Zgodnja Katollšk cerkven list. Danica izhaja vsak petek na celi poli, in velj& po poŠti za celo leto 4 gld. 60 kr., za pol leta 2 gld. 40 kr., za cetert leta 1 gld. 30 kr. V tiskarnici oprejemana za leto 4 gold., za pol leta 2 gld.. za »'etert leta 1 gl; ako zadene na ta dan praznik, izide Danica dan poprej. Tečaj XXVIII. V Ljubljani 15. vinotoka 1875. Koledar za naslednji teden. Vinotok. — Oktober. 17. Nedelja XXII po binkoštih. Evangelij: ,,Ali se sme davek dajati cesarju". (Mat. 22 ) — Obletnica posvectvanja stolne cerkvc in vsi/i druzih posvečenih cerkva. — Sv. Hedviga, vojvodina šleska in poljska, vdova. + 15. vinot. 1243. Sv. Andrej, pušavnik in sprič., je bil rojen na otoku Kreti in izrejevan v strahu Božjem. Kadar je bil odrastel, se je umaknil svetu v samoto, tam je molil, premišljeval, študiral sveto pismo in prebiral življenje svetih spričevavcev, marternikov. Vsled tega se mu je v sercu vnela sveta želja za Kristusa 4?ojo kri preliti in si zaslužiti mučeniško krono. Tisti čas je vladal v Carigradu cesar Konštantin V, s priimkom Kopronim, ki je bil (1. 741) po svojem očetu Leonu Izavru podedoval vse dežele vzhodnjega cesarstva, pa tudi vse njegove neumnosti, zmote in pregrehe, s tem razločkom, da se je očetova zmota v sinu zvergla v zdivjanost. Mnogi pisavci ga imenujejo pan-trrja — zgrabljivo zver — v človeški podobi. Kopronim je bil očiten zasmehovavec in zaniČevavec vsega svetega, ker je divjal ne le zoper podobe Božje in svetnikov, ampak tudi sploh zoper njih češenje. Ječe so bile polne stanovitnih škofov, duhovnov, menihov in pobožnih kristjanov, ki so podobe Božje in svetnikov v časti imeli. Mnogokrat je ta trinog pri njih zaslišanji v sodnji hiši sam predsedoval in s satansko radostjo gledal, ko so beriči na njegovo povelje jih kervavo bičali, jim oči iztikali, jim perste, jezike, ušesa in nosove rezali in poslednjič tudi ob glavo jih devali. Njih zdihovanje in ječanje v grozovitih mukah je bilo njegovim ušesom naj slajši godba. Kakošen divjak je bil ta cesar, priča tudi tole: Nek oblastnik mu je bil poslal polno skledo nosov, ki jih je bil ukazal menihom porezati; z veseljem jih je bil sprejel, ter je bogato obdaroval njega, ki jih je bil sprejel, oblastniku pa je skazoval svojo milost. Ko je bil sveti pušavnik zvedil, kolike grozovitosti se zavoljo češenja svetnikov in njih podob po vsem cesarstvu godč, ga njegov duh žene samoto zapustiti in se prepeljati v Carigrad, da bi svete spričevavce v njih boji poterjeval, in si zaslužil mučeniško krono. V mesto pride, zve, da cesar v sodnji hiši sedi in nedolžne kristjane obsojuje in jih terpinčiti ukazuje, in se kar neute goma tje poda, ter med gledavci blizo njega pririje. Viditi, kako neusmiljeno se z njimi ravna, ga sveta jeza prime in zavpije: ,,0 cesar! ki žive Jezusove podobe tako grozovitno terpinčiš, ali si še kristjan?" Cesar ga bistro pogleda, rekoč: „0 človek! ali te to uči sveta vera, da se gosposki ustavljaš, in jo brezbožno, neker-šansko imenuješ?" Andrej: „0 cesar! nihče ne greši, če te brezbožnika imenuje, ker nedolžna kri tvojih pod-ložnikov, ki na zemljo teče, zaznamnuje v pesek tvojo brezbožnost, in mučivno orodje je tvoj tožnik". Cesar: „0 revše! mi smo kristjani, in po keršansko delamo. Ker se prave vere deržimo, sem dal povelje, da naj se vse podobe, ki so se še celo v cerkve vrinile, če ne z lepo, pa z ostro kaznijo odpravijo, to pa zato, da jih pripro9to ljudstvo ne moli, in ne počenja malikovanja, ki je po Božji zapovedi prepovedano44. Andrej: „Kar ti praviš, je gola zmota ic sleparija. Mi podob ne molimo, in tedaj ne počenjamo malikovanja, mi podobe le v časti imamo, in to čast, ki jo podobam skazujemo, obračamo na tiste osebe, k jih nam podobe pred oči postavljajo". Cesar: „Tvojemu govorjenju bom kmalo konec storil, če se cesarjevemu povelju ne vdaš". Andrej zdihne: „Moj Bog in Zveličar, Jezus Kristus, tebe ne bom nikoli zatajil, pa tudi ne zaničeval tvoje podobe; naj se z mojim telesom dela, kar se hoče, pripravljen sem vse preterpeti". Cesar: „Vender ne boš tako neumen, da bi za prazno napčno stvar, za ktero se poganjaš, smert preterpel: kdor zavoljo kake podobe umerje, ne umerje za Kristusa in resnico, ampak za prazno in napčno stvar". Andrej: „0 cesar! ali ne verjameš, da za Kristusa tudi ta terpi, kdor terpi za njegovo podobo, in da se zasramovanje, ki se njegovi podobi dela, na njega samega vrača? Zakaj pa vi cesarji s smertjo kaznujete nje, ki vaše podobe onečaste? ('e vi, ki ste umerljivi ljudje, hočete v svojih podobah eeseni biti, zakaj pa nam prepovedujete Kristusa v njegovi podobi častiti, in zakaj ne knznujete tudi njih, ki Kristusovi podobi nečast delajo?44 Cesar zdivja in reče be-ričem: „Storite konec prederznemu jeziku; zgrabite ga in bičajte!" Dva krepka moža Andreja zgrabita in ga tako bičata po vsem životu, da kosci mesa od njega padajo. Andrej omedli, in se nič več ne zave. Cesar njima ukaže prejenjati. Ko se Andrej zopet zave, reče cesarju : „Moje telo si sicer poterl, mojega duha pa ne boš nikdar potreti premogel." Cesar vnovič zdivja in ukaže čeljusti mu razbili in v ječo ga vreči. Bog pa je svojega služabnika čudovito pri življenji ohranil, in ga z nebeško tolažbo napolnil. Nekoliko dni po tem ga je cesar zopet prčd-se poklical, ter si je mislil, da ga je ječa omečila. Andrej pa še bolj pogumen, serčen pred njim stoji. Divjak ga ukaže vnovič pretepati, potem po mestu na moriše po tleh vleči in v jamo vreči. Na potu grede zve ribji prodajavec, zakaj Andreja po tleh vlečejo, mu stopi na persi, prime za mesarski nož in mu odreže eno nogo. Ta trenutek zdihne Andrej svojo blago dušo Bogu v roke. Rabeljni ga veržejo v ostudno jamo. Bog pa ni pustil Bvojega služabnika v tej jarni trobneti; po njegovi naredbi se pridervi k jami 12 obsedenih m6ž, kteri ga iz nje izlečejo in neso v samostan v Krisis, kjer so bili zdajci rešeni hudobnih duhov. Bil je ta zverinski človek Kopronim mero svojih pregreh dopolnil, in zadela ga je pravica Božja. Dolgo časa je bil vdan tudi nečistemu življenju. Zato so se mu izpahnili prisadni turovi po vtem životu. Neznanska vročina ga je kuhala kakor ogenj. Vest se mu je bila zbudila. Strašanske podobe iz prešnjega življenja so se mu pred oči postavljale. Zdravniki mu niso mogli nič pomagati. Pri vsem tem ni iskal usmiljenja pri Bogu. V strašnem obupan ji je izdihnil svojo dušo na ladiji 14. kim. 775, še preden so ga bili s Selimbrije v Carigrad prepeljali. Njegovi lizuni so ga bili v cerkvi svetih apo-steljnov Petra in Pavla pokopali, cesar Mihael III pa je bil dal njegove kosti izkopati in na pokopališu k smerli obsojenih hudodelnikov sežgali. Vodilo sv. Andreja pušavuika Krečana: „Nam so bile, in so, in bojo podobe svetnikov ljube in drage". Sej so nam podobe staršev, br-tov, sester in prijatlov ljube in drage, ter jih v časti imamo: toliko bolj morajo nam ljube in drage biti podobe Kristusove, podobe naše Matere Marije Device in druzih prijatlov Božjih, ter jih moramo v časti imeti, zlasti ker v nas dobre misli in želje in hrepenenje po njih čednostih in po nebesih zbujajo. 18. Ponedeljek. Sv. L»bz, evangelist. Gl. Dan. lansk. 1. List 42. l'J. Torek. Sv. J\t>,- z Alkantare, iz ojstrejega reda sv. Frančiška, spozn. v 11). vinot. 15»52. 2<>. Sreda. Sv. Jo»»z Kanveta vera več velja, kakor vse bogastvo in vsaku čast ua tem svetu. Vera pripelje grešnika k zveličanju, prinese »lepim na umu vid, bolnim na duši zdravje, očiščenje od izvirLC0*a isadeža po svetem kerstu, vzdiguje verne, kadar so se spodersnili, podaja spokor-nikom stanovitnost, pomaga pravičnim v svetosti, venča močenike, devicam, udovicam in sploh vernim varuje čistost serca, oborožuje duhovnike s sveto vlastjo, in pripelje vse k večni dedšini v družbo izvoljenih Božjih v nebesih." — In vi, preljubi moji, prejeli ste od Boga ta neizmerni dar nebeški, brez nar manje svoje zasluge, rodili ste se od vernih staršev, na to vero ste bili ker-šeni in pridruženi cerkvi Božji, v njej so vas učili v vaši mladosti posvečeni služabniki Božji, in enako učč vas neprenehoma z oznanovanjem besede Božje v nedeljah in praznikih; vi ste sinovi svete matere katoliške in apostoljske cerkve. O da bi pač vsi do poslednjega dneva prav spoznali in cenili ta veliki dar Božji, veči kakor vse dragocenosti tega sveta, in da bi zanj Bogu vselej spodobno hvalo dajali! Bodite ponosni s svojo sveto vero; zares imate tudi s čem se ponašati! Ali, dragi moji, pomišlite, da imamo dolžnost prav obračati vsaki dar in vsako milost nebeško. Iz vere izvirajo nam mnoge svete dolžnosti. Kolikor kdo spolnuje te svete dolžnosti, toliko, in nič več, )e on vreden tega nebeškega daru, in kolikor si ga bo v prihodnje obvaroval in ohranil. Mlačnost in nemarnost v spolnovanji dolžnosti, ktere nam vera zapoveduje, in delovanje proti tim dolžnostim so očitna in žalostna znamenja, da vera pesa in propada. Taki nesrečni mlačneži in nemarneži postajajo zmiraj merzlejsi, zmiraj manje pazljivi, manje hvaležni, zmiraj večji grešuiki in nevredneji nebeške svit-losti, nazadnje pa jim vera popolnoma ugasne v duši ter propadejo v strašno brezno neverstva in brezbožnosti, iz kterega potem pride tisto sovraštvo proti veri in cerkvi Jezusovi, kterega so polni nekteri odpadniki iu izdajalci, besni sovražniki vere svojih očetov in svojega rodu. Krivoverci časte Hv«»jo vero, in še celo tisti izmed njih, ki so jo izgubili in ne verujejo več, kar so verovali njih prededji, vsaj ne psujejo vere svojih starijih, ker jih je sram ne spoštovati svojih prededov in žaliti tiste, kterim pripadajo po kervi in po imenu. Da bi se vsaj na te ozirali tisti lažijivi katoličani, kteri nečejo ne odreči se očitno pred svetom katoliške vere in cerkve, pa tudi i.e nehajo psovati nanjo. Popotuiki po svetu pripvivedujejo, da se kaj tac?ga nikjer ne vidi, in ne sliši od ljudi kterekoli druge vere, kakor le od samih nesramnih katoličanov. Bog ve, zakaj to dopuša; morebiti zato, da skuša svoje izvoljene. Rekel bi, da je Gospod prijel za vevnico, pa da čisti svoje gumno; pšenico da spravlja v svojo žitnico, pleve pa da pusti, naj jih raznese nevihta sedanje človeške vertoglavnosti, po-voaenj sedanje popačenosti in neverstva. Nebeški Oče trebi in pleve vinograd svoje cerkve, brez usmiljenja reže suhe terte in jih zainetuje, zdrave pa obrezuje in čisti: te sedaj solze od rezi, ali obrodile bojo obilen sad ljubezni do Boga in vsakoršnih kersanskih čednosti. Sedanje nevarnosti, zapreke in preganjaja so pri mnogih vernih kat ličanih že zbudile in pokrepile oslabljeno vero in vnele oraerzujeno ljubezen do Boga in do svete cerkve, in zmiraj ožje združujejo in vežejo enega z drugim, in vse skupaj s svetim Očetom, Kristusovim namestnikom v Rimu. Sedaj je čas razdelitve in ločitve vernih ljudi od mlačnih in nevernih. Kakor v početku, tako je tudi sedaj: „Gospod postavljen v padec in v vstajenje mnogim v Izraelu, v svojem ljudstvu, in v znamenje, kteremu se bo zoperg ivorilo. da se razode-nejo misli v mnogih seroih". (Luk. 2, 34.) Zato, ljubi moji, branite pred neverstvom sebe in sv<.je domače! Pazite, da vatn ne ugasne v sercih ljubezen do Jezuza Zveiičarja, do nauka in cerkve Njegove. Naj nikar ne misli nobeden, da bo obvaroval sebe in svoje drage, e-j roke križem deržeč gleda sedauji hudi boj proti J v z i-sovi veri in cerkvi, ali če plava z derečim potjkom seda- njega neverstva. Kdor se sramuje svoje vere, ali kdor se je odreče, da komurkoli si bodi dopade, kogar je strah spoznati svojo vero, reči pravo besedo, kadar je prilika in vgoden čas, očitno spoznati nebeške resnice: tega bo gotovo podkopala in potopila povoden) scda-njega ostudnega neverstva. Kdor misli, da mu ni treba družiti se z vernimi ljudmi, pa tudi ne očitno pred sve tom »tati na strani nevern kov, temu bo neverstvo v kratkem času pogasilo v seicu nebeško luč vere Kristusove. Deročih potokov in vodd branijo se ljudje ter narejajo močne namete in nasipe iz persti in kamena. Storite tudi vi tako, preljubi moji! S povodnjo porednih in okuženih knjig in novin navaljujejo na vas sovražniki vašega zveličaoja, in gledajo ukrasti se v vase hiše, okužiti serce vašim sinovom in hčeram; njihov strup sega že do malih mestic, do revnih vasic in do samotnih hišic. Branite se! za svoj dober in težko zasluženi denar ne kupujte stiupa! Ce bi vam jih tudi v dar ponujali, nikarte jih ne jeraajte! Drago bi to plačali s škodo na svoji veri! D volj je dobrih knjig in novin, polnih lepih naukov; zakaj bi tedaj iskali hrane namešar.e s stru pom? Posebno vi, dragi starši, pazite dobro na svoje otroke, gojite jih skerbno in v B-žjem strahu, in glejte, da jim kdo vere ne pokaži, ne v hiši, ne zunaj hiše. Vaši skerbi jih je izročil Bog in več so Njegovi, kakor pa vaši; zato bote mu morali tudi od njih odgovor dati. Vodite jih po pravi poti pobožnosti in čednosti k Bogu v nebeški raj, da vam bodo sinovi dobri, ljub-znjivi, domovini pravi dežcljarii, cerkvi verni udje in hrabri spoznovalci. Ali je mar komu izmed vas, preljubi moji, kedaj žal bilo, da je bil pobožen? O! brez straha rečem, da sc za tega del še nikdar nobeden kesal ni, kajti resnična je beseda svetega Pavla: „Pobožnost je za vse koristna, nji se obeta sedanje in večno življenje". (1. Tim. 4, 8.) Zato nikarte dopustiti, da bi izginila iz vaših hiš ena pobožna navada za drugo! Stan vaš naj se posvečuje z zedinjeno molitvijo, s pobožnim obnašanjem in z modro vredenim trudom in delovanjem. Se le ker šanska vera je modro in prav osnovala in vre ila družinsko življenje, in če bi keršanstvo izginilo, izginila bi tudi prava sreča v družini. Združujte se, kakor je to v starih časih bilo, vsaj na večer s svojimi otroci in z družino v svojih hišah k pobožni molitvi, praznujte praznike, očiš^ujte se grehov svojih v sveti pokori, po-krepčujte se vsaj za Veliko noč z nebeškim kruhom, in s svojim lastnim izgledom učite vse svoje domače, kako naj hodijo po poti pobožnosti, čednosti in poštenja, da ne bodo potem zapeljani na pot sramote, hudobije in greha, ampak da ostanejo v vsih nevarnostih tega sveta stanovitni v veri in pobožnem obnašanji, in z vami vred v nebeškem raju dosežejo na zadnje blaženih plačilo za 8Vojo vero in zvestobo. O preljubi moji! vkoreninite se terdno na zveličavnem temelju Jezusa Kristusu in njegove svete cerkve. Zato glejte, da bote zmiraj bolje in bistrejše spoznali Boga, odrešenje človeškega rodu po Jezusu Kristusu, Njegovo sveto cerkev, Njegov nebeški nauk, in vse svoje dolžnosti. Ah mnogi katoličani ne znajo dovelj, ali pa morebiti še celo nič ne od nauka katoliške vere, in to je tudi vzrok, da mnogi zelo krivo mislijo in govore o duhovnih in cerkvenih stvareh, da so nestanovitni in slabi, kakor šibki terst, ki ga vsaki vetrič na vse strani vije; da se sramujejo katoliške cerkve, tega narbolj vzvišenega in narmodrejše vredenega zavoda ali društva na svetu, ter da se nekteri pridružujejo k istim sovražnikom katoliške vere in cerkve. Zato je treba polno nauka, a nauka zdravega, krepkega, Čistega in bistrega. Da se obranimo tolikih nevarnosti, bodimo tudi vsi enodusni, vsi složni, in stojmo terdno, kakor siva skala ob morskem bregovji! Deržimo ze reda, kakor ga je Bog vsta- novil v svoji cerkvi: Sveti Oče, naslednik svetega Petra na apostoljskem sedežu v Rimu, je vidna od Boga postavljena glava vesoljni cerkvi na zemlji. Slavni cerkveni učitelj sveti Ambrož pravi: „Kjer je Peter, tam je tudi cerkev". In kjer je katol-ška cerkev, tam smo tudi mi. Mi smo udje te veličastne in slavne skupščine pod vidnim poglavarjem , ki je od samega Kristusa postavljen. Ako je kdo na glavo udarjen, bole ga vsi udie, ki še živelj v sebi ima;n. Po božji naredbi imajo vtrni kristjani v vsaki škofiji stati na strani svojega pravnega škofa; praven pa je samo tisti škof, ki je združen s svetim Očetom. Zares cerkveni poglavarji ne zahtevajo svoji časti in službi primerne pokornosti in spoštovanja od sebi podložnih vernih kristjanov ne iz prevzetnosti, ne iz nenasitljive želje do gospodovanja. ,.Sveti Duh je postavil škofe vladati sveto cerkev, ki jo je pridobil s svojo kervjo". (Djanje ap. 20, 28.) To so besede svetega pisma. Iz tega se vidi, da je dolžnost duhovnim pastirjem vladati verne, in če bi tega ne storili, bi teptali red od Boga narejeni vernikom za duševno korist. Verniki imajo popolnoma pravico tir jati od duhovnih poglavarjev, da se ta red ohrani v cerkvi, da ne obvlada v njej nered in nepravnost. To pa je ravno, kar navdušuje pravega katoličana, da se ne sramuje in se ne bnga za to, ako se mu nekteri posmehujejo, ter ga z uitra-montanom, zagorcera, klerikalcem psujejo. Tamkej za gorami v Rimu je središče naše vere, sedež svetega Petra, skala, na ktero je J ?zus Kristus zidal svojo cerkev, tamkej je pastir nad pastirji, od kterega se pravo verni kristjan nikdar ne bo ločil, pa se tudi ločiti ne sme; ker potem bi nehal biti pravoveren katoličan. Tudi nar bolj priprost katoličan ve in veruje, da duhovniki z ravno tisto oblastjo, ktero so od Jezusa Kristusa prejeli, oznauujejo evangelije, dele nebeške milosti v svetih zakramentih in skerbe, da se ohrani red med duhovnimi pastirji in vernimi kristjani. Ne more biti sramota, temuč je prava čast vsakemu vernemu človeku, da stoji složno in terdno na strani svojih duhovnih pastirjev. Nobeden naj se ne da pregovoriti in prevariti od tistih ljudi, kteri govore, da je treba slobode v cerkvi. Kjer ni reda, tam dela vsaki po svoji volji, ter škoduje in zabavlja vsim drugim. Red ne nasprotuje slobodi, pač si nikjer misliti ne moremo prave in zdrave slobode, kakor je tam, kjer vlada stanoviten in vterjen red po božji volji. ('ista resnica eo lepe besede svetega Avguština: „Bogu služiti je vladati". Glejte tedaj, ljubi moji, da bote složni s svojimi duhovnimi pastirji, ktere vam škof daje kakor svoje pomočnike, da vara veljavno dele božje milosti in vas pasejo. Ne dopustite, da bi bila med vami in njimi le naj manjša nesloga, nemir ali razpertija. Kadar se tern zab «de človeku v meso, če se hitro ne izpuli, združi se okoli njega sokrovica, kri in meso gnjije, in vse truplo terpi. Tako zgodi se lahko tudi v kakošni plovaniji (fari; ali župniji posebno v sedanjem času burje in razdraženosti med ljudmi. Včasih zadostuje že iskrica nesloge, majhna razpertija razruši mir in ljubezen med duhovnimi pastirji in vernimi kristjani, izročenimi njihovi skerbi; pa postane tudi žalostni vzrok velikim zdražbam in ogromnemu zlegu. Poterpimo tedaj radi eden z drugim, oprostimo (odpušsjmo) eden drugemu voljno, kakor tudi Bog odpuša nam naše grehe. (Konec prih.) Ogled po Slovenskem in dopisi. Iz Ljubljane. (Vojaško odhajanj*' HfiMj in praznikov.) „Grazer Volksbl." in za njim „Kitrntner BI." je naznanil iz gornjega Štirskega spis, kterega posnetek je ta-le: „V vojaških krogih se blezo sem ter tje misli, da se blagoslov io pomoč Božja d& pogrešati. Pogosto, kakor mi pripovedejejo, tudi po druzih krajih, se ob nedeljah in praznikih ura za ukaz (Stunde zum „Be-fehl") tako pozno izvoli, da soldatom ni več moč pri Božji službi biti. Danes, t. J. v nedeljo dopoldne, so se v nekem večem kraju na Stirskem morali možje bram-bovski še celo ,,eksercirati" ! Aii tako skrunjenje nedelje ne žali v globočino keršanskega serca? Se ne mara s tem pospešuje vojna spretnost, pogum in darežljivost, in še zlasti zvestoba iu pokoršina, ako se učijo vojaki eno naj imenitniših Božjih zapoved in vsled tega vero samo zaničevati? In ali ni tako očitno pohujševanje silo škodljivo ljudstvu sploh in zlasti mladini? Ali še nimamo dosti skušnje, česa da je pričakovati od brezverske zmote? „To čitaje sem se spominjal, kako je nekdaj pokalo na vojaškem strelišču na ,,Kreuzbergl-nu" tudi ob nedeljah in praznikih , spominjal se vojaških vaj dragonar-jev v (koroškem) št.-Vidu, Feldkirchenu, Arnošu. To gotovo ni volja našega naj višega vojnega gospoda, N jegovega cesarskega veličanstva. Očitni listi so namreč naznanovali iz Ogerskega, da deželni komandant baron Edelslieim je letos v visoki god ss. Petra in Pavla v Požunu s posadko imel vojaške vaje, tako, da je to pri vojakih in pri civilnem prebivalstvu obudovalo pravično nejevoljo. Dunajsk dopisnik v časnik „Recht" v Požunu pa je zvedil od zanesljive strani, da znano petro-pavlovauje deželnega komandanta barona Edelsheima je cosar zvedil, z veliko nejevoljo sprejel, ter je zdajci dal povelje za vso armado, da ob nedeljah in praznikih se ne smejo vojaške vaje goditi. Ne le samo katoličani, ampak vsi ljudoljubi so iz celega serca hvaležni Njih veličanstvu za to povelje." K temu naj pristavimo le eno samo opombo. V mnozih ozinh je vojaštvo napredovalo tudi oziroma na uk novincev in lepše obnašanje z njimi. Ene reči pa je še prav močno želeti. Pritožbe se še zmiraj slišijo, kako gerdo nekteri kolnejo pri vaji novincev. Rekel mi je eden, da nekteri pri ekserciranju novemu revežu, kadar se zjezi. vse drugo pravi, samo človek ne. Tega gotovo noben pameten človek ne more poterditi, in če komu na svetu, se vojaku spodobi „olika'4, „manera", čedno in postavno obnašanje, prijazno ravnanje z bližnjim. Ali ni dosti hudo za mladega človeka, ko mora očetov d< m in vse zložmsti zapustiti v občni prid, da mora potlej še tako zaničevanje slišati, da molčimo od ,,dem< ralizirania", ki se s takim rohnenjem in prekli-novanjem razširja v spoštovanem vojaškem stanu. Razgled po »vetu. Rimsko. Človek mora stermeti, ko bere pisma in ogovore sv. Očeta. Iz vsake verstice se očitno vidi, kako natanko poznajo slabosti in zvijače sedanjega sveta. Do zbora katoličanov v Florencu so 9. kim. pisali, kako radi so zaslišali, da se bodo na shodu pogovarjali za to, da se katoliške koristi podpirajo in razširjajo. Opomnili so pa, naj se močno varujejo, da se kaki lažnjivi bratje ne vmuznejo v zboru vmes, kteri so sami zmotenih misel, ali pa ne poznajo lastnije in hudovoljnosti sedanjih rogovilstev, imajo sebe za modre in si domišljujejo, da se med seboj nasprotne načela (principije) dajo pomiriti, in da s kako politiško pogodbo se more edinost narediti z ljudmi, ki z naj veči razdraženostjo sovražijo vero in tiste, kteri po veri žive, češ, da je moč globoko rano v drobu zaceliti s tim, da se z majhnim mazilom koža pomaže. Tisti, ki povsod in vedno kličejo po miru, niso spoznali pota miru, ki je edino v pokoju pravega in popolnega reda; in v tem ko menijo, da za mir skerbe, sejejo razpor med brate, slabijo moč nepremagljive edinosti v prid sovražniku in ne vede, da naj vspešnise delajo za reč sovražnikovo. „Verzite torej deleč od sebe nesrečne zanjke liberalnega katoličanstva pravijo sv. Oče. K sklepu jih še opomnijo, da naj se terdno derže nauka apostoljskega Sedeža, ker vsi tisti, ki se od njegovih naukov oddaljujejo, da se svojim lastnim mislim izročč, ravno s tem zapustč resnico. V Milan! Mož, ki na Pruskem katoliške škofe in mašnike odstavija, v ječe vtika, iz dežele preganja; mož, ki je katoliški Avstriji napravil Sadovo in katoliški Franciji Sedan, ta Lutrov sin ima čez tri dni s slovesnim in ploskajočim šumom sprejet biti v katoliški deželi, v katoliškem mestu Milanu, ki je bilo še pred malo leti lastina katoliške Avstrije. „Unita" svetuje, naj poeti ne pozabijo poseben odstavek napraviti v pesni, ki jo zanj kujejo, in ta odstavek naj zadeva na Pruskem odstavljane in v ječo bacane škofe. Skerbno ima shranjen meč, ki ga je v Sedanu Napoleon III položil pred-uj; ima pa tudi nekaj škofovskih kap in palic pastirnic. Laškim framasonom bi vstregel, ko bi te „trofeje" seboj prinesel. Vse zlagoma utegne še drugim škofom ravno to storiti po milosti in v čast liberalizma in framasontva. „Ako bi sv. Ambrož sedaj živel v Milanu"... To antifono omenjeni turinski časnik nekoliko izpeljuje in pristavlja: Menda saj se ne bode na to nastavljalo, da bi katoliški škofje hodili poklon delat njemu, ki na Nemškem njih tovarše odstavlja. Stiskavci sv. Cerkve sicer imajo čudno doslednost in radi zahtevajo, da naj jim Cerkev ravno takrat kadi in sveti pri njih delu, kadar jo tarejo in z britkostmi obsipajo; in če se tega zarad vesti branijo, imajo veliko preslišati, kako da jagnje kurjaku vodo kali! L. 1859 so bili ogolivci sv. Očeta napovedani v Milan, in res je poglavar Vigliani s hudo zahteval, da naj se razsvetijo nadškofov dvor, nadškofijska stoljnica in druge cerkvene poslopja. Kaj bodo sedaj masoni vse zahtevali in s silo doveršili, še ni vse znano; veliko stolnico že neki hočejo z bengalskim ognjem razsvit-iiti! Obetali so že poprej neko „demonštracijo", zoper ultramontane o tej priliki. Sploh ni dvomiti, da bode mož zadovoljen — saj po eni strani. V Florencu je bil 22. kim. 2. veliki shod katoličanov, kterega smo že omenili. Bralo se je na drugem kraju omenjeno papeževo pismo, s kterim je bil shodu podeljen blagoslov sv. Očeta. Prišli so pozdravi iz mnozih mest. Več katoliških družb je poslalo predlog za učno svobodo. Obravnavalo se je o postavi za novačenje v oziru na duhovstvo, o verskem poduku vojakov. Poslala se bode prošnja do parlamenta za postavo zoper ostudno bogokletje. Govorilo se je o potrebnem verskem vplivu na nauke itd. Bila je pohvala izrečena od liberalcev psovanemu in preganjanemu jezuitovskemu redu. Monsgn. Nardi, ki je po Angleškem potoval, je pravil, da v primeri z drugimi deželami so na Angleškem šole svobodne, da Irsko bode O' Konnellovo delo doveršilo, da v Belgiji je verska svoboda, na Nemškem preganjanje, na Francoskem se pričakuje družbinski in verski nov razcvet. 29. kim. je bil odbor 50 družnikov pred sv. Očetom s predsednikom vojvodom Salviati-em na čelu, ki jim je adreso bral. Sv. Oče so na to odgovorili: „Popolnoma poterdim grajo, ki jo je shod izrekel čez „liberalno katoličanstvo", ravno tako priznavam „zvezo O' Konnell". To je pomoček za boj zoper naše nasprotnike. Nasprotnik je novošegni liberalizem, kteri služi samovolji, za pravico pa nobenega občutka nima. On o Cerkvi ali čisto nič noče vediti, ali pa laže, ko pravi, da Cerkev je gospodovanja željna. Cerkev ne ise nikjer vpliva, kteri ji v čisto svetnih reččh ne gre. Ona hoče keršansko odrejo mladine. Ona zahteva, da naj se verske resnice ne napadajo in v nič ne devajo. Tirja, da naj se revežem pusti njih verska svoboda in dobrotne vstanove. Cerkev je ljubijoča mati, ki rada odpuša tistim, ki spoznajo, da so bili v zmoti. Ona je pa tudi gospodovavka, ki se svojim pravicam nikoli ni odpovedala, in se nikoli ne bo. K.o njene pravice branite, spolnujete svojo dolžnost. Ako tudi Vaš trud, Vaše prizadevanje nima že pervi trenutek doželenega nasledka, nikar se ne utrudite, le dalje se vojskujte, zmaga gotovo pride; ne pozabite pa ob enem, da keršanska ljubezen do naših nasprotnikov je dolžnost. Edinost pelje k zmagi, zakaj ona daje moč, pa tudi stanovitnost se ne sme pogrešati. Da Vam dam zgled, kam stanovitnost pripelje, Vam povem, ko sem v 6. desetletnici tega stoletja na Angleškem vstanovil vlado rimsko-katoliške Cerkve, je do 1400 otr6k dobivalo verski poduk od malo rimsko-katoliških mašoikov. Ni še preteklo četertstoletje, in že je 140.000 otrok, ki se na Angleškem podučujejo v rimsko-katoliški veri. Ravno stanovitnost v oziru na mladino moramo skazovati na Italijanskem, kjer vlada iše verski nauk iz šol pregnati. Glejmo po eni strani, da nobenega otr6k ne zgubimo, in po drugi strani, da z izgledom tistim staršem oči odpiramo, ki so v zmoti, ter spoznajo, da svojim otrokom store naj veči škodo, ako jih brez vere izrejajo. — Med Vami vidim veliko časnikarjev, blagoslovljam dobromiselno Časništvo po splošnem. Veste, kaj o časni-stvu počez mislim? Časništvo je kakor sejmiše, na ktero se nosi na prodaj veliko dobrega in koristnega, pa tudi veliko zanikarne robe. Pa tudi med katoliškimi časniki so taki, ki zraven mnozega dobrega marsikaj prinašajo, ki bi bilo bolje, da bi se opustilo. Marsikter časnikar je okusil iz vodnjaka novošegnega liberalizma, kar bi bilo bolje, ako bi bil opustil. Da Vas pa poterdim za vse dobre prizadevanja, Vam podelim apostoljski blagoslov. Benedictio Omnipotentis" itd. Na FranC08kem je ravno iz nezmernega terpljenja pricvetlo nekoliko cvetlic doželene prostosti. V Parizu v stari baziliki sv. Dionizija, pariškega škofa, kjer so bile kraljevske pokopališa, se je letos pervikrat od 1. 1789 god sv. Dionizija kralja in njegovih tovaršev Ru-stika in Elevterija obhajal s tistimi slovesnostmi, kakor pred omenjenim letom. Sv. Oče so podelili popolnoma odpustek tistim, ki od 8. do 17. okt. cerkev obišejo. Izpostavljene so bile vse svetinje, ki so se med tolikim prekucovanjem v stari abatiji prečudno ohranile. ŠpanjskO. Strašna domača vojska še vedno mesari prebivavce te uboge dežele. Alfonzisti so skušali une dni karliste pregnati z višav s. Jago in s. Marko, s kterih strahujejo poljane Ernanske, Renterijske, s. Se-bastijanske in poslednji zavetnik, ki ga še imajo alfon-zovske ladije na Gviposkovskem. Poskusili so 15. in zopet 28. kim. Velikansko je bilo pehanje altonziško, pa zato tudi velikanske karliške zmage, ki so nasprotnikom na vsih krajih napravili zgube in so jih odgnali. Karlisti pa so bili tako malo oslabljeni, da so š i ponoči 28. in 29. strahovito bombardovali s. Sebastijan, ter je bilo vse zbegano v tem dolinskem mestu. Na drugem kraju, v Valmasedskih soteskah na Biskajskem, so bili alfonzisti 23. kim. od vojvoda Karasa nazaj verženi. Tudi pri Pamploni je peščica karlistov naredila velik strah in škodo alfonzistom, ker vzela jim je vojakov, konj in orožja. Tako karlisti napredujejo potem, ko so alfonzisti, pruski in francoski frajmavrarji že mislili, da so jih po- zobali, ker so jim bili vzeli terdnjavo Seo d' Urgel, in ker je bilo 800 karlistov zapeljanih na francosko zemljo, ter so jim beriči revnega vojvoda Decazes-a orožje pobrali in jih priperli. Iz tih dogodb, v kterih je vsega milovanja vredno toliko prelivanje kervi, vidi pa se, da je začela šiba zadevati framasone raznih dežel po karlistih, in morebiti še naj huje Bizmarka, ki se je precej v začetku vtikal v španjsko reč — v škodo katoličanstvu. Iz Svete dežele dobivamo sem ter tje poročila, pa vse kaže, kako še gospoduje mohamedanski fanatizem, kteri se v enem oziru brati s pruskim bizmarkijanstvom. Ako se n. pr. v Sveti deželi podeli sv. kerst kakemu mohamedanu. gorje! če se to zve. Mora se zgoditi na tihoma in pri zapertih vratih. Tako, kakor je znano, je v naj poslednjiših časih tudi prusko trajmavrarstvo tako napredovalo, da so bili pred sodnije tirani taki duhovni pastirji, ki so kako duhovsko opravilo opravljali v kaki sosednji ali sploh drugi duhovniji, pa tudi celo še zarad posvečevanja sv. olja. Sedaj pa je škof Forster celo odstavljen (kolikor more taki odstaviti, ki k temu pravice nima), ker je papeževo pismo oznanil! Pri vseoi tem pa vender katoličanstvo v Sveti deželi moč dobiva. Nedavno je prišlo v Betlehem 8 karmeli-taric iz Francoskega, ter se bode ondi ta red vstanovil. Da se slišijo med Turki in Beduini hudodelstva, se ni čuditi, ker tudi med kristjani je toliko več hudobij, kolikor bolj moč dobiva nova nejevera ali prosto miselstvo. Ravno une dni je bil pred jafiškimi vrati v Jeruzalemu ob glavo djan „fellah" (kmetovalec), ker je bil svojemu šejhu (glavarju) glavo odrezal. Tri leta bivši v ječi je tajil hudodelstvo postivši se ob vodi, kruhu in tepežih; ko je pa zagledal meč, kteri je imel njegovemu življenju konec storiti, je zaklical: „Res je, jest sem ga umoril; to spoznam, ker moram umreti, da mi bo AUah odpustil. Neki mesar je pravico zverševal; trikrat ga je mahnil, da mu je glavo odsekal. Sejhovi sorodniki so kričali: „Kri hočemo viditi!" Potem so se umili z gorko kervjo ob glavo djanega „fellaha". — Naslednji dan so bili zopet 4 morivci obglavljeni. Gobovi. Že v različnih misijonih je bilo brati, s kakšno ljubeznijo ravnajo katoliški misijonarji z gobovimi. V Polynesiji se je posvetil v njih službo o Damijan Devester; v zahodnji Indiji si dominikanarice pri-zdevaajo s tem delom ljubezni duš pridobiti; v Mada-gaskaru (pri Tananarivi) upajo jezuiti s skerbjo za te zapuščene sprositi si obilno milost za svoje druge dela; tudi misijonarji v Indiji se dobro zavedajo, da so pravi nasledniki tistih, katere je Gospod poslal, da^naj vse zanj pridobivajo. Iz pisma o. Serasset-a, S. J., Švicarja, iz Belgam-a (apostoljsko nameatništvo Bombay) konec decembra 1874 naj posnamemo tole: „Imam tudi vodstvo dveh bolnišnic za gobove, eno za moške, drugo za ženske. Ne morete si misliti gnjusobe, katera nastane po gobah na človeškem životu. Gobe tako rekoč prejedo noge in roke in druge ude, ubogi gobovi se moreje komaj plaze premikati in treba jih je v vsih reččh podpirati. Gobe v tem delu Indije niso po redko. Od gob napadeni morajo zapustiti svoje družine, in samotno, daleč od vasi, stanovanja iskati; v našem kraji od njih napadeni se veči del k nam zatekajo. Dajemo jim stanovanje in živež, ne zamujamo jih tudi pripravljati za sv. kerst. Malo jih brez tega sv. zakramenta umerje. Ni davno, kar sem pokopal revno gobovo, ki je od daleč k nam prišla. Pri svojem prihodu je bila tako tiha in ponižna, da bi jo bili imeli za katoliško devico. Ljubi Bog ji je gobe menda le poslal, da je dobila priložnost, se dati kerstiti. Umerla je ko svetnica." Tlhodfija Indija. O misijonu, ki 8e razcveta v Vai-lamuru in po bližnjih vasčh, piše Abbe Fourcade 16. vinotoka 1874 Msgr. Lignonu, sedaojemu provikarju v Pondichery, začetniku tega misijona: „H koncu avgusta sva kerstiia z o. Arulmarianader-om v Nalallamu 203 prebivalcev; 5. kimovca se nameniva odriniti. „Oče, mi nimamo cerkve, da bi molili," pravijo nama novokeršenci, ko se od njih poslavljujeva. „Sozidajte nam jo prav kmalo; če je še tako ubožna, bomo zadovoljni; da bomo le imeli hišo molitve, kamor bi vi včasih prišli sv. mašo brat!" Odgovoriva jim, da jim bova željo spolnila, berž ko nama bo Božja previdnost naklonila potrebnih pripomočkov, ter jo odrineva v Vailamur, kjer ste Vi pred nekaj leti ta misijon pričeli. Cerkev, ki ste jo vi sozi-dali, bila nama je stanovanje. V svoje obžalovanje morava » pomniti, da se je po hudih plohah zelo poškodovala. 55 katehumenov (pripravljancev za sv. kerst) se podučuje v keršanskem nauku, bili so keršeni perve dni tega mesca (vinotoka 1874;. Sedaj je prišlo 30 katehumenov iz Paramadesama in pravijo, da za njimi bodo riši i tudi drugi prebivalci njih vasi. Središe misijona i jaz rad prestavil v Nangatur. Tje se bodo podali tudi sedanji katehumeni, da se potrebno podučijo in prejmejo sv. kerst. O. Arulmarianader biva v Neleikondhi in Vikna-vandhi, kjer se je vpisalo 250 poganov za sv. kerst. Duh Božji, ki veje, kjer hoče, je tukaj posebno uboge, zapušene „Parias" obiskal. Bogati „Hindus" keršanstvo zaničujejo in katoliško vero imenujejo le vero „Pariasov". „Hindus" so pa še bolj razkačeni, ker vidijo, da „Pa-rias" si nahajajo v misijonarjih varhe zoper tlačenje, ki po bogatih „Ilindusih" na njih sloni." Iz izhodnje Indije. 16. svečana 1875 piše o. Fourcade preč. g. Maury-u, vodju semenišča za misijonarje v Parizu : „Seni tedaj v Alladhi in stanujem v majhni ilov- časti cerkvici, ki jo Vi poznate____ Pogani višjih kast (imenitnišega in ločenega rodu) jo še zmeraj kažejo v sovraštvu do keršansiva. Pred dvema mescema se oglasi 30 prebivalcev iz vasi Kundelapaliur za katehumenat (za ker-t). Komaj zvedo to njihovi gospodje, jih že k sel»i pokličejo in jim zapovedo, da se morajo keršanstvu odpovedati, ako nočejo biti tepeni. Ko se ukazu ustavljajo, jih res do kervavega tepo. Reveži pridejo in pokažejo nam svoje še kervaveče rane, mi pa se precej obernemu do sodnije. Krivci, dobro vedoči, da jih čaka ječa, ako b<»do obsojeni, podkupijo sodnika in najmejo goljufnih prič. (Za sodnijske zadeve perve verste so v angleški Indiji domačini za sodnike). Dan pred razsodbo se ni sramoval nam zapovedati, da naj mu plačamo 60 rupijev, ako hočemo tožbo dobiti. Ker smo se branili spolniti, kar je zahteval, so bili krivičniki za nedolžne spoznani. Naših 30 katehumenov nobeden ne sme nazaj v vas iz strahu pred nevarnostmi, katerim bi se nastavili. Pustili so svoje hiše in vertove, se drugje naselili in žive od dela svojih rok, da bi se mirno pripravili na sv. kerst. Po tej krivi razsodbi se obememo do sodnika iz Tendhivanama. Ker je Evropejec, pričakujemo pravične sodbe, ki je zato še bolj potrebna, ker je zlob-nos* poganov po krivični sodbi v Kundelapaliuru narasla, naši novospreoberjenci so bili že v četerto ker-vavo tepeni. — Tudi novospreoberjenci iz Vikravandhije so v žalostnem stanu. Njihova vas je v mokrem kraju, ob bregu stoječe vode, ki o deževji vselej naraste in koče pokrije. Prosili smo tedaj vlado za drugo zemljo, kamor bi vas predjali. Pa že šest mescev ni nič odgovora, ker se pogani predlogu ustavlja o; pri vsem tem pa še upamo doseči svoj cilj. Kakšni poroki smo za svoje novospreoberjence, razvidite iz naslednjega. Hin- dus nimajo nič za greh, ako osnujejo krive spise, v katerih zagotovljajo novospreobernjenca, da je za ta ali ta kos zemlje dobil odločni znesek denarja. Krive priče podpišejo kriv spis, s katerim pregovorijo domače sodnike, da jim prisodijo posestva kristjanov. Akoravno ni lahko pravice najti, je vendar jasno, da svojih novo-spreobernjencev ne pustimo stiskati. Obiskanje milgsp. Laoučnana v Vikravandhi in Alladhi je ljud i živo ginilo. Naši novospreobernjenci se zelo oserčujejo in so prav ponosni na to obiskanje. Vsaka vas je prinesla preč. gospodu darilo in dajali so, kar so imeli, po dve smokvi, nekoliko citron itd. Zakrament s v. birme, ki so ga prejeli, jih bo poterdil, da bodo ložej prestali skušnje, katerim so izpostavljeni. Msgr. Laouenan sam je o tem obiskanji nekaj pisal v pismu do gosp. Mauryu 23. sušca 1875. „0 začetku svečana", tako pripoveduje, „odrinem iz Pondichery-a in pridem četerti večer v Vikravandhi, veliko in premožno vas ob veliki cesti od Madrasa do Tritšinopoiia. Novospreobernjenci me z veliko svečanostjo sprejmo: raketi, matappus (bengalski ogenj), bob-nanje, trohentanje, ob kratkem, vse je bilo na dnevu, kar dela hrup in šum, kar povzdiguje indisko svečanost. Moral sem iti skoz vso dolgo vas, in ker niso tukaj še nikoli viriili Škofa v pontitikalni opravi, je bilo vse ljudstvo na nogah, in povsod sem vidil dokaze spoštovanja in začudovanja. Ker pa tukaj ni dobiti ne kapele ne hiše za stanovanje, je dobil o. Arulmarianader dovoljenje, da bo me sprejeli v inženirskem poslopji, ki ie bilo ozaijšano z zelenimi vejami in pisanimi cvetlicami. Tukaj sem ostal tri dni in birmal sem 120 novospieobernjen-cev, kateri so prav dobro podučeni. Pred vsem sem se čudil, da so pri sv. maši navadne molitve znali tako dobro odgovarjati, imel bi jih za stare kristjane. Ogledal sem tam tudi lepo, veliko, toda neobdelano zemljišče, kjer je hotel o. Arulmarianader svoje covospreobernjence naseliti in cerkev zidati. Prosil je že vlado za to zemljiše; tudi jaz sem se pogajal zastran tega pri okrajni gosposki, kakor sem mogel, in obljubili so nam zemljiše. Po legi in tudi po veliki množici norospreobernjencev se vidi, da je Vikravandhi odločen za poglavitno mesto nove okrajine, mi si moramo tedaj preskerbeti veči priprave, ker so odmenjene za prihodnost. Sedaj šteje katoliška občino s kristjani v bližnji okolici že 700 duš, ki so skoraj vsi novospreobernjenci. Iz Vikravandhi podam se v Alladhi, kjer me pričakuje g. Fourcade. Med obema vasema ni pota, moram tedaj križem hoditi, ter pridem tje še le po mnozih ovinkih in nezgodah. O. Fourcade me sprejme v navadni indijski slavi in bliščobi in s hrupom v svojo baziliko (stolnico); tako imenuje svojo 15 čevljev dolgo in 8 čevljev široko, s slamo pokrito bajtico iz ilovice, ki mu je za kapelo in za stanovanje. Za moj sprejem je še zraven naredil s palmovim perjem pokrito lopo. Ker množica ni imela v kapeli prostora, da bi sv. mašo „vidila", kakor se glasi tamulska beseda za pričujočnoat pri sv. maši, naredimo iz malo skrinj in nekaj desk v tej lopi altar, ki mi je rabil v dneh moje pričujočnosti. V Alladhijaki okolici se je pričelo pod g. Ligno-nom leta 1861 spreobračanje h keršanstvu, in od takrat je kristjanov zdaj že trikrat več. Leta 1X61 jih še 1700 ni bilo v okrajini Nangaturski, zdaj jih je že nad 4800. Alladhi je sredi med dvajseterimi bolj in manj katoliškimi vasmi in katoliška fara šteje 1600 duš. Tukaj smo kupili veliko zemljiša, kjer moramo sozidati cer-ker in duhovsko hišo za vedno narašajočo občino. Te dni mi naznani g. Fourcade, da se je k 40 — 50 novincem, ki jih je ravno podučeval, cela vas oglasila za pripravljanje k sv. kerstu. Bili so to pervi pogani, kateri so se naravnost do njega obernili; zato je bil pa tudi nas dragi sobrat od samega veselja ves v nezavesti. Doslej so se pogani obračali vselej naj pervo do o Arul-marianaderja, domačega duhovna, kateri že veliko lit v tej okrajini živi. Bil sem tri dni v Alladhi in kerstil sem blizo 100 novospreobernjencev, potem se napotim z o. Arulmarianaderom v Namatur. Drobne novice. Novi amerikacski kardinal Mak Kloskey, ki je bil 4. ^im. prišel v Rim, je nekako perve dni tega mesca Rim zapustil. Skazovali so mu veliko spoštovanje; 30. kim. je sprejel kardinalski naslov Device Marije „sopra Minerva", ki so mu ga sv. Oče podelili. — Na Francoskem se vsled učne svobode pripravlja že kacih 5—6 vseučiliš. Slava katoliški Franciji! — Govori se. da turška vlada bode v Carigrad nazaj poklicala pregnanega armeno-katoliškega patri-jarha Monsign. Hasun-a. Ga ni bilo treba po nedolžno preganjati in terpinčiti po bizmarkovsko. Sultan in Biz-mark trinožita katoliške škofe: oba bodeta grenko plačala. — Avstrijansko-ogerske vojne ob ča*u miru je vse skupaj 252.938 mož. Med temi 141.040 pešcev, 20.567 lovcev, 42.14S kčnjkov, 19.864 poljskih pa 7410 terdnjavskih topničarjev, genijskih vojnikov 5474, pio-nerjev 2678, voznikov 1944, ambulance 2533, druzih raznih službenikov 9280. — Na Irskem in Škotskem so bile ob koncu unega mesca take nevihte in viharji, ka-koršnih niso doživeli od konca 1. 1853. Zgodilo se je veliko škode. Na Irskem so se rojaki zopet pričeli močno poganjati za samoupravo. Načelnik jim je Butt, poslanec iz Liraerick-a. V nekem govoru je zahteval za Irsko lastno deržavno namestništvo in lastni deželni zbor, in je rekel, da Irci naj nikar ne nehajo klicati in se pritoževati, ako hočejo pravico doseči. Čudno je to Angleško, ki vsim „guncvetom" daje pribežališe, dobrim Ircem pa ne pravične svobode. — Napol-turk: Turšk poslanec je boje laško vlado v Rimu prosil, naj prepove vetanovlianje odborov po Laškem v prid ranjenih Erce-govincev in Bošnjakov. Veskonti-Venosta je menda to zahtevo določno odrekel, v Benedkah pa, da je ukazal ustaviti privoljenje, da sme zadevni odbor svoj oklic v prid Ercegovincev in Bošnjakov očitno nabijati. — Tako imenovani „učenjaki" so imeli v Palermi učenostni shod in so prav pridno pobijali tisto naučno svobodo, ki je pravica staršev, povsod pravica staršev, ki jo Cerkev zahteva, da je zmožna spolnovati svoje božje poslanje, ktero je v tem, da podučuje in odreja narode. Potlej pa pravijo, da liberalizem hoče svobodo! Pri vsi sili je pa vender šolstvo čedalje bolj snetjavo, vsak modroslo-vec stane blizo 17.000 lir jia leto v tisti Palermi, kjer so ,,učenjaki" sedeli! — Štiri angleške barke so prišle v kitajske vode v pomoč oudotnemu brodovju ter v varstvo ondotnim narodnjakom. — Katoliški poslanec D' Ond«>s Reggio bode v laškem parlamentu predlog 3tavil za svobodo katoliškega poduka. Toda framasoni bi gotovo to svobodo prej privolili turkora in beduinom, kakor pa katoličanom. Framason mora še hudo zbičan biti od svojega lastnega sadu, brigantov itd., preden ga bo pamet srečala. — Turk dela velike obljube, kako se bo poboljšal in bo dober do podložnikov. Ali če bi se sultan sam tudi v angela spreobemil, ostanejo njegovi pašati le „turki". — Neki rudečkar se je v Rimu v shodu svojih tovaršev hvalil, kako B-zmark podpihuje rudečkarstvo na Ruskem. Če je to res, je Bizmark že pred svojim Sedanom, ali pa sta si v kratkem Rus in Prus v laseh. Angleški nadškof Wiseman je 30. lptnico, odkar je postal kardinal vik&i škof Ve-tminsterski. Cret in sati zrestc moiitre. Zahvala. Le na priprošnjo naše ljube Gospč, ki sem s polnim zaupanjem prosila za njeno pomoč, sem svojega otroka v hudi bolezni zopet pridobila, nad kterim se je bilo že čisto obupalo. Cešena bodi torej naša ljuba Gospa presv. Serca. V Ljubljani 11. oktobra 1875. Jozejina Zazak. Listek za raznoterosti. Del novega pokopališča pri sv. Krištofu so preteklo nedeljo slovesno blagoslovili vis. čast. gosp. stolni dekan Jož. Zupan ter so v pričo kacih 500O ljudi pred križem imeli spodbudljiv ogovor. Petindvajsetletnico svojega dušnega pastirstva v ljubljanskem kloštru čč. gg. Uršulinaric so preč. g. M. Potočnik včeraj obhajali v krogu svojih dražili pri-jatlov. Slava! Za P. Valjavceve misijonske sporočila nam jo dozdaj zagotovljena odjema za 203 iztise. (Gl. zad. Danico.) Darove privatno nam izročene za ubegle ercegov-ske in bosniške sirote (2'J5 gl. 50 kr. in nekaj obleke} smo te dni poslali gosp. kanoniku Hoppergerju v Zagreb, ki nam je obljubil jih oddati na tako mesto, da svoj namen dosežejo. t Marija fflehle. Jak. Mehle, hi.-ni posestnik in ter-govec v Ljubljani, prežalostnega serca naznanja, da mu je žena Marija, rojena Turkova, 10. t. m. v 4'K letu svojega življenja, po dolgi bolezni, prejmši vse ss. zakramente za umirajoče, mirno v Gospodu zaspala, ter blago, nepozabljivo ranjco sorodnikom, prijatlom in znancem v pobožno molitev in spomin priporoča. Ob enem se že omenjenim, pa čast. gg. duhovnom, udom katol. društva, in čitaluiškim pevcem, ki so v tako obilnem številu nepozabljivo ranjco spremili do tihega groba, z rodbino vred naj serčniše zahvaluje. v Šmariji pod Ljubljano to saboto čč. oo. Lažmi sti prično ljudski misijon. Petdesetletnico svojega mašništva bodo slovesno obhajali novomeški milgosp. prošt Simon Vilfan 7. novembra. Premilostni gospod knez in škol jim b««do b »je pridigali. Kranjske re; ne gimnazije mladež je sredo (•;.'>, saboto (9.) in nedeljo (10. t. m.), vselej o popoldan jih urah, opravljala pod vodstvom g. pro* Tomaž Zupanovim procesije za sv. leto. Mladina je, kolikor se od učencev pervih 4 latinskih šol tirjati sme, grede vsakokrat dobro pevala spokorno pesem .,Bog, ki grešnike kaznuješ" in v latinskem jeziku litanije vseh svetnikov. V svoji ji domači rožniški cerkvici pa ie poslavljala Mater Marijo vselej s serčno pesnijo Zdrava, zemlje vse Gospa". Pričati se sme, da so se ob vseh teh treh sprevodih učenci vedli dost jno. Brez dvombe so bile te gimnazijske procesije za sv. leto tudi dobrega vtisa do tukajšnjega prebivalstva. Goriški previv. nadškof bodo delili sv. birmo naslednje dni t. m.: 18. in P.K v Korminu, 2'». v Medejj, 23. in 24. v Loeniku, 25. v Bilijani, 2'J. Smurtnein, 27. v KvUkem. ? Gradišči je jetnišk prenapasenec storil '.'>. t. m. strahote, ki v n**bo vpijejo. Bil je ostudnež t.a vm; žive dni v ječo obsojen zavoljo pobijanj, in ta je z nožem zaklal vradnika P. Na njegovo vpitje pritečeta dva slu- šabnika, in strahotni ubijavec je enega teh modno, drugega nekoliko ranil. T Gargarn na Goriškem, kakor „Glas" piše, je 3. t. m. za nekim ponočnjakom drug fant prišel in mu je nož zaderl v život! To je sad nesramnega ponočevanja, ktero lažnjivi domoljubi celo po shodih popevajo ter prestavljajo v sladkozapeljivih pesmih. V Celovca so v enem samem tednu na G krajih tatovi vlomili! Tudi od drugod se gnjusobe slišijo. Iz Stirskega „Gospodar" vedno kaj žalostnega na-snanuje. V Levcu pri Celji so Jož. Koprivšeka našli mertvega v senu na hlevu; huda rana na vratu je kazala, da je bila narejena z ostrim nožem. — V Čretah je M. O. hlapca M. S. vstrelil, ker je bil prišel sadje krast, ter ga je nevarno ranil. Je mar človek veverica?! — V Ciglenicah pod Mariborom sta se dva delavca sperla, M. Senekovič je mahnil — o groza! — s sekiro J. Bezjaka in ga je ubil. Varite, varite se jeze! — V Polički vasi so nesramni tatovi s paše ukradli 4 vole, do 400 gl. vredne. Kaj jim pomaga, ker do zadnjega vinarja jih morajo plačati, če hočejo kdaj zveličani biti po storjeni pokori! — V Dornovskem gradu so hlapcu ukradli dvoje hranilnične bukvice po 450 gl. in GO gl. gotovine. Gorje jim! ker gotovo so bolj nesrečni, kakor pa žalostni okradenec. — Od SV. Roka na Stirskem. Mraz je ajdino vzel, vinska tergatev je obilna okoli Krapine, sternja je bila sploh slaba, turšica pa lepa, tudi krompirja, zelja in repe bo. Iz gornjega Koratana nekdo, ki ga po krivem dolžč, da znane „groše" sprejema, svetuje to-le v „Karn. BI.": Kadar preteče obrok za prošnjo deržavne subvencije, naj vsi tisti dušni pastirji, ki subvencije niso prosili, po dekanijah to naznanijo kn. šk. ordinarijatu. Pola, ki bi jo v ta namen nosil dekanijski posel, bi utegnila v ta namen zadostovati. Černa olika, v „Karnt. BI." se iz nekega kraja naznanja, da neki nnvopečen (če ne »prismojen") učitelj, ki je za učit.-ljsko službo prosil, je že s svojim vedenjem, kakor se je predstavljal, dobre farane hudo razžalil. Pravil je namreč, da perva novota Ljegova bode ta, da bo šoisko molitev odpravil. To je ljudi toliko huje razdražiio, ker ta iz gimnazije uskočivši prosivec je bil od duhovnega sorodnika podpiran in se je v Ma-rijanišču nektere leta pasel iz duhovske milošnje. Pač lep sad iz nove ere. — Vse pa žaluje za poprešnjim poštenim učiteljem, ki je bil povsod priljubljen in je prišel zdaj na boljši službo. Pač razumljivo je, zakaj novošegni liberalni učitelji na to tako silno tiše, da bi keršanske srenje tudi še to pravico zgubile ter bi pri postavljanji svojih učiteljev ne imele nobene besedice govoriti! Liberalska OCena „miseria". Kakor undanji shod v Gradcu nima nič izdatnega sadu skazati, tako se je godilo tudi ,,veliki družbi socijalistov v Palermi". Bil je ondi tudi odpadnik Kenan, kterega so laški nejever-niki hotli z neznansko slavo sprejeti. Toda kakor se taki ljudje povsod šopirijo, da en sam kriči vkljub 100 „jesiharjem", ni pa nikjer nič, tako je tudi tam. Pa-lermiška rudečkarska družba je v resnici „švindel", ker po spričevanji časnika „Sicilia catt." ne šteje čez dvajsetko družnikov. K velikanskemu sprejemanju Re-nana v njih dvorani ,,Cannizzaro" pa se je bilo zbralo zadevni večer celih 27 osebic izmed družnikov, povabljenih, in zijalastih. Vse sprejemanje se je izhajalo v nekaj malo merzlekarij (merzlih srebarij, „sorbetti"), malo sladkarij in kozarcev žganjčkarij ali žganih pijač. Renan sam je debelo gledal, ko je vidil tisti ne z m črni shod racijonali8tov! Bilo je pččiti od smeha! — In še le, ko je ukoženim brezvercem Renan spregovoril! Rekel je med drugim: „Signori, jaz nisem čisto racijonalist, kajti verujem v prihodnje življenje, in dopuščam naj više Bitje." Na to besedo reva Galletti, kapitan tistih premnozih racijonalistiških veteranov, ves razčimžan in zmešan, skuša odgovoriti Renanu, ni pa se mu dalo druzega, razun da je žvečil nektere besede, in zdelo se je nekemu povabljenih kakor dolgočasno klembanje ubitega zvona. Ioravci iz Berna so letos že 230krati doveršilj božjo pot v M ari j a-Celje. Po dokončanem obleganji od Švedov so bili namreč obljubo storili, da v zahvalo resenja od sovražnikov bodo vsako leto to romanje opravili k Mariji Devici, in ostali so pošteni spolnovavci storjene obljube. Letos je bilo 200 deležnikov. — Tudi kako drugo mesto ni brez obljube, ki jo pa zanemarja — ne brez kazni. — Hiša za misijone. Gospod Arnold Janssen, duhoven monastirske škofije, pripoveduje v pismu 30. rožnika, da so ga prevzvišeni škofje Nemčije, Avstrije in Hollan-dije pooblastili za zidanje semenišča za misijonarje teh dežel. Za ta namen je že hiša kupljena in vstanova se bo kmalo kmalo pričela. Lega je prav lepa, tik reke Maas-e pri Steyl-u, uro na južno stran od Venlova (hol-lanškega Limburga), 15 minut od kolodvora Telegen (Venlov-Mastrichterska železnica), 5 četert ure od pruske pošte Kaldenkirchen, tedaj sredi vsestransko cvetoče kupčije. Se marsikakega vinarja pa bo treba, preden bo delo dobro vstanovljeno, preden se bo zamogel ta vstav meriti s starejšimi v Angliji, Belgiji, Italiji in Franciji. Miuhovske spremembe* V Goriški nadškofiji: Prpč. g. Peter Kobal je dobil dekanijsko faro Bovec. -«- 0. g. Jož. Mlekus, kapi. v Tominu, gre za administratorja v nemške Rovte. V Teržaški škofiji: Č. g. Ant. Fabris, novoposv., gre za duh. pom. vLindaro; č. g. Ant. Kalac, novoposv., enako v Pazen. V Lavantinski škofiji: Č. g. Matija Stoklas je postal dek an v Marnbergu; č. g. Gašpar Ceneč, župnik v Čreš-novcih ; č. g. Val. Stiplovšek, župnik pri sv. Antonu na Pohorju in č. g. Juri Rubin, provizor v Pernicih. — Umerla sta čč. gg. Mihael Šantelj, duhoven v pokoju, 21. septembra, in Lovrenc Poterč, župnik v Pernicah 9. oktobra t. 1. R. i. p. V Kerški škofiji: Č. g. Matija Vedenik, kaplan v Zabnici, gre za provizorja k sv. Jakopu v Lesje. Č. g. Jan. Šavbah, pomočnik ca Blatnici, za beneficjata bolniškega v Strasburg. Miobrotni tiarori• Za sv. Očeta: J. A. 5 gl. Za afrikanski misijon: Uršula Škedelj 1 gl. Za sv. Detinstvo: Po g. Sig. Bohincu 1 gl. Pogovori z gg. dopisovalci. G. J. Kazp. v V. gori: Došlo. — G. J. Šab.: Zastran pošiljanja „Daniee" smo odpravništvu naznanili. Odgovorni vrednik: Loka Jerar?. — Tiskarji in založniki: Jože! Ulazoihivi dediči v Ljubljani