2ADRUGAR
Glasilo »Nabavljalne zadruge uslužbencev drž. železnic v Slovenili" v Ljubljani VN
Izhaja vsakega prvega v mesecu. = Naročnina letno za nečlane Din IS'—. == Posamezna številka stane Din 1‘50. = Dopisi in reklamacije naj se pošiljajo na upravni odbor N. Z. U. D. Ž. Ljubljana VH.
Vsem članom zadragarjem zeli vesele božične praznike m srečno novo leto 2lpravni odbor
V bodočnost.
Pravilno je, da ob novem letu pregledamo račune, potegnemo črto in napravimo bilanco pretečenega' leta. Ta nam pokaže, kako smo v pretečenem letu gospodarili in kakšen je uspeh našega gospodarstva.
Še bolj potrebno pa je, da se ob novem letu ozremo v bodočnost, da napravimo načrt za bodoče leto.
Ker je zadružništvo organizacija gospodarstva, ki sloni na načelih vzajemnosti :» sainopomoči, je potrebno najpreje ugotoviti, ali smo v preteklem letu grešili proti lem osnovnim načelom zadružništva.
Lahko trdimo, da je bila v preteklem letu ena naših glavnih hib: pomanjkanje zadružne discipline zadrugarjev.
Ker pod zadružno disciplino razumemo celokupnost vseh dolžnosti, ki jih ima član do svoje zadruge, pomeni, da izpolnjuj vsak član vse dolžnosti napram zadrugi, ako se hoče imenovati zaveden za-diugar.
Zadružni zavesti škoduje največ sebičnost poedincev, ker takoj gre nabavljati svoje potrebščine k trgovcu, kakor hitro se zgodi slučaj, da je tato kako blago za nekaj par cenejše kakor v zadrugi.
Da govorimo popolnoma odkrito in brez oiepšavanj. Izdajstvo je to v mnogih slučajih, kar delajo nekateri člani napram svoji zadrugi, in ne samo kratkovidnost in zaslepljenost.
Izdajstvo, storjeno radi navideznega dobička ali prpprijatenega lica trgovca ali užaljenega ponbsa, se nikakor ne more imenovati zadružnp zavednost ali zadružno disciplin iratiosi
Kolikokrat dobimo na vprašanje, kje si nabavil svoje poterbščine, odgovor — v iprm izaciji.. _
V kaki aproyizaciji? Ja. no, v železniški, vendar saj je končno vseeno, saj imajo tam isto ceno kakor v zadrugi, če so pa dražji, pa itak nakupim v zadrugi.
To bi nikakor ne smelo biti, ter moramo skrbeti, da v bodoče ne bo tako razumevanje kvarilo razmaha naše, hvala Bogu, vzlic temu dobro procvitajoče zadruge.
V resnici moramo gledati bolj na mo-ialni, kakor pa na gmotni napredek.
Pomisliti moramo, da je zadruga naša in nikogar druzega'. Kar storimo za zadrugo, storimo za se.
Moralni preporod bo učinkovitejše uplival na stabilnost zadružnega razmaha, kakor pa gola gmotna korist. Gmotna korist se valja po zelo opolzkih tleh, ako ni moralno z dobro zadružno disciplino pro-žeto članstvo na svojemi mestu in na straži proti vsem prikritim in neprikritim sovražnikom zadružništva!.
Moč vsake organizacije leži v zavesti in disciplini članstva, tisočkrat bolj se ta moč potrebuje v zadružništvu.
Roka roko umiva, obe pa obraz, pravi star slovenski pregovor. Nazorno je v tem pregovoru izraženo načelo vzajemnosti in vzajemne pomoči.
Beda ne počiva nikdar in gre neprestano okoli.
Zato pa naj bo za novo leto naš trden sklep, da se hočemo v bodočem letu, bolj kakor doslej držati zadružne discipline, da hočemo v tem oziru postati pravi zavedni in požrtvovalni zadrugarji.
S tem sklepom stopamo v novo leto, v novo dobo, v dobo, ki naj prinese zadružnemu pokretu novih uspehov in novih bojevnikov, za osvobojenje in moralno prero-jenje zatiranih, teptanih in zapostavljenih po gospodarskih izžemalcih.
Blagoslov naj spremlja zadružno delo v bodočnosti, v korist poedincu in z njimi v korist celokupni družbi.
Pravica in dolžnost.
Človek razvija lahko svoje zmožnosti edino le v družbi in edino le v družbi lahko zadosti svojim potrebam.
•;.... V ;
Zato pa mora svoje pravice izvrševati le upoštevajoč ivoristi družbe.
Sleherni poedinec se mora zavedati svoje odvisnosti do drugih in do družbe.
Da dosežemo take poedince, je treba pregnati iz njihovih src individualistično mišljenje in zavest, da so sami iz sebe postali to, kar so in da ni samo njihova sposobnost in zmožnost plod doseženih uspehov.
Izobraženec mora doumeti, da se je mogel izobraziti le v družbi, ki sama stoji na primerni kulturni stopnji.
Če se bogataš baha, da je njegovo imetje nastalo le vsled njegove pridnosti, varčnosti in razumnosti, mu je treba dopovedati, da bi vsa njegova pridnost, varčnost in razum1 donašale prav malo haska, ako ne bi živel v družbi, ako ne bi mogel v svoje nainene vpreči tujih delovnih moči, ako ne bi imel nikogat, ki bi mu pomaga] jačiti njegove telesne in duševne moči.
Človek si zamore pridobiti učenost in bogastvo le v družbi, v kateri živi, ter je zato dolžan v vsem; svojem delovanju upoštevati družabne koristi, ter ne sme iskati osebnih ugodnosti in koristi, ki bi šle na škodo družbe.
Pravice in dolžnosti vseh ljudi so bistveno enake, napram bližnjemu in napram družbi.
Ker imamo vsi enako pravico živeti človeku dostojno in vredno življenje, velja tudi za vše enaka dolžnost — ljubezen dc bližnjega.
Človek se loči od Človeka edino po svoji naravni, telesni in duševni sposobnosti. Ako se tak človek povzpne do višje stopnje in se poslužuje iz te stopnje izvirajočih pravic, tedaj so v tem primeru tudi njegove dolžnosti do družbe večje. To naj velja zlasti za one, ki so mnenja, da so poklicani zavzemati med ljudstvom uplivna in vodilna mesta'.
Nihče ne sme biti poklican, da zasede prvo mesto v družbi, ne da bi izpolnjeval dolžnosti, ki mu je naložena in ne.da bi uporabil vse svoje sposobnosti v prid družbe.
Kdor ima v družbi več pravic, mora. imeti sorazmerno tudi več dolžnosti.
Kdor pa ne dela ničesar produktivnega ali socijalno koristnega, ta naj nima ni-kakih pravic do katerekoli stvari, za kafer« je njegov bližnji žrtvoval le trohico dela in truda.
Hala hranilnica.
Naša zadružna denarna ustanova, naš železničarski hranilni in posojilni zavod si veselo in vedno uspešneje utira pot skozi inaše predsodkov in. malodušnosti polne železničarske vrste. Premagal je v splošnem porodne težave in že z dosedanjim kratkotrajnim delom pokazal, da ni mrtvorojeno dete, temveč življenja in razvoja zmožna, železničarjem pa kot vsakdanji kruh potrebna ustanova.
Kako stojimo?
Bliža se čas prvega letnega računskega zaključka. Pravzaprav ho to polletni zaključek, ker je zavod začel z rednim poslovanjem šele v maju. Kakšen bo uspeh tega zaključka, je danes sicer težko v številkah ročno ugotoviti, toliko pa je gotovo, da' bo ta uspeh iznenadil tudi največje črnogled-ueže. Slovenski železničarji imajo že danes preko Din 200.000.— v tem zavodu naloženega denarja, de to svota, sestavljena iz tisoč in tisoč majhnih zneskov, ki jih je železničar takorekoč ukradel svojim bornim prejemkom v skrbi za tiste dni, ko bodo morda razmere terjale za kritje nepredvidenih izdatkov več, kot zmore plača. Postavka hranilnih vlog je znamenje visoke morale in resnega gospodarskega mišljenja, ki kljub povsem nenaravnim gmotnim prilikam med železničarji ni utonilo v črnem obupu in malosrčnosti. Prav isto govori visoko (za tako kratko dobo gotovo visoko) število članov in vplačanih deležev. V številu članstva in višini vplačanih deležev tiči moČ in ugled zavoda, ki se naslanja na omejeno jamstvo svojega članstva. Bolj žalostna pa je slika, ki nam jo nudi knjiga posojil. Posojila so sicer za naš zavod pravzaprav edini vir dobička, a zavod se tega vira doslej ni posluževal na način, ki je lasten neki podobni ustanovi v Sloveniji, temveč je skušal pomagati na čim najbolj cenen način, tako da največkrat niti lastnih stroškov ni kril. de pa postavka izdanih posojil večja od prejetih hranilnih vlog in v tem je vsa tragika železničarskih razmer. Če pomislimo, da zavod dovoljuje posojila le onim, ki potrebo posojila brezpogojno dokažejo (in seveda nudijo tudi absolutno varno jamstvo), a je postavka posojil vseeno tako visoka, potem je to pač znak, da je gmotno stanje železničarja danes v kiičečem razmerju z zahtevami socialne pravičnosti.	■ " ,s
Socialno poslanstvo hranilnice.
Mogoče je sicer, da obstojajo učinkovitejša sredstva za ozdravjenje socialnih krivic, kakor pa jih nudi zadružništvo, a ni dvoma, da je zadružništvo s svojim demokratičnim načinom organizacije, s svojim vsako špekulacijo izključujočim poslovanjem važen socijalni činitelj. In to hoče biti naša hranilnica na celi črti in z vso doslednostjo. Štednja je nedvomno osnova gmotne sreče. Naša hranilnica je organizirala štednjo s posebno ljubeznijo in je po-iskla vsa možna sredstva, da štednjo omogoči in olajša. Roko v roki z Nabavljalno zadrugo ho tudi poslej zagrabila vsako možnost, ki nam le kakorkoli omogočuje zmanjšati naše vsakdanje potrebe in višati kupček za prilike, ki nas nepripravljene lahko spremene v berače.
Posebno očividno pa je socijalno poslanstvo našega zavoda v posojilih. Znatno je danes že število onih, ki z iskreno hvaležnostjo zro v nšem zavodu rešitelja iz poloma. Tu bolezen, tam smrt, drugje zopet stari dolgovi in izžemanje potoni brezvestnih upnikov, vse to je turobna pesem, ki jo je naš zavod doslej že v veliko slučajih spremenil v radost. Ni ga med nami, ki bi mogel reči, da morda ne pride dan, ko bo potreboval prijateljske pomoči in nesebičnega razumevanja svoje nesreče.. Naš zavod je doslej bil tak prijatelj in samo na nas železničarjih je, da vrednost tega njegovega poslanstva prav cenimo in se temu socijalnemu delu brez sebičnih namenov posveti mo.
Naše zlo.
Vsaka idejna stvar ima svoje nasprotnike ali vsaj svoje težave. Ne zato, ker jih morda mora imeti, temveč, zato, ker je mi slabi ljudje mnogokrat nočemo razumeti. Naša hranilnica doslej ne more reči, da no bi bili železničarji v obče pravično gledali na njeno hotenje. A to ni dovolj. Skrivnost uspeha je v slogi in ljubezni vseh, prav vseh, pa naj je eden preprost delavec ali pa na odgovornem mestu poveljujoči uradnik. Če danes meni ni treba hranilnice, jo v istem trenutku rabi sto mojih stanovskih tovarišev. Karkoli bom tedaj za hranilnico storil, sicer meni samemu morda ne bo .nosilo bogvekake koristi, a mojim tovarišem bo v dobro. Tako mišljenje je plemenito, v resnici socijalno in krščansko. Naše zlo je, da se he moremo znebiti gotovih nečednih lastnosti in da zato v svoji kratkovidnosti in sebičnosti mnogokrat vržemo kamen (morda celo gnoj) na ono, kar bi moralo biti predmet naše ljubezni.
Ali je tako ali ne? Pozabili smo že skoro, da smo bili kdaj tudi tkzv. južni železničarji. Danes smo vsi v službi ene in
iste države, enako slabo plačani in istim neugodnostim izpostavljeni. In vendar (kakšen smisel za Boga naj ima to?) mislijo nekateri, da je treba vzdrževati bedasto tradicijo in govoriti o južnih ter državnih Železničarjih. V načelstvu naše hranilnice delajo eni kot drugi v neskaljeni slogi in prožeti istega globokega prepričanja, da je naša rešitev edino v vzajemni samopomoči vseh železničarjev. Pometimo že vendar s takimi zarjavelimi sredstvi razdvajanja !
Naše zlo pa je tudi v občem pomanjkanju samozavesti in vere, da je res naše in nam1 v srečo le ono, kar si priborimo sami, kar zgradi naša lastna pridnost. Ali res ni mogoče uvideti, da lovi le meglo, kdor misli in pričakuje, da se bodo zboljšale razmere, v katerih znamo povedati h* slabo, vsled dela in dobre volje onih, ki stoje izven železničarskih vrst? V nas je ključ do ozdravljenja, v naši borbenosti in v našem veselju do življenja.
Hranilnca naj bo ona šola, v kateri se učimo zdravega zadružništva, ki mu bodi načelo: Vsi za enega, eden za vse, a vse z ljubeznijo, pravičnim razumevanjem in iskreno besedo!
Naša dolžnost.
To mišljenje mora med nami postati vsesplošno. Zato ga je treba propagirati. Naj vedo oni, ki so po svojih zmožnostih preje prišli do jasnosti glede potrebe našega zadružnega denarnega zavoda, da je njihova stanovska in socijalna dolžnost, da delujejo med svojimi tovariši z besedo in dejanjem v prid temu zavodu. Nevednost je mati bede in odgovornost za to nevednost bo padla na vse, ki so bili poklicani na delo.
Naša dolžnost v polnem pomenu te besede je, da ne odnehamo, dokler ni slednji železničar član našega Železničarskega in posojilnega zavoda. Lastno bedo lajšajmo z lastno pridnostjo in ne beračimo za pomoč nikjer. Drugje nam bodo dali mesto dinarja vinar in z vinarjem ponižanje in zasmeh. Bratska zajednica naj bo za vsakega železničarja njegova hranilnica in njegova prodajna zadruga!
Socijalna pravičnost.
Stanovanje je važen činitelj človekovega telesnega blagostanja, ki ima' zelo velik upliv na njegov telesni in duševni rzvoj.
Svetlo, snažno, suho in prostorno stanovanje s primierno lično opravo, ni luk-sus, marveč nujna potreba za udobno življenje. V beznicah, zaduhlih luknjah, se človek ne more počutiti doma, ter je dru-
lini. ki je pahnjena v taka stanbeanja že v najprej utisnjen pečat bede in gorja.
V	tem oziru greše merodajni činitelji in večkrat tudi prizadeti, ki mislijo, da je popolnoma v redu, če stanuje mnogoštevilna delavska rodbina v podstrešjih v onem ali dveh tesnih prostorih, ali pa v podzemeljskih prostorih, kjer morajo na večer razprostreti svoje postelje po tleh, kjer ni toliko prostora, da bi imel vsaj vsak odrasli svojo lastno posteljo.
V	zaostalosti pojmovanja merodajnih činiteljev o upravičenih potrebah v tem pogledu, je tudi dejstvo, da se jim zdi popolnoma naravno, da stanujejo delavci in njihove vrste ljudje v posebnih, od prometa bolj skritih predmestjih, ki nosijo že na zunaj očitne znake, da stanuje v njih četrti nižji slan.
To nazivanje imenujemo po pravici socijalno krivično, tembolj, ker se okoriščajo od delavskih pridnih rok, ne da bi jstčasno vsaj trohico socijalnega čustvovanja žrtvovali za njih življenju primeren obstoj in razvoj.
Ker tvori jedro naboda po veliki večini ravno delavski razred, bi bilo tembolj upravičeno pričakovanje, da bi se stanovanjski politiki posvetilo nekoliko večjo pa/njo, kakor se jo posveča sedaj.
Samopomoč je jako lepa vzajemna čednost, ki se jo pa vspričo uboštva, ki ga delavski razred prenaša, med katerega1 po pravici štejemo tudi železniški stan, ne da uspešno uveljaviti, ker je potreba po zdravih stanovanjih tako nujna, da jo še tako velika požrtvovalnost delavstva brez tuje pomoči ne more izvršiti.
Ta tuja pomoč bi bila v zvezi s člankom v zadnji štev ilki »Naši domači denarni zavodi«.
Vendar pa ta pomoč ni mišljena kot končen in edini izhod \'z te stanovanjske kaiarhitete, v kateri da‘nes živimo, marveč smatramo slej ko prej za edinega rešilnega činitelja državno upravo, ki bi mogla' s so-cijalno pravični) stanovanjsko zakonodajo in z doslednim izvajanjem odpraviti vse hibe, ki' delavski razred danes tarejo zgolj iz nerazumevanja in podcenjevanja iste uprave.
Imamo sicer stanovanjski zakon, ki je v bistvu krivičen, takb za hišne gospodarje, kakor za štanoiskalce, ki stanovanjski problem napravlja še bolj kompliciran, kakor je in ki po našem skromnem mnenju ni ničesar drugega, kakor institut za prodajanje kolkov in plačevanje različnih državnih stanovanjskih in advokatskih taks.
A ko bi vsaj vse te plačane takse in kolki šli v celotj v korist omiljenja'stanovanjske bede, bi v vsakem večjem kraju bilo sezidanih še par prav čednih družinskih hišic.
Nekaj bi le bilo in boljše kot nič.
Država sicer res ni ustvarila stanovanjske bede, marveč je le posledica povojnih razmer, vendar pa smelo trdimo, da država te bede vsaj pri nas v Sloveniji ni skušala omiliti, pač pa jo je s svojo neznosno in nesocijalno poliliko še povečala'.
Skrajni čas je, da krene notranja soci-jalna politika v drugo smer, v smer socija‘1-ne pravičnosti, da bo vsaj en del od tega, kar je doslej učinila za koristi posedujočih slojev, usmerila1 v bodoče v korist nižjega človeka delavca in nižjega državnega na-stavljenca.
Imamo razredno loterijo, od katere čisti dobiček gre za pospeševanje kmetijstva in obrti im ki znaša' prav čedne milijone.
Ali bi ne bilo mogoče, da bi se čisti dobiček bodočega leta uporabil za zidavo hiš državnim nastaVljencem ali pa za brezobrestne ali vsaj nizke obrestne kredite, raznim stavbnim zadrugam, ki so si nadele hvaležno nalogo, zidati eno in dvodružin-ske hišice za male ljudi, pa jim primanjkuje potrebnega cenenega kapitala.
Sicer je treba za tako akcijo spremembo zakona o razredni loteriji, ter smo mnenja, da je to pri količkaj socijalni čutečno-sti narodnih poslancev' izvršljivo. Ta pred log je pa opravičljiv tudi vsled dejstva, da velik tlel čistega dobička razredne loterije prihaja tudi iz rok delavskih slojev.
Vspričo razpoloženja, ki vlada dahes v tem oziru med merodajnimi činitelji je malo upanja, da se bi okrenilo omiljenje stanovanjske bede v socijalno pravičnejšo smer, vendar pa mislimo, da je klic po od-pomoči danes tembolj na mestu, ker ako se že dela preorijentacija naše države na zunaj, m'ora biti logična posledica preorijentacija tudi na znotraj.
Zato kličemo: Vlada naj socijalna pravičnost!
Voditelji zadrug.
Pod tem naslovom prinaša Narodni Gospodar št. 10 prav lep članek, ki je vreden, da ga v izvlečku prinašamo tudi mi. Pisec trdi, da se preizkušene resnice kaj rade pozabijo in da jih je zato treba večkrat poklicali v spomin zadružnim voditeljem, ker na njih sloni cela zadružna stavba.
Odborniki se morajo zavedati svoje velike odgovornosti, ker so odgovorni za vse, kar v zadrugi napravijo.
Odgovorni so predvsem samemu sebi, ker ne jamčijo sa‘mo toliko, kolikor vsak član zadruge* nego sega njih jamstvo daleč preko te meje.
Odbornike ne sme odvračati od slabega poslovanja samo lastna škoda, marveč jih mora voditi pri tem nekaj višjega. Odbor-
niki morajo uživati zaupata je "članstva, "da pa to dosežejo se morajo izkazati biti vredni tega zaupanja.
Lahko se pač pripeti izguba še pri tako vestnem poslovanju, toda za tako izgubo načelstvo ne more biti odgovorno.
Načelstvo in nadzorstvo skupaj se mo rata pač zajedati velike odgovornosti, na-pram celokupnemu zadružništvu..
Zadružništvo ima precej neprijateljev, ki takoj porabijo priliko, da udarijo po njemu.
Brez zadružništva se danes ne da več izhajati.
Zato morajo biti danes na vodstvu zadruge značajnejši in najvestnejši možje, ki morajo biti prepričani, da njih čast zahteva točno . izpolnjevanje sprejetih dolžnosti.
Na vodstvu zadrug se ne potrebuje mož, katerih delo bi obstojalo samo v podpisovanju in v tem, da ob priliki občnega, zbora sede pri načel st ve ni mizi.
Treba je zadrugi mož, Ivi v naprej vedo, kaj jih čaka, ki v prid zadruge zastavijo svoje znanje, svoje skušnje in svoj ugled.
Uspehi zadružništva kažejo, da imamo takih mož, potrebno pa je, da bi jih prišlo v zadrugo še več.
V zadrugi se ne bi smela nikdar poznati besedica jaz , marveč le besedica mi .
Nespameten je oni, ki se pusti voliti v vodstvo zadruge le radi časti in pohvale od strani članov, ker najlepšo nagrado za svoje delo dobi vsakdo v lastni zavesti.
Človek ni nikdar dovolj previden, velja v zasebnem življenju, toliko bolj velja to v zadružništvu.
Ne priporoča se zadrugam konservativnost, noče se jim odvzeti gibčnosti, priporoča se pa le previdnost in zopet previdnost.
Vsestranska previdnost se pa nikdar ne sme umakniti dobrosrčnosti, navdušenju za prosveto i. t. d.
Vsaka neprevidnost se maščuje in le srečnim slučajem se je zahvaliti, če so ena ali druga' neprevidnost ni vedno maščevala.
Tako Narodni gospodar . K tem iz . vajanjem nimamo ničesar pripomniti in ničesar oporekati.
Resnica je hčerka božja, le oni, ki ji gleda naravnost v obraz se ne prevara Kdor upošteva lastne zmote in napake, ta bo vedno dober voditelj zadružništva.
Zadružništvo je druga armada, ki zbo-juje slej ali prej svojo končno zmago,, in le od pametnega in poštenega vodstva od-visi tempo, s katerim pridemo do cilja,
Poleg vodstva zadrug pa je potrebno še bolj, da so ieh lastnosti prežeti tudi zadružniki, ki si bodo volili svoje vodstvo
objektivno, ne po obrazil, marveč po sposobnostih.
Delajmo vsi v temi praven, ako hočemo nekoč zmagati!
Praktičen nasvet.
• v
Delo ob zimskih večerih.
Katera žena ne zna plesti? Vsaka zna! In katera ne bi rada naredila hčerki ali sinahi izdatno božično darilo, ki bi veliko izglodalo in malo veljalo? Gotovo vsaka!
Kdo ne pozna lepe, trpežne in čedne pletene odeje za poletni čas? Zgotovi se lahko v vsaki poljubni velikosti, najsibo za otročjo posteljen ali normalne postelje. Take pletene odeje so osobito priporočljive, ker se lahko perejo.
Njih prozornost dopušča zraku dostop do telesa, a ker ker so voljne, se tudi prijetno prilagodijo telesu. Drage štepane odeje, katere ravno v poletnem času vsled potu, muh, vednega predevanja itd. zelo trpijo, lahko ohranite lepe in čedne za zimo. — Dobro prezračene in nepokvarjene vas bodo v jeseni zopet razveselile.
Pletena odeja za normalno posteljo vas bo veljala, ako jo sami naredite Din 120.—, otročja Din 60.—. Da bi se pletla v celem kosu ali progah, ne svetujem, ker je delo pretežko za roke. Najpraktie-nejše je, ako jih pletete sestavljene iz samih pravokotov. Pletete jih vedno na lice in obrobite z navadnim lukničastim, kvačkanim robom. Pletivo je prijetno, ker se vsak čas lehko odloži in če pritegnete k delu še otroke, katerim je sicer pletenje danes še španska vas, imate tako odejo kar hitro gotovo! Trud bo poplačan! — Poskusite!
Naša zadruga sicer kakor vidimo, se nima vpeljanega bombaža, katerega rabite. Ako bo povpraševanje, ga gotovo upelje.
Materijal:' 20 zvitkov tržaškega bombaža, beljenega št. 6, dve precej debeli pletilki.
Navodilo: Za en pravokotnik nasnuj narahlo 58 pentelj in pleti sem in nazaj idoč toliko časa, da boš imela natančen pravokot. Na to je treba polagati največjo pozornost, ker ti bo inače pri sestavljanju violalo sitnosti! Zadnjo vrsto zadelaj tako, da snameš prvo pentljo, drugo popleteš na lice in nato potegneš prvo čez drugo. Niti ne odtrgaj, temveč kvačkaj kar z njo naprej luknjičast rob okrog pravokota, t. j. 1 pentlja v zrak, stebriček, 1 pentlja v zrak itd. Paziti je treba na to, da narediš na vse štiri strani enako število luknjic in ■stebričkov, ker ta vrsta ti drži pletivo lepo enakomerno skupaj. Ko imaš napletenih 40 takih pravokotnikov, jih sestavi
tako, da bo eden vodoravno, drugi navpično ležeč in jih slednjič sešij ali skvačkaj. Odejo še obrobi z enostavnimi ne prevelikimi kvačkanimi čipkami in odeja je gotova! — Na željo prinesem odejo v zadrugo, da si jo lahko ogleda vsakdo, -Naredi jo lahko vsak otrok.	P. P.
Odtegljaji.
V Službenih novinah Saobr. ustanov br. 23 je bil razglašen odlok Generalno direkcije 17075-26 od 18. novembra t. 1. glede čl. 104 zakona o drž. saobračajnemu osobju, po katerem se ne sme železničarju več odtegniti od plače kot 50 odstotkov.
Ta cdlok se tolmači nepravilno. Že tozadevna okrožnica direkcije se nam ni zdela pravilna. Kar se Službeno odtegne, se mora vpisati v Spisak obustava, pred likvidacijo plače. Ako se je kršilo predpise ORF se ni bilo treba obenem skii cevati na zakon in čl. 104.
Za naše poslovanje in sedanji način odtegavanja je zadosti, da Generalna direkcija ne prepove, da sme kak železničar, n. pr. izplačujoči postajni blagajnik pobirati vplačila od članov za nab. zadrugo.
Odtegovanja za živila bo tedaj prost, privaten dogovor med Nab. zadrugo in med izplačujočim uradnikom, po katerem bo on prevzel posel nabiranja vplačil. Kar član vplača, je prostovoljno vplačal, ali pustil direktno v rokah splačujočega blagajnika.
Šele, kadar se brani član vplačati svoj dolg, se bo poslužila Nab. zadruga svojih pravic po čl. 104 službene pragmatike, šele v tem slučaju prijavi svojo terjatev direkciji, ki bo odtegnila dotičnemu železničarju, kar predpiše Nab. zadruga, ker ni ta iznos velik, bo dobila zadruga denar nazaj le v obrokih.
Smisel čl. 104 zakona o drž. S. ust. je la, da ima železničar možnost, da se postavi v bran, ako je v nepremišljeni uri naredil dolg. 50'k svojih prejemkov 'sme zahtevati v gotovini, na roko.
Kako bi zgledali, ako bi se ravnali točno po besedilu zakona? Člani iz Boh. Bistrice ali iz Slovenjgradca bi morali vedno osebno v Ljubljano radi nakupa živil, ker bi morali sproti, osebno plačevati. — Zguba časa, nepotrebni dopusti, nepotrebna obremenitev osebnih vlakov po železničarjih, ki bi hodili osebno kupovati.
Tako gotovo niso mislili v Beogradu komplicirati poslovanja Nab. zadrug in nakupovanja živil. Poslovali bomo naprej kot desedaj, in upamo, da ne bodo prepovedali, da bi kdo pri Službenih edinicah zbiral vplačila za Nab. zadrugo ali hranilnico.
Zadružni vestnik.
POJASNILO.
Na nekatera vprašanja, koliko je zgubila naša Nab. zadruga pri polomu »Slavonske banke« povemo, da ni imela naša zadruga in hranilnica nikdar nobene vloge v »Slavenski banki« tedaj tudi ne more biti govora o kaki izgubi.
BILANCA ZA LETO 1926
bo ugodnejša od lanske. Lahko že dane-povemo, da bo znašal čisti dobiček ca en milijon dinarjev, vkljub večjim izdatkom v tem letu. Natančno številko bomo mogli povedati šele koncem februarja.
Redne, kakor tudi izredne kupčije so se večinoma posrečile, tako da smo v glavnem lahko zadovoljni z izidom 1. 1926. Da bi le vedno šlo tako posreči!
POZIV!
V	svrho pospešitve zaračunavanja nakupov v letu 1926 in obračuna povračil za nakup, se pozivajo vsi člani zadrugarji, da v januarskem 'nakupovalnem terminu od 20. decembra 1926 do 15. jan. 1927 predlo-že svoje nakupovalne knjižice.
Zavedni zadrugarji, skrbite za točnost!
SLANINA (ŠPEH).
Nahavljalna zadruga tudi letos preskrbi potrebno količino speha za svoje članstvo.
Dobavilo se bode samo prvovrstno blago.
Naročila se sprejemajo do vštetega 10. januarja 1927.
Na zamudnike se ne bo oziralo.
Opomba: Naročila se bodo upoštevala samo za one člane in v toliko, v kolikor njih kredit še ni izčrpan.
DAJTE NAM TOČNE NASLOVE!
Ob priliki razvoza premoga na dom. smo ugotovili, da se je premog vozil za nekatere člane na drug naslov, kakor se pošilja naš list.
Da ne bo zmešnjav, prosimo dotične, da nam pošljejo spremembe svojega bivališča, ker se v bodoče ne bo več upošteval drug naslov, razen onega, ki ga ima uprava lista!
V VEDNOST!
V	kratkem izide koledar »Nabavljalnik zadrug v Sloveniji« za leto 1927.
Člani naše zadruge ga dobijo brezplačno ob priliki osebne nabave živil pri. blagajni, oziroma se zunanjim članom pošlje skupno z živili v zaboju.
Vsem članom, čitateljem in prijateljem zadružnega pokreta želi vesel Božič in srečno novo leto
Uredništvo.
Cenili živil
x.£k mesec jnnunr 102T
Mlevski izdelki.
Moka pecivna o gg	kg	5 40
Moka mehka	ff	5 20
Moka krušna	yy	3 80
Moka ajdova	n	7*80
Moka ržena	yy	4'—
Moka koruzna	»	2’60
Moka krmilna	»	1 80
Zdrob pšenični	yy	6'50
Zdrob koruzni	yy	3-50
Otrobi pšenični	yy	1-50
Otrobi koruzni	yy	1'—
Testenine.		
Makaroni dolgi jajčni	kg	11 -
Makaroni domači	yy	9 40
Polži jajčni	»	11 —
Polži domači	yy	9-40
Rezanci domači široki	»	9 40
Špageti domači		9 40
Fidelini domači	yy	940
Šubioti, bleki, zvezdice	kg	9 40
Zrnje.		
Riž I. vrste	kg	9 —
Riž II. vrste	V	7 —
Koruza v zrnu	yy	220
Kaša prosena	yy	, 5-30
Ješprenj domači	yy	5-20
Ješprenček za juho	yy	8 —
Fižol prepeličar	yy	430
Fižol nizki	yy	— •—
Leča	yy	5 50
Grah	j)	—
Sladkor.
Sladkor v kockah	kg	16 —
Sladkor sipa	yy	14 —
Sladkorčki (bomboni)	yy	25‘—
Sladkorni prah Kava	yy	16 50
Kava surova I. vrste	kg	54 —
Kava surova II. vrste	yy	44 —
Kava žgana	yy	56 —
Kavne primesi.		
Kava Kneipp	kg	1450
Kava žitna	yy	850
Kava vidrova	»	13 —
Kava družinska	yy	—•—
Kava kolinska	yy	19 —
Kava figova	yy	6 —
Cikorija Franck	M	20 —
Kava Enrilo	škatla	16 —
Kava Enrilo	paket	6-
Drugi predmeti.		
Mast domača	kg	23 —
Mast v dozah po 5 kg	doza	125 —
Čajno maslo	kg	sr—
Kuhano maslo	yy	40'—
Sol debela	kg	3 50
Sol drobna	kg	4 —
Čaj v dozah	doza	12, 25
Čaj v zavitkih	zavit.	15 —
Čaj v zavitkih	y>	3, 6, 7
Kakao na kg	kg	36 —
Kakao v zavitkih	zavit	—•—
Paradižniki a V2 kg	doza	10 —
Paradižniki a %	yy	5 —
Marmelada	kg	20 -
Čokolada a %	tabl.	12'—
Čokolada a Vn	»	4'50
Čokolada a bL	yy	2 50
Čokolada z lešniki	yy	3-50
Čokoladni bonboni	kom.	
Božičeva moka	kg	7 —
Delikatese.		
Slanina prekajena	kg	23 —
Slanina papricirana	yy	26-—
Salame ogerske	yt	100 —
Salame krakovske	yy	38' —
Salame navadne	>t	18 —
Kranjske klobase	kom	‘5 —
Prekajeno meso I.	kg	26 —
Reberca z Špeh.	yy	_•—
Reberca	yy	24 —
Polenovka suha	kg	24 —
Svinjski parklji, glava	yy	
Sardine velike	škatle	9-50, 11
Sardine male	yy	6 —
Med cvetlični	kg	2P—
Sir pol ementalski	yy	44 —
Sir trapistovski	>1	26 —
Maggi velike	steki.	22 —
Maggi male	yy	14, 9
Maggi na drobno	d kg	1 50
Juhan velike	steki.	12 —
Juhan male	y*	6’—
Juhan na drobno	dkg	110
Gorčica (žen!)	kozarec	9-—
Keksi v škatli	škatla	—
Keksi v zavitkih a 1 kg	zavitek 6, 5, 2	
Povidl	kg	6-
Sir Permazan	yy	86-—
Sadje.		
Češplje suhe bosanske	kg	850
Češplje suhe domače	yy		•	
Hruške suhe domače	yy	7 —
Orehi ceh'	yy	1040
Rožiči	yy	6 50
Fige	yy	6 —
Mandelni dalmat.	yy	54
Rozine fine	M	38’
Čebula	yy	2 30
Limone	komad 1, 0'75	
Tekočine.		
Kis dvojno močan	liter	4 —
Olje namizno fino	yy	18 50
Olje namizno bučno	liter	20'—
Olje olivno	yy	24-—
Konjak a V2 1	steki.	—•—
Rum a V2 1	yy	36'
Žganje borovničar a V2 1	yy	26-
Žganje hrušovec a V2 1	yy	24-—
Tropinovec a V2 1	yy	24 -
Brinjevec a V2 1	yt	24 —
Slivovka a V2 1	n	24 —
Malinovec a V2 1	yy	18 —
Mineralna voda a IV2 1	99	6 —
Vino dalmat. črno	lit.	9-
Vino dalmat. črno I. vrste		
dezertno	steki.	18 —
Vino dalmat belo	steki	20 —
dezertno		
Vino dalmat. belo	lit.	ir—
Vino štajersko	lit.	—•—
Dišave.		
Poper cel in zmlet, veliki	zavitek	3'—
Poper cel in zmlet, mali	yy	1-50
Cimet cel in mlet veliki	v	3 —
Cimet cel in mlet mali	yy	P50
Klinčki (žbice)	yy	2 50
Dišave cele in mlete vel.	99	250
Dišave cele in mlete mal.	99	1 25
Lavorjevo zrnje (lorber)	yy	2'50
.lanež	99	2-50
Kumna	yy	2 50
Muškatov! orehi	komad	070
Vanilija v kosih	)>	2 —
Vaniljni sladkor	za v.	0'60
Žefran	99	0 80
Paprika mleta velik	”	3 —
Paprika mleta, mali	99	150
Pecilni prašek	99	1 —
Potrebščine za perilo.
Milo Schicht	kg	15-60
Milo Zlatorog	>»	1420
Milo terpentin ovo	99	16 20
Milo Gazela	99	13-40
Milo toaletno »Apoloc	komad	7-—
Milo toaletno »Elidac	99	T—
Milo toaletno »Speick«	»,	6 —
Milo toaletno viola	99	4*—
Soda za pranje	kg	1 80
Plavilo	zavitek	2-50
Boraks	99	250
Pralni prašek	99	250
>Tri<< soda	99	3-50
Škrob rižev	99	5, 1 50
Milo za čiščenje obleke	kom.	—•—
Prah za čiščenje obleke	zavitek	—•—
Klej za posodo	tuba	—•—
Klej za posodo, prah	zavitek	2 —
Slame* za predsobe	komad	4 40
Milo železničarsko	kg	14 —
Potrebščine za čevlje.		
Krema Dilber	škatla	S —
Krema Lux	»	—•—
Krema Fox	'	99	6 —
Krema Proja	„	51—
Mast vazelina	„■	5 50
Mast Jelka vel.	doza	4'50
Mast Jelka mala	„	4 —
Borsin za podplate	
Krtače za blato	komad 4’—
Krtače za mazati	»	150
Krtače za svetliti	12'—
Čistilo belo	škatla	2'70
Vrvice za čevlje dolge	par	2'
Vrvice za čevlje kratke	1 50
Vrvice za čevlje okrogle	„	P50
Vrvice za čevlje okrogle	„	1 '25
Druge potrebščine.	
Kalodont za zobe	tuba	8'--
Krtače za zobe	korn. 12, 8
Krtače za obleke	„ 18 —
Krtače za ribati	„	P-
Omela velika	„	H-
Omela mala	„ 12 —
Metle rižove vel.	11
Metle rižove male	„	9 —
Jelka čistilo za parkete	s‘ekl. 24'-:
Jelka čistilo za parkete	„	13
Sidol (čistilo)	tuba	4 80
Smirkov papir	pola	P20
Tepači veliki	kom. 18'
Tepači srednji	„	13'
Tepači mali	8'—
Sveče velike	paket 8'50
Sveče velike	kom. 1 50
Sveče male	paket 8 50
Sveče male	kom.	1 —
Vžigalice	paket 10
Vžigalice	Skati.	1' —
Zobotrebci	zvezek 0 50
Črnilo	steki. 2 —
Svinčniki	kom.	U20
Svinčniki tintni	3'—
Peresniki	„	1 20, 1 '50
Omela za parkete	komad 30 -
Mera metrska	” 4'-
Manufaktura.	
Platno domače za rjuhe	m	52, 27
Platno Wassertuch za rjuhe	„	30'50
Platino belo za kapnje	„	40'—
Kotonina rjava	, 26'50, 12, 10'
Madapolan amerikan.	12-
Sifon	20.18,16,14
Cefir	„	16,17
Oksford	21. 12
Obrisače na meter	14,12 50
Obrisače za kuhinje	„	9; 12
Batist'	„	28--33
Platno za nahrbtnike	„	28 50
Gradi za spodnje hlačg	- .»	19'~:
Volnene rjuhe	m	58'—
Volnene rjuhe	„ 82 —
Platno Triglav	„ ' 13, 14
Barvani tisk	„	15, 17
Koton		16, 19
Platno modro za prepasn.	i)	18 —
Klot črni		42, 52
Molin zelen za srajce	>>	14'—
Flanela zelena za srajce	'' Vi	14'—
Gradi za žimanice	>»	65, 44
Barhent modri	M	19, 17
Barhent beli šnirl	)>	19 —
Barhent za obleke	>>	20, 18
Barhent za perilo	7»	19 —
Tiskanine za damske		
obleke	- tl	19 —
Sukno in štofi za moške		
obleke	y'			'	
Podlaga za obleke	>>	26, 27 50
Mizni prti in servijete	garnit 		
Pletenine in galanterija.		
Rokavice	par		*	
Nogavice ženske		1
Nogavice ženske	ti	J 20—40
Nogavice moške	t>	s 1
Nogavice moške	a	[lO—25
Nogavice dolge otroške	it	14 -24
Nogavice kratke otroške	■ tj	10—20
Srajce fnožke	kom.	38—45
Majice otroške	n	24,—
Spodnje hlače		28—30
Robci moški	■9	6 —
Robci otroški	tj	4 —
Naramnice	tt	15—28
Majice moške	a	68—70
Majice sokolske Sukanec (cvirn) beli	■ Sukanec (cvirn) beli ”	tt	34 —
	valjček 5'—	
	>>	5'
Sukanec (cvirn) črni 20-3(1	fr	3 75
Sukanec (cvirn) črni 40-50	»	3'—
Igle varnostne	d.UC;	2 50
Šivanke	i i	1'50
Traki črni in beli	m	0'50
Elastik	kom	0'75
Obutev.		
Čevlji moški	par.	220'— .
Čevlji moški	ti	235 —
Čevlji otroški	•»>-.- -	—
Čevlji ženski visoki	tt	220—265
Čevlji ženski nizki	[■>>/■	190-200
Sandali veliki	rt	100—110
Sandali srednji	»7 , >	80—90
Sandali mali	7»	45	60
kuhinjska posoda.
Lonci emajlirani Vc—6 1 Kastrole emailir. U—6 1 Ponve emailir.
Zajemalke emajlirane Pokrivače
Razno.
Ribe morske sveže, vsako
sredo	r:'	in;'-.
Kruh dnevno svež	d
Opomba:	T-u navedene Jrtili niso abvezne.
kom.
ttiUt
•J2
S«-
I
&
Revija ..Zdravje" za i. 1927.
Upravni odbor je sklenil pred enim letom, da naroči za svoje člane revijo Zdravje za dobo treh mesecev. Ker so bili člani z revijo, kakor z načinom odplačevanja zadovoljni, je sklenil občni zbor, da se podaljša naročilo do konca leta 1926.
Tudi za leto 1927 je sklenil upravni odbor, da propagira za to revijo. Samo način odplačevanja naj bo drugačen. — Da naredimo prav za vse, je upravni odbor sklenil, da se za leto 1927 naroči revijo Zdravje samo za one člane, ki to izrecno želijo. Zbrana naročila predamo upravi te revije in se pogodimo za ceno. Koliko bomo dosegli popusta od navadne cene, bo odvisno od števila naročnikov. Plačala bo naročnino naša zadruga, zneski se bodo odtegnili naročnikom marca ali junija t. I. Kdor želi biti še nadalje naročen na to koristno revijo, naj izpolni listek, ter ga pre da Nab. zadrugi, ali pa javi osebno pri blagajni Nab. zadruge.
Kdor ne poda prav nikake izjave, se bo smatralo, da ne želi biti naročnik.
TERMINI ZA NAKUPOVANJE
Nakupovanje proti odtegnitvi pri blagajni drž. železnic:
1.	Za mesto Ljubljana z ljubljansko okolico od 25. do 30. ozir. s 1. vsakega meseca.
2.	Za Gorenjsko progo (vštevši kamniško) vsacega 4., 5., 6., 7. ini 8. v mesecu.
3.	Za dolenjsko progo vsacega 9., 10. in 11. v mesecu.
4.	Za štajersko progo vsacega 12. in 13. v mesecu.
5.	Za zamudnike od vsakega 14. in 15. v mesecu.
Poživljamo vse članstvo, da se v svrho preprečitve navalov drži zgoraj navedeni Ir nakupovanih terminov. Upravni odbor.
Umrli so:
Baldennan Rudolf, pisar, odpravnik. 29. oktobra 1926. —- Član zadruge od 2. januarja 1924.
Šubic Slavko, činovnik II. kat. 16. novembra 1926. — Član zadruge od 1. novembra 1921.
Tomažič Franc, zvaničnik, 181 novembra 1926. — Član zadruge od 1. novembra 1921.
Naj jim bo lahka zemljica domača!
Preostalim naše najiskrenejše sožalje:
Izdajatelj: »Nabavljalna zadruga..,uslužbencev državnih železnic v. Sloveniji«.
Glavni in odgovorni urednik Fr. Rupnik. Tisk tiskarne Makso Hrovatin v Ljubljani.