GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA POMURJE
Leto XI. — Štev. 14	MURSKA SOBOTA, 9. APRILA 1959	Cena din 10._
NEPOTREBNA ZAKASNITEV
SPREJEMANJE TARIFNIH PRAVILNIKOV GOSPODARSKIH ORGANIZACIJ V POMURJU NA TRICETRT POTI — POSPEŠITI SPREJEMANJE TARIFNIH PRAVILNIKOV, PREDVSEM PA NJIHOVO PREDLAGANJE DELOVNIM KOLEKTIVOM V KONKRETNO OBRAVNAVANJE — ZAVLAČEVANJE ŠKODLJIVO VPLIVA NA KAKOVOST TARIFNIH PRAVILNIKOV. ZLASTI PA NA DELOVNI POLET DELAVCEV IN DELOVNI UČINEK
Tudi v Pomurju kaže pohiteti s tarifnim! pravilniki. Čeprav ne moremo zanikati dejstva, da so se gospodarske organizacije ob podpori in sodelovanju s sindikalnimi organizacijami, ljudskimi odbori in političnimi organizacijami resno zavzele za stvar, pa vendarle drži, da se sprejemanje tarifnih pravilnikov odlaga, zlasti njihovo predlaganje delovnim kolektivom v konkretno obravnavanje. Kakor ne bi bilo dobro, če bi se tarifni pravilniki sestavljali prenaglo in brez potrebnih priprav, prav tako pa vpliva zavlačevanje sprejemanja tarifnih pravilnikov škodljivo rta njihovo kakovost, zlasti pa na delovni polet delavcev in delovni učinek. Zato bi bilo neobhodno potrebno pospešiti sprejemanje tarifnih pravilnikov, predvsem pa njihovo predlaganje. Doslej je predložila tarifni pravilnik
le še tovarna perila »Mura« v Murski Soboti. Tovarna mlečnega prahu ga bo predložila, kot vse kaže, obč. LO do 10. maja, Mlinsko podjetje v Murski Soboti do 20, maja, v ostalih gospodarskih organizacijah pa še čakajo, čeprav imajo besedni del tarifnega pravilnika že pripravljen. V splošnem pričakujejo, da bodo vse gospodarske organizacije v Pomurju predložile tarifne pravilnike občin-
skemu ljudskemu odboru in občinskim sind. svetom med 15. in 20. majem, mesec dni prej pa jih bodo dobili v razpravo delovni kolektivi.
Ugotovitev, da je bila glavna ovira za pravočasno izvedeni pripravljalni postopek za sprejemanje tarifnih pravilnikov v sprejemanju zaključnih računov in popravljanju minimalnih dohodkov, je sicer točna, vendar pa ne pove vse resnice. Skoraj v vseh gospodarskih organizacijah čakajo, da bo nek. do prebil led in »povišal« raven tarifnih postavk, ali pa se zgledujejo drugod. Gradbena podjetja čakajo, na primer, na to, kakšni bodo novi tarifni pravilniki sorodnih podjetij v Mariboru, enako pričakovanje pa je tudi v lendavskem mlinu in drugod. Soboška tovarna mlečnega prahu čaka na to. kaj bodo ukrenili v Županji in v Osijeku, čeprav bi moralo biti v resnici kvečjemu obratno, ker gre v Županji za 130
Radgona
SREDSTVA
IN UČINEK
Ob razpravah o letošnjih družbenih planih v Pomurju smo pogosto slišali ugotovitve, da investicijski režim, predvsem kar zadeva višino lastne udeležbe podjetij, zavira hitrejšo rekonstrukcijo, zlasti o industriji gradbenega materiala. Ker podjetja nimajo dovolj lastnih sredstev za lastno udeležbo, vrednost proizvodnje ne narašča dovolj naglo in o zadostni meri. Tako imajo industrijska podjetja ljutomerske občine za lastno udeležbo okrog 60 milijonov din, za delno rekonstrukcijo pa bi potrebovala 80 do 90 milijonov. Gospodarski krogi v Ljutomeru sodijo, da petletni perspektivni načrt ne bo dosežen, kolikor podjetja ne bodo mogla opravili potrebnih rekonstrukcij.
Medtem ko v mnogih naših mestih ostajajo vsako leto neizkoriščena sredstva stanovanjskih in drugih skladov, industrija gradbenega materiala v Pomurju navzlic pomanjkanju gradbenega materiala nima dovolj sredstev za rekonstrukcijo. Zelo zgovoren je primer opekarne Boreči, ki je lani dosegla 118,172.000 din vrednosti proizvodnje. V primeru opravljene rekonstrukcije in obnove obrata bi vrednost proizvodnje dosegla 300 milijonov dinarjev. Lastnih sredstev imajo 45 milijonov, potrebovali pa bi še 64 milijonov.
Ob tem se nam sama po sebi vsiljuje ugotovitev, da so investicijska sredstva preveč razdrobljena na male obrate. Če bi uporabili osredotočena sredstva za rekonstrukcijo in obnovo velikih obratov, bi bil temu primeren tudi učinek. Enako je tudi pri negospodarskih investicijah.
B.Š.
VELIKA PRIDOBITEV
PRED DURMI: OTVORITEV NOVEGA CENTRALNEGA OTROŠKEGA IGRIŠČA V SOBOŠKEM PARKU
Zvedeli smo, da bo, kot vse kaže, že zadnjo nedeljo aprila svečana otvoritev centralnega otroškega igrišča v soboškem parku. Z zemeljskimi deli bodo zdaj pohiteli, pravočasno pa bodo nudi iztdelali oziroma nabavili potrebne rekvizite. Kakor znano, bo centralno igrišče namenjeno otrokom do 10 let, imelo pa bo tobogan, vrtiljak, plezalni stolp, avto, peskovnik, športni prostor itd. Navo centralno otroško igrišče v sobo-
škem parku bo nedvomno velika pridobitev v naši splošni skrbi za otroka.
Na svoji zadnji seji je komisijia za varstvo družne in otroka iniciativnega odbora nove stanovanjske skupnosti razpravljala tudi o ureditvi terenskih otroških igrišč v Murski Soboti. V ta namen se bo komisija obrnila na terenske organizacije SZDL, od karierih pričakuje ustreznih predlogov.
bš
Pozdrav brigadirjev
Brigadirji I. Pomurske mladinske delovne brigade »Štefana Kovača« so nam sporočili, da so srečno prispeli na traso avto-ceste. Sporočili so, da je brigada v naselju »Paja Marjanovič« v Dolnji Toponici — Niš in ne v Popovcu, kot je bilo prvotno rečeno. Ob tej priložnosti pošiljajo pozdrave svojim staršem, prijateljem in vsem znancem. Obljubljajo, da se bodo v kratkem spet oglasili.
To pomlad se na avtni cesti vijejo nove zastave in brigade se zbirajo v dveh republikah:	v Srbiji
in Makedoniji.
Veselih obrazov in prekipevajočih src je odpotovala pomurska mladina na avtno cesto. Na sliki: brigadirke in brigadirji I. pomurske mladinske delovne brigade »Štefana Kovača« pred odhodom vlaka.

V nedeljo: volitve občinskih ljudskih odborov Radgona in M.Sobota
Vse priprave končane
	
V nedeljo, 12. t. m. bodo v občinah Murska Sobota in Gornja Radgona volitve novih ljudskih odborov s priključenimi teritoriji bivših občin Grad, Cankova, Martjanci in Videm. Sklep o tem je sprejel OLO Murska Sobota na svojem zasedanju 21. februarja letos. V obeh občinah so pravočasno opravili vse potrebne priprave.
Za volitve v občinski zbor je v soboški občin:	49 volilnih
enot, volišč pa bo 115. Izmed 87 kandidatov bo izvoljenih 50 članov novega občinskega zbora, sicer pa je po en kandidat
v 17 volilnih enotah, po 2 v 25. po trije v 4 in po štirje kandidati v dveh volilnih enotah. Za volitve v zbor proizvajalcev kmetijske skupine je v soboški občini 18 volilnih enot, volišč
pa je prav tako 115. V vsaki volilni enoti bo izvoljen po 1 odbornik, v volilni enoti, ki, zajema KZ Mačkovci in Puconci, pa 3 odborniki. Skupno je kandidatov 38, izvoljenih pa jih bo 20. Po en kandidat je v 5 volilnih enotah, po 2 v osmih, po trije v 3, po štirje kandidati pa so v 2 volilnih enotah.
Tudi v radgonski, občini so s pripravami na tekočem. Volilnih enot za volitve v občinski zbor je 7, za volitve v zbor proizvajalcev pa 3. Volišč bo v občini 19. Medtem ko je za volitve v občinski zbor v radgonski občimi 18 kandidatov, je za volivcev v zbor proizvajalcev 10 kandidatov. Izvoljenih bo t občinski zbor 8 odbornikov, v zbor proizvajalcev pa 5 odbornikov kmetijske skupine.
Križevci - najboljši
V okolišu križeviske kmetijske zadruge so v nekaj dneh pridobili lepo števci o kooperantov. Za pridelovalno sodelovanje v travništvu so že pred tednom sklenili pogodbe za 40 hektarov (predvidevanja po načrtu 60 ha), pri hibridni, koruzi
21	ha (30) in pri kormpirju
22	ha. (17). Pri krompirju so torej že nad načrtom, manj uspeha pa so imeli pri sladkorni pesi. Kmetije namreč še vedno niso dovolj poučeni, kako je z njenim pridelovanjem v naših razmerah, čaprav bomo v občini morali pridobiti določeno površino zemlje za to kulturo, da bi tako lahko tudi dokazal: potrebo po gradnji nove sladkorne tovarne v Ormožu.
Skrb za družbeni standard v ljutomerski občini
Naposled: zimsko kopališče
Dalje: pospešena gradnja stanovanj, razširitev otroškega vrtca, šolska kuhinja in sploh družbena prehrana — Uslužnostni servisi v okviru zavoda za zaposlovanje invalidov že delujejo — Za združitev razpoložljivih sredstev podjetij in zadrug
V ljutomerski občini so se — kot v drugih, občinah — zavzeli za združitev razpoložljivih sredstev, namenjenih za družbeni standard. V ta namen bo občinski svet za družbeni plan in finance zbral podatke, s kolikšnimi sredstvi razpolagajo podjetja (in kmetijske zadruge).
S tem v zvezi omenjajo tudi 10% posebni proračunski prispevek zaposlenih delavcev, na-
menjen za gradnjo zimskega kopališča v Ljutomeru. Kot predvidevajo, bodo zbrali iz tega prispevka 2.800.000 dinarjev, k čemur je treba dodati še nekaj sredstev iz stanovanjskega sklada in nekaj lanskih sredstev. Tu je pa še sklep, da bodo tudi ostali uslužbenci prispevali za gradnjo zimskega kopališča. Tako vse kaže, da bo kopališče do zime že obra-
tovalo. Načrti zanj so namreč že izdelani in odobreni.
Skrb za družben; standard izraža tudi program, ki ga je sprejel iniciativni odbor stanovanjske skupnosti. Program omenja predvsem pospešeno gradnjo stanovanj. Letos bodo dogradili 12- stanovanjski blok obč. LO, isti investitor pa pripravlja tudi že vse potrebno za gradnjo novega poslopja v Prešernovi ulici. Tu naj bi dobila svoje prostore v pritličju podružnica zavoda za socialno zavarovanje in sodobno urejena trgovina, v prvi in drugi etaži pa nameravajo zgraditi 10 novih stanovanj. Potrebno bo tudi najti prostore za razširitev otroškega vrtca za del mesta proti glavnemu kolodvoru, urediti otroško igrišče na
(Nadaljevanje na 2. strani)
Kritičen problem v radgonski občini
PREMALO ZDRAVNIKOV
Predzadnjo soboto je bila v Gor. Radgoni letna skupščina podružnice Zavoda za socialno zavarovanje. O delovanju podružnice, ki se uspešno uveljavlja že peto leto, je obširno poročal njen upravnik J. Štelcl. Na skupščini so bili prisotni tudi predsedniki sindikalnih podružnic, zastopniki večjih podjetij, predsednik ObLO Branko Zadravec in predstavniki okrajnega zavoda za socialno zavarovanje.
Lani je imela podružnica čez 72 milijonov din čistega dohodka in 67 milijonov din izdatkov. V petih letih se je povečalo število zavarovancev za 12 odst. — od 2524 na 3059, toda izdatki za zdravstveno zavarovanje kar za okrog 120 odst. Največ izdatkov zahteva zdravljenje v bolnišnicah. Tako so lani izplačali v ta namen 24 milijonov din. V nadomestilo za plače v času bolezni so izplačali za 21.912 oskrbnih dni
nad 7 milijonov din. Največji stalež bolnih je imelo VGKapela oziroma sploh vinogradniška družbena gospodarstva, njim pa sledita Slatinsko podjetje v Radencih in Gradbeno podjetje v Radgoni.
Zavarovanci se često upravičeno pritožujejo zaradi čakanja v ambulantah, toda dokler bodo imeli v občini samo toliko zdravnikov kot sedaj, bodo le težko dosegli, kakovostnejše usluge v zdravstvenih zavodih. Zobozdravstveno službo bodo letos delno izboljšali z novo zobno ambulanto, ki bo začela
poslovati v Radencih s 1 junijem. Podružnica je priredila lani v delovnih kolektivih 17 različnih predavanj o zdravstvenem zavarovanju.
Na skupščini so razpravljali tudi o Zakonu o pokojninskem zavarovanju in o novem Zakonu o invailidskem zavarovanju. Sklenili so, da bodo aprila priredili Teden tehnične zaščite pri delu po vseh podjetjih, še bolj bodo sodelovali z zdravstvenimi zavodi in samoupravnimi organi podjetij, začeli pavšalno obračunavati zdravstvene storitve itd.
Sladkorna pesa v ormoški okolici
12 vagonov na hektar
V okolišu ormoške kmetijske poslovne zveze bodo, kot je to predvideno v občinskem družbenem načrtu, zasejali s sladkorno peso 300 ha zemlje. Pridelovanju te rentabilne kulture
posvečajo še prav posebno pozornost zaradi nameravane gradnje sladkorne tovarne pr: samem Ormožu. Do sedaj so že sklenili pogodbe s kmetovalci za posejanje 70 odst. predvidene zemlje s sladkorno peso, pričakujejo pa, da bodo svoje obveznosti po načrtu izpolnili tud: stoodstotno.
Najboljše uspehe dosegajo v ormoški kmetijski zadrugi, kjer so od predvidevanih 95 ha že sklenil: pogodbe za 73 ha sladkorne pese. Zadruga se je s pomembnejšimi	pride1ovalnimi
partnerji vključila tudi v tekmovanje, ki ga je razpisala Zvezna zbornica za kmetijstvo in gozdarstvo. Tekmovali bodo na 8 ha zemlje, za katero je sklenjenih skupno 12 pogodb za pridelovalno sodelovati je. Največja parcela meri 2 ha. a najmanjša 40 arov. Na zemlji, s katero tekmujejo za rekorden hektarski pridelek v zveznem merilu, predvidevajo maksimalno uveljavljanje vseh agrotehničnih ukrepov, med drugim tudi 5 tisoč kilogramov umetnih gnojil in 60 tisoč kilogramov hlevskega gnoja na hektar. Pridelovalni proces bo usmerjala zadruga s pomočjo strokovnjakov Zavoda za pospe-
(Nadaljevanje na 2. strani)
Gospodinjstvo: zelo potreben in koristen poklic, ki prav tako kot drugi poklici zahteva ustrezno izobraževanje. Na sliki: gojenke gospodinjske šole (več o šoli poračamo na drugi
strani) v Ljutomeru pri pouku
zaposlenih, v Osijeku pa za 180, medtem ko jih je v TMP Murska Sobota 91.
So tudi primeri, kjer so z delom že na tričetrt poti. Tako imajo v lendavski opekarni (Nadaljevanje na 2. strani)
Na obisku v.gospodinjski šoli v Ljutomeru
Pouk sodobnega gospodinjstva
Pred časom smo nase bralce obvestili o začetku delovanja gospodinjske šole v Ljutomeru, ki deluje kot okrajna ustanova. Po končanem šolanju postanejo gojenke kvalificirane kuharice ali gospodinje. Šola traja tri leta in je povezana s praktičnim poukom.
Gojenke se res nimajo kaj pritoževati. Vsako šolsko leto so pol leta v šoli, pol leta pa na praksi v raznih obratih družbene prehrane (bolnišnica, dijaški domovi, gostinstvo, zdravilišče itd). Ob svojem obisku je naš dopisnik našel v šoli le drugi prvi letnik, ker so tovarišice, ki so začele s šolanjem jeseni, na praktičnem delu izven šole že od 1. februarja it. 1. Tako bo do konca šolanja sleherna gojenka na praktičnem dela trikrat. Torej: poldrugo leto v šoli in poldrugo leto na praksi. Morda zanima koga še to, da so v drugem prvem letniku samo gojenke iz pomurskih krajev.
Sicer pa je šola v okviru možno-
sti vzorno in internatsko urejena. Bližnje gojenke stanujejo lahko tudi doma. Upravnica Anica SKVARČ se z rednimi in honorarnimi učnimi močmi trudi da bi pridobile, gojenke v šoli čimveč teoretičnega in praktičnega znanja. Kakor vse kaže, se bo na šoli jeseni kadrovsko stanje glede učnih moči zboljšalo, kar bo 25 gojenk, ki so sedaj v šoli, in 30 tistih, ki so na praktičnem delu, nedvomno pozdravilo. V šoli so gojenke razdeljene na učne skupine, in medtem ko se seznanijo v prvem in
drugem letniku med drugim več ali manj z menzno kuhinjo, obogatijo svoje znanje v tretjem tudi že z eksperimentalno kuhinjsko umetnostjo.
Moti se, kdor meni, da je živiljenje v šoli dolgočasno. Prostori šole so ozvočeni, gojenke obiskujejo plesne vaje, igrajo šah, telovadijo pri »Partizanu« in podobno. Rade tudi igrajo odbojko, zato si bodo uredile lastno igrišče. Ce k temu dodamo še sodobne gospodinjske pripomočke, ki jih ima šola, higienske umivalnice, kopalnico in drugo, kar sodi k delu in življenju v šoli, potem lahko ugotovimo, da imamo v Ljutomeru šolo sodobnega gospodinjstva, od katere si lahko obetamo bogate sadove.	B. S.
KOLO ČASA
Kot vsako leo so se tudi letos volivci seznanjali z občinskimi družbenimi plani na zborih volivcev, ki so bili izvedeni pred kratkim že v vseh občinah. Kot po navadi je bil tudi tokrat obisk na zborih volivcev povprečno dober, slab pa še vedno o krajih kjer vsa leta doslej ni uspelo vzbuditi zanimanja večine ljudi za nekatere splošne metode dela v našem komunalnem sistemu.
Volivci so se najbolj živo zanimali za tisti del družbenega plana oziroma proračuna, ki govori o komunalni dejavnosti. Nekoliko manj, čeprav je to trenutno najbolj aktualno, so govorili o pridelovalnem sodelovanju med kmetovalci in kmetijskimi zadrugami. Če so se na zborih volivcev pojavila tudi vprašanja glede proizvodnega sodelovanja, so bila to več ali manj oprezna tipanja ali poskusi, kako izvleči iz odgovorov neke vrste »strašila«. ob katerih je pač vendarle bolje biti nezaupen ali oprezen in se postaviti na stališče neprizadetega opazovalca.
Razprave o družbenih planih in samo potrjevali je planov na sejah občinskih ljud-
skih odborov je dalo povod za obširne razprave med odborniki ljudskih odborov o nekaterih ekonomskih ukrepih, ki bodo omogočili izvajanje družbenega plana in proračuna. Odborniki so med drugim primerjali te ekonomske instrumente s podobnimi ukrepi sosednjih občin. Prav je, če se odborniki za to zanimajo, saj dobijo o zadevi jasnejšo sliko, vendar so nekatere razprave in pripombe, kot na primer v Lendavi, pokazale, da hočejo odborniki najti v teh instrumentih le »luknje«, ki bi bile ugodne za posameznike, nikakor pa ne za komuno kot celoto. Razuljivo je. da ni občine kot gospodarske enote, ki bi ne imela nekaterih svojstvenih pogojev tako glede na zbiranje kot trošenje proračunskih sredstev, odvisno od gospodarskega sestava svojega območja. Zato je poudarjen je ugodnosti, ki naj bi jih povzemali občinski ljudski odbori iz prakse sosednjih občin, pri tem pa ne bi upoštevali tudi nekaterih »neugodnosti«, nič več in nič manj kot hoteno zaviranje splošnega napredka komunalnega sistema. Menda nikomur bolj kot odbornikom ljudskih odborov pa mora biti jasno, da je naš družbeni razvoj že toliko močan, da ga ni mogoče zaustaviti s takimi pripombami, še manj pa z neaktivno rezerviranostjo, ki lahko samo škoduje.
(Nadaljevanje na 4. strani.)
12 vagonov na hektar
(Nadaljevanje s 1. strani) sevanje kmetijstva iz Maribora. Doslej so že imeli s kmetovalci kooperanti troje strokovnih posvetovanj, kjer so se dodobra pogovorili o uveljavljanji vseh potrebnih agrotehničnih ukrepov, da bi ob zaključku tega procesa lahko zabeležili pričakovane donose v povprečju, ki je zares rekordno: 1200 stotov ali 12 vagonov sladkorne pese na hektar!
Ob tolikšnem pridelku bo morala odpasti tudi zadnja pregrada — namreč neosnovana bojazen posameznikov, da sladkorna pesa ni rentabilna kultura v naših pridelovalnih razmerah.
S. K.
Zdravilišče Radenci pred novo sezono
Nov hotel in kopalni bazen?
V	Radencih bo postalo s 1. majem spet živo. Vse naokoli se že kažejo priprave na novo sezono.
V	vseh zdraviliških objektih je zdaj največ dela. Povsod se čisti, popravlja in obnavlja, saj je sezona pred vrati. Posebno živahno je v veliki in mali »Terapiji«. Tam vire kakor v mravljišču. Z vso naglico vgrajujejo v vse prostore naprave za centralno kurjavo. Z ureditvijo teh naprav življenje v Radencih v pozni jeseni in pozimi ne bo zamrlo kakor doslej, ker se bo s tem zdravljenje v terapevtskem oddelku zdravilišča raztegnilo čez vse leto. Zavod bo imel tudi stalno strežno osebje in sobarice, medtem ko je moral do sedaj vsako leto iskati nov kader. Pred kavarno montirajo nov vodomet, dalje bodo letos podaljšali asfaltirano cesto do Radgone, na Kapeli pa bodo uredili turistično gostišče, kar bo prav gotovo pripomoglo k boljšemu razpoloženju gostov . . .
Ker so z letošnjo sezono končno urejene indikacije srca tudi s pravilnikom, se bo število gostov socialnih zavarovancev zvišalo in bo treba najti novih prostorov, da bo lahko ugodeno vsem zahtevam in potrebam. Čeprav še lani niso bile urejene indikacije srca s pravilni-
kom, so imeli okrog 1000 gostov več in okrog 3000 več nočnin, kakor prejšnje leto. Upajo, da bodo v bližnji prihodnosti gradili nov hotel z blizu 100 sobami. V perspektivnem načrtu je tudi gradnja kopalnega bazena. Celodnevna oskrba v predsezoni znaša od 900 do 940 din, od julija dalje pa od 940 do 1050 dinarjev, kar je približno toliko kot lani. Kopalne storitve pa se gibljejo od 140 do 160 dinarjev.	Ika
Družbeni načrt občine Ljutomer za letošnje leto
Povečana vrednost proizvodnje
Družbeni plan občine Ljutomer, sprejet na nedavni skupni seji. obeh zborov obč. LO, predvideva, da se bo v letošnjem letu povečala vrednost proizvodnje v primerjavi z letom 1956 v celotnem gospodarstvu občine za 8,9 %. V industriji se bo vrednost proizvodnje povečala od 767,801.000 dinarjev na 817,122.000 dinarjev, v kmetijstvu pa od 1.201,300.000 dinar-
jev na 1.333,500.000 dinarjev. V celotnem gospodarstvu znaša to povečanje 251,925.000 dinarjev (od 2.911,249.000 na 3.163,174.000
dinarjev).
Hkrati predvideva letošnji družbeni plan ljutomerske občine povečanje proizvodnosti dela v industriji. To bodo do-
Skupne predvidene letošnje investicije v vseh panogah gospodarstva znašajo 317,900.000 din. Od tega v kmetijstvu 160 milijonov, v industriji 63,900.000 din, v trgovina 48 milijonov, v gostinstvu milijon, v obrti 30 milijonov in v kmetijskih zadrugah 15 milijonov dinarjev. Podrobno omenja družbeni načrt pričetek rekonstrukcije z lastnimi sredstvi v opekarni Boreči-Lukavci, Lastna sredstva bo prispevalo .podjetje v višini 45 milijonov dinarjev in tako omogočilo povečanje zmogljivosti in proizvodnje.
segli z uvedbo plačevanja po enoti proizvoda in hkrati s tem tudi povečanje osebne potrošnje zaposlenih. Plačevanja po enoti dela bodo uvedle vse gospodarske organizacije, kjer so za to pogoji. Količinsko povečanje proizvodnje predvidevajo vsa industrijska in obrtna podjetja.
Med investicijami v kmetijstvu je na prvem mestu gradnja hlevov za govejo živino pri veržejski železniški postaji (VG Ljutomer), v predelovalni industriji rekonstrukcija ljutomerskega »Mlekoprometa« (in montaža. novih strojev). Predvidena je tudi gradnja skladišča KPZ »Brazda«, kolikor bodo odobreni načrti. Gre še za zidavo klejavne, tovarne usnja in dograditev v surovem stanju prvega nadstropja že obstoječega, objekta, da bi ga tako obvarovali propada.
NEGOSPODARSKE
INVESTICIJE
Med negospodarskimi investicijami (35 milijonov din) omenja družbeni plan ljutomerske občine za 1. 1959 pričetek gradnje novega stanovanjskega bloka jn dograditev 12-stanovanjskega bloka na Ormoški cesti, dalje dograditev 8-stanovanjske zgradbe ljutomerske opekarne, 2 učilnici v Stročji vas, zimsko kopališče v Ljutomeru, o katerem poročamo obširneje na drugem mestu ter pričetek priprav za gradnjo šole v Križevcih in zdravstvenega doma v Ljutomeru. Sredstva za načrte za obe gradnji' so zagotovljena v proračunu, za samo gradnjo pa bodo potrebni prispevki prebivalstva v materialu in dela, Za komunalno dejavnost je predvidenih nad 12 milijonov din. Sem sodi ureditev že omenjenega zimskega kopališča, nekaj sredstev je predvideni za kanalizacijo, popravilo in vzdrževanje cest, dalje za dokončno ureditev mrtvašnice v Veržeju in drugo.
Proračun občine Ljutomer za letošnje leto predvideva 155 milijonov 664.000 din dohodkov in izdakov. S pomočjo proračunskih sredstev bodo lahko krili le najnujnejše izdatke, ni pa dovolj sredstev za vzdrževanje in sodobno opremo šol in za ustrezno vzdrževanje čistoče, kakršno zahtevajo sanitarni predpisi.
B.Š.
Naložbe v gospodarstvu
Ljutomer — Glavni trg
Ob 40-letnici delovanja ZKJ
Njegova zadnja sabotaža
V oktobru 1941. leta so Madžari o Murskem Središču aretirali Jožeta Hedžeta in njegovo sestro Angelo. Jože je bil inženir v rudniku, v ilegalnem delu tesno povezan s Stefanom Kovačem.
Sprva so bili vljudni. Jožetu so rekli: »Gospod inženir, šli boste v Soboto, tam vas bodo samo nekaj vprašali, pa vas bomo takoj odpeljali nazaj.« S tem so hoteli uspavati njuno čuječnost, da ne bi skušala pobegniti.
Odpeljali so ju v soboški grad. Tam so ju ločili. Deset dni so Angelo pretepali in spraševali. Ker ji niso mogli ničesar dokazati, so jo pustili domov. Preden je odšla, je smela govoriti s svojim bratom. Privedli so ga v pisarno, kjer je čakala nanj. En sam pogled nanj ji je zgovorno povedal. kaj so počeli z njim. Bil je ves polomljen, bled in izmučen. Mirno je govoril s sestro, ko ji je naročal, naj gre v Mursko Središče in pove delavcem, kako naj delajo. Dal ji je skico rudnika z navodili za delavce.
Angela se je vrnila domov in odnesla bratove papirje v Središče. Delavci so razumeli navodila svojega inženirja. Kopali so. kakor jim je bil na skici označil — ponoči pa je v tisti izkop vdrla voda in ga zalila. V rudniku je nastal preplah. Oblasti so obtožile sabotaže delavce in inženirja. Začela so se mučna in
dolgotrajna zasliševanja. Delavci so storili vse, kar so mogli. da so odvrnili sum od inženirja, ki je bil že v zaporu. Temu pa je misel, da jih je ukanil, da je brez moči, kakor je bil, vendarle povzročil sabotažo, lajšala muke zasliševanja ...
To pogumno dejanje pa je še danes zapisano v imenu »Josip«, ki so ga dali tistemu delu rudnika.
REVOLUCIONARNI KOLEDAR ZKJ
11. aprila 1918 — Stavka delavk v Landstatterjevi tovarni slamnikov v Domžalah.
13. aprila 1919 — Izredna konferenca JSDS (Jugoslovanska socialnodemokratična stranka) razpravlja o izstopu iz centralne in deželnih vlad.
11. aprila 1920 — V Ljubljani ustanovni kongres Slovenske komunistične stranke. Nova Delavska socialistična stranka za Slovenijo se zedini s
Socialistično delavsko stranko Jugoslavije (komunistov) in postane njen sestavni del.
10. aprila 1941 — Pri CK KPJ ustanovljen vojni komite.
10. aprila 1943 — Izdana naredba za ustanovitev Gregorčičeve in Gradnikove brigade.
Aprila 1944 — Tega mesteca je pričela izhajati »Borbena Slovenka«, glasilo za SPŽZ (Slovenska protifašistična ženska zveza), za Štajersko.
ZBIRAJMO ZGODOVINSKO GRADIVO
Republiški: Odbor za proslavo 40-letnice KPJ v Sloveniji pripravlja skupno z Zgodovinskim arhivom CK ZKS in Muzejem NO razstavo »40 let obstoja Komunistične partije Jugoslavije« in poziva vse tovariše, ki razpolagajo s kakršnimikoli materiali zgodovinske vrednosti iz dobe delovanja Komunistične partije Jugoslavije 1919 do 1959.
Pododbor za razstavo bo lahko koristono uporabil prav vse, kar se nanaša na delovanje Partije na raznih področjih javnega življenja, t. j pisano in tiskano gradivo (zapisniki pisma, beležke, dopisi, okrožnice poročila, letaki, brošure, časopisi, re vije, knjige — zlasti take z roko pisnimi pripombami, fotografije članske izkaznice, prepustnice in osebni dokument, skice, zemljevidi) Še bolj bo odbor potreboval predme te kot so zastave in uniforme raznih delavskih in sploh naprednih društev, žige, razmnoževalne aparate za
ilegalno literaturo, stance, značke, torbice Ln kovčke, predmete, ki so jih ljudje izdelali ali uporabljali v zaporih in internaciji, orožje, opremo iz bunkerjev, bolnic in tehnik, predmete za maskiranje, predmete za mučenje borcev za svobodo, priprave za sabotažo, pisalne stroje, črke i.n ostale tiskarske pripomočke itd.
Prosimo, da vsak kos, ki ga pošljete, pa naj bo to pisan dokument ali predmet, zanesljivo dokumentirate, se pravi, točno poveste, kdo ga je uporabljal, v kakšne namene, kdaj in druge podrobnosti. Na fotografijah je treba označiti osebe s številkami in napisati k številkam legalna in ilegalna imena.
Vse, kar želite oddati, pošljite ali prinesite osebno v Zgodovinski arhiv CK KZS, Ljubljana, Trg revolucije 1
Materiale odkupujemo ali sprejemamo v posojilo. Odbor jamči za vrnitev izposojenih materialov. Od materialov, ki jih bo možno preslikati, bodo tovariši poleg svojih materialov
prejeli še nove kopije z istočasno povrnitvijo vseh stroškov pošiljanja. Fotografije vrnemo v 14 dneh, ostalo po razstavi.
Materiale je treba poslati ali pa sporočili naslove, kje so, čimpjej ali vsaj do 15. aprila 1959 na naslov: Zgodovinski arhiv CK ZKS, Ljubljana, Trg revolucije 1, telef. številka 23-571.
Če nekdo sam ne razpolago z naštetimi predmeti, pa ve, kje so, naj, prosimo, sporoči naslov tistega, ki to hrani..
Razstavo bo prevzel Muzej narodne osvoboditve, ki se bo s tem tudi preoblikoval in preimenoval v Muzej revolucije. Tako razstava ne bo samo občasna, temveč se bo spremenila v stalno, kar še posebej podčrtava njeno pomembnost.
Prosimo tovariše in tovarišice, da se odzovejo temu pozivu in tako prispevajo h kvaliteti naše partijske razstave in bodočega Muzeja revolucije.
Republiški odbor za proslavo 40-letnice KPJ v Sloveniji
Naposled: zimsko kopališče
(Nadaljevanje s 1. strani) Ormoški cesti, najti primeren prostor za šolsko kuhinjo in sploh za obrat družbene prehrane, čeprav nekatera podjetja že imajo svoje lastne obratne kuhinje.
Kar zadeva uslužnostne servise, so najpotrebnejši že urejeni oz. organizirani v okviru Zavoda za zaposlovanje hvalidov (krojaštvo, šiviljstvo, kleparstvo, vodno inštalaterstvo iid). Začetki dela omenjenega zavoda dajejo dobre obete, hkrati pa bo zavod razširil svojo dejavnost glede na potrebe (servisna delavnica za popravilo električnih gospodinjskih Strojev).. Že sedaj ima zavod skupino zidarjev in soboslikarjev, kar so najbolj pozdravili hišne sveti.
bš
Nepotrebna zakasnitev
(Nadaljevanje s 1 strani) pripravljen besedni del tarifnega in premijskega pravilnika ter pravilnika za norme, sredi tekočega meseca pa bodo vse tri pravilnike predložilli kolektivu. Kakor kaže. bodo nekatere tarifne postavke zvišali, nekatere pa znižali. Drugod, kjer še niso tako daleč, pa bodo morali pohiteti: čimprej končati popravljanje minimalnih osebnih dohodkov in pospešiti predlaganje tarifnih pravilnikov.
B. Š.
Odtočno nasprotujemo
Nasproti naši jadranski obali nameravajo na Monte Conero pri Anconi v Italiji vzpostaviti bazo za vodene izstrelke srednjega dometa. Sporazum o vzpostavitvi baz je sklenila italijanska vlada z Združenimi državami Amerike. V Italiji je ta ukrep vlade sprožil plaz protestov. O tujih oporiščih v Italiji je bilo že večkrat govora, toda tedaj, ko je Italija pristopila k Atlantskemu paktu, je bilo rečeno, da je izključena možnost tujih oporišč v tej deželi. Po sedanjem sporazumu pa je drugače in ob
tem opozarjajo na to, da je s tem Italija izgubila možnost svobodnega odločanja v primeru vojne. Odvisnost v političnem in vojaškem smislu pa je s tem sporazumom očitna.
Kako se bodo progresivne sile Italije zoperstavile temu sklepu vlade, ki je obšla običajna pota, kot jih določa italijanska ustava, je sicer zanimivo, toda drugotnega pomena. Nas zanima predvsem to, kako sodimo Jugoslovani o tem sporazumu. Italijani se sicer opravičujejo, da je sporazum obrambnega značaja (tako trdijo vladi bližji krogi, medtem ko ugotavljajo drugi, da rakete z atomskim polnjenjem niso
takšno orožje), vendar rakete srednjega dometa niso namenjene za morebitna bojišča v Italiji, temveč za obstreljevanje ciljev, ki so izven njihove dežele in tudi izven naše domovine. To sicer pomeni, da bi rakete padale tam, kjer ni Jugoslovanov, toda s tem bi bil stalno kršen naš zračni prostor, kajti rakete bi bile vodene preko našega teritorija.
To je samo ena točka kompleksnega vprašanja, zakaj smo Jugoslovani proti vzpostavljanju raketnih baz v Italiji. V bistvu smo Jugoslovani proti
vzpostavljanju raketnih oporišč v katerekoli državi, kajti to pomeni krepitev oboroževanja, ki se že dolga leta razvija med blokoma, a oboroževanje je že nevarnost sama po sebi za mir v splošnem in posebej za prizadevanja, da bi mir ohranili in ga še okrepili v svetu. Razumljivo pa je, da smo toliko bolj proti oboroževanju z raketnim orožjem v naših sosednih deželah, kajti tako oboroževanje v naši neposredni bližini pomeni v končni obliki ogrožanje tudi nas samih. Vsekakor pa je pri tem najvažneje ugotoviti tudi dejstvo, da je kakršertkoli sklep o širjenju mreže raketnih oporišč v seda-
njem obdobju nasproten prizadevanju. da bi v svetu ustvarili ugodnejše vzdušje za sporazumevali je. Prav takšna prizadevanja pa so bila zadnje čase izražena v različnih predelili sveta in tudi razmere okrog obeli Nemčij zahtevajo prav to — da se državniki sporazumevajo in sporazumejo.
Resnost svetovnega položaja torej zahteva krepitev miru in razumevanja za želje prebivalstva sveta, na j bo človeštvu zagotovljen čimlepši razvoj življenja, ki naj ga ne ogrožajo vojaške postojanke z atomski-
mi naboji pa niti s klasičnim orožjem. Jugoslavija je zaradi tega na strani človeštva in zagovarja koristi vseh ljudi in ne samo koristi te ali one polovice sveta, ki je naperjena z orožjem proti drugi. Prav s tem se ne moremo strinjati — da bi z grožnjami jemali besedo glasnikom miru, da bi lastniki raket z raketami jemali pravico ljudstvom do samostojnega odločanja o svoji usodi.
Zato smo odločno proti bazam, proti vsakršnim tujim vojaškim bazam zlasti pa proti raketnim bazam v sosednih deželah.
-er
POMURSKI VESTNIK. 9. APR. 1959
2
Mladina soboške občine tekmuje
LMS- ŠOLA MLADIH
V počastitev IV. kongresa Zveze komunistov Slovenije in Dneva mladosti tekmuje tudi mladina soboške občine. Razpisu občinskega mladinskega vodstva so se odzvali vsi aktivi, ki si tudi prizadevajo, da bi dosegli čimugodnejše tekmovalne rezultate
Tako so doslej že ustanovili štiri nove mladinske aktive z 87 člani. V novoustanovljenem aktivu »Pušča« v Črnelavcih je vključenih 35 mladincev in mladink — Ciganov. To je edini mladinski aktiv Ciganov v našli državi. V preteklem mesecu so s pomočjo OK LMS in vodstva kmetijsike poslovne zveze priredili tudi posvetovanja z odbori aktivov miladih zadružnikov, ki jih je v občini deset.
V vseh večjih središčih občine so priredili seminarje in razgovore s širšimi sekretariati mladinskih kmeč-
kih aktivov. Na teh posvetovanjih so se pogovorili o proslavljanju 40. obletnice Partije in SKOJ, o zadružnem sodelovanju v kmetijstvu in konkretnem vključevanju mladih kmetovalcev v to akcijo, o letošnji mladinski delovni akciji itd. Taka posvetovanja so imeli v vseh 53 mladinskih aktivih, udeležilo pa se jih je 637 kmečkih fantov in deklet — mimo predstavnikov občinskega političnega vodstva, upravnikov zadrug in drugih političnih delavcev. Udeleženci teh seminarjev prenašajo sedaj pridobljeno znanje na člane svojih aktivov in okolico, v kateri živijo.
Posvetovanja so priredili tudi z odbori klebov mladih proizvajalcev, ki jih je v občini pet. Udeležencev je bilo petindvajset um ugodne posledice se že kažejo v tebi, da imajo sedaj v teh klubih redne mesečne proizvodne konference.
Za bolj smotrno in lažje delovanje so ustanovili tudi sedem komisij, ki že tudi aktivno delajo. Tako je odbor soboške mladinske univerze ponovno začel prirejati predavanja, ki bodo odslej vsak teden. V marcu so priredili dvoje predavanj z 225 udeleženci. Komisija za politično-ideološko delo je priredila pogovor z mladimi komunisti in pomagala pri ustanavljanju večerne
politične šole v Soboti. To šolo že obiskuje 25 mladih komunistov. Delavsko-vajeniška komisija je pripravila program za praznovanje Dneva vajencev, komisija za društveno in družabno življenje pa pripravlja program za praznovanje Dneva mladosti, zbira tekmovalne podatke od aktivov itd. štab za mladinske de-
lovne brigade vodi zbiranje brigadijev za MDB in je s I. pomursko MDB »Štefan Kovač« že poslal na avtno cesto 27 mladih graditeljev. Veliko pozornost posvečajo tudi sprejemanju mladine v ZKS. Doslej so
jih že sprejeli deset, v kratkem pa jih bodo še več.
Pogovora med člani sekretariatov posameznih aktivov in šolskih komitejev na eni in člani CK LMS na drugi strani se je udeležilo 53 mladincev in mladink. Ti pogovori so bili zelo koristni in bodo mladinskim voditeljem veliko pomagali pri nadaljnjem delu. Šolska mladina organizirano deluje tudi v tedenskih debatnih krožkih.
Mladina na obeh soboških vajenskih šolah, kjer sta bila pred kratkim ustanovljena mladinska aktiva, tekmuje v počastitev Dneva vajencev. Do 21. maja bodo sprejeli v organizacijo vse vajence, najboljše pa predlagali za sprejem v ZKS, dalije bodo organizirali pogovore o
družbenem upravljanju itd. Večer pred svojim praznikom bodo priredili svečano akademijo in odprli razstavo svojih izdelkov.
V prihodnjih dneh bo soboška in okoliška mladina začela z lokalno delovno akcijo. Gradila bo strelišče za malokalibrsko puško v Soboti.
Vsu aktivi LMS — kmečki, vajenski, srednješolski, aktivi mladih zadružnikov in klubi mladih proizvajalcev — ki jih je v občini 90, tekmujejo tudi ma telesno-vzgojnem, športnem in zabavnem področju. Da bi njihovo delovanje še bolj popestrili im pospešili, so ustanovili v občini sedem krajevnih komitejev LMS, ki so občinskemu mladinskemu vodstvu v veliko oporo.
F. C.
Odhod I. pomurske MDB »Štefana Kovača«
Mladinci in mladinke!
Pred nedavnim je odšla na traso avtostrade I. Pomurska mladinska delovna brigada. Konec meseca maja bo odhod II. brigade, ki bo ostala na delovišču dva meseca.
S to brigado želimo ustreči predvsem tistim kmečkim fantom in dekletom, ki želijo opraviti izpit za traktoriste. V ta namen bomo skupno z OZZ začeli v tej brigadi s tretjim traktorskim tečajem, katere je dosedaj prirejala Kmetijsko-gospodarska šola v Rakičanu. Ves strokovni kader bo šel od tod skupno z brigado. Po dveh mesecih bodo vsi tečajniki dobili veljavna spričevala, kot če bi obiskovali tečaj v KGŠ Rakičan. Tečaj v brigadi je brezplačen, medtem ko je stal v Rakičanu mesečno 900 din. Poleg tega imajo tečajniki v brigadi enake ugodnosti in pogoje kot vsi ostali brigadirji.
Mladinci in mladinke, izkoristite to priložnost! Prijave sprejemajo vsi občinski komiteji LMS, okrajni komite LMS in okrajna zadružna zveza v Murski Soboti, kjer dobite tudi vsa potrebna navodila.
Rok za prijave je do 25. t. m.
OKLMS M. Sobota
PONUJENA ROKA
V zadnjem času ugotavljamo na terenu (zlasti na desnem bregu Mure — Apaška dolina in Mursko polje) posamezne primere, da kmetovalci že ponujajo svoja posestva ali posamezne parcele v najem kmetijskim zadrugam. Kot kaže. bodo ti primeri vse pogostejši
in pojav čedalje aktualnejši, pa moramo zategadelj biti nanj že sedaj pozorni, zlasti še, če ga ocenjujemo v luči naših, že uveljavljanih prizadevanj za kar najbolj racionalno obdelovanje zemlje in izkoriščanje obstoječih rezerv v kmetijstvu. Za ta pojav sta značilna zlasti dva vzroka: ali odstopajo posamezniki zemljo zaradi pomanjkanja delovne sile (tam kjer so ta sila komaj še starčki ali za težja dela nesposobni ljudje) ali pa. ker so pri kmetovanju že tolikanj nazadovali, da se sami sploh več ne morejo izmotati iz gospodarskih težav, pa zato niso kos niti lastnim življenjskim potrebam, kaj šele svojim obveznostim do družbe v obliki davkov in drugih dajatev.
Ponujeno zemljo bo vsekakor potrebno sprejeti v obdelovanje, saj celo pravimo, da se v prihodnosti ne bomo mogli izogniti uveljavljanju določenih admistrativnih ukrepov v primerih, ko bo odpovedalo dolgotrajno prizadevanje za prostovoljno vključevanje posameznikov v naprednejšo kmetijsko proizvodnjo. Toda vprašanje je, kako ta ukrep izpeljati, da bo prinesel tudi čimvečji gospodarski napredek. Ob konkretnih uresničevalcih, ki so lahko v naših razmerah samo kmetijske zadruge ali kmetijska družbena gospodarstva, bo potrebno najti tudi ustrezne možnosti, da bo ta zemlja čimbolje obdelana in da bo sčasoma tudi za vzgled ostali okolici. Najidealnejše bo vsekakor organz ranje zadružnega pridelovalnega sodelovanja na takšni zemlji, vendar bo moralo to sodelovanje biti dolgoročno, zlasti še na zapu-
ščeni in zanemarjeni zemlji. Drugod spet, kjer so posestva po kakovosti zemlje sicer dobra, a je premalo delovne sile, bo morda kazalo mimo drug h oblik zadružnega sodelovanja organizirati tudi kaj takega, kar bo pogojeno z možnostmi za zaposlitev obstoječe deovne sile na določenem posestvu (n. pr. organiziranje manjše perutninarske farme s pogodbeno določenimi medsebojnimi obveznostmi). Največ težav bo kajpak z razdrobljenostjo parcel, kar bo spet dokaj zmanjševalo rentabilnost obdelave zemlje. Zalo se bodo moiale zadruge pri uveljavljanju teh ukrepov močno nasloniti tudi na svoje vzvode v posameznih vaseh: na aktive mladih zadružnikov, sekcije žena zadružnic, šolske zadruge itd., ki bodo lahko s kooperativnim razmerjem do zadruge prevzeli v obdelavo to zemljo in jo tudi racionalno obdelali, tako da ne bo več kamen spotike ostali okolici, marveč dokaz dobro uveljavljenega pridelovalnega procesa z ugodnimi hektarskimi donosi kot njegovim končnim plodom.
Vsekakor problem, o katerem kaže razmišljati že danes, da. bomo lahko že jutri ustrezno ukrepali.	S. K.
Naš strokovni svetovalec Reja svinj
za bekone
Meso bekonov smo pričeli izvažati iz Pomurja leta 1933. Po začetni: h težavah se je tedaj naš izvoz v Anglijo uveljavil in smo to meso redno izvažali vse do začetka druge svetovne vojne. S precejšnjo propagando in nakupom primernih merjascev smo tedaj hitro izboljševali kakovost svinj.
Pred letom dni je Tovarna mestnih izdelkov v M. Soboti pričela ponovno izvažati to meso v Anglijo. Pri uveljavljanju tehničnega procesa tovarna nima težav, saj ima strokovnjake, ki so temu procesu vešči že od tedaj, vendar pa kakovost naših svinj ne ustreza v te namene. Naše svinje so prekratke, imajo navadno premočen tilnik in slabo razvite gnjati, predebelo in mehko slanino.
Angleži so namreč v tem pogledu zelo zahtevni in natančni.
Za izdelavo bekonov ustrezajo svinje, stare od 6 do 9 mesecev, težke od 90 do 110 kg. V poštev pridejo samo svinje bele pasme. Svinje morajo biti dolge, morajo imeti močan in širok hrbet, dobro razvite gnjati, a slab tilnik in pleča. Koža mora biti gladka, brez krast, ran ali podpludb. Slanina sme biti na vrhu debela od 5 do 6 cin. na hrbtu pa 3 do 4 cm.
Tudi prehrana svinj, namenjenih za bekone. naj bo primerna. Slanina mora biti trda, ne pa mehka, kot je po krmljenju s koruzo. Pri teh svinjah bi morali vsaj mesec dni
pred prodajo v tovarno zamenjati koruzo z ječmenom in temu dodajati še sirotko, s čimer bi dosegli zaželeno kakovost slanine.
vet. Joža Samec
Kmetijska Tribuna
NA RAZPOTJU
Zapisano je, da smo dosegli v Pomurju po najnovejših podatkih pri hibridni koruzi le 16 % krompirju 87%, sladkorni pesi 10 % in travnikih 55 % realizacije plana v proizvodnem sodelovanju.
Ce analiziramo podrobneje te podatke, pridemo do zaključka, da smo na usodnem razpotju. Usodno je to razpotje zaradi tega, ker nismo dosegli pri hibridni koruzi, sladkorni pesi in travnikih tega, kar zahteva sodobna živinoreja.
Nova usmeritev kmetijske proizvodnje in nove velike naloge v živinoreji zahtevajo povečano pridelovanje živinske krme, med drugim tudi večjo in cenejšo proizvodnjo koruze. Koruza mora postati zelo važna krmska rastlina.
Sladkorna pesa stopnjuje poljedeisltvo, od nje je uporabno prav vse, celo saturacijski mulj, t. j apno, ki je prav dobro gnojilo. Glave z listjem so izvrstna 'krma, nič slabši niso presni ali suhi sladkorni režnji. Odlična je melasa, ki se tudi povečini vsa pokrmi. Razen tistih 13 do 16 % sladkorja, ki gredo na trg, se vrnejo vse ostale sestavine sladkorne pese nazaj v kmetijstvo kot krma ali kot gnojilo. Sladkorna pesa torej dvigne živinorejo, s tem poveča količino gnoja in tako zopet izboljšuje poljedelstvo.
Ko danes govorimo o sladkorni pesi, mislimo tudi na predvideno tovarno v Ormožu. Sladkorna tovarna potreb ulje najmanj 10.000 vagonov sladkorne pese oziroma 5000 ha v okrajih Murska Sobota in Maribor s peso posejane površine, če hoče uspešno delovati. Ako tega ne bomo izvedili, tudi tovarne ne bo. Škoda, ki bi se porajala iz tega našega negativnega stališča, je neprecenljiva.
Kje so vzroki, da je pri tej kulturi tako malo odmeva? Nasprotniki pese trdijo, da je pridelovanje pese združeno z velikimi stroški in obiljem dela ter z nizkimi odkupnimi in visokimi prodajnimi cenami. Računajo, da je treba pridelati vsaj 250 mite. sladkorne pese na hektar, da so kriti vsi stroški pri pridelovanju sladkorne pese.
Zavedajmo se, da pomenijo travniki in pašniki v razvoju živinoreje še veliko rezervo, kjer je možno hitro povečati pridelek krme in s pravočasnim ter pravilnim spravilom povečati njeno kakovost.
Če se poslužujemo proizvodnega sodelovanja, kontrahaže ali kakega drugega načina izvršitve naših nalog, nam mora biti vedno pred očmi, da v večini primerov sami nismo tehnično, finančno in strokovno sposobni, da izvršujemo vse naloge v smislu sodobnega kmetijstva. Sedanja in bodoča vodnica nam mora biti le kmetijska zadruga, ki mora imeti kmetijskega strokovnjaka in zadostno, moderno kmetijsko opremo — mehanizacijo.
Ing. L. J.
Iz družbenega načrta beltinske občine
KMETIJSTVO IN OBRT
Družbeni načrt beltinske občine — pred kratkim sta ga sprejela oba zbora ObLO po razpravi na zborih volivcev o oseh krajih — predvideva povečanje proizvodnje o oseh gospodarskih panogah.
Narodni dohodek se bo v primerjavi z lanskim letom povečal od 886 na 947 milijonov din ali za 9 odst., vrednost družbenega bruto proizvoda pa od 1 milijarde 769 milijonov din na 1 milijardo 955 milijonov din.
Po predvidenem dotoku sredstev pričakujejo, da bodo letos vložili v osnovna sredstva družbenega sektorja 91 milijonov din, v kmetijstvo pa bodo predvidoma investirali skupno 80 milijonov din. Družbeno kmetijsko gospodarstvo bo vložilo v svoje osnovne sklade 75 milijonov din, kmetijske zadruge pa za 5 milijonov din. Od predvidenih sredstev v kmetijske namene bodo porabili za napredek živinoreje 70 milijonov din.
V trgovini predvidevajo investiranje 5 milijonov din za nabavo prevoznega sredstva in izpopolnjevanje inventarja. V socialistično proizvodno obrt bodo predvidoma vložili 5 milijonov din, v prvi vrsti za nabavo 4 industrijskih ročnih pletilnih strojev za domače strojno pletilstvo.
Za negospodarske investicije bodo izdali 50 milijonov din. Ta sredstva bodo uporabili pri gradnji PLM in gasilskega doma v Beltincih, pri gradnji poslopja za zdravstveno postajo in delno osemletne šole.
Sredstva kreditnega sklada za zidanje stanovanjskih hiš v znesku 7 milijonov din bodo porabili za gradnja poslopja osemletne šole.
Pridelki v kmetijstvu se bodo predvidoma povečali za 9 odst. in tako bodo letos dosegli že 81 odst. predvidenega povečanja do leta 1961, kar ustreza dinamiki perspektivnega načrta.
Letos bodo predvidoma porabili 900 ton umetnih gnojil, kar je dvakrat več kot lani. Nadalje bodo izpopolnili kmetijsko mehanizacijo, s tem da bodo nabavili še 4 nove
traktorje s potrebnimi priključki. Pri goveja živini sicer ne predvidevajo številčnega prirastka, pričakujejo pa prirast živine za 2018 ton; prašičev bodo redili 1700 kosov več im pričakujejo pri skupnem številu prašičev 2285 ton prirastka.
Skupni obseg bruto proizvodnje in storitev socialističnega sektorja bodo letos povečali za 44 odst. Tako bo vrednost letošnjega družbenega bruto proizvoda znašala nad 70 milijonov din. Za nadaljnji razvoj
obrti socialističnega sektorja bodo izdali 5 milijonov din.
Promet v trgovini na drobno bodo povečali za 40 odst., vrednost odkupljenih pridelkov in živine pa za 18 odst.
Predvideno povečanje obsega proizvodnje je treba doseči zlasti v kmetijstvu. Povečanje delovne storilnosti je poglavitni pogoj za nadaljnji gospodarski razvoj in za Izboljšanje življenjskih razmer prebivalcev. Zato je potrebno bolj kot doslej skrbeti za napredovanje kmetijstva, izboljšati organizacijo dela in izkoristiti vse razpoložljive zmogljivosti v obrti družbenega sektorja.
ah
Pismo naprednega kmetovalca
Samo ena izbira:
Napredek ali zaostalost
Kmetijstvo se je tudi v Pomurju močno razmahnilo v zadnjih letih, doseglo je pravo revolucijo. Odločilen činitelj na tej uspešni poti so kmetijske zadruge. Napredni kmetje so se brez oklevanja oklenili te močne kmetijske organizacije, zavedajoč se, da je le tako moč slediti napredku in razvoju.
Že površen pogled na obdelavo zemlje in organizacijo odkupa nam pove, da brez tesnega sodelovanja kmeta s KZ ne bomo prišli daleč. Nove intenzivne kulture posameznih sort zahtevajo nov način obdelave zemlje. To je neizpodbitno, kot je tudi že praktično dokazano, da lahko dajejo te kulture novih sort pridelovalcu dvakratne ali celo večkratne hektarske pridelke. Vsakemu kmetijske-
mu pridelovalcu je danes že dobro znano, da brez globokega oranja in izdatnega gnojenja ni zaželenega pridelka. Preprost račun nam tudi pokaže, da je ta način obdelave donosnejši; vložena sredstva se bogato obrestujejo. Dokazi so tako otipljivi, da jih mora slej ko prej uvideti še tako konservativen nasprotnik »novotarij«.
Tudi v naših razmerah so že nešteti primeri, da je kmet s sodobno obdelavo pridelal na enoto zemljišča tudi trikraten pridelek v primerjavi s kmetom, ki je delal po starem na sosednji parceli enakovrednega zemljišča. Koliko je prihranil prvi pri obdelovalnih stroških, semenu in davku, ni potrebno še posebej pojasnjevati. Toda priznati moramo, da so še vedno kmetje, čeprav redki, ki z nezaupanjem gledajo na sodelovanje s kmetijsko zadrugo, češ da so tako prikrajšani pri samostojni obdelavi zemlje in so celo v skrbeh za lastništvo zemlje. Tako pojmovanje ni le napačno in zgrešeno, temveč tudi škodljivo za kmeta in skupnost. Od kod pravzaprav kakršna koli bojazen? Kmetijska zadruga daje kmetu praktično samo kredit, nasvete in strojno pomoč. Brez tega pa ni napredka za kmeta, tudi ne v prihodnosti; slej ko prej bo namreč moral stopiti na pot napredka sleherni kmet ali pa ga bo čas za vedno prehitel.
S slabo obdelavo puščamo v zemlji ogromne neizkoriščene dobrine. To je dosegljiva rezerva, od katere je odvisno življenjsko blagostanje kmeta. Če dosežejo na primer Danci na slabši zemlji tako obilne hektarske pridelke, zakaj jih ne bi tudi mi. Pri vsem tem je pravzaprav smešno, da je potrebno posamezne ljudi k temu celo nagovarjati. Napočil je torej čas —- prehodna doba v kmetijski proizvodnji — ko kmet lahko izbira med napredkom in zaostalostjo. Od te odločitve pa je odvisna tudi njegova bodočnost.
TONE SLAVIČ
Ko bodo opravljena regulacijska in melioracijska dela v ščavniški dol in i in A paški kotlini, bo to velikega pomena za naše kmetijstvo. Posnetek pomladanskih poplav je iz našega arhiva
POMURSKI VESTNIK. 9. APR. 1959
3
Tudi mladina pomurskih krajev prispeva svoj delež pri gradnji avtne ceste — skupno z ostalo mladino jugoslovanskih narodov. Na sliki: prva pomurska MDB pred odhodom na
soboški železniški postaji.
JUBILEJ, KI NE SME V POZABO
DRUŠTVO LJUDSKE TEHNIKE V KRIŽEVCIH — OB DVAJSETLETNICI »AEROKLUBA« V LJUTOMERU - KLUB MLADIH TEHNIKOV NA KRIŽEVSKI ŠOLI - OCENJEVALNE VOŽNJE V POČASTITEV 40. OB-LETNICE KPJ IN III. KONGRESA I.T SLOVENIJE
Prejšnji petek so v Križevcih pri Ljutomeru ustanovili društvo Ljudske 'tehnike z dvema sekcijama: kmetijsko-tehinično in foto-sekcijo. Najmočnejša je foto-sekcija, ki ima dobre pogoje za delovanje im že tudi svoj krožek na šoli. Teže je s
amatersko in folo-sekcijo. Pio-nirji so zelo navdušeni za delo. Težave so z nabavo potrebnega materiala. Nekaj orodja že imajo na šoli, nekaj pa si prenesejo tudi od doma. Zaželeno bi bilo, da bi se starši še bolj zanimali za tehnično izživlja nje svojih otrok.
Te dni je bila občinska konferenca Ljudske tehnike v Ljutomeru. Delegati šestih društev ljutomerske ob-
čine so izvolili člane upravnega in nadzornega odbora. Ustanovljeni bosta dve komisiji: kmetijsko-tehnična komisija in komisija zu tehnično vzgojo mladine. V počastitev 40. obletnice ustanovitve KPJ in III. kongresa LT Slovenije bodo uredili izložbe v Križevcih in v Ljutomeru ter 22. julija izvedli ocenjevalne vožnje.
»Jan«
kmetijsko-tehnično sekcijo, ki ima kljub najboljši in najmočnejši kmetijski zadrugi v Pomurju le malo Članov. Upravni odbor DLT upa, da mu bo KZ pomagala, da bodo s skupnimi močmi učvrstili kmetijskotehnično sekcijo, ki je ob tako močni KZ zelo potrebna.
Letos poteka 20 let od ustanovitve »Aerokluba«: v Ljutomeru. Ves čas obstoja do okupacije je bil ta klub zelo aktiven. Zgradil si je dve veliki jadralni letali tipa »ZogTing« in lepo uredil delavnico z najrazličnejšim orodjem. Močna je bila tudi modelarska skupina. »Aeroklub« so vodili razgledani in napredni ljudje. Predsednik je bil Rafael Berce, predmetni učiltelj, ki je med NOB padel kot borec v Zoljanah pri Našicah. tehnični vodja je bil Alfonz Kukovec in tajnik Saša Kukovec. Med modelarji je bil najaktivnejši Janko Koren. Leta 1941 je vso delavnico z orodjem, letali im materialom vred izropal okupator.
Letos, ko poteka 20 let od ustanovitve »Aerokluba« v Ljutomeru in ko se pripravljamo na III. kongres Ljudske tehnike Slovenije, je prav, da se spomnimo tudi teh pionirjev mn področju amaterske tehnične dejavnosti pri nas.
Na šoli v Križevcih so ustanovili klub mladih tehnikov. Imajo splošno tehnično, letalsko modelarsko, radio-
S prve seje novoizvoljenega ObO SZDL Ljutomer
OČITEN NAPREDEK ZADRUŽNIŠTVA
Novoizvoljeni odbor SZDL za ljutomersko občino je že imel prvo sejo, kjer so temeljito analizirali poslovanje šestih kmetijskih zadrug v zadnjih dveh letih s posebnim poudarkom na izpolnjevanju občinskega perspektivnega načrta o razvoju kmetijstva.
V razpravi so med drugim ugotovili, da se je poslovanje kmetijskih zadrug bistveno spremenilo zlasti v lem smislu, da so s povečanim odkupe m dosegle v letu 1958 znatno večji dohodek brez drobne trgovine.
ki so jo še imele eno leto prej, da so močno okrepile svoje sklade in povečale vrednost osnovnih sredstev, kar se zlasti očituje v nabavi novih mehanizacijskih sredstev, predvsem še večjih kmetijskih skirojev.
Leta 1957 so kmetijske zadruge z odkupom in drobno trgovino ustvarile skupno 456 milijonov dim prometa, v letu 1958 pa že okrog 494 milijonov din. Dohodek zadruge se giblje v latu 1957 pri 53 milijonih din, a v letu 1958 pri 66 milijonih dim. Sredstva v zadružnih skladih so se po-
večala od 4 milijonov 445 tisoč din v letu 1957 na 12 milijonov 983 tisoč din v letn 1958 ali za 195 odlst. Kmetijske zadruge so leta 1957 odkupile od kmetovalcev za 258 milijonov din kmetijskih pridelkov in živine, a leta 1958 že za okrog 354 milijonov dim ali za 40 odst. več. Dosegle so tudi ugodnejšo razliko v ceni: leta 195? pri odkupu — 18 milijonov ali 7 odlst., leta 1958 — okrog 40 milijonov din ali 10,6 odst. od prodajne cene. Vrednost zadružnih uslug kmetovalcem se je povzpela od 12 milijonov din v letu 195? na čez 17 milijonov din v letu 1958, kar je povečamje za 43 odst. Z uspešnejšim poslovanjem zadrug na vseh področjih se je lahko tudi povečala vrednost njihovih osnovnih sredstev: od 49 milijonov 553 tisoč din v letu 1957 na ?6 milijonov 224 tisoč din v letu 1958 ali za 55 odsit. Večjo vrednost ustvarjenih osnovnih sredstev predstavljajo zlasti večji kmetijski stroji. V ljutomerski občini so leta 1958 nabavili 9 novih sodobnih traktorjev.
Kljub temu da so se v poslovanju kmetijskih zadrug ljutomerske občine pojavile tudi manjše pomanjkljivosti, pa te še zdaleč niso tolikšne, da bi mogel kakorkoli zamegliti dosežene uspehe, zaradi katerih zaslužijo zadruge javno priznanje. Za bodoče, še uspešnejše delovanje na področju kmetijstva pa ju potrebno, kot je bilo poudarjeno tudi na seji, da še bolj smelo razvijajo socialistične odnose na podeželju s tesnejšimi pri deloval no-gospodarskimi sliki s kmetovalci, zlasti pri organizaciji napredne kmetijske proizvodnje, da si za izpolnitev te bistveno naloge zagotovijo tudi potreben strokovni kader in še letos prevzamejo v upravljanje vso zemljo splošnoljudskega premoženja, ki je bila sedaj v najemu zasebnikov in v mnogih primerih tudi zelo slabo obdelana. Za izpolnitev te naloge se morajo kmetijske zadruge še posebej pripraviti, saj je potrebno na zemlji SLP čimprej organizirati vzorno kmetijsko proizvodnjo v socialističnem smislu.
Mb
Cesta od Serdice do Kramarovec
bo letos temeljito popravljena. Tako so sklenili na zadnjem posvetovanju v Rogašovcih zastopniki zainteresirnih forumov in krajev. Z gradnjo ceste Serdica—Ocinje—Kramarovci— Fikšinci bodo dosegli ugodnejšo prometno povezavo zlasti s kramarov-
skim kmetijskim gospodarstvom. V ta namen bo prispevala okrajna gozdna uprava 1 milijon, Ob LO in OLO pa 500 tisoč din sredstev, ki so namenjena predvsem za strokovno delo, medtem ko bodo težaško delo in krajše prevoze primaknili prebivalci prizadetih vasi. Te dni so v omenjenih vaseh zbori volivcev, da bi »prejeli ustrezen odlok o krajevnem samoprispevku. Kamenje za to gradnjo bo brezplačno prispeval kmetovalec Karel Buček iz Serdice.
Ko bo cesta dograjena, bodo okoliški prebivalci veliko laže opravljali svoja kmetijska dela, ugodnejša pa bo tudi prometna povezava z družbenim posestvom v Kramnrovcih in Ocinjah, kjer nameravajo v prihodnosti zgraditi tudi večje hleve.
V nič boljšem stanju pa ni cesta, ki vodi 'V Sotini do kamnoloma. Na tej cesti ima precej prometa cestna uprava, zalo naj bi zanjo tudi nekaj več prispevala in jo uredila. Računati je treba, kolikšna škoda je samo na vodilih.
Predvojaški tabor - letos v Mačkovcih
Komandirji odreda predvojaške vzgoje soboške občine so na nedavnem posvetovanju razpravljali o nadaljnjem delovanju pod okriljem odreda in bližnjem taborjenju. Mladinci predvojaške vzgoje bodo tudi lelos taborili središčno — v enem kraju.
Letos bo vsaka občina posebej plačevala stroške taborjenja in imela svoje komandirje, ki poučujejo mladince tudi v odredih. Novost bo tudi v tem, da se bodo morali komandirji pripraviti tudi za vsa politična in druga predavanja, ki so
predvidena v programu. Zato se bo že 20. aprila pričel desetdnevni seminar za vse komandirje iz Pomurja. Na seminarju bodo tudi predavanja iz psihologije in pedagogike.
V počastitev 40-letnice KPJ bodo ob koncu taborjenja priredili tekmovanje v tako imenovanem »patrolnem orientacijskem teku«, ki ga bo Izvedla skupina petih mladincev iz vsakega odreda. Prvak bo dobil za nagrado malokalibrsko puško. Mimo tega bodo odredi poslali po pet svojih najboljših mladincev tudi na pohod »Ob žici okupirane Ljubljane«.
Dokončno pa še vedno ni odločeno, ali bo letos taborjenje še v Ljutomeru ali pa v Mačkovcih.
Kobilje
Prejšnji teden je bil premeščen kapetan I. klase Radenko Marinkovič, ki je več kot štiri leta živel med nami in bil stalno povezan z našimi organizacijami, v katerih je aktivno deloval tudi kot odbornik. Ljudem se je znal približali in jim pomagati. Večkrat je tudi predaval in pomagal organizirati različne proslave. Zavzemal se je za elektrifikacijo vasi in je ludi njegova zasluga, da imamo elektriko že 5 leta.
Člani SZDL in drugih organizacij mu želimo, da bi na novem službenem mestu imel prav toliko uspehov.
F.
»SRCE IGRAČK« V LENDAVI
Te dni je dramska skupina II. osnovne šole razveselila Lendavčane z otroško igrico Pavla Golie »Srce igračk«. Mladi igralci, ki so domala vsi bili prvič na odru. so se precej dobro izkazali in jim zasluženo pripada vse priznanje. Največ zaslug za tako lep uspeh pa ima režiser Drago Lugarič.
Kolo časa
(Nadaljevanje z 2. strani.)
Med značilne pripombe, ki so se pojavljale na mnogih zborih volivcev v razpravah o družbenem planu sodijo tudi mnenja o visokih prispevkih kmečkega prebivalstva za splošne družbene potrebe, o obliki dohodnine, občinskih doklad itd. Če primerjamo družbene plane katerekoli naših občin, pa lahko ugotovimo celo nasprotno. Kot primer naj navedem proračun lendavske občine. Kljub temu da je za proračunske potrebe predvidenih 80 milijonov dinarjev iz občinske doklade, ki jo plačajo kmetovalci, znaša prispevek za proračun iz virov družbenega sektorja čez 47 milijonov, dotacije OLO pa 18 milijonov dinarjev, kar je sorazmerno več. če upoštevamo. da je v okrajnem merilu čez 70 odstotkov prebivalstva, ki se ukvarja samo s kmetijstvom. Še bolj značilna pa je primerjana glede na dotok sredstev v občinski investicijski sklad, ki bo letos razpolagal s 44 milijoni dinarjev, od tega bodo prispevale gospo-
darske organizacije in ostali zavezanci iz družbenega sektorja čez 31 milijonov dinarjev in samo preostanek 13 milijonov bo znašal prispevek iz zasebnega dela kmetijstva. Še slabše o prid omenjenim pripombam je pri občinskem skladu za zidanje stanovanjskih hiš v katerem se bo letos nabralo 48.5 milijonov dinarjev. Obratno je sicer pri cestnem skladu, ki pa predstavlja kljub 100-odstotnemu prispevku taks na vozove sorazmerno nizka sredstva 7 milijonov dinarjev.
Nič manj zanimivo ni omeniti, da bodo znašali skupni izdatki za potrebe šol Lendava. Velika Polana, Turnišče in Dobrovnik okrog 47 milijonov dinarjev, kar bo potrebno finansirati s sredstvi občinskega proračuna.
Podrobnejša analiza tega ali onega občinskega družbenega plana torej kaže. da je delež družbenega sektorja gospodarstva po splošnih prispevkih za družbene potrebe večji, kljub temu da je po strukturi prebivalstva večji del proiz-
vajalnih sredstev, to je zemlje, v lasti zasebnih lastnikov, zato ne bi bilo odveč, če bi že na zborih volivcev obravnavali tudi take primerjave. Nedvomno bi jih volivci razumeli in se ne bi pri sebi ukvarjali s predsodki o tem, »kdo živi na čigav račun«.
Splošen razvoj na vseh področjih gopodarstva, komunale, zdravstva in prosvete zahteva iz leta v leto med drugim tudi večja finančna sredstva, ki so najbolj prepričljiva osnova za to. da v okviru naših družbenih planov realiziramo toliko in toliko želja in predlogov, ki rabijo vsakemu posamezniku v sklopu skupnosti. Dejstvo pa je, da prav tako kot marsikatero podjetje, ki zaradi slabe organizacije dela ali zaradi objektivnih ali subjektivnih razlogov ne more dohajati časa. tarejo tudi nekatere zasebne kmetovalce različne težave. Toda če ugotavljamo, da je vzrok tem težavam le neprilagodljivost razvoju, ne moremo biti popustljivi in predvidevati našega napredka v tem, kar je najslabšega. Ta-
ke prakse ne uporabljajo nikjer o svetu, najmanj pa pri nas, kjer želimo, da v vseh ozirih dosežemo najbolj napredne dežele. Skratka: kolo časa se vrti, in če kljub temu ta ali oni krčevito trdi, da to kolo miruje, ne škoduje samo sebi, marveč celotni skupnosti. Tem slabše pa je. če zastopajo podobna stališča med drugimi tudi posamezni ljudski odborniki, ki bi naj v prvi vrsti razumeli čas in njegove potrebe. Letošnji družbeni plani, ki predvidevajo v tej občini več, v drugi manj sredstev za izboljšanje družbenega standarda, bi morali volivce še prav posebej zanimati. Ob pravilnem razumevali ju posameznih postavk družbenh planov, bi volivci na zborih volivcev tudi lahko ugotavljali, da ne gre, predvsem v proračunih, za zviševanje administrativnih stroškov, kakor so to tu in tam volivci zatrjevali, in kar tudi ne bi bilo prav, marveč za realizacijo takih nalog, ki bodo dale našim družbenim planom pravi življenjski obraz.	-ju
Delo tržnega inšpektorata o Lendavi
Ali je tržni inšpektor samo bič?
Kaj vse je inšpektor ugotovil
Na nedavni seji občinskega ljudskega odbora v Lendavi so odborniki med drugim poslušali tudi poročilo občinskega tržnega inšpektorja.
Kljub temu da opravlja delo tržnega inšpektorja v Lendavi le en sam uslužbenec, je bilanca dela tržnega inšpektorata v preteklem letu zadovoljiva, saj je izvedel tržni inšpektor lani 259 kontrolnih pregledov, pri čemer je ugotavljal različne nepravilnosti.
V nekaterih trgovinah je inšpektor ugotovil, da nimajo zaznamovanih cen. Glede same trgovske mreže pa meni, da ni+i primerno organizirana, saj je v lendavski občini na 676 prebivalcev le ena sama trgovina, kar je pod običajnim povprečjem. Najslabše je glede trgovin v vaseh: Pince, Pince vos in Radmožonci, kjer sploh nimajo trgovine. V preteklem letu je bilo čutiti tudi nezdrave vplive monopolizma pri posameznih trgovskih podjetjih in prekupčevanje. Prekupčevunje se je pojavljalo predvsem pri prodaji in nakupu kmetijskih pridelkov. Tržni inšpektorat se je dosledno boril proti takim nezdravim pojavom, čeprav pogostokrat ni dobil od pristojnih forumov in samih podjetij dovolj podpore.
Čeprav so se nekatere zadeve glede odkupa pri nas že normalizirale.
je še vedno opaziti nekatere nepravilnosti pri odkupu. Dogovorov oziroma veljavnih predpisov se še vedno ne pridržuvajo tako zagrebški Boveks kot ljubljanska Gruda, ki odkupujeta neposredno od proizvajalcev.
V poročilu občinskega inšpektorja je bilo med drugim tudi omenjeno, da ta ni dobil nobene pomoči od okrajnega tržnega inšpektorata. Do-
kaj čudno pa je mnenje nekaterih odbornikov, ki so med razpravo na seji omenjali, da dosledno izvajanje predpisov po tržnem inšpektorji škoduje pri vsakodnevnem poslovanju, ker v sosednjih občinah pogostokrat vseh predpisov ne upoštevajo do potankosti in da zato smatrajo, da je tržna inšpekcija čestokrat nepotreben bič. Odborniki — pa tako! Res ni prav.
Lendavski pionirji so praznovali
Pionirji na prvi osnovni šoli v Lendavi so priredili svečano akademijo ob 2. obletnici smrti svojega vzornika — Moše Pijade.
V dvorani hotela »Pank« se je zbralo lepo število pionirjev in šolske mladine, kajti ta nastop je bil namenjen prav njim. Zvečer pa so pionirji priredili akademijo še za starše.
Akademijo za starše je odprla načelnica pionirskega odreda. Nato je pevski Zbor zapel pionirsko himno. Po slavnostnem govoru načelnice odreda so nastopili mladi harmonikarji, nato pionirke s simboličnimi vajami, dive mladi pevki, pionirji s kratko enodejanko, mladi recitatorji itd.
Starši so veseli in zadovoljni odhaja li na domove, saj so se njihovi
otroci tokrat prav lepo izkazali. Največ pa je bilo govora o Sonji in Zvoniku, ki sta v pristni narodni noši izvajala madžarski narodni ples.
V okviru praznovanja so izdali tudi stenski časopis. Prva številka je sicer še skromna, vendar pa se je že pokazalo, da so nadarjeni literati tudi med lendavskimi pionirji. Prva številka prinaša nekaj slik o mladih harmonikarjih, šahistih in prometnih miličnikih. Objavljena je tudi pesmica o pomladi in nekaj poročil o delovanju posameznih krožkov.
Čeprav je Moša Pijade že med mrtvimi, je med lendavskimi pionirji še vedno živ, saj jih s svojim požrtvovalnim delom stalno spodibuja k marljivemu učenju.
-Zra-
Lan: so ugotovili v lendavski občini. 305 primerov nalezljivih bolezni. Od lega so poslali 87 obolelih v bolnišnico. V Gomilicah so že pred leti ugotavljali leglo trebušnega tifusa in paratifusa. Po podrobnem pregledu so ugotovili bacilonosca in ga poslali v bolnišnico.
Na radgonskem gradu
Val zanimanja v
S prvimi pomladanskimi dnevi so v Fokovcih zaključili dvomesečni tečaj RK za prvo pomoč. Tečaj je obiskovalo 26 mladink iz Fokovec in okoliških vasi. Nekatere vasi so oddaljene tudi po več kilometrov, vendar so tečajnice redno prihajale in se seznanjale s prvo pomočjo ob nesrečah. Največ zaslug imajo pri tem prosvetni delavci z domače šole. Ob zaključku tečaja so mladinke ob prisotnosti predavateljev in predstavnikov še praktično in teoretično preizkusile svoje znanje, ki so si ga pridobile v zimskih mesecih, priredile čajanko in se v toplem
nedeljskem popoldneva zavrtele ob zvokih »Veselih Goričancev«.
Mladina Fokovci si želi še več podobnih tečajev in predavanj, posebno pa se ogreva za to, da bi dobila kino aparaturo za predvajanje raznih poučnih filmov in da bi jih iz okrajnega središča pogosteje obi-
skoval potujoči kino. Za izobraževalno delo pa so dovzetni tudi starejši vaščani, saj se je na pr. zadnjega predavanja v Soboti s temo »Ob 40-letnici proglasitve Madžarske sovjetske republike« udeležilo kar 60 ljudi iz Prosenjakovce, Cikički vasi, Fokovec in okoliških vasi. S.K.
Moški pevski zbor v Križevcih pri Ljutomeru
Zaradi pomanjkanja pevovodje ni križevski pevski zbor deloval že nekaj let, letos pa so ga zopet obnovi-
li. Redno že vadijo tri mesece. Zbor šteje trideset članov, predvsem kmetov In delavcev. Nekateri med njimi prihajajo na vaje celo po eno uro daleč. Zbor vodi tov. Manko Golar, ki kljub obilnemu delu, ki ga ima v Radgoni, saj vodi tam kar štiri pevske zbore, še vedno najde čas tudi za Križevčane.
Zbor se je že dvakrat predstavil občinstvu — doma in na proslavi ob Dnevu žena v Gornji Radgoni. Sedaj se pevci pripravljajo na javni koncert v Križevcih in Gornji Radgoni, kjer bodo peli skupno s tamkajšnjim zborom. Sodelovali bodo tudi na proslavi ob 40. obletnici delovanja ZKJ v Križevcih in na prvomajski proslavi v borečki opekarni. K sodelovanju jih je že tudi povabil Radio Maribor.
(nb)
Oh, te poti...
V Lendavskih goricah so poti zelo slabe. Kadar dežuje, prinaša voda s hribov pesek, ki se nato zaustavlja po poteh.
Zato so v enem delu vasi sklenili, da si bodo popravili pot. Naročili so si tovornjak in tudi sami pomagali s prostovoljnem delom in denarnimi sredstvi. Tako jim sedaj ne bo več treba gazili po blatu ob deževnih dneh.
Temu vzgledu bi lahko sledili tudi drugod v Lendavskih goricah.
-zra-
POMURSKI VESTNIK. 9. APR. 1959
4
Iz ljutomerske občine
800 TISOČ V DOBITKIH?
Gasilsko društvo v Križevcih pri Ljutomeru bo prve dni junija priredilo veliko tombolo. Predvidevajo veliko število praktičnih dobitkov v skupni vrednosti 800 tisoč din, med njimi tudi mopede, kolesa, 100 tisoč din itd. Čisti dobiček nameravajo dati za ureditev gasilskega doma in za izboljšanje gasilske opreme.
(nb)
Kako kažejo posevki italijanske pšenice?
V Čepincih: V splošnem dobro!
Pred dnevi so v čepinskem okolišu strokovno pregledali posevke italijanske pšenice, posejane v pogodbenem sodelovanju z domačo kmetijsko zadrugo. S pregledom so hoteli ugotoviti, kako oba pogodbenika izpolnjujeta medsebojne obveznosti in kalko kažejo posevki.
Iz tega je torej moč Sklepati, da niso na vseh parcelah uporabili od zadruge dodeljenih količim umetnih gnojil ali pa jih niso uporabili strokovno dovolj pravilno. Na 'parcelah s slabimi posevki tudi niso dovolj skrbno pripravili zemljo za setev, saj je mnogo semena ostalo na površini ali pa ni prišlo dovolj globoko v zemljo.
Zelo lepe posevke imajo kmetovalci, ki so dobro pripravili zemljo
in opravili setev ter uporabljali umetna gnojila točno po navodilih strokovnjakov. Dokaz tej trditvi so lepi posevki Štefana Filoja, Janeza Gašperja in Karla Knausa iz Markovec, Kolomana in Jožeta Sveteca iz Čepinec ter Franca Kurnjeka in Štefanu Horvata iz Budinec. Vse kaže, da bodo posevki na teh parcelah, če ne bo posebnih elementarnih nezgod, prinesli okrog 30 stotov pridelka na hektar.
Zelo slabo posevke pa imajo J. Žido, L. Žido, A. Goston, M. Žido, V. Žido in H. Ostric iz Čepinec, J. Kuirnjcik iz Budinec ter M. Trplan in Š. Časar iz Markovec.
Pri ostalih sedemintridesetih kmetovalcih so posevki srednje obetajoči in bodo, če bodo skrbno negovani, lahko prinesli zadovoljive hektarske pridelke.
R.
LJUTOMER
Mladinski aktiv osemletke Francem Prešerna v Ljutomeru je pred dnevi  pričel urejati športno igrišče. V ta namen so izkoristili športni dan. Vsa preostala dela pa bodo uredili v šolskih urah.
Več članov mladinskega aktiva te šole aktivno sodeluje v ljutomerskem telovadnem društvu Partizan.
Doslej so organizirali tudi več krožkov. Talko imajo fotografski krožek in različne študijske krožke po posameznih razredih, S krožki so v mnogočem prispevali k izboljšanju učnih uspehov na šoli.
V kratkem bodo ustanovili še tehnični krožek, pri čemer bodo zaprosili za strokovno pomoč ljutomersko podjetje »Agrotehnika-servis.«.
Dežurni zdravnik v splošni ambulanti dne 12. aprila 1959 dr. Anica Gregorc-Kastelic.
KRVODAJALCI V TRANSFUZIJSKI POSTAJI v Murski Soboti od 30. marca do 4. aprila 1959.
Aleksander Lakoš, Jože Kepe, Janez Simonka, Štefan Kulčar, Jože Šimonka, Ana Šandor, Marija Jaklovič, Katarina Bogdan, Marija Bencik, Marija Kirali, Anton Šarkezi, vsi iz D. Lakoša. Rozalija Banfi, Veščica; Terezija Šiftar, Beznovci (drugič); Ana Sraka, Lipovci (drugič); Alojzija Hauzer, Marija Zrim, Jože Štefanec (vsi drugič in vsi iz Murske Sobote).
V imenu bolnikov se vsem krvodajalcem najlepše zahvaljuje za podarjeno kri transfuzijska postaja v Murski Soboti.
Antolič, 7. aprila 1959 Petek, 10. aprila — Feliks Sobota, 11. aprila — Filip Nedelja 12 .aprila — Lazar Ponedeljek, 13. aprila — Ida Torek, 14. aprila — Valerija Sreda 15. aprila — Helena Četrtek 16. aprila — Boža
MURSKA SOBOTA — od 10. do 12. aprila amer. barvni cinemascopski film: »Komanči«; od 13. do 14. aprila francoski film: »Gervaise«; od 15. do 16. aprila froncosko-jugoslovanski barvni cinemascopski film: »Gubiah«.
GORNJA RADGONA —od 11. do 13. aprila italijanski cinemascopski film: »Očetje in otroci«; 15. aprila ameriški film: »Smrt prihaja«.
LJUTOMER — od 11. do 12. aprila ameriški barvni film: »Upor na ladji Caine«; od 15. do 16. aprila finski film: »Ko pride pomlad«.
SL. RADENCI — od 11. do 12. aprila češki barvni film:	»Kje in
kam«; 16. aprila kitajski film: »Belolaso dekle«.
KRIŽEVCI PRI LJUT. — od 11. do 12. aprila ameriški film: »Jenky na dvoru kralja Artura«; 15. aprila jugoslovanski film: »Hanka«.
VIDEM OB ŠČAVNICI — od 11. do 12. aprila pustolovski barvni film: »Južno od Sahare«.
VELIKA POLANA — 12. aprila ameriški film: Kjer reka zavije«.
VERŽEJ — od 11. do 12. aprila ameriški film:	»Oguljena džungla«;
15. aprila mehiški film:	Rdeča
Konga«.
Prvič: Pričakovano
LJUBLJANA : SOBOTA 5:1 (2:1)
Že ob novici, da je prva enajstorica »Sobote« odpotovala zadnjo nedeljo v Ljubljano z močno okrnjenim napadalnim kvintetom (brez Mavčeca in Milenkoviča, smo pričakovali, da v srečanju z moštvom »Ljubljane« ne bo šlo vse tako, kot bi si sicer želeli številni ljubitelji nogometne igre in navijači belo-plavih. To se je tudi uresničilo. Moštvo »Ljubljane« je v nedeljo na svojem igrišču prepričljivo premagalo »Soboto« s 5:1 (2:1).
Četrta spomladanska tekma za prvenstvo v slovenski conski ligi. Gledalcev je bilo okrog 2500. Sodil je Konič, ki ni imel posebno težavnega posla in ga je tudi zadovoljivo opravil. 
Po splošni oceni sta obe moštvi, zlasti še ljubljansko, prikazali solidno igro, ki bi ji bolj ustrezal rezultat 3:1 v korist Ljubljane, kajti dvema goloma sta takorekoč botrovala vratarja »Sobote«, ki sta se menjala ob koncu I. polčasa in sta ma-
lone povsem odpovedala, pa se je zalo »vrzeli« v napadu pridružila še nova nevšečnost, ki je več ali manj neugodno vplivala tudi na moralo ostalega moštva. Vsega pa vratarja kajpak tudi nista kriva! . . . »Sobota« je bila enakovreden nasprotnik Ljubljančanom zlasti v prvih petnajstih minutah igre, potem pa je nekoliko popustila in so jo domačini po borbenosti prekašali, čeprav tega ni moč povsem trditi tudi za tehniko igre. Gol za »Soboto« je v 41. minuti igre dosegel igralec »Ljubljane« Haneman (stanje 2:1), ki je poslal žogo v mrežo svojega moštva. V moštvu »Ljubljane« se je zlasti izkazal Djukič kot srednji krilec.
Drugič: Nepričakovano
RAKIČAN : PUŠČA 0:5
Presenečenje pa je nedeljski poraz moštva »Rakičana« na soboškem igrišču v prijateljskem srečanju z ennjstorico NK »Pušča«. Tokrat so rakičanski igralci doživeli lekcijo, ki jih lahko mnogo velja, če bodo ponovili ta »podvig« v bodočih srečanjih za prvenstvo v MNPL. Čeprav je bila to bolj trening tekma, je vendarle treba povedati, da so jih Cigani v obeh polčasih prekašali tako po borbenosti kot tehniki igre, zato je nedeljski zmaga »naših Braziljancev« tudi povsem zaslužena.
SLUŽBENE OBJAVE RPP
V	nedeljo, 12. aprila 1955.
MURSKA SOBOTA:	ŠAG :	TVD
»Partizan« Beltinci ob 10. uri. Sodnik: Evgen Titan; delegat: F. Flisar.
LENDAVA: TVD »Partizan : ESŠ ob 10. uri.
Sodnik: Janez Cigan; istočasno delegat.
TVD »PARTIZAN« (Sobota) -SAG 13:13 (7:6)
V	nedeljo sta se na domačem igrišču pomerila soboška rivala: »Partizan« in SAG. Prognoze pred tekmo so priznavale večjo prednost prvemu.
Nekaj minut po pričetku igre je že vodil SAG 3:0, kar je močno presenetilo prevladujoče navijače njegovega nasprotnika. Poznejša igra je pokazala, da sta si moštvi res enakovredni, saj so padali goli v enakem številu zdaj s te, zdaj z druge strani. Polčas so »partizanovci« obrnili v svojo korist: 7:6.
V	II. polčasu so navijači gledali zanimivo tekmo kot že dolgo ne. Težko je reči, kdo je bil bolj nervozen — gledalci ali igralci. V drugi polovici polčasa je imel »Partizan« vedno za en ali dva gola prednosti. Nekaj minut pred koncem: 13:11 v korist »Partizana«. Rezultat so gimnazijci zmanjšali na 13:12. Manjkalo je samo še dve minuti do konca. Že je kazalo, da bo »Partizan« odnesel piškavo zmago. Kakih 50 sekund pred kancem pa je Tuš še enkrat pretresel mrežo nasprotnika. Tako jc bil določen končni rezultat: 13:13 in vsako moštvo je dobilo po eno točko. Rezultat je povsem realen, saj sta imeli obe moštvi domala enako priložnost za zmago. »Partizanovci« so sicer imeli ob koncu za dva gola prednosti, zato pa so gimnazijci zaigrali 2 sedemmetrovki (Tuš). Najboljši strelec je bil Tuš s 7 zadetki. Tekmo je sodil Janez Cigan.
*
Tekma med TVD »Partizan« (Len-davu, in TVD »Partizan« (Belt.), ki bi morala biti v Beltincih, se je končala z rezultatom 5:0 v korist domačega društva, ker tekmovalcev iz Lendave ni bilo na igrišče.
Nesreče, nezgode
B. R., posestnica iz Matjaševec je 21. marca padla pod voz in si zlomila levo roko v ramenu.
K. I., avtomehanik iz Sobote je
23.	marca padel z motorja in si poškodoval glavo.
B. L., posestnik iz Kupšinec je 23. marca padel na pločniku in dobil poškodbe na glavi.
H.	G., poljedelec iz Dankovec je
24.	marca padel z drevesa in si zlomil desno podkolenico.
O. V., poljedelka iz Rinčetove grabe si je močno poškodovala palec na desni nogi. Nanj ji je namreč padel sod.
K. F., posestnik iz Borejec v Prekmurju je 26. marca padel z voza. Kolo mu je šlo čez desno podkolenico in mu jo zlomilo.
R.	B., 4-letnega otroka iz Rakičana je 28. marca povozil osebni avto. Deklica je dobila poškodbe na glavi, pretres možganov in zlom desne stegnenice.
I.	V., šolar iz Apač je 24. marca padel in si poškodoval desno koleno.
J.	T., šolski otrok iz Doline je 29. marca streljal s karbidom. Pokrov od škatle mu je poškodoval usta.
M. C., šivilja iz Bakovec je 29. marca padla in si pri tem zlomila levo podkolemico.
II. D., otroku iz Vadarec je 29. marca padla sekira na levo nogo in mu odtrgala na njej peti prst.
M. V., mesarski vajenec iz Polic je 28. marca pri streljanju s karbidom dobil težje poškodbe na desnem očesu. Imenovanega so takoj prepeljali na očesni oddelek mariborske bolnišnice.
S.	B., poljedelec iz Male Polane je 23. marca sekal drva in se pri tem opravilu vsekal v levo roko.
G. G., posestniški sim iz Markišavec je 28. marca streljal s karbidom. Pili n se je vžgal, a plamen ga je opekel po obrazu in obeh očeh.
A. K., otrok z Desnjaka je 28. marca streljal s karbidom in si pri tem poškodoval glavo.
Torej: kar štiri nesreče zaradi neprevidnosti pri streljanju s karbidom, kar naj bo resno opozorilo vsem, ki bi jih še kdaj radi posnemali!.
*
M. F., poljedelec iz Branoslavcc, je 4. aprila padel pri podiranju drevesa tako nesrečno, da si je zlomil desno ramo.
L.	F., vratarja iz Sobote, je 31. marca podrlo drevo ter mu zlomilo desno ramo in hrbtenico.
S. O., poljedelec iz Filovec, je pretakal petrolej, ki se mu je pri goreči svetilki vnel, tako da je dobil opekline po obrazu in rokah.
A. V., delavcu soboške »Panonije«, je 2. aprila pri delu poškodoval stroj prste na desni roki.
L. K., šolar iz Martjanec, je 1. aprila mlel repo. Stroj je zagrabil za njegova dva prsta na desni roki in mu ju poškodoval.
C. S., 3-letna deklica, je bila 27. marca navzoča pri steljanju s karbidom. Pri eksploziji jo je pokrov močno poškodoval po obrazu.
P. B.. 12-letnik iz Veržeja, je 1. aprila odšel v šolo. Na šolskem hodniku mu je spodrsnilo. Pri padcu si je zlomil levo podleht.
LESTVICA
»Partizan«	(Sobota)	6 5 10	120:53	11
SAG		5 3 11	59:55	7
»Partizan«	(Beltinci)	6 3 0 3	74:73	6
ESS		5 2 0 3	58:61	4
»Partizan«	(Lendava)	6 0 0 6	27:96	o
OSEMLETKA I : OSEMLETKA II 7:8 (2:5)
V nedeljo so se v predtekmi srečali pionirski moštvi obeh soboških osemletk. Tekma se je končala z rahlo zmago moštva II. osemletke. Najboljši strelec je bil Karel Gašper (II.) s 4 zadetki.
-rrr
3 VPREŽNE VOZOVE z različno težo prodam. Ogled do 30. aprila pri gostilni Gider na Tišini. Plačljivo lahko tudi na obroke.
M-316
SPALNICO brez omare ugodno prodam. Naslov v upravi lista.
M-317
ENOVPREŽNI KMEČKI VOZ, lahek, prodam. Poizvedbe: Murska Sobota, Gregorčičeva 2.	M-318
STAVBNO PARCELO v Murski Soboti, Ciril Metodova ulica, prodam. Poizvedeti: Ignac Ifko, Beltinci 44.	M-319
POSESTVO (7 ha zemlje), v skupni legi, ležeče ob glavni cesti, od Maribora oddaljeno 8 km. ugodno prodam. Alojz Špari, Jareninski dol 60 pri Mariboru.	M-320
SOSTANOVALKO sprejmemo. Informacije: Drvarič, Pomurski tisk.
M-321
PIANINO, dobro ohranjen, prodam za 55.000 din. Berdon, Murska Sobota, Cankarjeva ul. 2.	M-322
5 ha POSESTVA s stanovanjsko hišo, gospodarskim poslopjem in silosom v Trnovski vasi pri Ptuju prodam. Prodajani tudi več sladkega sena. Vprašajte pri Čehovih, Ptuj, Ljutomerska 22, tel. 211.	M-323
POSESTVI 2 do 3ha prodam. Naslov v upravi lista.	M-324
STAVBENI LES. roženice in trame proda. Anton Štuhec, Logarovci.
M-325
HOLCEV A TRSNICA - GOMILA V PRLEKIJI p. Juršinci, nudi več vrst kvalitetnih cepljenk, črni ribez in EM podlage za drevesnico.
M-532
ENOSTANOVANJSKO HIŠO, podkletno, z gospodarskim poslopjem in sadovnjakom prodam. Po želji tudi nekaj zemlje pri hiši, ki je v prosti prodaji, blizu mesta v Ptuja. Dalje prodam enostanovanjsko podkletno hišo v mestu Ptuju. Naslov v upravi lista.
M-533
DVA MLADA prekmurska izseljenca želita spoznati dekleti od 18 do 25 let starosti zaradi ženitve. Pismene ponudbe s sliko poslati na oglasni oddelek PV pod šifro: »Domovina«.	M-335
DVOSTANOVANJSKO HIŠO z gospodarskim poslopjem z 1,5 ha zemlje prodam. Hiša zgrajena na novo, cena 850.000 din. Ernest Kocijani, Zg. Voličina 27, p. Voličina, Slov. gorice.	M-337
ŠPORTNI OTROŠKI VOZIČEK, dobro ohranjen, prodam. Naslov v upravi lista.	M-338
VREMENSKA NAPOVED za čas od 9. do 19. aprila
Nestalno s pogostimi padavinami in močnimi ohladitvami, tako da je sneg do nižin možen, a v jasnih nočeh je pričakovati slano.
POMURSKI VESTNIK
Izdaja Časopisno in založniško podjetje »Pomurski tisk« v Murski Soboti — Direktor in odgovorni urednik Jože Vild — Uredništvo:	Murska
Sobota, Štefana Kovača 16 — Telefon 138 — Uprava: M. Sobota, Kocljeva ulica 7 — Telefon: 55 — Oglasni in naročniški oddelek: Stefana Kovača 16 — Telefon 138 — Naročnini četrtletna 100, polletna 200, celoletna 400 dinarjev
—	Rokopisov ne vračamo in ne odgovarjamo zanje — Tek. račun pri Komunalni banki,
1-365
M. Sobota, številka 605—70
—	Tisk Pomurske tiskarne v
Murski Soboti
OPREMLJENO SOBO v Murski Soboti iščemo za novinarja Pomurskega vestnika. Sporočite na upravo lista, M. Sobota, ul. Štefana Kovača.
ČESTITKA
Francu PUCKU in Dragici CVERNJEK želijo na novi skupni življenjski poti vso srečo
tovariši z OK LMS
OBVESTILO
Obveščamo vse posestnike, lastnike in upravitelje gozdov, da je rok za vlaganje prošenj za
SEČNA DOVOLJENJA
v sečni sezoni 1959/60 od 1. aprila do 15. maja 1959. Prošnje je treba vložiti pri Občinskih ljudskih odborih in Krajevnih uradih. Prošnjo je treba vložiti tudi za posek drevja na negozdnih površinah.
Prošnje, vložene v predpisanem roku, ni treba kolkovati.
OLO UPRAVA ZA GOZDARSTVO Murska Sobota
Posevki pšenice niso enaki ■v vseh vaseh in pri vseh kmetovalcih, čeprav so vsi prejeli enako seme, umetna gnojila v enakih količinah in vrstah kakor tudi enaka navodila za njih uporabo. Lastniki slabih posevkov na ravninski zemlji zatrjujejo, da je glavni vzrok prevelika vlažnost zemlje. Strokovnjaki pa so ugotovili, da je na ravninskih parcelah več lepih posevkov (kot slabih. Podobno je tudi na bregovitem terenu.
Kmetijske zadruge In kmetovalci! V drevesnici pri Gradu imamo na razpolago za prodajo še večje količine
SADNEGA DREVJA
Prvorazredno po 180 din, drugorazredno po 140 din. Ker je spomladansko sajenje v teku, pohitite z nakupom!
KG Rakičan
OBVESTILO
V Uradnem listu FLRJ štev. 9/59 z dne 4/5-1959 je bila objavljena Odredba o garancijskih pismih za izdajo vhodnih vizumov tujcem, ki prihajajo v Jugoslavijo na zasebni obisk.
Odredba v svojih določilih določa, da tujemu državljanu, ki pride v Jugoslavijo na zasebni obisk, lahko izda predstavništvo bLRj na potni listini vhodni vizum, če da tisti, h kateremu prihaja tujec na obisk, overjeno pismeno izjavo, da garantira za stroške tujčevega bivanja v Jugoslaviji in za stroške njegovega odhoda iz Jugoslavije.
Omenjeno izjavo potrdi Tajništvo za notranje zadeve ljudskega odbora okraja, v katerem stalno biva tisti, h kateremu prihaja tujec na obisk.
Na podlagi navedenega lahko zainteresirane osebe dobe na postaji LM svojega področja potrebne obrazce — garancijska pisma — katere morajo izpolniti ter skujmo s prošnjo za overovitev garancijskega pisma, kolkovano z din 160 državne takse, predati področni postaji Ljudske milice.
Iz pisarne Tajništva za notranje zadeve OLO Murska Sobota
ZADRUŽNA HRANILNICA IN POSOJILNICA M. SOBOTA
razpisuje na podlagi Zakona o javnih uslužbencih delovno mesto
INŠTRUKTORJA ZA KMETIJSKE ZADRUGE
in
INŠTRUKTORJA ZA GOSPODARSKA PODJETJA
Pogoji: popolna srednja šola in najmanj 5 let prakse v finančnih postili ali nepopolna srednja šola in najmanj 10 let prakse v finančnih poslih.
Prošnje z izpiskom iz rojstne matične knjige, državljansko izkaznico, zdravniškim spričevalom, zadnjim šolskim spričevalom, s potrdilom o nekaznovanju, s potrdilom, da ni v preiskav: ter z opisom dosedanjega službovanja je treba predložiti najpozneje do 25. aprila 1959.
0-339
OKRAJNA GASILSKA ZVEZA M. SOBOTA obvešča:
GOZDNI POŽARI: Ker je še vedno nevarnost gozdnih požarov, pozivamo vsa vodstva PGD, da preprečujejo sežiganje dračja in vejevja v gozdovih in na obronkih gozdov, zlasti pa da na masovnih sestankih opozarjajo prebivalstvo ma nevarnost gozdnih požarov.
VOLITVE: Vodstva PGD v občini Murska Sobota vabimo, da na volitvah, dne 12. aprila, že v jutranjih urah kolektivno obiščejo volišča in oddajo glasove, predvsem pa še, da skupno z ostalimi množičnimi organizacijami pomagajo volilnim odborom pri izvedbi volitev.
OCENJEVANJE PGD: Ker bo Ob GZ Murska Sobota v drugi polovici tega meseca pričela z rednimi letnimi pregledi, pozivamo operativna vodstva teh društev, da svoje članstvo pripravijo za pregled v smislu navodil v koledarčku 1959, da bo delo društva kvalitetno in na dostojni strokovni višini.
Iz pisarne OGZ
KMETIJSKA ZADRUGA z o. j. VELIKA POLANA
razpisuj e delovni mest:
KNJIGOVODJE
Pogoj : dovršena srednja šola s strokovnem, izpitom in vsaj 2 leti; prakse v knjigovodstvu ali strokovna usposobljenost v samostojnem vodenju knjigovodskih poslov.
BLAGAJNIKA
Pogoj : srednja strokovna izobrazba ali nižja strokovna izobrazba z nekaj let prakse v vodenju blagajniških poslov. Plača po dogovoru ali kolektivni pogodbi.
Ponudbe je treba vložiti v 15 dneh po tem razpisu Kmetijski zadrugi Velika Polana.
RAZPIS
Sprejmemo kvalificiranega živinorejca za strojno molžo in oskrbo krav mlekaric
Pogoji: končana živinorejska šola odnosno opravljen izpit za kvalificiranega živinorejca. Plača po proizvodu. Stanovanje zagotovljeno. Nastop službe najpozneje 1. maja 1959.
Prijave vložke na upravo Vinarsko-sadjarske šole Svečina, p. Zg. Kungota.
Uprava šole
Kmetijska zadruga Kobilje-Dobrovnik
razpisuje mesto
TRAKTORISTA
Pogoj: ustrezna kvalifikacija z nekaj let prakse. Nastop službe po dogovoru, najkasneje do 1. maja 1959.
Plača po tarifnem pravilniku. Prošnje pošljite najpozneje do 15. aprila 1959.
Upravni odbor obrtnega podjetja »STROJNIK« Murska Sobota
razpisuje delovni mesti
1.	RAČUNOVODJE
2.	STAVBENEGA KLJUČAVNIČARJA
Pogoji : ad. 1. samostojni računovodja, srednja strokovna izobrazba z nad 3-letno prakso v računovodstvu.
Ad. 2. pomočniški izpit, po možnosti s šoferskim izpitom in 3-letno prakso.
Plača po tarifnem pravilniku. Nastop službe 1. ali 15. maja. Ponudbe pošljite do 15. aprila 1959 na upravo podjetja.
5
POMURSKI VESTNIK, 9. APR. 1959
Danes pod drobnogledom: družabno življenje v Radgoni, . .
ZAČARANI TRIKOTNIK:
delo - dom - gostilna
Radgončani so zelo družabni ljudje. Družabno življenje je v Radgoni več ali manj tradicija, žal pa meščani nanjo od časa do časa pozabijo . . . Spričo te »pozabljivosti« pa je družabno življenje v tem obmejnem mestu ob Muri postalo podobno muhi enodnevnici, ki zaživi le, kadar se kdo nanjo spomni. Tako namreč sodijo o družabnem življenju v zadnjem času Radgončani sami.
Kinematograf mesto ima, precej pa je v kraju tudi televizorjev: v gostilnah In pri zasebnikih. Navzlic štirim dvoranam v mestu (dvorana v Domu kulture, zadružna dvorana, telovadnica in pod njo prireditvena dvorana TVD) dramska skupina domače »Svobode« letošnjo zimo ni zaživela. Za igralke niso bili v skrbeh, le za moške vloge ni bilo mogoče dobiti ustreznik tovarišev. Pevski tabor marljivo dela in tudi nastopa, kar velja še posebej za kino sekcijo DPD »Svoboda«. Ta je gostovala raznih krajih občine s kmetijskimi im zabavnimi filmi in žela tudi primeren uspeh.
POUČNI ZAČETKI
Znano je, da v Radgoni radi prirejajo uspele družabne večere in veselice. Ob tem je najvažnejše to, da ljudje na veselice ne prihajajo popivat, temveč se jih udeležujejo zaradi zabave. Prav zato pa je v Radgoni težko dobiti prireditelja veselice. Pri teh namreč denarnega uspeha spričo slabega iztržka pri vinu mi, zn »plansko« izgubo pa se ne navdušuje nobena organizacija.
O klubskem življenju so v Radgoni že razpravljali. Knjižnica sicer dobro dela (med bralci so v večini žene), toda lani je bila odprta tudi čitalnica, vendar brez odziva med prebivalstvom. Poskušali so tudi z neke vrste »ljudskim klubom«, a prav tako brez uspeha. S tem, da je čitalnica v zimskih mesecih privabljala otroke, so dosegli le polovičen uspeh.
Za klub, ki bi bil privlačen za delovanje ljudi Radgone, za zdaj ni prostorov. Navzlic temu pa želi DPD »Svoboda« kupiti televizor in ga namestiti v dvorani zadružnega doma. Televizor naj bi služil vsemu prebivalstvu, obračal pa bi ljudi od nezdravega posedanja po gostilnah. Žal pa vse kaže, da letos še ne bo denarja za televizor.
GOSTOVANJA IN DOMAČI VIRI
Zanimanje, ki vlada med Radgončani za dramske in podobne predstave in nastope, narekuje domači »Svobodi« ne samo skrb za nujno poživitev te dejavnosti, temveč tudi načrtno skrb za razna gostovanja, ki bi bila finančno izvedljiva in vsebinsko na zadovoljivi višini. Hvaležnega občinstva za primerne prire-
ditve v Radgoni prav gotovo ne bo zmanjkalo. To nam potrjujejo polne dvorane ob proslavah s kakovostnim sporedom in vsebinsko dobrim, a ne predolgim referatom. Prijem je nedvomno posrečen, saj so v Radgoni nekoč le s težavo privabili zadovoljivo število obiskovalcev k proslavam. Radgonsko občinstvo ima razumevanje za kvalitetne prireditve, stvar upravnega odbora DPD »Svoboda« (ali v prihodnosti občinskega sveta »Svobod« in prosvetnih društev) pa je, da bo za primerne prireditve in nastope načrtno skrbel bodisi z organizacijo gostovanj bodisi s tem, da se bo poslužil domačih virov.
Vsekakor je v Radgoni dovolj zanimanja tudi za izletništvo. V kolikor bodo tega uspeli premakniti z mrtve točke v bližnji Soboti, bodo tudi zanimanci iz Radgone prišli do svojega zadovoljstva. Enako velja za obiskovanje gledaliških predstav ob sobotnih večerih v Mariboru, saj pelje pot iz Sobote v Maribor skozi Radgono. Pogojev za poživitev družabnega živiljanja je torej tudi v Radgoni dovolj, treba jih je le izkoristiti in stopiti iz začarenega trikotnika: delovišče — dlom — go-
so za Ljutomerčane le slaba tolažba, že zaradi znanih bogatih tradicij kutlurnoprosvetnega in sploh družabnega življenja v preteklosti.
SE ENA VRZEL
Lani so imeli Ljutomerčani vsaj priložnost, da so si redno ogledovali TV oddaje v gostišču »Jeruzalem«.
... in v Ljutomeru
NEIZPRAZNJENA ZAKLADNICA MOŽNOSTI
V Ljutomeru priznavajo, da je družabno življenje v tem prijaznem mestecu v primerjavi z lanskim letom nazadovalo. S tem da ni več
gostovanj ptujskega gledališča, je nastopila v kulturnem življenju občutna vrzel. Domača DPD »Svoboda« sicer dela in tudi uprizarja, vendar ji od lanske jeseni ni uspelo pridobiti za gostovanje mariborskega SNG. Kinematografske predstave v okviru razpoložljivega repertoarja pa
Radenci — prijetna izletniška točka v Pomurju
Pozivamo prebivalce Radgone in Ljutomera in naše bralce, naj se oglasijo z lastnimi predlogi o tem, tkako poživiti in popestriti družabno življenje v obeh omenjenih krajih. Prispevke pošljite uredništvu Pomurskega vestnika«, Murska Sobota, Ulica Štefana Kovača 16. Objavljene prispevke bomo honorirali.
UREDNIŠTVO
Dom kulture v Ljutomeru
Sedaj je ta TV sprejemnik pokvarjen in v družabnem življenju je nastopila nova vrzel. Manjše družbice se sicer redno zbirajo ob TV sprejemnikih, ki jih imajo doma imovitejši meščani. To ni sicer nič slabega, vendar za vse delovne ljudi Ljutomera mnogo premalo. Ugotovitev, da je sedaj družabno življenje razbito po posameznih družinah in skupinah, ni prav nič spodbudna.
Rešitev (zakladnica možnosti družabnega življenja s tem še ni izpraznjena) je samo ena:	ureditev
primernih klubskih prostorov v čitalnici v okviru stanovanjske skupnosti, kjer bodo delovni ljudje Ljutomera po TV oddajah lahko razpravljali, recimo, o prihodnjem ali minulem filmu, novih knjigah, itd. Poleg TV oddaj bodo nedvomno tudi neprisiljeni razgovori in razprave o raznih aktualnih vprašanjih prispevali ,k odvračanju (ljudi od posedanja po gotilnah, ki ne pelje nikamor.
Kakor povsod bodo morali tudi v Ljutomeru razmisliti o tem, kako poživiti in popestriti družabno življenje. Posebnega recepta za to ni, prepričani pa smo lahko, da bodo Ljutomerčani, kakor vedno doslej, našli za svoje razmere najbolj posrečeno rešitev.
B. S.
Bojan Šinko
MrLIČ v avtu
24
»Saj svet danes ni v vojni,« je pikro pripomnil Barrymore.
»Seveda ni,« je odgovoril Bianchi, »toda povsod v svetu se danes ravnajo po starem rimskem pregovoru: ,Si vis pacem, para bellum!'. Svet to dobro ve in tudi mi nočemo skrivati glav v pesku kot afriški noji.«
»Torej je Mc Carthy okužil ves svet s svojo histerijo,« je pomislil milijonar, na glas pa je dejal: »V tem se moram z vami strinjati .Previdnost je mati vseh modrosti.«
»Tako je!« je dejal Bianchi. »Preletel sem dve, tri omenjenih poročil in šele četrto je vzbudilo mojo pozornost. Šlo je za nekega Bobrova, Mihaela Bobrova, človeka, ki je davi prispel v Italijo in ima že štiri križe na hrbtu.«
»Že, pravite?« je planil kvišku Barrymore. »Jaz jih imam že skoraj šest in takoj pojdem tožit zaradi razžaljenja časti vsakogar, ki mi poreče, da sem star.«
»Jaz vam tega ne morem prepovedati,« je z mirno vzvišenostjo odvrnil Bianchi. »Mihael Bobrov se je izdal za mornarja trgovske mornarice neke velesile na Vzhodu. Mirno sem čital. poročilo, ki ga je o njem napisal policijski inšpektor, toda potem, ko sem imel dobro polovico že za seboj, sem iznenada planil pokonci. Namreč, čeprav je policijski inšpektor že v začetku svojega poročila poudaril, da se mu zdi Bobrov in ordine, oziroma, da je vreden zaupanja, je bil v tem delu poročila stavek, ki me je naravnost zbodel v oči in takoj vzbudil sum. Ta stavek se je glasil: ,V listnici imenovanega sem našel določeno količino kinina v prahu, kakor tudi strupa, ki mu pravimo ciankalij. Na drugem mestu pa je inšpektor omenil, da je našel pri njem veliko vsoto v dolarjih. Res je — sem pomislil — da je kinin zdravilo, potrebno mnogim ljudem, še posebej pa mornarjem, ki so nekoč potovali po tropskih morjih in deželah, ter se okužil z malarijo. Toda, kinin lahko istočasno služi tudi kot sredstvo za izdelavo nevidnega črnila oziroma črnila, s katerim je možno nevidno pisati. Menda se policijski inšpektor tega ni spomnil — pri tem je gospod Bianchi narahlo zakašljal — ker bi sicer moral vedeti, da takšno črnilo uporabljajo predvsem in samo vohuni. In zakaj naj bi potreboval še ciankalij? Dalje je zanimivo tudi dejstvo, da smo pri siromašnem in skromnem mornarju našli tako veliko vsoto dolarjev. Zelo redki so mornarji, ki si lahko prištedijo tako veliko vsoto denarja.«
»Še posebej velja to za mornarje, ki ljubijo žganje,« je pripomnil Onič.
»Resnica je, kar ste povedali,« je dejal gospod Bianchi, vesel, da si je med premorom lahko prižgal cigareto.
»Razen tega, — in to je tudi bil glavni razlog, da je prispel spis o Bobrovu k nam v protiobveščevalno mrežo — je izjavil, da je prispel v Italijo na ta način, ker je v Genovi pobegnil s svoje ladje, ki se je vračala v domovino. Sicer je bilo njegovo poročilo o tem. kako je izvršil beg, povsem logično in celo takšno, da mi bilo mogoče pokazati s prstom na ta ali oni njegov del in ga pobiti kot netočnega. Gledan v podrobnostih je bil opis tega popolnoma prepričljiv, v celoti pa je izzvenel nekako neobičajno, skoraj bi lahko rekel lažno. Naj bo tako ali drugače — sem sklenil — Bobrova moramo dobro prerešetati, ker obstaja možnost, za zdaj vsaj teoretična in povsem domnevna, da je v bistvu vohun in ne pošten politični begunec oziroma emigrant.
Nekaj ur pozneje sta dva agenta iz te častivredne ustanove, katere gostoljubje pravkar uživam, pripeljala Bobrova v naš protiobveščevalni štab in ga takoj privedla v mojo sobo. Bil je to človek srednje Tasti in povsem brezpomembne zunanjosti. Ni bil niti visok niti nizek, niti močan niti slaboten, skratka, na oko je bil povsem povprečen. Bil je oblečem v skromno konfekcijsko obleko, po kateri se ni mnogo ločil od tisočev in tisočev drugih ljudi. V vsakem primeru povsem vsakdanji pojav, človek čigar obraz pozabimo že pol ure potem, ko smo ga spoznali.«
»Zanima me, kako je skušal opravičiti -dejstvo, da so našli pri njem ciankalij. Kot kaže, je dobro vedel, da v Italiji ni mogoče dobiti v lekarni nobenega strupa brez zdravniškega Te-cepta, ki pa ne sme biti star več kot en dan,« je pripomnil Padovani, ki. ga je kot detektiva mnogo bolj zanimal ciankalij kot kinin.
»Le potrpite, tudi to boste izvedeli,« je zadržano rekel gospod Bianchi. »Mene je seveda najbolj zanimalo dejstvo, da je prispel v Italijo iz Francije, ker sem sumil, da Bobrov sploh ni mornar in da je prispel naravnost iz domovine. Njegovo pripovedovanje je bilo dolgo. Priznati mu moram, da se je zelo trudil, da ,bi me prepričal, vendar mu to ni uspelo. Njegovo pripovedovanje se mi je zdelo še manj verjetno, ko sem prebral stenografski zapisnik poročila policijskega inšpektorja. Razen tega med prvo izjavo, dano policijskemu inšpektorju, in to drugo je bila določena razlika, gotova neskladnost. Sicer je šlo za nebistvene podrobnosti, toda bilo je dovolj, da se poveča in okrepi moje sumničenje.	
Začel sem ga podrobno zasliševati in odkril sem nove neskladnosti in nova protislovja s prvo izjavo. Toda, na moje veliko začudenje, Bobrov ni skušal zanikati teh protislovij, ko sem ga nanje opozoril, temveč je povsem nedolžno in s smehljajem na ustnicah priznal, da je res naredil nekaj napak, češ da so slednje same po sebi umevne, če' upoštevamo, da gre za opis dogodkov, ki so sledili drug drugemu v razdobju več tednov, in to pod težkimi okolnostmi. Trdil je, da je bil v stalni nevarnosti, ker se je že dlje časa pripravljal na beg, da ne bi odkrili njegovega namena, ga vrgli v ječo ali celo ustrelili, ker vlada tudi na ladjah trgovske mornarice njegove domovine vojaška disciplina,
Prikimal sem njegovemu pripovedovanju, z zasliševanjem pa nisem prenehal. Bobrov je skušal pojasniti protislovja, toda pri tem je zapadol v nova. Skratka, vedno bolj se je zapletal v lastnih trditvah, tako da je bilo vedno bolj očitno, da ne gre za slab spomin, temveč za običajno laganje.
Tedaj sem mu naglo postavili glavno vprašanje:
.Povejte mi, Bobrov, če mi že niste mogli obrazložiti, zakaj niste pobegnili z ladje že ob njenem prvem pristanku v Genovi, tako da ste odpluli iz Italije v Marseille, da se potem spet vrnete v Italijo, in zakaj ste nosili s seboj kininski prašek in ciankalij?
Jel se je naravnost krohotati, nato pa je odgovoril: .Kakšna vprašanja mi postavljate, saj sami dobro veste, čemu rabi kinin! Ciankalij sem imel pa za vsak primer. Kot mornarju mi je dobro znano, v kakšnem položaju se lahko človek na vsem lepem tu ali tam znajde. Vedel sem, da v Italiji ne bom mogel dobiti kinina in bal sem se, da bom še dalje ostal mornar in da bom poslan v tropške kraje, kjer vlada malarija. Slučajno sem v Marseillu naletel na priložnost, da na črni borzi kupim originalni kinin, z njim pa sem moral vzeti tudi ciankalij. To je tako imenovana vezana trgovina, ki se je črnoborzijanci pogosto poslužujejo. In kot sem vam že dejal, človeku vse prav pride, zato nisem strupa zagnal v morje. Če bom kdaj poslan kot mornar v tropske kraje, kjer vlada malarija in rumena mrzlica, bom vsaj oskrbljen s kininom in ciankalijem, ki mi lahko v gotovem primeru bolj prav pride kot revolver!«
»Kaže, da je Bobrov zelo, daljnoviden možakar,« je dejal Padovani.
Nadaljevanje
Na poti do Lune
Po raznih virih priredil za naše bralce VIKTOR ŠIREC
1. februarja 1958 ob 0.34 je v eni izmed mnogih dvoran Pentagona nemirno korakal od zida do zida mož, ki je bili, še malo pred tem, javnosti skoraj neznan. Minute tečejo in potem . . . točno ob 0.41 uri je pretrgala mučno tišino vest iz zvočnika: »Explorer je že v orbiti in kroži okrog Zemlje. »Mož. ki je čakal sedem neznansko dolgih minut na to vest, se je z mogočnim .im zmagoslavnim vpitjem otresel notranjega nemira in stiske, prav tako kot pred 15. leti, ko je ma večer 6. septembra 1944 nemirno korakal v neki sobi v Wasenaru, ker je čakal na izstrelliltev V-2. Torej Mister von Braun, ki je bil še pred petnajstimi leti Herr von Braun . . . Torej mož, ki ne misli na »majhne slučajnosti«, ki so se zgodile med vojno. Danes izjavlja: »Moj pogled je uprt na Luno!« Njegova življenjska pot in raketa V-2 sta bili dve nemški skrivnosti..
Nekaj ur po izstretlitvi rakete »Jupiter«, ki je ponesla v vesolje prvi Ameriški umetni satelit, so v HuinstvilHu (Alabama) slavili dan zmage. Nekoč je bilo to mesto mesto bombažnih delavcev, zdaj je to — mesto raket. Iluntsville Slavi svoje heroje. Ti so Werhner von Braun im njegovi sodelavci iz Penemümdea. Za njlih korakajo prebivalci Huntavilla v sprevodih, razobešajo zastave, prižigajo bengalične ognje, tulijo sirene, zvonijo zvonovi, pokajo zamaški šampanjca . . .
»Alfa 1958« ali »Exprorer« (raziskovalec) je bil torej izstreljen 31. januarja 1958. Ta mali satelit je težak komaj 13,5 kg in se je oddaljeval od Zemlje kar 2.720 km. S tem je bil, po neuspelem izstreljevanju rakete »Vanguard«, ki je eksplodirala skoraj pri zemlji in po drugih neuspehih, nekoliko omiljen sovjetski posmeh, ki je bil izražen z izjavo po uspešni izstrelitvi drugega Sputnika: »Zdaj so na vrsti Američani!« Nekoliko več samozavesti so imeli Američani 6. marca 1958. ko so izstrelili drugi umetni satelit z »uspehom«, kot so poročali, ki pa se je izgubil. Tretji satelit »Exprorer II.« ali »Gama 1958« je začel krožiti okrog Zemlje 26. marca 1958. Tudi tega je ponesel v vesolje »Jupiter C«, vodeni raketni izstrelek srednjega dometa. »Gama 1958« je biti dolg 2 m in širok 15 cm. S prostim okom ga sploh ni mogoče videti. S seboj je nosil le 5 kg instrumentov, toda ti instrumenti so triumf miniaturne elektronske tehnike in so dajali dragocene podatke na dveh valovnih dolžinah.
To so torej raziskovalci. Toda izvidniki so imeli prednost in so bili osnova vsakega upanja. Vanguardi pa se niso izkazali. Prvega so izstrelili 6. decembra 1957. leta, toda prva stopnja rakete je eksplodirala vsega meter nad zemljo. Drugi poskus je bil 5. februarja 1958. leta. Eksplozija je bila po 60. sekundah, torej že zelo visoko za navadne ze-
meljske pojme. Raketa je prelomljena na dva dela padla v morje v bližini Capa Camaverala, kjer so vsi poskusi te vrste.
Tretji »Vanguard« je bil uspešno izstreljen 17. marca 1958. Ta je bil izdelan iz aluminija v obliki žoge is premerom 16,22 cm, težak le 1,58 kg. Dospel pa je v višino 4000 km. Ima sončne baterije, ki bodo omogočile daljše delovanje njegovih radijskih naprav. Ni ga mogoče videti niti s prostim okom niti z daljin ogledom, toda napovedaili so, da bo krožil okrog Zemlje kar 15 let.
»Sputnik I« in »Sputnik II« sta padla kot velika meteorja im sta za nekaj časa prepustila vesolje ameriškim instrumentalnim satelitom. Na Zahodu so se tedaj že začeli šaliti na račun odnosa 3:2 in podobno. Pri tem so pozabili na odnos teže: 1814,4
proti 28,31 v korist sovjetskih Sputnikov. Kot vsak molk Sovjetov, so si tudi tega na Zahodu napačno tolmačili, imeli so ga za izraz nemoči »neuspešno nadaljevanje začetega poteka«. Nekateri pa so ugibali o pripravah zn polet na Luno. Dejstvo je, da so Sovjeti molčali tako dolgo, dokler niso imeli svojega »Sputnika III« v vesolju. Tretji umetni satelit sovjetskega izvora je presenetili svet zopet s svojo težimo. Ta »vsemirski avto« je obkrožili Zemljo v 106 minutah. Njegova dolžina — 3,57 m, premer 1,73 m brez antene, težine 1327 kg in najvčoja oddaljenost od Zemlje 1880 km. Ima prostor za živo bitje, toda je brez človeškega potnika zato, ker še ni rešeno vprašanje njegovega vračanja na Zemljo. To je torej vsemirski laboratorij, ki je opremljen s sončnimi baterijami . . .
Strokovnjak še zadnjič pregleduje enega izmed prvih umetnih satelitov, ki so jih izdelali v ZDA. Takšna majčkena žogica je delala ljudem tolikšne preglavice, kot le še redkokatera stvar v tem stoletju. Dandanes je izstrelitev večtonskega umetnega satelita že prava malenkost. Pa je od tedaj minilo le dobro leto dni.
POMURSKI VESTNIK, 9. APR. 1959
6