IZDAJA DELAVSKI SVET TOVARNE GLINICE IN ALUMINIJA »BORIS KIDRIČ« KIDRIČEVO
UREDNIŠKI ODBOR
Franc Meško — predsednik, Stane Tone j c, dipl. inž. — odgovorni urednik, Filip Dolinar, Stojan Kerbler, dipl. inž., Rozika Klančnik, Franc Klemenčič, Anton Kokol,. Anton KozoderC, Franc Lah, Ivo Tušek, Franc Vrlič.
Tisk CP Mariborski tisk Maribor
Rokopisov in slik ne vračamo
ŠT. 3
MAREC 1970
LETNIK Vin.
KOMUNISTI V SOCIALISTIČNI
ZVEZI
V	zadnji številki Aluminija v lanskem letu smo se dodobra spoznali z zelo pomembnim dokumentom Socialistična zveza delovnega ljudstva danes, ki je za nadaljnje delo te najbolj množične politične organizacije izredno pomemben.
Teze tega dokumenta so bile v razpravi med članstvom leto dni, v začetku meseca marca pa je o njih razpravljala na sedmem zelo razširjenem zasedanju republiška konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije. Leto dni razprav o tem dokumentu je torej za nami —: in to je bila tudi prva faza prizadevanj, da postane naša socialistična zveza modernejša in v resnici zaživi kot najbolj demokratična zveza občanov.
S trenutkom, ko so v Ljubljani ta dokument sprejeli, pa stopa ta politična organizacija v drugo fazo svoje preosnove. Njen smisel je v tem, da bo delovni človek oblikoval takšne družbenoekonomske in demokratične odnose v družbi, da bo lahko nadzoroval in k humanim ciljem usmerjal družbeni razvoj, da bo sam subjekt odločanja o ekonomiki, politiki, kulturi, kot je to pač zapisano v uvodnem delu tega tako pomembnega dokumenta.
Ustvarjati moramo možnosti, da bodo pri sprejemanju družbenih odločitev lahko sodelovali vsi, ki so zanje zainteresirani, da bodo lahko izražali svoja stališča, jih preverjali in se skupno dogovarjali. Dogovori pa se morajo spreminjati v družbeno akcijo. Ta pot je temelj in edini okvir usmeritve Socialistične zveze, kjer ne more biti nečesa, kar bi nasprotovalo načelom samoupravne socialistične graditve. Sedaj, ko že imamo ta pomemben dokument, pa moramo razmisliti tudi o vlogi komunistov v sodobni Socialistični zvezi, katera je naraven in logičen naslednik Osvobodilne fronte Slovenije, ki je bila ustanovljena na pobudo in ob aktivnem delovanju Komunistične partije Slovenije.
V	sistemu neposredne socialistične demokracije je Socialistična zveza kot politični mehanizem samouprave tista institucionalna oblika, ki omogoča vsem samostojnim organizacijam in društvom, da z drugimi družbenimi subjekti soočajo svoje interese, si z argumenti prizadevajo dobiti za svoja stališča podporo drugih ter se z njimi dogovoriti za usklajeno in učinkovito splošno družbeno akcijo. Socialistična zveza je torej danes tisti dejavnik, ki povezuje posamezne družbene interese, jih selekcionira v demokratičnem boju mnenj, je pravzaprav tisti integracijski dejavnik v družbenem samoupravljanju, ki povezuje med seboj samoupravljavce in tudi samoupravna telesa na vseh ravneh.
Če smo si zadnjič temeljito prebrali teze Socialistične zveze delovnega ljudstva danes, potem moramo tudi vedeti, kje je mesto komunistov in kakšne so njihove osnovne naloge, kajti vsem nam mora biti jasno, da si tako oblikovane Socialistične zveze ni mogoče predstavljati brez aktivne vloge komunistov, ki morajo biti resničen katalizator množice protislovnih interesov in da so res idejna gonilna sila ter osveščena subjektivna sila Socialistične zveze delovnega ljudstva. Socialistična zveza je namreč tisti dejavnik, kjer morejo in tudi morajo komunisti uveljavljati svoja stališča ter uresničevati svoj program, ki pa so ga delovni ljudje že plebiscitarno sprejeli.
To pa vsekakor pomeni, da bo moral marsikateri komunist spremeniti svoje stališče do dela v Socialistični zvezi, ki pomeni javno politično delovanje slehernega komunista, kajti prav vsi smo odgovorni za družbeni razvoj in tudi za vsak korak v njem. Videli smo tudi, da je v omenjenem dokumentu zelo pomembna misel, da morajo biti v delovanju SZDL zaščitene tudi pravice manjšinskega mnenja. To pa pomeni, da je sleherno utemeljeno mnenje potrebno preizkusiti na tehtnici argumentov, ne pa o njem določati s preglasovanjem ali bodisi z drugačnimi pritiski in podobno. Prav tukaj bodo imeli vsi člani Zveze komunistov zelo odgovorno in vplivno vlogo, ki se ji bo treba na vsak način prilagoditi tako, kot to na najbolj demokratičen način zahtevajo tudi teze v izredno pomembnih dokumentih — Socialistična zveza danes.
(Nadaljevanje na 3. strani)
SPREMEMBE IN DOPOLNITVE STATUTA
Upravni odbor je dal članom delovne skupnosti v obravnavo spremembe in dopolnitve statuta. Statut dopolnjujemo z določili o razpisu in izvedbi
volitev v organe upravljanja.
Po določilih še veljavnega statuta bo potrebno razpisati volitve v delavski svet in svete delovnih enot. Zaradi prenehanja veljavnosti nekaterih določil temeljnega zakona o volitvah delavskih svetov in drugih organov upravljanja v delovnih organizacijah (Uradni list SFRJ, št. 15/64), ter zakona o volitvah delavskih svetov in drugih organov upravljanja v delovnih organizacijah (Uradni list SRS, št. 11/65) je potrebno to materijo urediti s statuti delovnih organizacij.
Spremembe in dopolnitve statuta je pripravila komisija za spremembe statuta in drugih splošnih aktov, ki morajo biti usklajeni s XV. ustavnim amandmajem. Upravni odbor je o teh spremembah razpravljal ! in jih dal v obravnavo članom delovne skupnosti. -
Poleg sprememb, ki se nanašajo na volitve organov upravljanja, je predlagana tudi dopolnitev prehodnih in končnih določb statuta. Tukaj bi se naj dodal novi člen, ki bi določal, da lahko delavski svet sprejme splošne akte do 30. junija 1970 zunaj določil sedaj veljavnega statuta. Ta dopolnitev je potrebna zaradi tega, ker predvidevamo, da bodo sprejeti splošni akti, ki ne bodo v skladu z določbami sedaj veljavnega statuta, moramo jih pa sprejeti, ker to terjajo veljavni zakoniti predpisi. Predvidevamo tudi, da bomo do 30. junija 1970 lahko sprejeli v celoti pripravljen in dopolnjen statut, zato je ta rok (sprejemanja splošnih aktov zunaj okvira določil statuta) omejen na tako kratko obdobje.
K.-n.
Plinarna
SPREJELI BOMO NOVI PRAVILNIK 0 VOLITVAH DELAVSKEGA SVETA IN SVETOV DELOVNIH ENOT
Upravni odbor je na seji dne 10. marca 1970 obravnaval osnutek pravilnika o volitvah delavskega sveta in svetov delovnih enot. — Osnutek tega pravilnika je sprejel in ga dal v obravnavo članom delovne skupnosti.
Po uveljavitvi XV. ustavnega amandmaja k zvezni ustavi oziroma po uveljavitvi zakona o prenehanju določb zveznih zakonov, s katerimi so urejena vprašanja, na katera se nanaša amandma XV (Urad-
ni list SFRJ, št. 13/69), so prenehale veljati številne določbe dosedanjih predpisov, ki so se nanašale na volitve delayskega sveta in drugih organov upravljanja. Temeljne (Nadaljevanje na 3. strand)
XV. USTAVNI AMANDMA
T~Wadnje čase mnogo govo-f rimo o XV. ustavnem M J amandmaju, katerega si mnogi člani kolektiva tolmačijo vsak po svoje oziroma prihaja do različnih mnenj, ki največkrat nimajo prave zveze s XV. amandmajem. Tudi komisija za izdelavo naših samoupravnih aktov ima polne roke dela in se trudi, da bi kar se da najbolje pripravila osnutke pravilni-(Nadaljevanje na 3. strani)
KUPILI BOMO ELEKTRONSKI SISTEM IBM
27. februarja je bilo 18. in 19. redno zasedanje delavskega sveta. Delavski svet se je sestal z namenom, da obravnava inventuro na prvi in zaključni račun na drugi seji.
• Inventura
Inventuro je v podjetju pred koncem poslovnega leta 1969 opravljalo 42 komisij. Vse komisije je imenoval upravni odbor. Centralna inventurna komisija ugotavlja, da je bila celotna inventura v podjetju napravljena po veljavnih zakonitih predpisih. O svojem delu je poročala delavskemu svetu. Komisija ugotavlja, da so v podjetju še pomanjkljivosti, zaradi katerih se pojavljajo razne težave pri opravljanju popisov. Zaradi tega predlaga delavskemu svetu, da odredi, da je osnovna sredstva označiti z inventurnimi številkami (sedanje številke so dotrajale na nekaterih osnovnih sredstvih ali pa sploh niso nameščene); vsi prenosi in odpisi osnovnih sredstev morajo biti končani do naturalnega popisa v tekočem letu; dosledno je urediti prenos osnovnih sredstev iz ob-brata v obrat in poostriti nadzor nad tem poslovanjem.
Delavski svet se je s predlogi komisije strinjal in inventuro v celoti potrdil.
• Zaključni račun
O poslovnih rezultatih, ki smo jih dosegli v preteklem letu, je delavski svet seznanil Milan Longhi-no, član vodstva osrednjih služb. Povedal je, da je bil dosežen predvideni dohodek. Razdelitev dohodka je delavski svet opravil po smernicah, ki so bile sprejete že na prejšnjih sejah delavskega sveta.
Ob sprejemu zaključnega računa je delavski svet razpravljal tudi o predvidenem dohodku v letu 1970. Pri tem je določil amortizacijo za leto 1970 in stroške, ki niso neposredno odvisni od proizvodnje: strokovno izpopolnjevanje in šolanje (226.170 din), reklamo (75.000 din), reprezentanco (70.000 din), prevozi z osebnimi avtomobili (314.000 din), stroški za teritorialno obrambo in civilno zaščito (253.673 din), investicijsko vzdrževanje (18,000.000 din).
Delavski svet je potrdil predloženi zaključni račun in poslovno poročilo v nespremenjeni obliki, kot je to predlagal upravni odbor. Potrjena je bila delitev celotnega dohodka, kot je prikazana v zaključnem računu, potrjeni so bili stroški reklame, reprezentance in uporabe osebnih avtomobilov z izkazanimi zneski po bilanci, odločeno je bilo, da se sredstva sklada skupne porabe prenesejo na račun sredstev sklada skupne porabe podjetja pri službi - družbenega knjigovodstva.
• Pravilnik o delitvi dohodka
Komisija za spremembo statuta in drugih splošnih aktov je pripravila osnutek pravilnika o delitvi dohodka. Upravni odbor je obravnaval osnutek pravilnika. Vsi člani delavskega sveta so se seznanili z njim. Na osnutek ni bilo bistvenih pripomb, zato ga je delavski svet objavil. Osnutek pravilnika o delitvi dohodka bo objavljen najmanj 15 dni. V tem času imajo člani delovne skupnosti možnosti dati k njemu svoje pripombe. Vse pripombe je dolžan obravnavati delavski svet, preden sprejme pravilnik.
*• Razprava o razpisu posojila za individualno stanovanjsko izgradnjo
Delavski svet je namenil za II. razpis posojila za individualno stanovanjsko izgradnjo 1,500.000. din. Razpisa m opravil dglavski svet sam; pooblastil je upravni odbor, da izvede razpis po tem sklepu, brž ko bodo ugotovljeni najugodnejši viri sredstev v ta namen. Slednje je delavski svet sklenil zato, ker bodo sredstva v skladu skupne porabe, ki se zbirajo iz 4'% prispevka, namenjena za stanovanjsko izgradnjo v takšnem znesku, kot je razpisan, na voljo šele ob koncu leta. Za obdobje do konca leta je potrebno najti najugodnejši vir (kredit pri banki ali lastna sredstva). Brž ko bo znan vir, bo upravni odbor razpisal posojilo.
• Odobritev nabave osnovnih sredstev
Odobrena je bila nabava elektronskega sistema IBM 1130, ki stane okrog 250.000 dolarjev. Na
Izvolili so predsednika tega aktiva -tov. Jožeta Kukovca iz avtoma-oije ter podpredsednika tov. Voja Veličkoviča iz konstruktivnega biroja. V tem aktivu so še tovariši Jože Kmetec in Ciril Murko iz prometa, Franc Majhen in Jože Murat iz strojnega vzdrževanja, Frleš iz livarne Marija Novak iz materialnega knjigovodstva in . Anton Me-noni iz gradbenega vzdrževanja. Na tem sestanku se nam je pridružil še predsednik sindikata tov. Franček Lah in član odbora sindikata S- dolgoletni krvodajalec tov. Valter Kolarič. Ob tej priložnosti sta izrekla pomoč prj delu aktiva. Tovarniški odbor sindikata je sprejel sklep, da nudi vsem rednim krvodajalcem TGA enodnevni izlet, kot ga prireja za ostale člane našega kolektiva.
RK iz Ptuja je poslal vlogo na organe upravljanja s prošnjo, naj bi sprejeli sklep o možnosti prostega časa krvodajalcev. Znamo je namreč, da do. danes v naši tovarni nismo imeli glede tega nobenega sklepa.
Ob tej priložnosti -naproša odbor krvodajalcev v naši tovarni vse zdrave člane in članice našega ko» lektivä, da se v čim večjem številu udeležijo akcij, saj s tem dokazujejo svojo največjo humanost do ljudi. Ob tem se moramo Zamisliti, koliko ta kri pomeni za človeka, 'ki jo potrebuje. Marsikatera mati bi ob porodu občutila grenkobo življenja ob izgubi svojega malčka, marsikateri otrok bi ostal brez svojega najbližjega S- očeta ali matere.
Pomisliti moramo, da je danes promet vse gostejši in tudi prometne nesreče pogostnejše, in s tem se tudi varnost vseh udeležencev v prometu — tu mislim . tudi. pešce — manjša, zaradi nesreč pa se veča potreba po krvi. Danes jo damo drugemu, že jutri jo lahko sami potrebujemo.
ta znesek bo moralo podjetje plačati še vse dajatve. Delavski svet je sklenil, da je potrebno za delo na tem stroju izšolati kadre in zagotoviti prostor za postavitev stroja. Stroj bo nabavljen v breme poslovnega sklada in retencijske kvote deviznih sredstev podjetja.
Delavski svet je odobril tudi zamenjavo osnovnih sredstev: naše podjetje odstopi Elektrokovinarju Ptuj barako v vrednosti 5000 din, Elektrokovinar pa za enako vrednost našemu podjetju vikend hišico, ki je ob našem počitniškem naselju v Crikvenici.
Delavski svet je še odobril nabavo dveh pisalnih strojev IBM, ki staneta okrog 31.000 din.
• Gozdnogospodarski načrt
Po zakonu o gozdovih morajo vse organizacije, ki gospodarijo z gozdovi, imeti gozdno gospodarski načrt za obdobje desetih let. Za naše podjetje je gozdno gospodarski načrt pripravilo gozdno gospodarstvo Maribor. Delavski svet ga je
Zaloge v transfuzijski postaji Ptuj so tako majhne, da včasih ne zadoščajo za nujne potrebe. Ne zgodi se poredko, da uslužbenci transfuzijske postaje ponoči iščejo ljudi, ki bi darovali kri za ponesrečenca ali za ' novorojenčka, saj je marsikdaj od teh ljudi odvisno življenje ponesrečenega ali kako drugače prizadetega. Znano je, da morajo pri porodu otroka z zlatenico zamenjati kri -najkasneje v treh
sprejel in, potrdil v predloženi obliki ter pooblastil gozdno gospodarstvo Maribor, da ga v našem imenu pošlje v potrditev sekretariatu za gozdarstvo v Ljubljani.
Za izdelavo gozdno-gospodarskih načrtov je za mariborsko regijo pooblaščeno le gozdno gospodarstvo Maribor, oddelek za urejanje gozdov.
• Krajevna skupnost Kidričevo — priključek vodovoda in kanalizacije
Krajevna skupnost Kidričevo je vložila prošnjo za soglasje za priključek vodovoda in kanalizacije na tovarniško omrežje za novi stanovanjski načrt individualne stanovanjske cone v Njivercah. Delavski svet je to prošnjo odstopil vodstvu podjetja z naročilom, da pripravi izračune, kako je obremenjeno vodovodno in kanalizacijsko omrežje našega podjetja v primerjavi z instaliranimi kapacitetami. Delavski svet se bo po teh ugotovitvah odločil glede rešitve te vloge.
urah, ker ostanejo v nasprotnem primeru otroku hude posledice.
In še eno pojasnilo. Ni redko, da mi je kdo očital, Češ, t-i daš kri zastonj, drugi jo pa mora plačati. To ni tako. Kri, ki jo dajejo bolniku ali ponesrečencu, v nobenem primeru ne^ zaračunavajo.. Zaračunajo se pa le režijski stroški, ki so v zvezi z odvzemom krvi. Teh stroškov ne plačajo socialno zavarovane osebe, v polovičnem znesku
• Izredna dotacija OO sindikata
Osnovni organizaciji sindikata je delavski -svet -odobril 8000 din iz» redne dotacije za kritje stroškov, organizacije proslave dneva -žena. Delavski .svet je odobril tudi prevozne stroške naših žena na proslavo, ki je bila na Borlu. Ti stroški. znašajo okrog 1000 din. Vsi stroški bremenijo sklad -skupne porabe.
Oh koncu seje je delavski svet razpravljal še o predlogu Stanka Verbančiča za uvedbo tehnične izboljšave, ki se nanaša na preprečitev oblaganja dekompomzerjev. Ta predlog je preučila- komisija za tehnične izboljšave pri delavskem svetu, ki je predlagala, da se naj tehnična izboljšava ne uvede. Delavski svet se je ravnal po predlogu komisije.
Odobreno je bilo še plačilo računa za prazno .garsoniero v samskem domu v Kidričevem.
K.-n.
jih plačajo kmečki zavarovanci, če v družini .nimajo člana krvodajalca;. režijski znesek v celoti pa plačajo osebe, k-i sploh niso . socialno zavarovane oziroma .če v, družini nimajo krvodajalca. Režijski stroški pa so: stroški pakiranja, ure uslužbencev odvzema, steklenice, serum, ki je v vsaki steklenici, ter stroški malic, krvodajalcev.
Toliko v vednost!
Ustanovljen aktiv humanosti v naši tovarni
Na pobudo RK Ptuj ter dr. Vrečkove so se 12. marca .1970 zbrali krvodajalci iz naše tovarne, da ustanovijo aktiv, ki se bo v okviru tovarne zavzemal za poživitev krvodajalskih akcij.
XV. USTAVNI AMANDMA
(Nadaljevanje s 1. strani) kov ter popravek statuta, o katerem bo nato razpravljal delovni kolektiv.
V naslednjih nekaj vrsticah bo stekla beseda o XV. ustavnem amandmaju, o katerem je prejšnji mesec obširno govoril predsednik komisije za samoupravljanje republiškega sveta sindikatov tov. Mitja Švab. Iz njegovega predavanja si bomo skušali pobliže predstaviti nekatere stvari, ki so za nas najr pomembnejše in najzanimivejše.
Kot je torej znano, omogoča XV. amandma ustave SFRJ spremembe v samoupravnem sistemu, katerega značilnost je omogočila aktivnost v delovnih organizacijah, kakršne I doslej še ne pomnimo v zvezi z vsebino in organizacijo samoupravljanja. Ze pred sprejetjem amandmaja so prihajala opozorila, ki so opozarjala, da nekaj ni v redu in da obstaja med vsebino in organizacijo samoupravljanja precejšnje nasprotje. Iz leta v leto je namreč naraščal obseg dela delavskih svetov, ki so se začeli ukvarjati z najrazličnejšimi vprašanji, za katedra bi morali imeti same genije, če bi jih hoteli reševati. Ker pa seveda takih članov največkrat ni bilo, so pač razumljivo stvari obtičale tam, kjer so bile. V mnogih deilov-0 nih organizacijah taka brezbrižnost ni ustrezala, zaradi česar so na lastno pest pričeli na pol ilegalno in protiustavno »decentralizirati« delavski svet ter prenašati nekatera vprašanja iz njihove »izključne:.« pristojnosti v pristojnost njihovih komisij. Zaradi tega je seveda v teh organizacijah prišlo do samoupravne delitve dela, ki pa jo je sedaj XV. ustavni amandma legaliziral. Nekateri so trdili, da je XV. amandma povzročil pravcato zmedo in da veliko spreminja; vendar to ne bo držalo, ker le-ta ne spreminja ničesar niti spreminjati ne sme, saj so vsi tisti členi ustave, ki zadevajo organizacijo in vsebino samoupravljanja, ostali. Dopuščeno je tudi, da lahko delovna organizacija obdrži, če seveda to želi, staro organizacijsko shemo, le s to razliko, da vpiše v statut stavek, ki naj bi označil, da ima »delavski svet in izvršilni organ«, kar dejansko pomeni, da amandma prav ničesar ne zahteva, saj sam po sebi ne posega v vsebino samoupravljanja, ker to tudi ne more, kajti člen ustave, ki o tem govori, še vedno velja.
Amandma se začne s kolektivom in z zborom kolektiva. To pa je tudi logično, tembolj zato, ker je prav tu tudi največ problemov. Kažejo se namreč najpogosteje v vprašanju, kako organizirati kolektiv ali njegov zbor, kako jima omogočiti, da bosta opravljala samoupravno misijo, oziroma drugače povedano, problem je v tem, kako razvrstiti vprašanja in kako nasproti takim razvrstitvam poiskati metodo, da se kolektiv mli zbor ne bosta sestajala zavoljo slehernega vprašanja. Temeljne pravice zbora in kolektiva so, da razpravljata o delitvi dohodka o delu. Da pa bi to ,tudi dosegli, mora biti v kolektivu organizirana dobra informativna služba, prek katere bodo člani kolektiva o vsem. temeljito seznanjeni, kajti to ob-
(Nadaljevanje na 4. strani)
Z VESELJEM PRI DELU
12. junija 1969 je bil izvoljen novi upravni odbor društva prijateljev mladine Kidričevo za mandatno dobo dveh let. Na svoji prvi seji se je sedem dni po izvolitvi konstituiral v naslednji sestavi:
Stane Horjak, elektrotehnik — predsednik,
Pavla Elsner, uslužbenka tajnica,
Janez Sršen, strojnik •*- gospodar,
Miranda Težak, učiteljica — članica,
Cveta Kotnik, učiteljica — blagajničarka in Mihaela Božank, vzgojiteljica — članica.
Po funkciji pa sodelujeta v UO DPM še Ivo Težak, ravnatelj osemletke Borisa Kidriča, Kidričevo, in Jelka Rajher, učiteljica, odgovorni vodja za pionirsko organzacijo na šoli.
Nadzorni odbor sestavljajo Franc Jelen — predsednik, Marija Visenjak — članica in Jože Kuret —član.
Po dveh letih zatišja, v katerem je bilo opravljeno le najnujnejše, je pod vodstvom novega predsednika Staneta Horjaka zavel v društvu nov veter, enak tistemu, ki je vnašal elan in voljo do dela v odbor društva pod predsednikovanjem agilnega in za delo v društvu vedno razpoloženega predsednika Vojteha Rajherja, dipl. inž. metalurga, v času od leta 1965 do 19.67.
Namen tega prispevka je seznaniti člane naše delovne in krajevne skupnosti s cilji, delom in uspehi društva. Če mi bo to uspelo, se bodo nekateri starši še raje včlanjevali v društvo, nekateri že včlanjeni pa bodo raje in bolj z veseljem plačevali članarino, ki je 2,50 din letno za člana. Članarina se ne odvaja in ostane v celoti za potrebe društva.
Da bi lahko podrobneje poročal o delu društva, sem se,obrnil za pomoč k predsedniku DPM Kidričevo Stanetu Horjaku, diplomiranemu elektrotehniku, zaposlenemu v TGA, ki je bil takoj pripravljen odgovarjati na moja vprašanja.
Vprašanje: Tovariš predsednik, katere so osnovne naloge DPM in katere morda specifične za naš kraj?
Odgovor: Društvo prijateljev mladine kot enota družbene organizacije ima v svojem programu skrb za vsestransko vzgojo, zaščito, varstvo, oskrbo ter razvedrilo otrok in mladine, vključuje za dosego svojih ciljev širok krog staršev in drugih občanov. Zato pri teh zadevah sodelujemo z drugimi organizacijami in ustanovami na našem področju, predvsem pa s šolo in z varstveno ustanovo.
Naše društvo sodeluje v glavnem s šolo pri izvedbi šestih večjih akcij Y letu, in sicer:	H
a)	pri izvedbi tekmovanja za bralno značko pisatelja Antona Ingoliča,
b)	pri proslavi dneva mladosti in pri kurirčkovi pošti,
c)	pri počitniški koloniji,
č) pri sprejemu cicibanov v pionirsko organizacijo,
d)	pri srečanju prijateljstva ter
e)	pri proslavi novoletne jelke — pri obisku dedka Mraza.
Izvedbo teh akcij omogočimo tudi s sofinanciranjem. Kulturni, tehnični in vzgojni, del prispeva šoja,
Vpraš.: Omenili ste sofinanciranje akcij — od kod denar?
Odg.: Kolektiv TGA nam po samoupravnih organih z razumevanjem nakaže vsako leto namensko dotacijo, za kar smo jim v imenu otrok in staršev iz srca hvaležni-. Seveda pa potrebe prekašajo dohodke. Nekaj izdatkov krijemo tudi s članarino.
Vpraš.: Kot je razvidno iz programa, je ena izmed vaših nalog organizacija proslave novoletne jelke. Ker že več let sledim delu DPM, me je letošnja proslava, ki je bila združena z obdaritvijo
približno 800 otrok z našega terena, prijetno presenetila. Kako vam je to uspelo?
Odg.: Z razpoložljivimi sredstvi bi za obdaritev prišli v poštev le predšolski otroci in cicibani, to je učenci prvega razreda. Zato je odbor, da bi lahko izvedel obdaritev v takšnem obsegu, kot je bila, zaprosil za denarno ali materialno pomoč družbenopolitične organizacije in podjetja na našem območju.
Le-te so se takoj in z razumevanjem odzvale naši prošnji, kar je n^š odbor za pripravo omenjene proslave prijetno presenetilo in mu omogočilo izvedbo proslave v takšni obliki, kot je bila še v časih, ko je sindikat dobil in uporabil namensko dotacijo TGA za obdaritev otrok članov kolektiva.
Sredstva so nakazali: trgovsko podjetje Izbira Ptuj SZDL Kidričevo krajevna skupnost Kidričevo sindikat TGA Kidričevo osnovna šola Boris Kidrič Kidričevo komunalna banka Ptuj pekarne Vinko Reš Ptuj, obrat Kidričevo čevljarstvo Kidričevo
1780 dinarjev 1000 dinarjev 500 dinarjev 500 dinarjev 500 dinarjev 500 dinarjev 120 dinarjev 100 dinarjev skupaj 5000 dinarjev
Odbor za organizacijo novoletne jelke se je z veseljem lotil dela in tako nam je uspelo s skupnimi sredstvi in delom izvesti program proslave v celoti. Prvič se je zgodilo, da je dedek Mraz obiskal najmlajše v Taborišču (Kidričevo II) na Stari postaji in na Gradu.
Ob tej priložnosti se v imenu staršev in v svojem imenu zahvaljujem vsem, ki so z denarnimi prispevki in s prostovoljnim delom pripomogli k izvedbi novoletnega programa.
Vpraš.: Tovariš predsednik, na seznamu darovalcev nisem zasledil imena trgovskega podjetja Panonija Ptuj, poslovalnice iz Kidričevega, kjer večina staršev obdarovanih otrok nakupuje skozi vse leto? Kaj je vzrok tega?
Odg.: Na to vprašanje nimam odgovora!
Vpraš.: Tudi podjetje Dravinja ni nič prispevalo. Zakaj?
Odg.: Na našo prošnjo za pomoč je predstavnik podjetja Dravinja odgovoril, da so sredstva, načrtovana v te namene, določili za obdaritev otrok članov svojega kolektiva in otrok ' hajdinske šole, nad katero ima podjetje patronat.
Vpraš.: Tovariš predsednik, kako pa ste reševali druge probleme?
Qdg.: DPM Kidričevo se je pridružilo akciji osnovne šole Kidričevo in nakazalo znesek 300 dinarjev osnovni šoli Kasan Hadžič v Banjaluki, ki je bila prizadeta pri potresu in s katero ima osnovna šola Boris Kidrič prijateljske stike.
Nadalje smo izplačali znesek 585,30 dinarjev za nabavo pionirskih rutic, značk in izkaznic. Znesek 1450 dinarjev smo odobrili za nabavo šolskih haljic in suknjičev otrokom socialno šibkih staršev.
Tovariš predsednik, hvala za odgovore. O pionirskem starešinskem svetu pa kdaj drugič.
Fen
KOMUNISTI V SOCIALISTIČNI ZVEŽI
(Nadaljevanje s t, strani)
Danes se še vedno primeri, ko člani Zveze komunistov, ki bi morali biti na prvih pozicijah boja za demokratično realizacijo tega pomembnega dokumenta, še vedno capljajo v ozadju vseh dogajanj, kot da ne bi vedeli, kje je njihovo mesto in kakšne so njihove naloge pri izvajanju omenjenih tez. Komunisti se še zelo radi umikajo v ozadje in tako vse zadeve pustijo, da tečejo mimo njih povsem stihijsko, ne zavedajoč se pri tem, da široke množice gledajo prav nanje in od njih tudi pričakujejo večje aktivnosti predvsem v Socialistični zvezi delovnega ljudstva, kjer lahko prav komunisti storijo največ.
Seveda bodo morale vse organizacije Socialistične zveze na vseh ravneh sprejeti ustrezne programe dela, če bodo hotele doseči uresničitev ciljev, ki so nanizani v tem pomembnem dokumentu, kajti pogoj za takšno oblikovanje SZDL je tudi preosnova same Zveze komunistov. Prav komunisti se morajo spoprijeti z vsem, kar bi zaviralo demokratične odnose in s svojim odločnim nastopom pravično podpreti dokument, ki je namenjen predvsem temu, da se v Socialistični zvezi mnogo bolj kot kdajkoli prej uveljavljajo čim širše množice naših delovnih ljudi — samoupravljavcev na vseh področjih. Vse to pa bodo člani Zveze komunistov lahko opravljali, če se bodo zares temeljito seznanili z dokumentom Socialistična zveza delovnega ljudstva danes in ga potem predočili tudi vsem ostalim, ki ga morda še niso videli ali o njem kaj podrobneje slišali.
To pa predvsem velja za tiste člane Zveze komunistov, ki živijo na podeželju, saj je prav nadaljnjemu razvoju našega kmetijstva v tem dokumentu posvečeno največ pozornosti. Vsi komunisti morajo torej vedeti, kje je njihovo mesto. Le tako bomo lahko enkrat konkretno spregovorili o delovanju komunistov v tej organizaciji in bomo vedeli, kaj zares lahko od njih pričakuje Socialistična zveza delovnega ljudstva!
M. F.
ZAHVALA
Najlepše se zahvaljujemo sindikalni organizaciji, sodelavcem in vsem tistim, ki so spremili na zadnjo pot JANEZA LESKOVARJA.
Zahvaljujemo se tudi za vence, ki ste mu jih podarili na zadnjo pot.
Žalujoča žena z otrokoma in sorodniki
SPREJELI BOMO NOVI PRAVILNIK O VOLITVAH DELAVSKEGA SVETA IN SVETOV DELOVNIH ENOT (Nadaljevanje s L strani) določbe s tega področja urejamo s spremembami in>. dopolnitvami statuta.
V temeljnem zakonu o volitvah delavskih svetov in drugih organov upravljanja v delovnih organizacijah so ostale v veljavi le še določbe o temeljnih načelih volilnega sistema ter nekatere določbe o pomembnejših vprašanjih volilnega postopka, medtem ko je pretežni del določb, ki se nanašajo-na volilno proceduro, prenehal veljati. S posebnim zalkonom je bil v celoti razveljavljen tudi republiški zakon o volitvah delavskih svetov in drugih organov upravljanja v delovnih organizacijah. Volilni postopek za volitve delavskega sveta in svetov delovnih enot urejajo sedaj v okviru še veljavnih načel volilnega postopka delovne organizacije same. Mi urejamo to s tem pravilnikom, ki ga bo sprejel delavski svet, potem , ko bo obravnaval vse eventualne pripombe nanj. K. n.
• Radijska tableta
V Angliji so izdelali za medicinske potrebe majhen radijski oddajnik, podoben tableti. »Radijska tableta« je dolga Šestnajst milimetrov in ima v premeru sest milimetrov. V njej jte elektronski instrument, ki meri temperaturo in pritisk, podatke iz oddajnika pa je mogoče zaznamovati na razdalji treh metrov. Klinični diagnostiki se s tem izumom odpirajo nove možnosti. Pacient radijsko tableto pogoltne in ta pošilja po^ tem iz želodca podatke o temperaturi. Za pritisk občutljive napravice takoj4 opozorijo, če pride kje v požiralniku ali črevesju do zastojev. Z rentgenskim aparatom je mogoče ugotoviti to mesto do milimetra natančno.
DOPISUJTE
v
PREUČEVANJE IZPOSTAVLJENOSTI ŠKODLJIVIM VPLIVOM NA DELOVNEM
MESTU
XV. USTAVNI AMANDMA
(Nadaljevanje s 3. strani) veznost imajo kolektivi tudi po ustavi. Kar zadeva delavski svet, je tovariš Mitja Švab dejal, da je njegovo področje dela preobširno, zato bi naj bilo to delovno področje manjše, kot je bilo doslej, pristojnosti pa enake ali celo še večje. To pa zaradi tega, ker je na primer znano, da je bil delavski svet mnogokje preobremenjen, saj ni malo primerov, da so posamezni delavski sveti v 20 mesecih svojega dela razpravljati in razreševati po kakšnih 60 najrazličnejših vprašanj ali tém, kar pomeni, da je vsaka seja trajala poprečno po pet ur. \ Zato si lahko vsak zamisli, I kakšen učinek je imelo tako samoupravljanje. Iz prakse lahko tudi vidimo, da so se delavski sveti dalj zadrževali na manj pomembnih vprašanjih ter so porabili več časa in moči za reševanje obrobnih kot pa pomembnih vprašanj, f-
Tovariš Švab je precej govoril tildi o kolektivnih izvršilnih organih ter dejal, da je takih organov lahko več, vendar pa mora to potem biti napisano v statutu. Tako bi naj na primer tak organ skrbel za dnevne cene, medtem ko bi naj delavski svet vodil politiko cen. Čeprav so nekateri menili, da ti organi niso enakopravni, to ne bo držalo, ker so ti organi enakopravni ter so kot taki tudi vsi odgovorni delavskemu svetu, ki jih voli in razrešuje. Taki organi so lahko stalni ali začasni, kot pač odločijo v delovnem kolektivu.
Razprave o XV. ustavnem i amandmaju še torèj vedno tečejo, in to ponekod bolj, drugje spet manj intenzivno; vsekakor pa so razprave povsod zelo živahne in zanimive. Ko bomo imeti pred seboj vse osnutke pravilnikov ' in popravkov našega statuta, bomo lahko vse primerjati s tem, kar smo v tem sestavku na kratko opisali. Zelo pomembno bo namreč-to, kako . se bomo lotili tega vprašanja in ali bo enkrat le drugače, da bomo namreč o teh aktih res temeljito razpravljati in dajati svoje pripombe ter predloge, ki bi naj ustvariti zares take samoupravne akte, ki bodo konkretizirati naše samoupravno delo, da bo vezalo vse nas tudi glede kolektivne in individualne odgovornosti. Komisija zares nima preveč hvaležne naloge,
■ vendar smo prepričani, da ji bo uspelo z našim skupnim sodelovanjem stvari urediti tako, kot pač vsi mi želimo. Naša pomoč je tukaj potrebna, kajti vsi smo odgovorni za vse, kar se dogaja pri nas in okrog nas, zato se že sedaj temeljito pripravimo na bližnje razprave, ki naj bodo res tudi odločilen in aktualen faktor pri vnašanju novih metod v delavskem samoupravljanju.
Ker ni vseeno, kakšno bo samoupravljanje v našem delovnem kolektivu, smo dolžni vsak po svojih močeh pomagati komisiji, da bo delo opravila tako, kot to želimo. To pa bomo storili najbolje takrat, ko bomo o teh aktih razpravljati in ko bomo komisiji rekli svoj da. Zato naj se teh razprav udeleži sleherni član kolektiva, ki želi okrepiti nadaljnji razvoj delavskega samoupravljanja v našem kolektivu!
M. F.
Industrijske poklicne nevar-hosti, ki povzročajo zdravstvene okvare in poklicne bolezni, običajno delimo na:
kemično toksične agense — škodljivosti: prah v ozračju, izparevanje, meglice, pare, plini itd.,
'—biološke agense: bakterije, glivice, paraziti itd.,
—	fizikalne agense: elektromagnetsko žarčenje, ionizirajoča žarčenja, ultravioletno žarčenje, skrajne temperature in vlažnosti itd.
Najprej moramo preučiti okolnosti, pod katerimi dela delavec na svojem delovnem mestu iz vidika nevarnosti za zdravje, ki mora obsegati:
—	ugotovitev splošnega sanitarnega stanja,
—	preučitev surovin, proizvodov in Stranskih produktov z namenom ugotovitve škodljivosti in nevarnosti v procesu predelave v proizvodnji, kakor tudi kasneje v prometu,
lllllll ugotavljanj e izvorov one-čiščenja zraka ob upoštevanjih, da nekatere agense v zraku niti ne vidimo niti ne vohamo ali občutimo pri običajnih pregledih,
Kot je že vsem znano, se zadnja leta uničuje naš dimnik, ria katerem lahko vidimo iz dneva v dan večje razpoke. Tudi nihanje dimnika ni v skladu s predpisi, so ugotovili geometri. Zaradi omenjenih težav je bil naš dimnik že enkrat v rekonstrukciji, vendar se razpoke na dimniku še kar naprej širijo.
Zaradi tega je bil dimnik v lanskem letu v preiskavi na inštitutu za gradbeništvo v Ljubljani. Po enem letu raziskav so prišli do tehle ugotovitev:
1.	da naš dimnik ne stoji na pravem mestu;
2.	da današnja tehnika daje vse možnosti, da se naš dimnik prestavi.
Pri raziskavah terena v naši to-
—	ugotavljanje fizikalnih agensov, katerih prisotnost lahko ugotavljamo samo s potrebnimi instrumenti in le redko brez teh pripomočkov,
—	' ugotavljanje zaščitnih ukrepov, ki so izvajani v času ocenjevanja izpostavljenosti s popisom teh mer zaradi kasnejše primerjave efikasnosti,
-r- sistematični prikaz izvršenih ocenitev in ugotovitev za izbrano delovno območje proizvodnega procesa ali obrata, ne pa samo poedinega mesta,
'«■ ugotavljanje stopnje nevarnosti, ki je odvisna od prirode, substance, intenzivnosti, trajanja in osebne občutljivosti.
Brez meritev in raziskav ne moremo ugotavljati stopnje nevarnosti, katerim je izpostavljen delavec na svojem delovnem mestu, ter smo jih pri preučevanju ogroženosti že prej ugotovili.
Stopnjo ogroženosti bomo ugotavljali v odvisnosti od agensov, in to potom:
—	odvzemanja vzorcev s pomočjo posebnih instrumentov ali priprav, s katerimi lahko določene substance že kar direktno odčitavamo,
vami so strokovnjaki ugotovili, da bi ustrezal teren v našem parku za upravnim poslopjem. Težave so nastale z opremo za prestavitev dimnika. Takšne opreme še ne izdelujemo v naši državi. Za sedaj imajo takšno opremo le v Sovjetski zvezi. Naše strokovne službe so, se takoj povezale s sovjetskimi strokovnjaki. Pripravile so vso tehnično dokumentacijo in razpisale ponudbo za prestavitev dimnika. Ponudba je bila sprejeta s strani Sovjetske zveze, torej bodo izvajalci teh del strokovnjaki iz Sovjetske zveze skupno z našimi strokovnjaki. Nekaj težav je nastalo pri financiranju in tehnični izvedbi. Naše zahteve so predvidevale, da bi naredili zraven dosedanjih priključkov na dimniku še en novi
J.	podrobnih kemičnih preiskav prašnih delcev in njih velikost,
—	meritev fizikalnih agensov s pomočjo instrumentov za direktna odčitavanja intenzitete in frekvence ropota,
—	meritev kvantitete in kvalitete osvetljenosti delovnih mest, dela in sredstev dela,
—	meritev temperature z ugotavljanjem temperature, ki obkroža delavca, meritev relativne vlažnosti, toplotnega žarčenja in hitrosti kroženja zraka.
Prav gotovo je, da obstajajo še drugi fizikalni agensi v industriji in ustrezne metode merjenja, ki zahtevajo posebna in skrbna preučevanja.
Po izkušenih meritvah in raziskavah izvajamo primerjave naših rezultatov s standardi, kolikor ti obstajajo.
V pomanjkanju rezultatov lastnih raziskav —■ preiskav ali standardov pa se moramo posluževati ravno na tem področju standardov industrijsko razvitih držav, ki so že s svojimi obširnimi znanstvenimi raziskavami dosegle na tem področju določene izsledke.
Neprimerno bi bilo, da bi na tem polju na lastni koži ugo-
priključek za odvajanje plinov od sistema IBM ki ga bomo v kratkem nabavili. Glede na ukinitev plinarne in v prihodnosti morda še glinice bo dimnik lahko sprejel tudi to dodatno obremenitev. Pogodba z izvajalcem bo podpisana 1. aprila 1970. Vse priprave so v teku. Določena oprema pride istočasno 1. aprila 1970 s kidfičevskim vlakom ob 9. uri na postajo.
S prestavitvijo dimnika bodo istočasno montirali naprave za izgorevanje plinov in ostalega nezdravega dima. S temi ukrepi bomo zaščitili okolico tovarne in očistili zrak. S tem bo tudi zadoščeno sklepu skupščine SRS, po katerem smo dolžni očistiti ozračje ter zavarovati delavce in okolico pred strupenimi snovmi.
tavljali škodljivosti, ki so jih drugi pred nami že ugotovili, pri čemer morda pri nas šele uvajamo uporabo določenih nevarnih substanc.
Prav gotovo pa je, da moramo tudi z lastnimi znanstvenimi raziskavami na tèm področju spremljati naše izkušnje in sproti na osnovi ugotovitev popravi j ati standarde ali pa sproti postavljati in določevati nove nevarnosti, ki se pojavljajo.
Tudi rezultate, ki smo jih ugotovili, moramo pravilno tolmačiti, kajti od. teh so odvisne mere, ki jih je treba podvzeti za zmanjšanje nevarnosti na minimum oziroma na mejo, ki jo določajo standardi.
Pri tem pa moramo upoštevati, da.standarde ne moremo jemati kot toge nespremenljive številke, temveč kot neke meje, ki pa vendar niso za vse ljudi popolnoma enake zaradi stopenj vzdržljivosti.
Rezultate tudi ne moremo oziroma ne smemo preprosto posplošiti, temveč moramo upoštevati tudi kratkotrajne maksimalne vrednosti ob Upoštevanju, da j è pri nekaterih, snoveh že kratkotrajna izpostavljenost takim vplivom usodna za človeka in njegovo življenje.	iH
• Vesoljski kemični svinčniki
Ob letošnji desetletnici ameriške agencije za astronavtiko in vesolje NASA je slovite tovarna pisalnega pribora Parker dobila na razpolago kos rakete atlas, s katero je John Glenn '20. februarja 1962 prvič dosegel orbito. Iz tega materiala so izdelali manjše število pisal, ki so I jih v 142 državah, kjer Parker prodaja svoje izdelke, poklonili najvidnejšim osebnostim, predvsem raziskovalcem in znanstvenikom. Se bo kaj po-! dobnega zgodilo tudi s podplati čevljev prvih dveh astronavtov, ki sta stopila na Luno?
TRIBOLOGIJA
2e leta 1964 je minister za vzgojo in znanost lord Bouden dal nalog, da naj ugotovijo, v kakšnem položaju so'izobrazba kadrov ter raziskave glede mazanja, in projektiranja ležajev iii kakšne so potrebe industrije v tej zadevi. Poročilo posebne ekipe z izsledki je bilo objavljeno leta 1966.
Poročilo je opozorilo. na pomanjkljivosti in poudarilo pomembnost mazanja, trenja in obrabe z vidika vzdrževanja in projektiranja strojev. Ugotovljeno je bilo zanemarjanje teh predmetov kljub izredni ekonomski in tehnični pomembnosti. Delovna ekipa je ugotovila, da je možno te težave v veliki meri zmanjšati, če se predmet budno spremlja in raziskuje.
To novo polje dela so imenovali »tribologija« po grški besedi^ »tribos« — trenje — ter vanj vključili vse dejavnike, in to ločeno za mazanje, trenje in obrabo. Tribologijo so odločno postavili v vrsto znanosti tehnologije površin, ki vplivajo druga na drugo, s tem, da se pri gibanju dotikajo. Delovna ekipa je ocenila, da v Angliji, kjer je že podana osnova. za znanstvene študije v zveži s temi predmeti, ostaja možnost prihran-
ka v industriji in bi ga bilo možno še povečati s pomočjo, poostrenega programa raziskav in izobrazbe, kar bi veljalo okoli 500 milijonov funtov šterlingov.
Poročilo delovne ekipe je bilo dostavljeno angleški industriji, akademskim in vladnim krogom in so o rijem mnogo razpravljali. Minister za industrijo je ustanovil komite za tribologijd, ki naj mu svetuje, kateri ukrepi so po-■ trebni, da bi izboljšali razmere v izobraževanju in raziskovanju in da bi ustvarili vse koristi po delu in predlogih delovne ekipe.
Po teh ugotovitvah So mnoge zapažene pomanjkljivosti v izobraževanju in šolanju korigirali, tako na univerzah kakor tudi v industriji. Organizirali so kratke tečaje iz tribologije za tehnike in diplomirane strokovnjake. Postavljen je bil predlog, dà naj ' se posveti čiraveč časa tribo-Togiji v formalnih tečajih.
Že samo publikacija poročila komisije je dosegla, da so : uvedli mnoge popravne ukrepe, ki so bili priporočeni.
Širše priznanje tribologije v šolah in pri pouku inženirjev je pripeljalo do višjega statusa iri povečane odgovornosti
ljudi, ki so v industriji zadolženi za mazanje. .
Delovna grupa je priporočila, da se ustanove instituti za tribologijo, ki naj bi prevzeli osnovne in f primerjalne raziskave, dajali podiplomske instrukcije in ustvarili dvosmerni most med univerzo in industrijo. Takšni instituti bi bili posebno koristni na polju primerjalnih raziskav in bi poskrbeli, da bi premostili jez, ki neredko nastaja med raziskovanjem in neposrednimi zahtevami industrije. Profesionalne institucije, ki se V Angliji ukvarjajo s tribologijo, imajo pomembno in veliko nalogo pri vzdrževanju sestankov in publikacij s področja mazanja, izdelave in projektiranja ležajev, vzdrževanja itd.
Institucija strojnih inženirjev upa, da .bo s sodelovanjem s kemiki, metalurgi in fiziki mnogo izboljšala položaj.
Poročilo je izzvalo pobudo, ki bo verjetno imela globlje spremembe v izobrazbi in raziskovanju ter industrijski aktivnosti pri mazanju.
Ukrepi, ki so jih uvedli v Angliji glede tribologije, bodo dali velike koristi industriji Anglije, a morda čez čas tudi vsemu svetu.
PRESTAVITEV DIMNIKA