospel na Kreto.
EVROPSKA KONFERENCA.
Pariz. 26. oktobra. Sestanku grofa Berch-tolda * San Glulianom prisojajo tu največjo važnost. Iz njiju razgovora izidejo obrisi reformnega programa za Macedonijo. Kakor hitro bo sporazumljenje popolno, sankcionira reformni program evropska konferenca, ki pa jo bo vodila glavna ideja evropske politike: nedotakljivost Turčije.
DIPLOMATI V CARIGRADU.
Carigrad, 26. oktobra. Avstro-ogrskl, francoski in ruski poslanik so imeli predvčerajšnjem dolgo posvetovanje z vnanjim ministrom in velikim vezirjem, kar je dalo povod vestem o bližnjem posredovanju. Pozneje je krožila vest, da je ruski poslanik izjavil na porti, da si pridrži Rusija popolno svobodo za svoje akcije.
' v* rf-' 1 '
OGRSKI RDEČI KRIŽ.
brže srbski minister za zunanje zadeve Jovanovič.
PO EVHARISTIČNEM KONGRESU.
Duna), 26. oktobra. Deželno namestništvo je prepovedalo uprizoritev najnovejšega dramatičnega dela Arthurja Schnitzlerja »Profesor Bernhardy«. Igra obravnava konflikt med znanostjo in cerkvijo, se dotika parlamenta in konča z obsodbo zdravnika, ki je zabranil, da ni podelil duhovnik nevarno bolni ženi zadnje popotnice. Schnitzler je vložil priziv.
CARJEVIČEVA BOLEZEN.
Varšava, 26. oktobra. »Čas« poroča, 'da ima ruski prestolonaslednik kostno tuberkulozo že pet let. Ko se je šel kopat, je padel in pričel krvaveti. Vse govorice o atentatu so izmišljene.
POLICIJSKI ŠKANDAL V NOVEM JORKU.
Novi Jork, 26. oktobra. Porotno sodišče ie priznalo policijskega poročnika Beckerja za krivega, da ie dal umoriti igralca! Rosenthala.
T
Pošljite naročnino, V če je še niste!	1
Novice.
IZPRED TARABOŠA.
Bar, 26. oktobra. Po dvadnevnem bombardiranju Taraboša so pričakovali premor, ker bi se imel sniti črnogorski posredovalec s turškim častnikom na cesti v Skader. Pač pa so predvčerajšnjem zgodaj zopet pričeli bombardirati Taiaboš; obstreljevanje je trajalo ves dan. Turki so odgovarjali z ognjem, izprva le slabo; ponoči pa je bilo streljanje čvrstejše. Dolgi vlaki žen se pomičejo z osli, obloženimi z municijo in živili, preko Popoviča na mejo k reki Bojani, k bojujočim se vojakom. Zdaj imajo Črnogorci manj ranjencev in mrtvih kakor prve dni, ker se več ne izpostavljajo brez potrebe. V bolnici v Bešvici je le malo z bajonetom ranjenih vojakov in tudi ti niso težko ranjeni. Če bi bile črnogorske čete prve dni tako disciplinirane kakor zdaj, brne bile imele toliko mrtvih in ranjenih. Brigada generala La-dovlča na vzhodnem bregu Skadrskega jezera polagoma prodira v smeri proti Skadru. Topove prevažajo čez jezero. Za včeraj so pričakovali odločilnega naskoka na Taraboš, ki ga branijo tudi ograje z bodicami in minirani podzemeljski rovi. Severna divizija generala Vukotiča koraka proti Peči, da se združi s srbsko vojsko, prihajajočo od severa. Turki pa kopičijo medtem orožje in municijo, kopljejo prekope in delajo utrdbe.
Rieka, 26. oktobra. General Martlnovič je zasedel predvčerajšnjim opoldne južno od Taraboša Abllč, kjer je postavil artiljerijo in je začel obstreljevati Skader od juga. Desno krilo je prekoračilo reko Kir in obkolilo mesto od vzhoda.
Budimpešta. 26. oktobra. Oddelek ogrskega Rdečega križa, obstoječ iz 4 vojaških Zdravkov, strežajev in sanitetnim oddelkom 21 mož. Je sinoči odpotovil v Sofijo. Oddelek ima s seboj popolnoma urejeno bolnico in ambulan-co z vsem potrebnim materialom.
RUSKI RDEČI KRIŽ.
Trst, 26. oktobra. Včeraj je dospel semkaj oddelek ruskega Rdečega križa iz Harkova in se odpeljal s parnikom »Urano« v Bar.
ČEŠKI ZDRAVNIKI NA BOJIŠČU.
Praga, 26. oktobra. Ekspedicije čeških zdravnikov pod vodstvom profesorja na kirur-gični kliniki dr. Kukule bodo šle na bojišče slovanskih balkanskih držav. V začetku tega tedna je odpotovalo že pet čeških zdravnikov iz klinike. V četrtek ponoči se je odpeljal profesor kirurgije Jedlicka s tremi zdravniki v Srbijo. V teku prihodnjih dni bodo odšli v črno goro pod vodstvom dr. Ryklija: 7 zdravnikov, 15 dija-kov-medicincev, 25 strežajev in strežajk, lazaret s 100 posteljami. Za njimi bodo poslali še 100 postelj. Češki Sokoli so darovali 10.000 K in posodili 40.000 K, da se izvrši akcija tem hitreje.
OKLIC BOSANSKIH MOHAMEDANCEV.
Sarajevo, 26. oktobra. Bosanski mohame-danci so izdali oklic, s katerim vabijo k nabiranju prispevkov za svoje mohamedanske brate v Turčiji.
TOŽBA DUNAJSKEGA ŽUPANA PROTI SO-DRUGU SCHUHMEIERJU.
Dunaj, 26. oktobra. Dunajski župan dr. Neumayer je tožil občinskega svetnika sodruga Schuhmeierja, ker mu je ta zaklical na javni seji »Sie Schandfleck« (Vi sramotna pega). Sedaj je pa višji državni pravdnik razsodil, da je Schuhmeier s tem klicem razžalil uradno čast župana in zato bo uvedeno proti Schuhmeierju oficialno postopanje. Okrajno sodišče mora zato iznova prositi za izročitev poslanca Schuhmeierja pri državnem in deželnem zboru.
DUNAJSKI ŽUPAN ODSTOPI?
Dunaj, 26. oktobra. Močno se tukaj razširja vest, da bo župan dr. Neumayer prisiljen k odstopu, ker ruje proti njemu večina v občinskem svetu. (Večina v občinskem svetu je klerikalna, Neumayer je tudi klerikalec. Značilno!).
NOVI SRBSKI POSLANIK NA DUNAJU.
Dunaj, 26. oktobra. Naslednik odstopivšega srbskega poslanika na Dunaju, bo postal naj-
* Akcija socialističnih poslancev vseh dežel. Iz Bruslja poročajo: Socialistični poslanci vseh dežel bodo v enem in istem času v parlamentih predlagali resolucije, da naj velevlasti s kolektivno intervencijo prisilijo Turčijo k izpolnitvi reform, obljubljenih leta 1880.
* Politična protestna stavka. V Peterburgu je pričelo 30.000 delavcev kovinarjev s politično protestno stavko, ker so bile razveljavljene volitve za dumo.
* Švicarska svoboda. Naši švicarski bratski listi beležijo novo sramoto švicarske republike. Zvezni svet. je izgnal iz dežele tri Italijane, ki so protestirali proti justičnemu umoru v Lawrence (Amerika). V tem oziru si je »svobodna« Švica vedno enaka. V ječo je vrgla Jurija Herwegha, prijela Je Liebknechta, za zidovjem Ječe je uničila Weitlinga, izgnala je Bernsteina, Mottelerja, Vollmarja in druge. Zato ostaja zvesta sami sebi, če ukrade eksistenco revnim Italijanom in jih izžene, ker so protestirali proti umoru, ki ga nameravajo zagrešiti v Ameriki nad njih rojakoma in strokovnima voditeljima Giovanittijem in Ettorjem. Izgon je tem sramotnejši, ker so vsi.trije Italijani družinski očetje in že mnogo let prebivajo v Bernu. Zvezni svet je sebi v sramoto pokazal, da v Švici ni dovoljen protest proti strašnemu justičnemu umoru. Ampak kadar gre proti delavcem, so si vse buržvazne in kapitalistične sile edine.
* Ako bi ne bili boljši kakor šo zakoni. V glasilu nemških mladinskih organizacij »Der jugendliche Arbeiter« beremo:	§	36	avstrij-
skega društvenega zakona prepoveduje ženam vsako politično združevanje, ali vzlic temu je že 20.000 avstrijskih delavk politično organiziranih. Viktor Adler je pred kratkim omenjal v govoru to dejstvo in krasno pripomnil: »Da, ako bi ne bili boljši kakor so naši zakoni...!« Stavek je jedrovit in rezek — geslo vsega revolucionarnega napredovanja. Kdo je bil boljši, Sokrat ali zakoni, ki so ga prisilili, da je izpil čašo s strupom? V nič so razpadli oni zakoni, ali večno bo blestela v vse čase vzvišenost grškega modrijana. In dalje vsa nepregledna vrsta neumrjočih, raziskovalcev, mislecev, umetnikov, vseh za življenje krepkih ljudi! O zemlji so menili ljudje, da je kolut, a oni so dokazali, da je obla. Dejali so ljudje, da je solnce nepremično, oni pa so zaklicali: In vendar se premika! Za brezbožnike in klevetnike so raz-upili varuhi postav Spinozo in Galileja, Ko-menskija in Wagnerja. Ali bili so boljši od zakonov, in zakoni so zatonili pred njimi, kakor zatonejo sence pred solncem na obzorju. Ako bi vedno in vedno zopet ne prihajali ljudje, ki so boljši od zakonov, ne bi bilo nobene bodočnosti. Bodočnost je pravzaprav popolnoma nezakonita. Za zakonike je ona antikrist. Zato je toliko paragrafov, ki prepovedujejo napredek pod kaznijo. Naravnost prepovedujejo. Paragraf se resno trudi, da bi odpravil razvoj, ali koncem koncev odpravlja napredek paragrafe. Ako nočemo, da ostane vse pri starem, moramo. biti boljši od zakonov. Na Avstrijskem dela 35.000 otrok po noči. Ko lehko ležejo zakonodajalci in sodniki te dežele k počitku, se giblje 70.000 suhih otroških rok, predejo in navijajo, skubijo perje in lepijo škatlje prav do bledega jutra. Predstavljajte si teh 70.000 bledih in zasolzelih lic, predstavljajte si prostore tega groznega dela. Postavno je. Nepostavno pa je, če razjarjeni zakričimo in če hočemo malim pripomoči do spanja. Ali ta volja do nepo-stavnosti bodi posvečena! Zakaj če bi ostali tako malopridni kakor so naše postave, tedaj bi hudobija ne izginila nikdar s sveta.
Delati In ne obupati
ii najboljše sredstvo zoper nesrečo, revščino
l	otožnost. Delati pa more človek le, če je “fav. Kdor ima bolečine, n. pr. revmatične,
protinove, glavobol, zobobol, kdor se je vsled prepiha ali premraženja prehladil, mnogokrat ne more opravljati svojega dela. Za take naše čitatelje naj bo namig sledeče pismo Njega svetlosti Jožefa princa Rohan v Schottwien: »Presenetljiv učinek Elsofluida res prekaša vse upe in smete objaviti, da so meni in mojim znancem Fellerjev Elsafluid ln Elsakrogljice pri večini bolezni, kakor glavo- in zabobolu, bode-
nju, trganju, bolečinam v križu, nahodu, bolečinam v želodcu, slabostim itd. izborno služile, zlasti pri oslabljenem vidu krepča Elsafluid oči, vsled česar to kot domače zdravilo nepogrešljivo sredstvo najtopleje priporočam.«
Zato bi morali tudi naši čitatelji vedno imeti doma Eellerjev bolečine pomirjujoči, zdra-veči, krepčujoči fluid z znamko »Elsafluid«, da pomirijo bolečine, okrepčajo mišice in živce.
osvežijo in poživijo telo, ker je res dober, in kar pišemo, ni samo reklama.
Tako boste tudi Vi zavarovani proti marsikateri nezgodi in boste šli na delo vedno čili in krepki. Naš čtatelji, ki hočejo ta izdelek poizkusiti, dobijo Fellerjev fluid z znamko »Elza-fluid« za 5 K franko, če pišejo naravnost na dvornega lekarnarja E. V. Feller, Stubica', Elsatrg 252 (Hrvaško)
sr-	 IfC^gflBroVTiCe	!
Krasne novosti, jesenskih oblek in površnikov «iH&“ msieega izdelka* Za naročila po meri naj večja izbira tu- in inozemskega blaga.
Solidna postrežb«.	]%ajnižie	cene.
Mestni trg št. 19. — Stari trg št. 8
MOJA ZENA
1,000.000 vinarjev
in vsaka pametna in varčna gospodinja rabi namesto dragega kravjega sirovega, kuhanega ali namiznega masla boljšo, zdravejo, redilnejo in izdatnejo in skoro polovico cenejo
margarino „Unikum“
Dobiva se povsod ali pa naroča naravnost.
Združene tvornice za margarino in sirovo maslo Dunaj, XIV. Diefeubachgasse 59.
::	za tiskovni sklad „Zarjc“ : :
L=======	47.	izkaz:	..........
Mrjasec, zato ker je iz aresta ušel 40 vin., Fr. Primožič Žalec 20 vin., Fr. Skrabar Liboje 100 vin., A. Pregelj 80 vin.. K. Strmšek 240 vin., Pevnar 26 vin., Trnovska podružniea .Vzajemnosti' 1000 vin.
Skupaj 218774 +1506 = 220280 vin.
Odgovorni urednik Pran Bartl. Izdaja in zalaga založba »Zarje«.
1,,:* " ' ■> Tiskarna« v 1 Inhllani.
Hajnovej^e! J&sijitovefše Cena K 4*—.
Maksim Gorkij
 —— 'Vea.n.o Icrasne novosti, d-oToro "blag:© ----------------------
in po že znano iiRjnižjih cenah dobile
v modni trgovini Peter Šterk
Ljubljana, Stari trg štev. 18.
Specialna trgovina najmodernejših bluz, jutranjih oblek, la kakovosti; moško, žensko in otroško perilo, velika izbira najmodernejših moških klobukov in žepič, dalje žepič za dame, deklice itd. ter velika izbira najmodernejše kožuhovine.
To pohvalno delo slavnega ruskega pisatelja je izšlo te dni. Dobiva se po vseh knjigarnah, kakor tudi v založbi „Zarje“ v Ljubljani, ki je knjigo založila in izdala.
Naznanilo!
Naznanjam slavnemu občinstvu, da sem prevzela 26. t. m. staro znano
gostilno pri Kankertu‘
v Spodnji Šiški št. 20
točila bodem samo pristna vina, cviček in Gadove peči in Štajerca, postregla bodem z gorkimi in mrzlimi iedili.
Za obilen obisk se priporoča.
Milka Knaflič-eva.
Ob pričetku šol
Naročajte se na Zarjo!
priporoča tvrdka
Celo nož v. odprto
Gričar & Mejač
LJUBLJANA, Prešernova ulica štev. 9
svojo bogato zalogo vsakovrstnih izgotovljenih oblek za dečke in deklice.
Celo noč odprto
LJUBLJANA
založniki c. kr. priv. južne železnice Franca Jožefa cesta štev. 3 priporoča veliko izbiro jesenskih novosti za gospode in dečke,
—	3STaročila, pc meri se izvrše točno in solidno, — Strogo realna postrežba.	Nainižje	cene.
—.....    ■■■	......... in se hočete temeljito in za gotovo iznebiti tisoč-
m	^	kratnih bolezenskih prikazni živčne slabosti, živ-
čnega glavobola in bolezni v hrbtu, pomanjkanje k	\	spanja, pozabljivosti, razdražljivosti, onemoglo-
TjfjZS \ y	j	sti, brezbrižnosti do življenja, tesnobe v prsih,
/	iz nervoznosti nastalih srčnih, želodčnih, čre-
 ______ vesnih ter bolezni na jetrih In mehurju, pre-
WJ)V1	—	zgodnje moške oslabelosti in žmsklh živčnih
[\	*©	bolezni ter krčnih napadov, ako se hočete te-
\ Ul	c'	melj!to rešiti revmatičnih, protinsklh in nevrai-
y #y{\ 4 Mij	>y glčnih težkoč, tudi Ischiasa, ako se hočete umak-
I	'S-	niti posledicam kapi in jih izboljšati, izkratka zo-
l	S"	pet dobiti potrebno veselje do življenja, obrnite
2^	se zaupno na zdolej označeni zdravniški zavod in
'	šD	zahtevajte, sklicevaje se na naš list, ilustrovano
en	knjigo »Razprava o moderni elektroterapiji" in
fft J\	t bfl	»Zdravniška	poročila"
!	= gratis in franko. =
■   -——-------------------L——	Posebna izdaja za moške in ženske.
Elektro - Vitalitzer zdravniški z&vod,
Budapešta VI, Andrassy-ut 27, Mezzanin 172.
V zalogi je vedno do 500 kosov od
2	do 60 K komad, tako da si vsakdo lahko Izbere.
Ob nedeljah se dobivajo venci v isti hiši v I. nadstr.
Ustanovljeno leta 1900, Odlikovana!
Slavnemu občinstvu v mestu in na deželi vljudno priporočam ziaj-večjo zalog-o krasnih.
nagrobnih vencev in trakov
z napisi.
Zunanja naročila se izvršujejo hitro in točno,
€ene brez konkurence.
Ljubljana, Mestni trg št. 13-13,
V vseh prostorih centralna kurjava!
Prenovljena najelegantnejša
Sobe v hotelu zaradi centralne kurjave ob vsaki uri ^pozimi tople.
Plzensko pivo „Prazdroj in marčno pivo
vedno sveže.
Prenovljena najelegantnejša
kavarna
z vsemi sredstvi.
Najuljudnejša postrežba!
m
Ravnatelj: Friderik Mayer
Pristna vina, Izborna kuhinja
Izborna kava