STE V. 13. MESEČNA PRILOGA »NOVICE V SLIKAH« LETO 43 V L | U B L | A N I, DNE 26 MARCA 1930 Cena '8 Uin za celo leto. Za inozemstvo (»0 Din. Posamezna številka I Din. V inseratnem delu vsaka drobna vrstica ali nje prostor '0 Din. Izhajei vsako sredo. Spisi in dopisi naj se pošiljajo Uredništvu »Domoljuba«, naročnina, reklamacije iu inserati Upravništvu »Domoljuba« v Ljubljani. Nabavne in prodajne zadruge. Hočdalski pijonirji. V angleškem mestu Ročdal so ubogi tkalci odprli prvo zadružno prodajalno, ki se je obnesla. Nekaj stiskanili delavcev je proti koncu 1. 1843 sklenilo, da se hočejo z združenimi močmi otresti pijavk-trgovcev in da hočejo začeti s svojo lastno prodajalno, kjer bodo prodajali stvari, ki jih rabi vsak delavec za svoje vsakdanje življenje. Kako začeti? Začeli so v svoji revščini zbirati, rekli bi po krajeerjih. Vsak je dal na dan 2 pensa. Eno leto so tako zbirali. Končno so imeli 28 funtov šterlin-gov angleškega denarja (okrog 7728 Din) in odprli so 21. decembra 1844 prvo prodajalno. Večina mesla se jim je smejala in bila prepričana, da bo kmalu vse propadlo. Toda tkalci so vzdržali. Kar so rabili za vsakdanje življenje, so kupili v svoji prodajalni. Včasih je bilo v njej blago dražje in s'abeje kot pri trgovcih, toda tkalci so držali svojo besedo, da kupijo vse v svcji zadružni prodajalni. S to zvestobo in stanovitnostjo so dvignili svojo zadrugo. Kmalu je dobila ugled, pristopali so novi člani in zadruga je rastla. Vsak pa, kdor je pristopil je moral držati kot prvi začetniki s svojim konsumom. To je bil začetek angleškega konzumnega zadružništva. Danes kupuje vsak angleški delavec vse v svojih konsumih. Ena osmina vsega, kar se na Angleškem proda, se proda v teb konsumih. Ogromne zveze konsumov imajo za razne predmete svoje tovarne, svo.a prometna sredstva na suhem, svoje ladje in svoje nasade za čaj in kavo v tujih deželah. Eno četrtino tega, kar angleški konsumi prodajo, izdelajo v lastnih tovarnah. Vse to pa se je razvilo iz malega početka v Ročdalu. Vztrajne in uvidevne tkalce v tem mestu imenujejo zafo v zgodovini ročdalske pijonirje ker so polagali temelje prodajnim' zadrugam. Naša kmetijska bii ravi 5žOD/e SARGOV J KALODONT 900 leta', postavijo lahko sedaj Italijani v slučaju vojne. Amerika. s Razno. V Clevelandu so umrli: Ka-rolina Klančar roj. Sterle, doma iz Sodra-žice; Frank Perko, po domače Grabnarjev, rojen na Kalu, fara Ambrits; Gizeia Pintar, roj. Zdovc iz Dolenjega Logatca. — V samostanu slovenskih frančiškanov v Le-montu 111. je preminul rev. Bonaventura Sovinski. Bil je profesor modroslovja. — V Eveleth Minn. so odšli na drugi svet: John Smolej, Gabrijel Leban in Rozalija Draškovič. — V bolnišnici v Glockner Sa-natorium Coorado Springs Colo. se nahaja Martin Mcrtel, ker si je nogo zlomil med nakladanjem hlodov. Zena je nekje v Šmi-helski fari pri Novem mestu. — V Detroit Mich. so ustanovili »Orla«. Pristopilo je takoj 34 članov. »Glasilo« pozdravlja ustanovitev »Orla« takole: »Velepomembnega koraka je vsak vesel. Posfebno ti, ljuba mladina se zgrni pod zastavo »Orla«! Od nas starejših pa bodi ena najsvetejših dolžnosti podpirati »Orla« kjerkoli in kakorkoli se bo nudila prilika. Saj je »Orel« za našo mladino, katera naj še poznim rodovom oznanja, da so enkrat bivali in živeli v Detroitu zavedni in katoliški Slo-enci « Indlfa. s Candi na potovanju. Na čelo gibanja za popolno neodvisnost Indije od angleškega gospodstva se je postavil »prerok« Gandi. Ta potuje s svojimi prijatelji zadnje dni po Indiji od kraja do kraja in na velikih shodih navdušuje Indijce za svobodo in za popolen odpad od Anglije. Hoče do morja in tam pridobivati sol in s tem javno naglasiti, da ne priznava angleškega zakona, po katerem je sol državni monopol. S protidržavnim dejanjem hoče torej indijski prerok Gandi manifestirati za neodvisnost Indije. Angleži zaenkrat puste Gan-jjija, da govori in prerokuje. Kadar se jim bo zdelo dovolj, ga bodo seveda zaprli, Indiji pa dali prej ali slej neodvisnost v obsegu, kakor so jo že drugim delom ogromnega angleškega kraljestva. Anglež ne sili z glavo skozi zid. Drobne novice. 30 velikih shodov v treh dneh proti preganjanju ruskih kristjanov je bilo na Cehoslovaškem. Na oddih na francosko Riviero je odšel čehoslovaški državni predsednik Ma-saryk. Zlato vrednoto bo vpeljala Perzija v višini angleškega denarja. Za več kot enajst milijard dinarjev je hranilnih vlog v dunajskih zavodih. »Strmoglavili smo carja, sedaj hočemo odstraniti tudi Boga,« govore po shodih ruski boljševiki. Boljševiki so v zadnjem času zaprli sledeče katoliške hiše božje v Rusiji: v Matki, v Samari, v Kazanu, v Vitebsku in v Nižnem Novgorodu. Boljševik Trocki je prosil, da bi se smel naseliti v Španiji. So mu odrekli. Armado je kneževina Monako povečala od sedanjih 90 na 140 mož. Gostilničar, ki daje alkoholne pijače na tipanje, dobi na Madžarskem do 30 dni zapora. Severna Kitajska se je proglasila za neodvisno, zato je zopet pričakovati izbruha državljanske vojne. Ruski boljševiki se že pripravljajo, da bodo s protiverskimi nastopi čim bolj one-častili bližajoče se velikonočne praznike. 16 delavcev so usmrtili uhajajoči plini pri kanalizacijskih delih v poljski Varšavi. Snežni plaz je zasul skupino nemških smučarjev v Paznaunertalu" na Tirolskem. Mrtvi dve visokošolki. 300 komunistov so zaprli v bolgarski Sofiji. 10 katoliških misijonarjev so ujeli kitajski komunisti v Hančovu. Na vsem svetu živita dve milijardi ljudi. 400 milijonov več kot leta 1910. Občinske davke hoče odpraviti Italija, Mesto teh bo uvedla trošarino na razne življenske potrebščine. Važna krrižrvca. Danes so po svetu pojmi o pravi vzgoji ter o pravici do vzgoje otrok celo med katoličani večkrat zelo nejasni in celo zmešani. Svobodomiselstvo si prav posebno prizadeva, da bi versko vzgojo otrok čim bolj omejilo in celo odpravilo. In ker se svobodomiselci zavedajo, da sta glavni opori verske vzgoje domača družina in Cerkev, zato na vse kriplje povsod delajo na to, da bi to dvojno oporo verske vzgoje izpodnesli. Prav zato je sv. Oče kot vrhovni učitelj vseh narodov in kot od Boga postavljeni varih božjih pravic, izpregovoril jasno in nedvoumno besedo o vzgoji. Vsi katoličani sedaj natančno vemo, kakšen je katoliški nauk o vzgoji otrok in česa se moremo v tem oziru držati, Sv. Oče Pij XI. je izdal obširno okrož; nico, kjer obravnava o učeniški dolžnosti in pravici sv. Cerkve, o vzgojnem delu družine in države, govori o vzgoji sami, kakšna mora biti, o nevarnostih za mladino ter o končnem namenu vzgoje. Okrožnica je prevedena tudi na slovensko ter je izšla v obliki knjižice, ki stane 4 Din, po pošti 5 Din ter se naroča v prodajalni K.TD, Ničman, v Ljubljani, Naj bi se ta knjižica ne samo pridno prebirala v družinah, temveč naj bi se razlagala tudi.v društvih. Vsak delavnik: 12.30 Reproducirana glasba — 13.00 Časovna napoved, borza, reproducir. glasba — 13.30 Iz današnjih dnevnikov — 17.80 Koncert Radio-orkestra. — Četrtek, 27. marca: 18.30 O jeziku in jezikih — 19.00 Srbohrvaščina — 19.30 AngleSčina — 20 Pevski koncert zbora Glasbene Matice, klavirslti koncert g. Marjana Lipovska in koncert Radio-orkestra. — Petek, 28. marca: 18.30 Esperanto — 19.00 Gospodinjska ura — 19.30 Italijanščina — 20.00 Tretji Meinlov propagandni koncert — 21.00 Pevski solistični večer ge. Saks-Prislovškove. — Sobota, 29. marca: 17.00 Koncert Radio orkestra — 18.00 Propagandno predavanje o Dalmaciji — 18.30 Nemščina — 19.00 Delavska ura — 20.00 Prenos iz Belgrada. — Nedelja, 30. marca: 9.30 Prenos cerkvene glasbe — 10.00 Versko predavanje, p. dr. Roman Tominec — 10 20 Umna kuncereja — 11.00 Dopoldanski koncert — 15.00 >Kaj se učimo od češkoslovaškega kmetijstva« — 15.30 Bernstein: »Tat« f člani št. Jakobskega gledališkega odra) — 16.30 Humoristično čtivo, Fr. Milčinski — 17.00 Lahka glasba — 20.00 Koncert godbe na pihala. — Ponedeljek, 31. marca: 18.30 Francoščina — 19.00 Zdravstvena ura — 19.30 Angleščina — 20.00 Koncert Radio-orkestra. — Torek, dne 1. aprila: 18.30 Socialna fizika — 19.00 Promet po svetovnih morjih — 19.30 Ruščina — 20.00 Dantonova smrt, drama (člani nar. gled.). — Sreda, 2. aprila: 18.30 Otroški kotiček — 19.00 Podobe iz slovenske literarne zgodovine — 19.30 Francoščina — 20.00 Prenos iz Maribora. * Move knjige. Kralj vekov. Trinajst govorov o Bogu. V stolni cerkvi sv. Nikolaja v Ljubljani govoril dr. Mihael Opeka. Osemnajsta knjiga našega odličnega cerkvenega govornika obravnava nauk o Bogu, zlasti izčrpno njegove lastnosti ter nauk o presv. Trojici. Beseda je jasna in tekoča in misli so um-ljivo razložene, tako da se govori tudi prijetno bero. Za nedeljsko čtivo krščanskim družinam najtopleje priporočamo. — Cena 21 Din, po pošti 21.50 Din. Naroča se v prodajalni KTD. Ničman v Ljubljani. n Preddvore!«, prosvetno društvo priredi letos v mesecu juniju romanje na Sv. Višarje, Kdor se hoče romanja udeležiti, naj se priglasi do konca tega meseca pri župnem uradu v Preddvoru, Pre-dosljih, Trsteniku ali Goricah ali pa pri vodniku romanja Jerneju Pekovec v MaSah. Za vožnjo in potni list je plačati 80 Din. n Borovnica. Prosvetno društvo vprizori v nedeljo dne 80. marca ob 8 pop. in ob 8 zvečer igro »Ljubezen treh kraljev«. / Tečaj za odbore živinorejskih zadrug v Kranju. V Kranju se je vršil z zelo lepim uspehom lastne stroške vpeljala, kar donaša državi od leta do leta mnogo dobička — temveč po vsem svojem občevanju. , ' delo, pravi pregovor. Kako ju-u 1 v bolezni! Čutil je, da mu ni eren Kaninogoričan staregi kova se je dal lepo prevideti. Ves vdan v voljo božjo dvodnevni tečaj za odbore živinorejskih zadrug. ! konec krasi Tečaj je tmjnl v petek in soboto 14 in 15. marca | se je obnaj t. 1. Poučevalo se je teoretično in praktično vse kar j reši{ve in ]iol ve spada v poslovni delokrog živinorejske zadruge (o j ge -e , ,, pasmi, ocenjevanje, podedovanje lastnosti, odbila j 'ge j preselii k stvarniku, ki ga je občudoval v in vzreja telet, pomen rodovnika, rodovna komisija, llje 'h Kodei' sem hodil v cerkev k sv. Tro-m kamniškega okraja, in sicer odbori ze obstoječih - pravljalnih odborov zn rej«kih zadrug v kranjskem okraju (Voglje, Cerklje. Sv. Katarina, Trstenik, Soricn, Olševk in (io- i renjavas). Predavali so gg. ing. Muri, kmet. ref. j Sustič in dr. Milavec. fnt> W jwt« «•»'»!•, je t v nebesih pri sv. Trojici. Na svili. denje, g. Adolt Zadružništvo. (Vod ice.) Na praznik sv. Jožefa je imela tukajšnja Hra-! nilnicii in posojilnica v veliki dvorani i Doma« svoj j letni in hkrati srebrno jubilejni občni zbor. Občne-; ga zbora se je na povabilo udeležil tudi ustanovitelj ; Hranilnice in posojilnice preč. g. Andrej Širaj, žup-I nik na Savi pri Litiji, ki je v daljšem govoru orisal ; zgodovino, predvsem ustanovitev Hranilnice in po-i sojilnice v Vodicah, ter bodril navzoče, ki so na-| polnili veliko dvorano Doma z galerijo vred, ne samo dn vztrajajo pri zadružnem delu, a in p? k tudi z besedo in zgledom vplivajo, da zadruga postaja i vedno močnejša, da si pridobiva vedno več novih članov, ker je le v zadrugah moč in korist ter bla-! gostanie in napredek. — Da imamo v Vodicah tudi ; vosjiodarske zadruge, kot so: Živinorejska zadruga, : Kmetijsko društvo in Mlekarska zadruga, gre tudi zalivala g. ustanovitelju Hranilnice in posojilnice, ki je imel nemajhne skrbi in dela pri ustanovitvi zadrug-. — Mlekarska zadruga v Vodicah ima svoj redni občni zbor za leto 1920. dne 13. aprila 1930 ob 15 v veliki dvorani »Doma- v Vodicah Smrtna kosa. (Komenda.) N.i ,'vuznik Sv. Jožefa je skoro cela župnija spremljala k zadnjemu počitku priljubljenega inoža Janeza Laha p. d. Pridgarjevega očeta iz Klanca, ki ie po kratki bolezni umrl dne 17. t. m. v starosti 64 let. Rajnki, po svojem poklicu krojač in mal posestnik, je bil nad -10 let zvonar in nad 30 let po-: možni cerkveni!; pri farni cerkvi. Obe ti službi je ■ opravljal z vso vestnostjo in veliko ljubeznijo. £„,„., v , . ., -------. - — -------------- i Njemu tako ljubi zvonovi, ki so pod niesovo snret- zahmk. Ne le iren, ne postrvi, temveč tudi nje- no roko tako milo peli rejnkim in tako slovesno En S 'r.!™'"' °""C'ne 805,0 "ie*°V Va5iH farane v <**U bo'te dni žalXo klicali Jiiiien setcn.1t vit. zadnji pozdrav svojemu prijatelju. 1- mi1 rTni ." T*'.ne le 110 •|'P>«'»i. hi Pokojni Pridgarjev oče je bil izredno blas že' ' L JC ™ibi™, K?PPusova značaj, ki ga je vse ljubilo, zaveden ln "e en S ze pted 300 leti iznašla kovaško obrt m jo na'! vnet član moške Marijine družbe, dolgo vrsto let Adolfu Kapusu r spomin. (Kamna gorica.) Kdo bo sedel na usiijalem stoki pri mali mizi poleg vrat? Koiiko prijetnih uric sva prekramljala ob starih spominih! Kako so na Jelovci s tovariši izvajali lo, kar so brali o Indijancih. Kako so se navduševali ob »Glasniku*, kako so znali na pamet vsako Gregorčičevo novo pesem! Kako je znal navajali slovenske, pa tudi nemške pesmi I — Pa se je pogovor zasukal na petje. Bil je namreč dober pevec. S kakim navdušenjem je pripovedoval, kako je bilo lepo v cerkvi, ko so vsi ljudje psli kako ftaro, don.ačo jjeieni. Oj, kako je z navdušenjem tudi on pomaga! v zakristiji! Ponosen je bil, da je j.oleg mnogih, odličnih omlk.-ncr.v (Erjavec, Leveč in l'.og ve. koliko .;o 1 ii) 7-il tudi prijatelj mnogim duhovnikom, kakor iSerlicu, Aijai.ii. Novaku itd. Najbolj doma "je pa bil, če je prišel pogovor na lov; iu je pa bil kar neizčrpljiv. Kje je že bi! mi lovil, s kako imeniilnimi osebami, kako dobro ali siabo so opravili, to je znal pripovedovati! Bjl je živa zgodovina Kamne gorice. Poznal je vse vaščane. ki so bili iazkropijeni v tujini. Če so l"'-'le kake pofeve 'be in vprašanja, ni bil kot dol-goleim župan (okoli 3(1 let) nikdar v zadregi Ves srečen je bil. če je prišel med otroke. Kako so se Svetile oči otrokom, ko jim je pripovedoval razne bajke in zgodbe, kako so na primer kov.li škrateljčld v Cajnarju pri križu. 1'a tudi o i raslim je bil krasen, duhovit in zabaven dru- je žc v teku in opozarjamo naše cenj. odjemalce, dane spomladanskih čevljev po tovarniški ceni. Oglejte si n; OTROŠKI v raznih barvah in lak .... ŽENSKI črni ali rujavi ....... ZfNSKI na šp.mgo, komb, usnje..... ŽENSK! raz i, moderna oblika..... MO KI polčevlji, črni.......'. . mS?5! P°lčevlii. ruiavi in komb. . fflUSKI razn', moderna oblika...... Poleg teh Pa še razne druge vrste po najnižji ceni. tudi po meri. Vse to V-.m je možr: detajlna TRGOV tovarna Carl Pollak d. d na Dunaislcs cesti S t. na dvoriS£u zamude ugodnega nakupa najnovejših šo ogromno zalogo, nakup neobvezen-od Di.. 40-— do 5..-— .. „ 100 — „ m-~ M „ 150— „ 170 — „ „ 16:1-— „ 180-— ., „ 140 - „ 18fl-_ .. „ isn- „ iao-— .. ,. 170 - „ 190 — Izdelava odaistvo. Dalje je priredila Kmetijska šola na Grmu 19. februarja 1930 tečaj o vzgoji mladega sadnega drevja, saditvi ter oskrbovanju v mlajših letih. Tečaj je trajal teoretično 5 ur dopoldne in praktično 4 ure popoldne. Udeležilo se ga je 30 ljudi iz novomeškega okraja, pa tudi iz šentjernejske doline in Belokrajine. Nadaljn ji tečaj se je vršil 26. februarja 1930 o oskrbovanju starega drevju, precepi jevanjn, pomlajevanju, gnojenju ter uničevanju sadnih škodljivcev. Pouk se jo vršil ravno tnko teoretično 5 ur . do 23. marca pa je bila potujoča hi-pjenska razstava iz Ljubljane. Skoraj vsak dan so bila zdravniška predavanja s kino predstavami ali skioptičiiimi slikami. Udeležba je bila ogromna, zlasti na nedelje in praznike. V nedeljo 30. marca i>a bo zaključek drugega trimesečnega ktnetijsko-gospodinjskega tečaja. Oba tečaja sta se vršila pod spretnim vodstvom gospe Odlaskove, kateri v pojili": je bila gdčna Hribarjeva. V vsakem tečaju je Wo po 20 deklet. Tudi drugi tečaj se zaključi z tazslavo, ki bo v marsičem šc zanimivejša kot je »tla prva. Zato bodo farani za trud, ki so ga imele voditeljici in gojenke, pokazali hvaležnost vsaj s jem, da si bodo ogledali uspehe, ki so si jih pribo-»ie v teh treh mesecih. Upamo, da bo delo za ljudstvo, izvršeno to zimo, rodilo več let obilo sadu iiKo na gospodarskem, kakor tudi nn prosvetnem Proti boljševiškim grozodejstvom. (Šmihel pri Novem mestu.) Nesrečnih ruskih kristjanov smo se spomnili ™n Pri nas. Pod okriljem prosvetnega društva je v. nedeljo 23. marca popoldne skioptično pre-,"™je: Slike so nam nazorno kazale strašne pri-• te, I« jih doživljajo naši pravoslavni bratje ob em Poganjanju. Razlago pa nam ie v krasnih , besedah podal g. bogoslovec iz ljubljanskega semenišča g. Bartenjev -■ ruski konvertit. — Od 30. marca do 0. aprila bo v šmihelski dvorani higijenska razstava, katero priredi blgijenski zavod iz Ljubljane. Razstava bo silno zanimiva, obenem pa z:i liaše ljudi zelo poučna. Naj bi rodila veliko uspe-' hov. Otvoritev se bo vršila v nedeljo 30. marca po jutranji sveti maši. Belokranjski kotiček. Na občnem zboru vinarske in kletarske zadruge dne 19. marea je bil izvoljen za načelnika Anton Bajuk iz Drašič, za podnačelnika Janez Vraničar iz Ouril. Ostali odbor šteje osem oseb (pet v načel-stvu, trije v nadzorstvu,) Klet še ni izdelana, gotovina je porabljena. Pa nam ostaja upanje na državno podporo in tudi sami bomo morali pokazati kaj več dobre volje. Takih nam je (raba še več! Kar gledali smo. Tako je šlo kot Elija od Živkoviča pa doli do kleti vinarsko in kletarske zadruge. Voz za vozom, tja polni zemlje in spet nazaj. Pele so lopate, pokali so sklepi, prhali so prami in fuksi, fantje pa so hiteli v zavesti, du vozijo sebi, zakaj oni bodo uživali sad tega truda. Pa prekratek je bil dan, za tri dni prekratek, še bo treba napreči, še poganjali, še nalagati. Božakovčani so so dobro odrezali, tudi Ču-rilci so se in Križevčani so veliko že storili. Tisti, ki še nisle nič, listi tudi doprinesle svoj delež iu tisti, ki ste malo, storite še več, da bo vsaka vas in vsaka hiša lahko rekla: Zgradili smo si! Jubilej hranilnice. (Komenda.) Dne Is), marca je naša Hranilnica in posojilnici slovesno praznovala svoj prvi jubilej: 25 letnico obstoja. Za la pomembni dan je ravnatelj Zadružne veze g. F. Gabrovšek v polni dvorani društvenega dom« naslikal pomen domačih posojilnic za kmetsko gospodarstvo, ki so rešile naše kmete oderuhov, govoril nam je o potrebi varčevanja, pa tudi o potrebi ljubezni in zaupanja, ki ga morajo ljudje kazati in imeti do svojih domačih posojilnic. Pravilo nam bodi: K me t alti denar v k metli k e posojilnice! Nato je načelnik posojilnice podal zgodovinski pregled o delovanju posojilnice v teh 25 letih. Poslovali je začela 1. januarja 1805. Od 30 članov, ki so prvi dan pristopili, jih je ostalo še 8. Od 28 vlog, vloženih prvi dan, obstojajo še tri. Sedaj ima posojilnica 112 članov, nad 3 300.000 Din vlog; samo v zadnjjh 4 letih so vloge zrasle za dober milijon Din, znamenje, kako posojilnica pridobiva vedno večje zaupanje pri ljudeh. Za časa svojega obstoja je posojilnica darovala nad 100.000 Din podpor za razne skupne zadeve svojega okoliša, ob 25 letnici pa je naklonila znaten dar tukajšnji P. 1\ Glavarjevi bolnici. Skupno s hranilnico pa praznujejo letos svojo 25 letnico delovanja pri zadrugi tudi 4 člani načel-slva iu nadzorstva, namreč Janez Bergant, posestnik Suhadole, Franc Cebulj, posestnik, Potok, Jože Lah, posestnik Klanec, ter Aleš Hlade, posestnik, Križ. Po zgledu teh se ravnajmO vsi: Ljubimo svojo domačo posojilnico in zaupajmo ji ves svoj prosti denar! - Zadnje čase so bile poleg iger, ki jih prireja prosvetno društvo, tudi parkrat igre v salonu gostilne Vode. Igralci so bili tuji in ne domači. Nič nimamo proti, da pridejo k nam, to je stvar njih pridnosti in igralske vneme. Odločno smo pa proti takim igrani, kot je bila ona. Iti so jo dne 16. t. m. uprizorili neki dijaki. In če »Jutrovi dopisnik hvaleč te igralce zdihuje, da vlada pri nas prosvetno mrtvilo, mu povemo, da tako prosvetno delo odločno odklanjamo. Merlebacli — Lorena, Francija. Naša slovenska kolonija, pravzaprav jugoslovanska, ker biva med nami tudi večje število Hrvatov: i/. Banovine, Bosne in Dalmacije, je lani znatno narastla, ker je prišel močan nov dotok iz domovine sem delat. Nekateri teh novincev so zadovoljni iu so se privadili na kraj in delo: več jih je pa bilo nezadovoljnih iu razočaranih in so jo pobrali nazaj, odkoder jih je gnala morebiti bolj želja po doživetju, kakor pa resnična potreba. Letos za mesec avgust se pripravlja zopet veliko potovanje od tu in iz drugih krajev severne in vzhodne Francije v domovino na obisk. Nekateri niso bili donui že. po 6 do 10 let. Vse kažo, da jih- bo zu cel dolg vlak. že vnaprej se veseli narod na tu dan, ko bodo za- I Pretrgano, zagrinjalo Nenadoma je prišli Miri kar vroče: ne daleč od nje se je ustavil v svetli luči cestnih svetiljk ob pločniku dolg, črno lakiran avto. Srce ji je začelo divje biti in skoraj so ji kolena klecnila, zakaj spoznala je šoferja svojega nekdanjega zaročenca. Vrata avtomobila so se odprla. Prvi je izstopil inženjer Mortin ter pomagal iz voza gospej Arnatovi in nato Ceciliji, ki je z lahnim smehljajem skočila na tlak. Mira je gledala . ,, gospa Arnatova se je bila komaj postarala. Poleg senc so se začeli lasje beliti, toda bila je še mla-deniško čila v svoji elegantni in lahni večerni toaleti ki jo je Mira opazila pod plaščem iz temnega kožuha. Cecilija, še lepša, še bolj razvita kot pred dvema letoma, a vedno koketna in skoraj otročja v svoji rožnati obleki, s Drava Koiinska cikorila kratkimi svetlimi lasmi, se je smehljala svojemu zaročencu. Mira je videla samo Martina, svojega nekdanjega zaročenca. Najrajši bi bila stopila k njemu ter mu kriknila o svoji boli in bedi. •'" ' ' Inženjer je bil ostal zadaj in nekaj na-ročeval šoferju, med tem ko sta obe dami odšli po stopnišču v gledališče. Naslonjena na cestno svetilko je stala Mira, razsvetljena od njene luči in gledala onega, ki ga je tako zelo ljubila. Njene ustnice so se odprle in zamrmrala je njegovo ime: gletluli domačo zemljo in rodni krov. Že so začeli hranita in zbirati, da bodo domače obdarili z odpustki iz Francije. Ne bodo sicer nastopali kot znani amenkanski »strici«; brez vsega pa tudi uc bodo. Tako lia koncu pa še nismo, kakor je bilo lani citati v nekem slovenskem listu ob priliki prihoda par rojakov iz Francije, da so jili videli lačne in prav oblet: slabo n Katoliško prosvetno društvo v Sori vpri- žori v nedeljo 20. 3. ob 3 popoldne v domu zgodovinsko igro »Dekle z biseri« v 5 dejanjih. Vil vljudno vabljeni, SLOVENEC katoliški dnevnik, pisan v duhu katoliške akcije. — Vsako nedeljo ima prilogo slik na 8 straneh v bakrotisku. - Stane na mesec 25 Din. Pišiie, da se Vam pošlje na osled. Naslov: »SLOVENEC«. LJUBLJANA, JUGOSLOVANSKA TISKARNA »Klavdij!« Spomini so jo zajeli. Spomnila se je načrtov, ki sta jih kovala za skupno bodočnost. Če Lucijan ne bi bil nepošten človek, bi bila danes Mortinova soproga. Skoraj si je želela, da bi jo spoznal, da zve, ali jo še ljubi. Njemu bi bila povedala resnico, njega bi znala prepričati. Mladi mož je hotel pohiteti za svojo taročenko po stopnicah navzgor, toda — ustavil se je. Pred seboj je zapazil revno žensko, ki je buljila vanj z objokanimi očmi. Ta pogled ga je presunil, zakaj ta tujka je bila čudovito podobna Miri, samo da je imela bolj suh obraz in ponošeno obleko. Obotavljal se je za trenutek, potem si je pa dejal: »Danes me njena slika zasleduje ves večer .. . saj sem že blazen ... to je bera-čica, ki je prišla sem prosjačit. Čutil je, kako ga reva gleda. Rad bi bil govoril z njo in čul ali je njen glas podoben onemu, ki ga že ni čul dve leti. Toda na vrhu stopnic se je Cecilija že vznemirjala, da Klavdija tako dolgo ni. Zato je ta naglo odhitel za njo, a ni razumel, zakaj ga tujka tako čudno gleda. Miro je neizrečno zabolelo, ko ga je videla odhajati, zakaj upala je, da jo bo spoznal. Odhitel je pa naprej kot ostala množica, ki je stopala v gledališče, ne da bi se pobrigal zanjo. Mira je hotela pohiteti za njim in ga zadržati. Toda čemu? Njiju prošlost ni več obstojala. Mira je čutila, kako ji tečejo solze po licih. V svoji zmedi se je pomešala med ljudi, ki so šli mimo ter odšla, da skrije svojo revščino. »Ali sem se res tako spremenila? Ali pa more biti on tako pozabijiv? In vendar se je za trenutek obotavljal... brezdvom-no bi me bil nagovoril, če ga Cecilija ne bi poklicala. Samo uganil je, da sem jaz...« Bilo ji je tako slabo, da se je naslonila na drevo, kajti ni bila v stanu, nadaljevati svoje poti, da pride v svojo sobico, ki je bila žalostna in gola kot ječa in se je nahajala v temni, predmestni ulici. Stražnik je šel mimo. Videl je nesreč-nico, ki je komaj stala na nogah, stopil je k njej ter ji dejal osorno: . . »Prepovedano je beračiti. Glejte, da izginete in da vas drugič ne zasačim.« . v Miri ie zavrelo, a kaj je hotela? Pohitela je naprej, a dušilo jo je v grlu. Veter je mrzlo bril in ni se hotela vrniti v svojo temno, nezaknrjeno sobico, kamor se je prihajalo po starih stopnicah, ki so ječale pri vsakem koraku. _ Hitela je naprej, ne da bi se ustavila. Ljudje, ki so jo srečavali, so mislili, da jq blazna, tako zelo so se svetile njene izbuljene oči. ... V loži, v kateri je sedel s Cecilijo in njeno materjo, je imel inžener Mortin težke misli. Ni poslušal igre; mislil je na ono žensko, koje črni lasje in temne oči so ga spominjale na Miro. Cecilija, ki je sedela pred Martinom, se je izvrstno zabavala ... Smejala se je in ploskala in njena mati se je veselila, da jo vidi tako dobre volje. Ko se je dekle obrnila, se je začudila, da se drži njen zaročenec tako zamišljeno in resno. »Ti se ne smejiš? Zdi se mi, da si edini v vsem gledališču. In svojo pahljačo je pokazala proti občinstvu, ki je kričalo od veselja in burno ploskalo. Ne, Klavdij se ni smejal; vedno bolj mu je postajalo jasno, da je bila neznanka Mira. Sedaj je šele uvidel, kako strašno je moralo biti življenje zadnjih dveh let za njo, ki je bila pahnjena iz razkošnosti in udobnosti na cesto. Prvič sedaj ni mogel udušiti vesti, ki ga je pekla, strogo se je sodil in ni našel opravičbe: »Ne bi je bil smel zapustiti tako...« Zaman je bilo sedaj njegovo obžalovanje; bil je zaročenec Cecilije in menda ni- KMOUU1 najboljši in najlepše opremljeni nabožni mesečnik v naši državi, s slikami v bakrotisku. Stane letno Din 20'—. Pišite, da ie Vam poilje na ogled. — Naslov: »BOGOLJUB«, LJUBLJANA - JUGOSL.TISKARNA koli več ne bo videl svoje prve zaročenke, ki se mu je kakor duh prikazala danes zvečer. XIV. Arnat ni hotel, da bi kdo vedel, kam se je podal ta večer. Zato je odšel peš z doma, in ko je bii že precej daleč proč, je poklical avto ter se dal odpeljati na Mant-martre, v oni pariški okraj, kjer je vse polno zabavišč in nočnih kavarn ter koncertnih dvoran. Nervozno je sedel v avtomobilu, željan, da čimprej zve novico od detektiva. Slednjič se je avto ustavil na določenem mestu. Industrijalec je izstopil ter dal šoferju nalog, naj ga počaka. Nato je stopil v temno ulico in iskal z očmi onega, ki ga je pozval na sestanek. Elegantno oblečen gospod mu je prišel nasproti ter ga pozdravil. Arnat je spoznal detektiva, ki mu je bil naročil, naj mu najde Miro. V skrbeh ga je vprašal: »Kaj je novega?« »Pred nekaj dnevi sem se spoznal z žensko, ki nam bo mogla menda nekaj več povedati o gospodični, katero iščete.« »Ali pozna gospodično Miro?« "Dosti ve o njej, kot se meni zdi, samo za enkrat ni hotela nič povedati. Toda danes bom skušal, da si pridobim njeno zaupanje ter zvem od nje nekaj več.. Ali me hočete spremljati? »Kam me boste vodili?« »V bližnjo nočno kavarno, kamor la ženska redno zahaja. Sedel bom k njej ter jo spravil do tega, da bo govorila. Vi p« boste sedli k sosedni mizi in poslušali. Oba sta odšla v naznačeni smeri. Kina. Iu sta dospela do omenjene kavarne. l)e! tektiv je stopil prvi vanjo. Nekaj trenutkov pozneje, ko je prišla večja družba, je vstopil tudi Arnat. Kavarna je bila tako močno razsvetljena, da ga je luč v prvem trenutku skoraj oslepila. Arnat je počasi stopal po sredi naprej. V ozadju je zapazil detektivu, ki je ravno sedel k mladi dami, katera je bila sama pri eni mizi. Sosednja miza je bila slučajno prosta in tja je sedel Arnat tik mlade dame, a tako da ji je kazal hrbet! Bil je tako blizu, da je lahko čul vsako besedo. Natakar je prišel in Arnat je naročil. Prižgal si je smodko ter vzel večerni list v roke. Delal se je, kot bi čital, v resnici pa je skrbno poslušal pogovor med detektivom in mlado damo. Najprvo sta govorila o nezanimivih vsakdanjostih. Arnata je pretreslo, zakaj detektiv je imenoval damo Lizijo. Lizija, Lucijanova prijateljica? Kaj more ta vedeti o Miri?« Arnat je poslušal Lizijino bedasto in drzko klepetanje, ter se je čudil, kako more njegov sin ljubiti tako nizko stoječo žensko. Kavarna je bila zelo zadimljena, od vseh strani se je dvigal dim smodk in svalj-čic, tako da je ta vzduh, močna luč in glasno govorjenje mnogoštevilnih gostov Arnata kar dušilo. Za Arnatovim hrbtom je detektiv spretno izpraševal pevko. Ali je res, da si se razstala s svojim prijateljem? : »Seveda, pokazala sem mu vrata ... Morda ga poznaš, ali vsaj njegovo ime, ki je znano: Arnat, sin veleindustrijalca Arnata, enega prvih pariških bogatašev, posestnika strojni htovarn in livarn Arnatovih. Možak je strašen škrt. In pripovedovala je, kako je Lucijan ponovno zaman zahteval od očeta denarja. »Lahko si misliš, da ne maram prijatelja, ki nima denarja.« »Toda on bo morda poskušal, da se ti spet približa?« »O, naj le poskusi... imam vprav imenitno sredstvo, da se ga prav hitro od-križam.« Nagnila se je nazaj in se na glas za-krohotala pri misli, kako bo zapodila svojega prijatelja. Sklonila se je na to bližje detektivu, pomežiknila ter mu dejala: NEDELJSKI Slovenec na 16 velikih straneh in še t Naslovi prilogo slik na 8 straneh v »SI nVFNsv- bakrotisku. — Najboljše ne- »SLOVENEC« deljgko čtiv0i _ Stane z« Mubliana, eno četrtletje samo 70 Din Jugoslov. tiskarna linam ga v svoji oblasti, ponaredil je namreč ček ... rešil se je pa te zadeve tako, da je zvrnil krivdo na pošteno dekle, ki je moralo zato zapustiti Arnatovo hišo in sedaj poginja od lakote ...« Arnat je zvedel dovolj, hotel je prisesti, toda detektivov pogled mu je dejal, naj se ne vmeša v zadevo. Zato je poklical natakarja, plačal in odšel, zakaj vzdušje v kavarni mu je bilo postalo neznosno. Potreboval je svežega zraka, miru in razmišljanja. Mrzel veter mu je zavel v obraz, ko je stopil na ulico. V temnem izložbenem oknu je zapazil svoj obraz in prestrašeno pogle-i',a! proč, tako zelo je bil bled. Ni se hotel zapreti v avto, ki ga je čakal ne daleč od tam. Dejal je šoferju, da bo hodil nekaj časa peš, in naj mu sledi. Sveto pismo v domačo knjižnico. Govoreč o berivu, pravi nekje nad-škof-kardinal Faulhaber, da mečejo naša izložbena okna in od časa do časa gotove sodnijske razprave strašno luč v tisti temni kot naše omike, kjer prebivajo brezvestni barantači z dušami, ki kujejo denar in delajo dobičke iz najnižjih človeških nagonov. Grdo berivo je pravi moloh, ma-lik, ki zahteva leto za ietom ogromnih človeških žrtev. Časopisi, brošure in knjižure, ki bijejo v obraz vsaki spodobnosti in vsakemu nravnemu redu, gospodarijo med nami kakor črna smrt in stanejo več človeških življenj nego najbolj krvava vojna. DOMOLJUB Kanjam za moške obleke se dobro kupi pri R. Miklauc »Pri škof u«, Ljubljana Vsak prijatelj prave umetnosti lahko z globokim ogorčenjem opazuje, kako se pod krinko umetnosti zanaša med narod umazano blago, knjige, o kakršnih je dejal celo veliki brezverec Voltaire: So knjige, ki pri njih branju človek začuti veselje, da bi se začel plaziti po vseh štirih ... Zato pa nadaljuje veliki nadškof, da se lažje obvarujemo takega slabega, ničvrednega beriva, ki ga je danes na stote, moramo skrbeti, da bodo imele naše hiše za naš pouk in pošteno zabavo zadosti dobrih in poštenih knjig. V ta namen mora biti v vsaki krščanski hiši in družini primerna, karmo^ žogata domača knjižnica. Naj nam ne bo žal izdatkov, da zberemo v tej knjižnici kar največ lepih in poštenih knjig. V to naloženi kapital bo donašal obresti še otrok otrokom; še v poznih rodovih bo taka domača zbirka dobrih knjig delovala kakor tih družinski misijonar. Med knjigami, ki naj bodo vložene v domačo knjižnico, » a bodi na prvem mestu knjiga knjig, zaklad božje besede, Sv. pismo Starega in Novega zakona, spisano s krvjo Jagnjetovo in s pečatom Sv. Duha zapečateno. Zakaj, najsi tudi potrebujejo sicer razni družinski člani različnega beriva, Sv. pismo je berivo za vse, kakor je sv. Evharistija hrana za vse ljudi, čeprav so sicer posamezniki navezani na različno jed. Delo framasonov. V eni zadnjih številk brezverskega fra-masonskega glasila: »Na hrapavi skali« so podatki o številu prostozidarskih udov. V severni Ameriki je 50 velikih lož (društev) s 1650 podružnicami, v katerih je 3 in pol milijonov bratov (tako se med seboj nazivajo). Lože imajo tudi precej bogastva. Samo nju-jorška loža premore 9 milijonov dolarjev, loža v Pennsylvaniji razpolaga celo z 12 milijoni dolarjev (228 milijonov lir). Tudi zelo močan političen vpliv imajo te prostozidarske zveze V nekaterih državah so skoro vsi poslanci framasoni in se morajo ravnati po navodilih velikega mojstra. — V Evropi je 1600 lož s 170.000 člani; najbolj so razvite v Angliji. Program svobodomiselcev je po besedah človekoljuben. V svojih javnih glasi« lih zatrjujejo celo, da se v politiko sploh nev čejo vmešavati. Uradno poročilo o frama-sonskem zborovanju pa poroča na 364. strani glede političnega delovanja francoskih poslancev, vpisanih v ložo, sledeče: »Zbor poziva vrhovni svet in lože, naj natančno nadzirajo ravnanje in glasovanje prostozidarskih poslancev in ministrov.« Tu je zopet dokaz, da posegajo v svetovne in politične dogodke tudi mogočne tajne sile. — Ni nam treba še posefcej omeniti, da framasonske lože, ki imap jo svoje podružnice po vseh državah, neizprosno sovražijo zlasti katoliško vero in Cerkev. d Moderno kritje streh. Moderna gradbena tehnika se je dolgo bavila z načrtom ustvariti streho, ki bi odgovarjala vsem potrebam. Nekateri so bili za »ravno stre- 23 RAZNO Kopriva uspcino ircd- «tvo proti revmatizmu. Škotski lekarn, vestnik »Pharmaceutical Journal« poroča o zanimivem o-zdrtvljenju težkega rev-matizma, ki ga je popolnoma slučajno izvršil nek meščan iz Rosshira. Po predpisih zdravnikov se je solnčil v gorati okolici in je nekega dne v razmišljenosti legel v goste koprive. Opekel se (e močno po vsem telesu ln Se je le z največjim naporom izkopal iz žgočega ležišča. Obupan je prišel k zdravniku proseč Ža, na mu da kako sred-stvo proti mehurjem, ki se mu napravili po telesu. Z receptom je od-sepal domov, da pošlje *oga v mesto po zdravila. Cez noč pa so otekline splaknile in nastopila je lahka mrzlica. Bolnik je *aspal in se zbudil po "Krepčujočem spancu popolnoma čil in zdrav brez vsakega sledu revmatiz-j';0 so drugi bolniki »vedeli za to srečno ozdravljenje, so se hodili godno valjat v koprive m 'Plošno se trdi, da j« Lorenski učitelj Roman. »Dobro, prav dobro!« je reklo več gostov, med njimi tudi poročnik. Užaljen, ker niso odobravali njega, je Poilžne povzel: »Navadno ste pa gledali neko drugo barvo?« »Katero hočete reči?« »Umazano-sivok , »Nemško uniformo?« »Da, da... Bržkone ste jo tudi nosili?« »Ne, nisem je nosil, to bi bilo še bolj žalostno!« »Torej se niste vojskovali?« »Nikdar!« Še preden je Poilane izgovoril, je Guillemet vstal, šel okoli mize, pograbil starega vojaka za ramo in kričal: »Dovolj, Poilane! Poročnik ti ukazuje. »Imam pravico govoriti!« »In tudi molčati!« In sredi gostov, ki so bili skoro vsi pokonci kakor Baltus in Orana, se je vzravnal: »Naš gospod Baltus je poštenjak, a on tega ne razume!« »Ne zamerite mu!« je povzel La Trairie. »Ne jokajte, gospica Orana!... Nam vsem je žal, kar je rekel tovariš, ki ne razume. Neumen si, Poilane!« Trmasti PoilSne je kimal z glavo in mrmral v namizni prt besede, ki se sicer niso slišale, a so brez dvoma pomenile tole: »Jaz imam prav! Gotovo je imel kakega sorodnika na nemški strani! Ne bi smel biti pri naši večerji!« Tako mislim jaz, pa ropotajte, kolikor Vam drago! Jaz, Julij Poilfine, sem govoril!« Nominč, Loumiaeu in Houdieller so zapustili svoje prostore. Ob Baltusovi desni in levi so ugovarjali z obrazom in z rameni. Ponavljali so: »Saj nič ne ve! Tudi mi smo v tej družbi in Vas razumemo! Čemu neki bi se radi ene navzkrižne besede tako držali, gospod Baltus?!« Ponujali so mu roko, on pa je imel roke prekrižane in se je za njih kretnje prav toliko zmenil kakor za bevskanje treh ščenetov. Neprestano je zrl v oči Poilanu, ki je za tri korake oddaljen slonel na mizi in še vesdno godrnjal. »Dovolj!« je kričal. Strežnik je bil radoveden, ali pa je mislil, da ga kličejo. Na pol je odprl vrata, tako da se mu je samo glava videla med vrati. »Nikar se ne bojte, gospod Poilane, ne bom dolgo v Vaši družbi! Odhajam. A poprej bi Vam rad dopovedal, da morate lepše govoriti o Francozih na vzhodu! Letos mi je štiriinpetdeset let. Ko so napovedali vojno, mi jih je bilo štiriinštirideset in tako bi me bili poklicali med domobrance, da nisem bil učitelj. Tako so me pustili. Toda leta 1916. so mi vzeli osemnajst-letnega sinka, a ga niso takoj poslali na francosko fronto, ker nam Prusi niso zaupali. Rekli so si: »Če jih pošljemo nad francoski polk, se ne bodo z njim vojskovali ampak združili!« Kaj so torej storili? Najbrže ne veste nič, gospod Poilfine? Kaj so Vam povedali o nas v Vaših brezverskih šolah? Par besedi: po cele ure bi Vam bili morali govoriti o naši nesreči! Toda Vaši ministri so se vedno bali slave in slavnih ljudi! Prusi so mi torej sina poslali na drugo stran: proti Rusom. Jamčim Vam, da je bil sinko vrl dečko! Ker so se jim pred Verdunom topile rezerve, so ga v začetim 1.1918. poslali na zapadno fronto.« ho in drugi, posebno oni v krajih z agrarnim prebivalstvom, pa za podstrešje, ker se isto uporablja za shrambo poljskih pridelkov. Prvotno so se v takih krajih uporabljale za kritje streh lesene deščice in s".ama. Kasneje jc na njih mesto stopila strešna opeka, ter katranisan materijah To pa je v sedanjem času praktičnosti in štedljivosti izgubilo na veljavi vsled vednih popravil in nevarnosti požara. V zadnjih desetletjih so se pojavile cementne plošče, ki so vsled svoje trpežnosti in cenejše izdelave izpodrinile ves ostali strešni materija!. Iste so se izboljšale z dodatkom azbesta, ter so prihajale na trg kot ce-mentno-azbestni škrilj. V krajih, kjer razsaja močna burja, rabijo cementno azbestne plošče tudi za oblaganje sten. Meh za smeh. Gospa Bradonova je novonastopivši kuharici razlagala hišni red: Vsak pondeljek in torek kosimo ob pol enih, po kosilu pa se peljemo ra sprehod, tako da smo ob štirih zopet doma.« Že orav gospa,«; je odvrnila kuharica, potemiakem bom šele potem pomivala posodo, ko se vrnemo s sprehoda.« Neki Anglež jc vodil Amerikanca po inestu ter mu razkazoval zanimivosti. Poglejte oni vlak, kako lep in bolg je,« je dejal Anglež. Že res,« je odvrnil Amerikanec, ampak pri nas imamo vlake, ki so še lepši in dvakrat tako dolgi.« Anglež je molčal; čez nekaj časa pa mu je pokazal veliko stavbo: »Kajne, velika hiša, kaj pravite?« »Hm,« se je namrdnil Amerikanec, »to ni nič. Pri nas imamo stotine večjih hiš kot je tale.« . , »Verjamem, da jih imate, se je nasmehnil Anglež, to je namreč norišnica.« ♦ »Gospod stražnik, kaj pa se je godilo tam pri oni stavbi, da se zbira toliko ljudi?« O, prav nič posebnega, le dva postopača sta se oprijela dela, in to je, kar bi ljudje radi videli.« * Šmid se je naselil v hišo, katero je pred kratkim kupil s posredovanjem nekega agenta. Ob prvem deževju pa je opazil, da streha pušča in da celo skozi strop udira voda. Šmid je jezen sedel ter agentu napisal pismo, kot se spodobi. Kakšno hišo ste mi prodali, to je goljufija in prevara i. t. d.« Na koncu pa je dostavil: In koliko časa pa bo močilo?« Agent je odgovoril: Oprostite, jaz sem agent, ne pa vremenski prerok. .; Dva tatova sta vlomila v neko stanovanje, v katerem sta na steni opazila najmočnejšega boksarja onega kraja. Beživa odtod,« pravi eden izmed njiju, sicer se nama ne bo dobro godilo, ako naju ta človek zaloti.« Rodiva brez skrbi,« odvrne drugi, ta naju pusti pri miru, ker se ne boksa za manj kot za 10.000 Din.«' Postarana gospodična je prišla k zdrav, niku ker se je čutila bolno. »Torej, glava vas boli, bode vas in želodec ni v redu,« je dejat zdravnik. »Koliko pa sle stari?« : Petindvajset,« je komaj slišno odg«, vorila. -; Aha, in spomin vas tudi zapuščaj j0 dodal zdravnik, ko je pisal recept. Stric Maslovec si je kupil lepo pristavo iil ker ni bil prijatelj bencina, si je hotel kupiti konja, kateri ga bo nosil na oddaljeno posestvo. Na sejmu je bilo dosti konj, še več pa mešetarjev. Posebno eden je bil zgovoren: Vzemite tega lisca, to vam je konj, da malo takih. Gre kot veter in garantiram, da se ne ustavi zlepa, dirjal bo neprestano dvajset kilometrov.« : Ne tega ne vzamem, : je odvrnil Maslovec, zakaj moja pristava leži samo lo kilometrov proč in tako bi moral potem pet kilometrov nazaj hoditi, pa še peš.« A.: Praviš, da poznaš novega župnika, ki pride k nam?« B.: ; Seveda ga poznam.« A.: Kakšen pa je sicer, ali i mu kakšne napake?« B.: Silno dober mož, le eno napako ima.« A.: . In ta bi bila?« B.: Peti ne zna.« A.: 1, to pa še ni taka velika napaka." B.; Seveda ni, toda on poje, kot da bi znal. s PoilSne je dvignil glavo: Vidite torej!« In vi ste ga ubili pri Bethincourtu dne 15. aprila, prav tedaj, ko ste iskali gobe!« Pri teh besedah ie bil tako velik in toliko žalosti ie bilo v njem, da je Guillemet, ki je videl, da se Podane obrata in bi rad ugovarjal, ukazal: Nobene besede več, vojak Poilane! Bi rad povedal, da mi nismo bili nasproti Bethincourta? Da, jaz sem poveljeval in je res. Toda naši tovariši so ubili Baltusovega sina: ubili smo ga Francozi.« Francija! Bil je tisti, ki je smrt sprejel, a je ni zadal!... Hočem, da zveste vse! Njegovega telesa niso našli. Toda tisti dan, preden je izginil, sem v Loreni prejel njegovo pismo. Evo ga, glejte!...« Posegc-l je y žep pri suknjiču, potegnil usnjato, s papirji natlačeno listnico in vzel pismo. S tresočo se roko ga je razgrnil in nudil Guillemetu: Poročnik, pokažite človeku, ki me je žalil! Ne izpustite papirja! Samo pokažite ga in preberite vsem!.. To le na koncu, za podpisom!...« Guillemet se je znova približal Poilanu, ki je pokazal, da mu ni mar za pismo, in obrnjen proti njemu, ga je bral stoječim gostom: »Pismo je v lorenskem narečju, pol nemški in še precej francoski... Razumem to narečje: ,Oče, nič nikar se ne bojte! Nikdar ne bom streljal na Francoze! Delam se, kakor da streljam, kadar moram, ne sprožimpa ne. Feldvebel me hvali, kako svetlo je moje orožje. Kaj bi ne bilo? Saj niti ena krogla ni še padla iz moje puške Krogle raztresam po jarkih ali pa kadar grern na stražo...« v ,Y.sj ^i0. nekdanji borci, so enako navdušeni stopili k Baltusu, celo Poilane z zelenimi očmi: Lepo je naredil! Gospod Baltus, nikar mi no zamorite! ... Oprostite mu! Saj ni vedel...« Baltus je vsem stisnil roko, le Poilane-u ne. Gostje so ga silili, naj še ostane, pa ni maral. Oblekel je debelo suknjo, odvel Orano in jo rinil pred seboj ter tako zapustil sobo in hišo. Ko je bil že na ulici Lepe Device, je bil še tako razburjen, da ni mogel izpregovoriti nobene besede. Oče, ali ste videli, kako jim je bilo žal? Samo eden je bil med njimi... in še ta je prosil odpuščanja! .. .« Ali si čula te Vlahe?« Drobni obraz se ji je napol nagnil k očetu in imel tako izrazite in odločne poteze, da je Jakob Baltus z nekakim ponosom spoznal svojo kri. Ne!« je rekla. »Le enega izmed njih sem čula, da je slabo govoril.« »Ali ni to odveč? Nam reči, da smo Nemci! Nam očitati nase gorje! Nikdar ne pozabim tega! Mi, ki smo vzgojili svoje otroke kakor Devico Orleansko! Ti veš, Orana!« »Da!« »Vsak dan molimo za Francijo!« »Vsak večer, celo tedaj, ko smo morali radi vohunov govoriti tiho. Jaz sem priča.« »Z vsemi Nemci smo se zaradi Francije prepirali m pretrpeli marsikak zasmeh! Koliko nevarnosti pred trud!« m Se n'Smo Udali! Zares nePotreben »Ne recite tako!« TIni nu & še kdai začnem!« »Baltus! Jakob Baltus iz Lorene! « D*la Sovi ^?V-arialaxte b,esecle> k»k°r bi v sanjah D»ia odgovor. Hci je pa še rekla: to sredstvo vsakemu pomagalo. Znano je, da zdravniki uporabljajo zoper revmatizem mažo iz kopriv, vendar ta maža ne učinkuje tako kakor sveže koprive. - Knaj-povci vedo, da je tudi ljudski zdravnik župnik Kneipp stalno priporočal koprive proti revma-tizmu. Števila, ki se s 30 kon-čaje, IO nesrečna, tako piše neki francoski list in nadaljuje: Leta 1830. je bila v Franciji tako zvana julijska revoluciji. Istega lela se je ponesrečilo v Kantanu zaradi potresa 6000 oseb. Lela 1630. je divjala v Franciji in tudi v drugih evropskih državah kuga. Leta 1730. so odstavil' ruskega carja Petra. Leta 1430. so ujeli Devico Orleansko. Najhujše pa I« bilo leta 3130 pred Kristusovim rojstvom, ko je Bog kaznoval človeštvo z vesoljnim potopom. Sklicujoč se na zgodovino, proroktijejo, da vo slabo tudi v letu 1930. Najbrž pa se bodo preroki tudi to pot zmotili, kot so se že neštetokrat, Sola bo odložila. K° so bili otroci neke najske glavne šole obhajani, ie neki učenec vzel sv. hostijo s prsti " ust, io ie vrgel pod klop Hcvi kazenski zakon. (Nadaljevanje.) Med razlogi, ki izključujejo vračunlji-vost, sem omenil tudi popolno pijanost, to se pravi, kdor v (popolni) pijanosti stori neko kaznivo dejanje, se mu to dejanje ne more računati v krivdo, zakaj v takem stanju človek ne ve, kaj dela, Saj to toli-krat vidimo v življenju: človek vrši v pijanosti dejanja, katerih nikdar ne bi storil v treznem stanju. Dobro, bi si kdo mislil, če za dejanja v pijanosti ne odgovarjam, se bom pa napil in kot pijan storil kaznivo dejanje, katerega že dolgo namerjam, pa si ga iz strahu pred kaznijo ne upam; v vinjenem stanju bom tudi imel več poguma za storitev dejanja samega. Ali takle bi se pošteno ureza!, kajti on bi bil istotako kriv kakor če bi to dejanje storil v treznem stanju. Zakaj kdor kaznivo dejanje v treznem stanju premisli in sklene, pa se baš v ta namen napije, da ga bo lažje storil, je istotako kriv, kakor če bi ga bil storil v treznem Stavbeno gibanje. (Dol. Logatec.) Dolenjeiogaška občina prične zidati novo veliko zgradbo za urade okrajnega načelstva in za poznejšo namestitev vseh uradov sploh. Iz posebnih linančnih virov se bo zgradilo tudi lepo urejeno letno kopališče, (ločim namerava g. Martin Kavčič v svoji destilarni napraviti toplo kopališče. Zidalo se bo letos precej novih hiš. še več pa popravilo že obstoječih, tako da je res videti, kaUo se Dolenji Lokale« čimdalje lepše razvija. stanju. Pijanost mu je samo sredstvo za izvršitev tega dejanja. Za kakovost storjenega dejanja je vseeno n. pr. ali iz-derem žebelj s prosto roko ali' s kleščami: žebelj sem izdrl. Različna so le sredstva — in človek se navadno odloči za sredstvo, ki ga smatra za boljše (v tem primeru klešče). Kdaj pa je dejanje, storjeno v pijanosti, potemtakem nekaznivo? Samo v tem slučaju, če človek stori v popolni pijanosti neko dejanje, katerega ni bil že kot trezen premislil in sklenil in se ni v ta n a m e n , da bi ga lažje oziroma sigurneje učinil, napil. Treba je torej, da si ne izbere pijanosti kot sredstvo za svoje dejanje. — Tudi, če bi bil on dejanje že poprej (t. j. kot trezen) premislil in sklenil, pa se rie bi v ta namen napil, ne bi odgovarjal za v pijanosti v resnici storjeno že poprej sklenjeno dejanje. Drugače pa bi bilo, če bi on vedel ali bi se mu zdelo verjetno, da bo učinil sklenjeno dejanje, če se napije — pa se kljub temu tipijani in v pijanosti res stori to dejanje. V svrho lažjega razumevanja naj navedem tri primere. Janez že dolgo mrzi Miha; vedno snuje in kuje načrte, kako bi ga nekoč pošteno namlatil — ali si vendarle ne upa. Tudi ga odvračajo od tega resni premisleki: sodnija, starši, znanci itd. A kadar se napije, tedaj mu cel svet ni mari in če bi mu tedaj Miha prišel v pest, bi ga zmlel ko oreh, tako se mu zdi. Nekoč zve, da odide Miha v oddaljenejši kraj in da se bo šele pozno v noč vračal po tej in tej cesti. Kot nalašč, si misli! Gre torej v gostilno in se pošteno napije, nato pa gre Mihu nasproti. Opustite svinienl minil, ki ie strupen, ki je drag- Uporabljajte brez obotavljanja edino A N T O X Y D popolnoma jugoslovanskega izvora ki je neškodljiv, ne seseda, \ zdrži proti vsem kislinam krije Štirikrat več - stane dvakrat manj kakor minij • in je najboljša — najtrajnejša — najuspešnejša najcenejša---zaščitna barva proti rji RUDARSKA ZDRUŽBA TROttNA Dunajska cesta št. 1/IV — LJUBLJANA Pretep, nož — težka poškodba je tuj — Janez se nikakor ne bo mogel izgovarjati s pijanostjo — on odgovarja za to dejanje, kot če bi ga storil trezen. Drugi primer: Matija je nekoč težko razžalil Petra. In Peter ihnogo razmišlja in tuhta, kako bi se znosil nad Matijem. Dela najrazličnejše načrte in sklepe. Peter je pameten fant in si misli: bolje je, da z lepa opravim z njim, da svoje časti še bolj ne omadežujem. Nekoč pride v gostilno, kjer že sedi za mizo Matija. Neprijetno mu j\s pri srcu in ve, če se zdaj napije, se ne bo mogel vzdržati — toda on kljub temu sede za mizo in pije. In ko mu stopi vino v glavo, se ne pomišlja več — dejanje je storjeno! Peter odgovarja za svoje dejanje, kot Ženske obleke in rute v največji izbiri, samo dobre kakovosti Cene nizke) R. Miklauc »Pri škofu«, Ljubljana 24 in jo je pohodil. Za tem se je pred cerkvijo še pobahal s svojim »junaštvom«. To so sadovi brezyerske vzgoje v brez-verski šoli. Kako prav ima torej ljudstvo, da odločno zahteva za krščanske otroke krščansko šola. Oče je obiskal sina, ki je študiral v mestu. Po dolgem trudu je našel stanovanje in vprašal gospodinjo: -Gospa, ali ne stanuje pri vas nek študent?« _ Gospodinja: »Študent?« — »Ja, moj sin Karel Pivec.« — Gospodinja: »O, študent je? ■jaz sem pa vedno mislila, da je nočni čuvaji« Zakaj je mornl Primo i p,v iiiM ;nr -. r» ih.-> • !>in -r''i —. lino v ilr nji -V K iu- - ........ m .., ,.,- ■ . 1. ■< • t t, 'if, ,:;■'< ii \vo'l rum unsl. . k-nr. fi ii.-, o iiy,l;» nI r.« 35. y it. rr^telr^aBageiefc-fflBččii. ■ umen .'Ji,; SCČHS .^r^ r^-« Fa pes vi o m msdn#roctoi mh\ Mirovna vloga papešiva v zgodovini jc oč'tna v vseh stoletjih. Tu podaiamo par n.v no v tirih dokazov. Pape.a Leona XIII. sta dve veliki dr- žavi, Nemčija in Španija, 1885. leta naprosili za posredovanje v sporu radi Karolinl ^skega otočja. Sv, oče je razsodil v zado-voljnost obeh strank in s toliko modrostjo" da mu je pridobilo v političnem svetu velik prestiž. Car Nikolaj II. je 1898 v Haag povabil države, da se pogovore o razorožitvi in načinu, kako mirnim potom poravnati nastale spore. Pri tem je zunanji ruski minister naprosil za sodelovanje tudi papeža, In Leon je po svojem državnem tajniku kardinalu Rampollu z znamenitimi besedami pokazal, v čem je iskati jedro razprtij med narodi: »Ravnovesje med velikimi silami in koristolovje so postale vodilo držav mesto pravičnosti in pravice.« Nekaj let pozneje je papež Pij X. srečno poravnal spor med Brazilijo in Bolivijo. Dne 24. maja 1914, natančno dva meseca pred krizo, ki je bila uvod v svetovno vojno, je Pij X. ob priliki poveličeval zmagoslavje Kristusovega Križa. Oborožene spore bo mogoče preprečiti in narodom zagotoviti biagodat trajnega miru le tedaj — tako je izjavil papež — ako se v duše vcepijo načela pravičnosti in ljubszni. »Potrebno je, da vsi smrlrajo Odrešenikiv Križ kot znamenje mira«. — Znano je. izv-rne rancos'ce p a Rt 11 je VAf.DA prof pr« en p- • Vadit, nahodu, grl .bol«, vnetju krhlji, ri.ntniTi im kronič im ka-ta. jem, hripi, iniluenci, naduhi. Ml "'o i.. Me Karan N'kolaj Ijfeilus, če boš hodil tod, le brez skrbi po-ej ia kruli in nikar se ne boj priti domov! jaz seri bila tukaj, tvoji mati Marija!« Ko se je ozrla okoli seoe, je m no zadela vre So na rajno in odšla naprei po gozdarju. Čez nekoliko rasa jo zopet vzeta i/, vreče kos krui a m ga položila na vrli križu, ki stoji ne daleč proč od po ia v Sarrlouis. Ko so se kmetje po kosilu vračali na delo, so jo srečevali m pozdravljali z dober dan«, se Mirita ni zmenila za to in se 5e ozrla ni vanje; Samo priklonila se ie .nekoliko, kako* taki ki izvršujejo \ažno nalogo. Stari znanci iu znanke iz Kriza in iz zaselj so vedeli, da ivatl boleha za boleznijo. Sla je naprej in ko je tako potovala in he«aln celo po sosednem gozdovju, je prišla zopet va loren-ska tla, prestopila pot in obstajala v smrekovem gozdu na drugi sirani blizu neke kmetijo. Preveč ie bila utrujena in ni mogla naprej. Vsedla se ie nod neko drevo, se s hrbtom naslonila na hrapavo deblo m zaspala. , s® ie n?S'bal proti večeru, ko se je sunkoma zbudila. v Dvanajstonca modrikasto oblečenih mož z vojaško čepico na glavi je sedela iu stala okoli nje do gozdu, jo gledala in se šalila: 1 . »Eh, mamica, ste dobro spali? .. že se drami! Kaj nek. nosi v vreči? .. Poglej .kaj je notri!.. Jo ni' K? e 11 Jczna?-- Le vmi jo, saj ne mara!.. Narednik bo ■/. njo govoril... I\a ednik Slivar, ra-l>« ji.. (lovori •/. gozdno wi«i!.; Zdrai.i la .-e jc in ik kol ko sramežljivo vs'ala. Ko je staia pc-konci. se jim je zdela velika in dobre volje. Vojaki so bili z 146. pcšpolka in so prišli iz s t. A volila. Med drevjem je bilo še nekaj drugih vojakov ( :ldali; i;i!i j.i od sosedne Paleževno so se z~<-čuii mladi glc;cvi: r Idilo sem; vino je tukaj!« Narednik Slivar ie stopil l.uprcj in smeje se vojaški po-z 11 n vi 1. Obrazek mu ni bil hudoben in vsa rumenkaste broice, nh, moj Bog, kakor pri Nikolniu... •-Siivor,<• je rekel eden izmed vlakov, ki ie ležal : na tleli nrgriz"! travo, ; slutim, kaj je v vreči: tihotapski tobak, saarski tok,k!« . Prr i,m, gospa oprostite! Tovariši bi radi vedeli, kaj nosite v vreči*.';; Ne za možitev godnih deklet komaj 5 fantov, V Evropi pa obhajajo tri milijoni! porok na leto, to se pravi pol milijona več kot pred vojno. Največ se jih poroči v Rusiji in Ukrajini; to pa zato, ker se da tam zakonska zveza najlažje razrušiti ler nova ustvariti. Za Ukrajino slerli Belgija, Ogrska ii Bolgarija. Na zadn.era mestu sta NorveSka in Švica, — Zanimivo je dalje, da se moški vpre-žejo v zakonski iarera prej kot nekoč. Ženini v 20. in 21 letu niso danes več nenavaden pojav. Pač pa se dekleta može v starosti med 25. in 30. letom. Najboljše postrvi se dobe v Soči od Kobarida do njenega izvira. Te postrvi so nekdaj pošiljali ob petkih Francu qožefu I. na Dunaj. Med igro. Igralec na odru: »Ah, vse za kon)al Kraljestvo za konjak — Glas na galeriji: »Bi tudi osel bil dober?« - ht"" lec: »Tudi. kar dol pndiU kako je nekaj tednov pozneje odgovoril avstrijskemu poslaniku, ki ga je v cesarjevem imenu zaprosil, naj blagoslovi avstrij-jke čete: »Jaz blagoslavljam mir,« Mirovne vloge Benedikta XV. nam ni Ireba posebej omenjati. Posebno znamenita je njegova diplomatska nota z dne j avgusta 1917, s katero je povabil vojskujoče se narode, naj prenehajo s sovražnostmi- V tej poslanici je podal tudi program, kako v bodoče preprečiti slične nesreče To je prvi načrt, ki z natančno jasnostjo zamišlja Društvo narodov in nasve-tuje sredstva zoper vojno. Wilsonova poslanica ameriškemu kongresu, ki vsebuje znamenitih 14 točk, je sledila šele 8. januarja 1918, Nič drugače kot njegovi predniki, govori in dela tudi Pij XI. Vsem narodom kakor je njegovo zvanje, oznanja dolžnost, da krivice pozabijo, da se med seboj poravnajo, da se spoštujejo in ljubijo. Tudi odobrava Društvo Narodov za mir, iiiiiiii|'> m ii imi mili mimniiniiiminiii iuhiiih obenem pa uči: Ako ni nobene človeške ustanove, ki bi mogla Društvu Narodov predpisati zakonik, kako naj postopa obstoja božja naprava, ki more čuvati nad nedotakljivostjo ljudskih pravic, naprava, ki je last vseh narodov in ki preko vseh ljudstev izžarja svojo moč. To je Cerkev Kristusova. Samo ona more izpolniti tolikšno nalogo in to v moči svoje narave in ustave, kakor tudi oprta na dokaze svojega stoletnega dela.« Kdor rabi vreče KUPI |IH najceneje pri tvrdki: Mirko Mlakar • Ljubljana - Slomškova ulica št. 11 „Kres", i list slovenskih fantov je izšel ter se je začel razpošiljati. Obsega 32 strani. Stane na leto (12 številk) 25 dinarjev ter se naroča: Uprava »Kresa«, Ljudski dom, Ljubljana. V VSAKO HISO »DOMOLJUBA«! "»C Na!popolnejš! fefSTOEUTER *ES* šivalni stroji za fivilje, krojače In čevljarje ter za vsak dom. Preden si nabavita stroj, oglejte u to izrednost pri tvrdld L. Baraga, Ljubljana Selenburg. ul. 6 Brezplačen pouk. is letno jamstvo. Kilne pasove prodaja, dokler traja zaloga, po izred. zniž. cenah tvrdka Mar. Schubert, Ljubljana, Sv, Petra c. 24. /odrulna Hrzojavni naslov: Gospolinnka [zvišuje vse vrste bančnih poslov pori na [ugodnejšimi pogoji. — Glavno in največjo zastopstvo v Slove-nijizoprodujosrečk Državno razredne loterijo (Miklaztteva cesta 10) Kapital in rezerve skupno nad Din 16,000,000'- . v Ljubljani toge nad 48$ milijonov Marte Podružnico; Maribor, No >1 Sad, Sombor. Split, Šibenik, Bled. Celie, Diskovo, Koievje, Kranj. Telelon št. 2057, 2470 In 2979 Prodaja obveznic 7% drž. invest. posojila ter 2Va°/o vojne odškodnine in vseh vrst vrednostnih papirjev tudi na obroke pod ugodnimi pogoji. Vse bodo enako oblečene. Sovjetska vlada raz-molriva načrt, po katerem namerava upeljati komunizem za svoje državljane v veh njegovih skrajnostih. Ako bo načrt izpeljan, se ne bo nogla nobena ruska ženska več pritožiti, da jc 'jena soseda bolje oblečena kot ona sama, in udi ne, da iz sosedove iuhinje prihaja prijetnej-I' duh, kakor iz njene. Tudi nc bo mogel nihče vzbuditi zavisti pri svo-em sosedu z lepšim pohištvom ali z bolj mehko losteljo. Za vse držav-bo namreč upeljana ■notna vrsta oblek, ena-ta ^ana bo predpisana ;a vse, vsi bodo morali "eh enako število in mako vrstno pohištvo in "leti enako pohištvo in celo h:5o se bodo morale gradih vse po enem vzorcu, Brzojavka. Mesar je !10l1. P" nekem kmetu ^Pjti svinjo. Ker kmeta bilo doma, Prodala ' je svinjo j —- "legova žena, to-"'pod pogojem, ako bo L„ s Prodajo zadovo-Jf"' Naslednji dan je ®!s°r Prejel sledečo br-»Strinjam se , Jodajo svoje žene po " že P Sf kilo*ram ž've rošljem jo jutri,« Ga že imam, prijatelji, ga že imam!« Mari.'a ie kriknila: Primite ga! Ubogemu sinu ga je vzel!« Toda tat je /.e tekel pod veje. Z obema rokama jo žena pograbila vrečo in jo stiskala na prsi, kakor svojega sina. Uir.aknila se je nazaj, da se je pripogi-balo nizko vejevje in se je nanje naslonila. Na njen krik so vojaki vstali in jo obstopili v polkrogu, da je bila med njimi in drevesom tako rekoč ujeta. Tedaj sta Mariji iz velikih, temnih oči kanili dve solzi in še dve ... Narednik je odstranil vojake. • Nazaj, fantje! Glejte, mamica, ni vredno, da jokate za drobtinico kruha, ki ga Vam je vzel!... Uzmo-viču ukažem, naj Vam ga vrne... Uzmovič, eh, ne bodi neumen! Vidiš, kako joka! Vrni ji kruh! Biti moramo poštenjaki! Saj si, kakor tukajšnji prijatelji pri prvi, pri drugi, najlepši stotniji našega bataljona!...« Uzmovič se ni pokazal. Žena pa je polno vrečo položila na tla, pogledala po vojakih in jim z glasom, v katerem je bila njena duša sama, nežno-ganljivo očitala: Le vzemite vse, kar sem imela za sina!... Imam več hlebcev, ker ne vem, po kateri poti se vrne domov, kaj ne?... Pa položim enega sem, drugega tja, po križiščih in po križi!). Sin mi je v vojni izginil. A ni mrtev, saj razumete. Sicer bi bili že našli njegovo telo. Pri Bethincourtu se je boril....« Narednik, ki se je v zadnjih vojnih mesecih boril, jo je prekinil. Stal je pred njo in dokler je govoril, je žena gledala na sinje brčice, ki so naredniku Slivarju valovale na ustnicah. »Bdthincourt, to se pravi Verdun. I jaz sem sel tja. Tam jih je padlo, draga gospa!« Ko so jo videli v solzah in so se spomnili na take matere, ki so jih dobro poznali, so se vsi vojaki zata- jevali, da ne bi pokazali, kako zelo so ginjeni. Nekateri so ji gledali naravnost v obraz, drugi pa od strani. In sprva so začudeni opazili, da se ji dolgi, bledi obraz smehlja ob besedah narednikovih. Ne, gospod narednik! Imam novice o njem; novico, ki so samo zame in Vam jih ne smem povedati. Mislim, da ga je mikala velika plača, ki jo imajo delavci po opustošenili krajih ... Pišem mu drobna pisma — iz žepa je potegnila kose papirja in jih kazala vojakom — nočem, da bi ubogi sin preveč stradal. Zdi se mi, da ste ga morda srečali? Hodi tukaj ali tamkaj...« Z rokami, v katerih je še držala papirčke, je začrtala dolgo črto, ki je obsegala vse planote okoli gozda. In ko so mladi vojaki zdaj liitro spoznali, da se ženi meša, se ji je večina zakroliotala, nekateri so jo pa pomilovali. Zadaj je zinil nekdo: »Nori!« Drugi, ki je stal še niže, ga je zavrnil: ,:Molči! Če nori v srcu, kdo ji bo zameril?« »Mir, tovariši!« — je zaklical Slivar. Pustite jo, naj pripoveduje! Saj vendar vidite, da je mati!« Marija Baltusova se je kar pomladila. Uvele ustnice so ji postale rožnate. Vrnilo se ji je upanje, ki jo je.tolikokrat spremljalo in jo bodrilo. »Lepo vas prosim, vas, ki ste vojaki, kakor je bil moj sin, povejte mi, ali tudi vi poznate koga, ki je bil izginil, pa so ga videli, da se je vrnil domov?« Da bi ji ustregli, je dvoje, troje mož zamrmralo: »Seveda!« Čula jih je in še poslušala. Z lepimi, milimi očmi je gledala enega za drugim in jih prašala: »Ta besedica ni dosti! Ali se spominjate? Povejte veči« Debel vojak v drugi vrsti, ki mu je radi vročine čepica s pokončnim ščitom zdela na vrhu glave, se je nečesa spomnil: VKien^rrr.crafflftM rr> od n .iceneiše do najfinejše vrste, BLAGA ZA DAMSKE PLAŠČE, MOŠKE OBLEKE, srajc, kravat, nogavic itd. najceneje pri tvrdki lili 11 I® m poscai1:-« Ljubljana, Ounejs. a c. 36 k, i i »o „»«,„.,•« šivata siro'i in patilni švic. „Di!f>;o{!" sfrnii ier kolesa f&Sj&iA ' rodbino. ohri in industrijo so le ■ .. le«. Peieiinca ftnizner. Adier j Issf 'i !■ i.-p ;•(■!»' Tudi na obroke prMii! § suftisana . ' " - ' ^ 1»!'/.u l'<":.'(>v(»t»a tiptuuenika i ');;!>' \ vp/.euju brezplačno ' ri •:ir.,tnci 'rt VSAKOVRSTNO USH3E priporočam za delavne in boljše vrste čevljev ter ludi že izdelane, posebno močne delavne in boljSe vrste čevljev domačega izdelka. I. Jamar, Bled, Martinova ulica št. 23 (blizu cerkve). Čucle/ni Balzam! Na obeh rokah sem imel brezštevilne bradavice. -Hvala Vam in Vaši velikovredni iznajdbi: danes se skoraj nc pozna, cia bi bil imel io gnusobo na rokah. Kako naj se Vam zahvalim, da ste me rešili le nadloge itd., pi e g. Jar.cz Oštir, Bušeča vas 41, p. Cerklje ob Krki. — Rešite se tudi Vi z Radio-Balzamom kurjih očes, bradavic, trde ko?e itd. Lonček 10 Din Iprcdolačito) ali 18 Din na povzetje, pošlje: R. Cotič, Ljubljana VII, Kamniška lOa. oprano in posušeno tudi takrat, ko imam največjo ž?hto in to po zaslugi pravega terpentinovega MILA GAZiilLi iism V L O Za velikonou birmo kupite najceneie razno man.fakturno blago za moške, žensae in birman-ce samo v trgovini pri Anion savnik-u. SHofča loka L nikui Ljubljana, Mestni trn is Na maso PfifIflM Na veilho Ustanovlieno 1839 telefon 2202 OlkOIlOID je edino sredstvo »AVI. NAL", iz elek berlinske a lekarnarja Francka, ki pa je zdrav,u nsško Ujivo; z njim morete odvaditi pijance, ne da bi sami kaj vedeli za to Polno za-hvaln c ozdravi enih. — Cena Din 2*0. Razpošilja N. Psnotlf Re grad Kolarčevu 7 Uf TJ m JRicooa mrka Din 4 - o Polenta, zdrob . . , , Din 3— £ > Koruzna čmkv moka . . Din 2-75 > t— z Razpošiljam vsako množino od 25 kg O S naprej. PAVEL SEDEJ, umetni mlin. -i U Javornik, Gorenjsko. ZA IZDELAVO AJDOVIH IN KORUZNIH Velika noč se hlila! Pojdite vsi, ki sto potrebni nove obleke, v Trebnje k Ivanu A. Giosck-u; v njegovi ljudski trgovini boste postreženi z najboljšim blagom za obleke v poljubni izbiri. Novost! Gotove obleke po najnovejšem krojit ali pa po lastnem okusu. Cene bodo tako ugodne, da bo zadovoljnost splošna! Stalno imam na zalogi poleg raznovrstnega blaga še: umetna gnojila, cement, železo, orodje, posodo, steklo za gostilničarje, kislo vodo, strešno in zidno opeko! K«oaf!l| Najboljši trdi in mehki Itofes in hDDsShl prefElug Vam nudi Družba Hiti a, Uubljsna Dunajska c. 46. Telolon 2830 P@r©iwa prftasie v veliki izberi - priporoča JOSIP JANKO, urar v Kamniku na Šutni, nasproti farne cerkve. Velika noi se bliža in Vi si še niste preskrbeli lepih modernih novih oblek, pkščev itd. Predvsem si oglejte mo|0 bogato zalogo moSkega kamgarna, za obleke volnene pupline, ripse in razno drugo blago, gotove obleke, hlačeviro, vse boste kupili dobro m P" najnižji ceni. Da si prihranite pri nakupu marsikateri dinar, se oglasite samo pri meni, Prcf"? boste kupovali. Za nakup se obilno priporočam in zagotavljam samo točno in solidno postrezoo, Ludovik Boltin, Dolenji Logatec. KOLESA šivalne stroje in gramofone - kupite p" M' Plevel, Preska, veliko ceneje kot v Liubliaftt. Vozički od Din 450'— naprej Bogata izbera otroških vozičkov vseh vrst, velika zaloga ko es in dtjlov, gramofonov, instrumentov po BREZ-KONKURENČNIH CENAH KRANJ 14 Pridite! Prepriča.le sel flli se hoCeSe s»r®z Eiatrarnosti osvobcdii! protlna, R i V M A ¥ I Z trg. n a v kr.iu m tsiesa? Revmatizem je grozovita, zelo razširjena bolezen, ki ue prizanašal no revnemu ne boiatemu, svo^e žrtve išče v borni koči pa tudi v palačah. Zelo mnogotere so ob ilte, ki se v njih pojavlja ta bol o /.e n in prav pogosto niso boli, ki jim dajemo vsa druga imena, nič drugega kot revKiaS lent. Sedaj so &o!fc£ine u udih i sKtepih, sedaj /.o ototekii ud.es, sto ttiene roae in nsge,irs3nja,xbE-i r-Kusliopf. s sekundnim la7.il e. lil dobro kolesj,, radi-um svetlika oee se -tov Iki- n kazoljl .-anio D 94'— št. I22-I. Ista brez sekund, konica III W- s 50 ietro pismeno tovarniško garancijo St. 12ž Budilka IG eni vls., dobro kolesje.3 letno J»m" i-tvo......Din ll- St 115, Ennliu 19 cm laoka .........Din 64.20 St. 106, E"aka z ia .1J. s ov. u kaz ilc . . . Diu 7r,* St. 120. K. vi 't. žepna ura z dobi- m kot s m 3 l,*f o jam tvo .... Din 44-St. 121 Enaka z railij. le v Ikami in kazalci D'n58 mm s voljčinovo lubje po 4 Din, češminovo lubje od korenin po 8 Din, čc;minovo iubje od palic po 3 Din, jelenov je?ik po 3 Din, — Vse blae'ji — čistilniki trije .i (vlc!:lvi mi moiori - bencinski iu ie l rolo . .mu r t — k sil it o - p ugi — brane zu prj« u Imv i i — r.Miore/. lice - mlini za Sro-lun.,«! /i ia -a-' i m i t j i - -iisi:aliiice za sadje — v.)b a i /n koruzi). V r. I' X i» NA ZALOUI SO: liti kot i in r/.opa ilniki. bakreni kotil za žganje, pos i.Miia iki y,u mleko. ransporini vrči, :>k opil-mco za vr ovo i vi < grade, vodovodne cevi in sesa k.- z v.»to in g ojnic , Ii ravPFni ovni, ognjeg site polrebš ii e, v o orodje za rejo čebel, K .ni n j nnetii in dr. Želez ISk • tr.v nic", tra.er/e cement, s re-na lep n a btnkatnrno (r .e, okovje a i oh Stvo in siavoe. m e/.o zn ograje iu bo o a žica verige za kmetijs vo in industrijo. O trlnihli Najboljie orodje za vse r.i.rInifikpnuifre pr zna-mii SVO ovni.i ziinnlt dobite uri m. ni no u .julijih cenah. Mo 'op'lun p oilaja s odninn in dni- ih razstrui iiv, na np si .resit /.eloza iu drtitjlh koviu. assa, tooposvetsHa cesla I Tolcfou: 4179 i„ ~M1 _ n„. ,J-,vke: Fran" Stuplca, Ljubljana - C'ek. rač. Ljubljana 11)31,1 Izdaiilolj: Ur 1'ram Kilovee l5 liSillllPIlglil MHIHiriM Če boste zidali hišo ali hlev SADJARJI! Skrajni čas je. da poškropite Vaše drevje s priznano dobr m ^^ sredstvom za pomladansko škropljenje. Tako sredstvo je ===== ftrhorin I ki ga dobite pri tvrdki CHEmOTECHHH ti h Hia sr- Hsna h m w bi ni m m LJUBLJANA — MESTNI TRG STEV. 10 Zah evajte cenike, prospekte in navodila llllllllllllllll lllllllllilllll Vse rastline rabijo spomladi obilo DIMKA, ki iim ga nudi Čilski soliter Posebno hvaležna so zanj ŽITA -- KORUZA --KROMPIR - PESA in HMELJ. ČILSKI SOLITER je zelo hitro in vidno uči-kujoče gnojilo, ki povzroča bujno rast. T, osi se lahko vsak čas, Čilski se se dobi povsod tam, kjer prodajajo umetna gnojila. PHliv°AbiAi rrV^o^1 PODDELEGACIJA PnlZVAJALCEV CIL, SOLITRA - LJUBLJANA ___ Tavčarjeva ulica l/II, »Domoljuba« bomo začeli ustavljati s prihodnjo številko onim, ki niso Se poravnali naročnine. Zato najuljudneie prosimo zamudnike, naj pohite. boste potrebovali ŽEBLJE (žičnikc), katere dobite v vsaki množini najceneje od SIMONA PIRCA, Podnart št. 2, Gorenjsko. To pri) o J Takoj prenehalo bolečine, sree radostno bije, obraz se veselo razteguje ... Ako Vas popade revmatlzem ali ishias, nrehlalenlo ali živčna utrujenost, ako zaboil v glavi, v vratu — tedal si privoščite krepko masažo s Pederlevim pravim prijetno di6eč'm Eisafiuidom: Vedno zanesljivo delovanje tega dobrega narodnega sredstva le de'a že skozi 33 let tako priljubljeno. ..Els^ftuid" z zakonom zavarovan! Ravno tako ori notranjih motnjah krčih, slabosti—-zadostuje nekoliko kapljic na sladkorlu! To pomagal V lekarnah in vseh podobnih trgovinah: po zkusna ste; klenlflce 6 Ti n, dvolnc steklenice 9 Din, specijnln« ste klo iee 25 Din. . . , Po poŠti: nu Imanj 1 zavoj z 9 poizkusu i m; ali Sdvo^nimi »•1 2 apeeijnlnima stekleiicnmil s:ane 62 Din. Seal t»«i» zavoicv a poStuino In zavojem samo 250 Din. Narecn« nn uustov: EUGEN V. FEMEH lekarnar Stubica Donla Elsatrgf št. 16 Ako p'i potrebujete dobro odvajalno mJ^eiS; ki krepi želodec, tedaj aht vai e fellerjeve El»» kroKlilce, 6 škatljic Din 12'- I Urednik: Frane Zabret. Za Jugoslovansko tiskarno: Karel Ce& 0100022301020201000100020102020102