Urednlitvo in npravnlltvo v Ljubljani, Izhaja vsako soboto. Mesečna naročnina . . . Narodni dom, L nadstropje. Telefon 77. Priloga: »Tedenske slike". za Inozemstvo ...... V borbo za socialno in gospodarsko obnovo. Hočemo kruha hi ničesar drugega! Prostrana žitna polja Banata, Vojvodine iu drugih pokrajin so naša last. Ko oko tujca, ki v brzovlaku drvi skozi te žitne poljane, hoče pregledati vse to prostranstvo naših žitnih zakladnic, ne more pregledati do' konca, zavzdihne in blagruje državo, Splošno obubožanje pritiska, kakor mora na trgovca in obrtnika. Pritisk pa pomaga jačati davčni vijak. Tako postaja ves narod1 ena sama velika zbegana čreda beračev, vmes tuli le nekaj volkov, ki žive od te narodove bede in ki so zbrani iz vseh ver, iz vseli narodnosti in iz vseh strank in ki imajo samo enoi potrebo: Živeti razkošno in četudi vse drugo pogine. Tako je sila prikipela do vrha. Narod leži socialno in gospodarsko na tleh in preko njega iz žita plevelj in osat, hodi po vrtu in drevje neguje, pred čebelnjakom postaja, da vidi, kaj treba čebelam, d'a bo težje satovje, poizno lega spat, zgodaj vstaja, še v spanju sanja, kako in kaj bi, da bi bilo njemu in družini življenje lažje. Morda vidi: uspehe svojega truda in veseli se na ki ima svoj vsakdanji kruh. Tako1 bi vsaj moralo jesen, ko bo polnil skedenj in kašče in iz hlevaI “vjajo kopita divjih konj. Ali naj narod umre? biti. Pod zemljo se skrivajo najrazličnejše rude in odpeljal živino na trg, da jo proda in kupi, kar je ^e' 'c 011 ima Pravico' do življenja. V njem pravijo, da je naša Bosna bogatejša na železni njemu treba in ženi in kar otroci potrebujejo za 1 samem so sile, ki ga morajo dVigniti k socialnemu rudi, kakor vsaka druga država. Morje pljuska v šolo in v cerkev. Pa čez opoldan pridivja vihar ob našo zemljo in jo vabi ter kliče v širni svet, in raztolče trud dolgih dni in noči v nič, da so kjler je boteastvo, katero je treba na našo ladjo polja. kakor bi preko njih šla armada divjih jez-naložiti iu pripeljati domov. Gozdovi šume nad j decev in da je drevje razmršeno in oropano našimi glavami in se ponosno vzpenjajo proti sadov, kakor da bi blazni mlatiči raztolkli ve-nebu, ker se zavedajo;, da oni predstavljajo ne- j jevje. Samo en hip je bil potreben, da se je knie- lzmerno bogastvo naroda, ki stanuje okoli po | tom veselo upanje spremenilo v blazen obup. vaseh, trgih in mestih. Reke kakor srebrne niti j PMcfe bolezen v hlev in mu potolče živino, pride prepletajo našo domovino od severa na jug in črv pod žito in travo, da iz nje izsesa vse Soke življenja in da travniki po rumene, kakor da bi' nanje padla rosa iz žveplenega morja. Tako stoji sredi razvalin kmet korenjak, pošten in delaven, da bi iz pekla ogenj prikopal, ako bi bilo1 pozimi treba družini ogreti sobe in bi drv ne imel. Stoji sam samcat, zapuščen, pripuščen samemu sebi. Pomoči zanj nima država, kateri je pošteno plačeval davek v krvi in denarju. Ni mu dano zavarovanje živine, ne zavarovanje zo>per točo in druge nesrečne primere. Iz revnih kmetij se tako širi uboštvo! na vse strani. Ako pa je v srečnem letu obvarovan teh vremenskih in drugih nesreč, I pa v jeseni in pozimi pritisne nanj davčni ekse-kutor, da mu iz žil iztisne zadnjo kapljo krvi. Tako preko naših kmečkih dbmačij leži črni oblak, ki ne pusti solncu prodreti. in gospodarskemu preporodu. Treba je samo, da se narod te sile posluži. Niso1 krivi drugi, le narod sam jc kriv, ako je tako. Vsa moč leži v narodu in le on in samo on ima možnost in pravico, da govori in odloča o svoji usodi in isto zaupa ne tem, katerim jo je po svoji večini zaupal do danes, da zato leži socialno in gospodarsko razbit na tleh, ampak, da jo zaupa drugim, ki so socialni iu gospodarski polom zlasti Slovenije prerokovali, ako bol ista, hodila po potili klerikalnih političnih avantur. Posledice so sedaj tu. Zanje odgovarja le oni, ki je imel zaupanje večine naroda in ki je govoril, da je ves nared v njegovem taboru. Kdor narod drži v svojem taboru, mu mora dati: tudi jesti in piti. Narod je orjak, ki na tleli leži, toda v rokah ima gorjačo. Volitve mu dajo pravico in dolžnost, da gorjačo dvigne in zamahne po hrbtih onih, kateri so ga do danes v upanju in zaupanju varali. Danes je potrebno le eno: vse sile je osredotočiti za socialno in gospodarsko povzdigo delavca, kmeta, nameščenca in malega obrtnika. Tu je kruh. V klerikalni politiki pa je potuhnjeno skrita bela smrt. Po deželi je začel veseli ples. Klerikalci v svojih listih divjajo in kriče, od1 vseh Obrtnik in trgovec obupavata in postajata na strani lete skupaj, vse mobilizirajo, nobenega pragu, okoli se ozirajoča, kdaj pride kdo, da stopi sredstva se ne boje, delujejo s hudičem in blago- " slovljeno vodo. Tod'a raz gore se je odtrgal plaz v delavnico ali prodajalno, da nekaj naroči ali kupi, da bo zaslužek' za dnevno življenje. Odkod bo kdo prišel, ko pa nimajo ne d'elavec, ne kmet, ne uradnik kaj, s čemur bi naročili ali: kupili. in ni sile, ki bi ga zastavila. Dovolj preteklosti mi hočemo bodočnost. Neustrašeno^ gremo zanjo v boj! od vzhoda na zapad s svojim padajočim bobnenjem kličejo narodu, naj prid'c in izrabi' njih vodilo moč. Kamorkoli po domovini so oko ozre, povsod vidi, da je zemlja bogata in vredna, da jo ljubimo. 1 oda ta zemlja z njenim ogromnim bogastvom nam kruha ne da. Dobesedna lakota razsaja po zemlji in mnogo jih je, ki danes še grizejo košček kruha pa ne vedo, če bodo jutri mogli storiti isto. Ena sama velika skrb razsaja poi duši naroda in razjeda njegove duševne iu telesne moči. Narod, ki bi moral vzpričo bogastva domovine, kakor ponosen fant s samimi cekini rožljati po žepih, pada v obubožanje in propada. Udaja se obupu in brezbrižno gleda črni usodi nasproti. Je, kakor bi mu odpovedale poslednje moči in da ni več sposoben krepko udariti ob tla, pogledati kvišku in usmeriti svoji korak naprej — v borbo. Gorje pa narodu, ki je zgubil vero in upanje. Ne, narodu je treba vero' in nov optimizem vrniti in ga utrditi v prepričanju, da ie boljše, novo življenje mogoče in to z lastno silo naroda samega. V narodu je vsa moč, v njem samem so skrivnostne žile, po katerih se dovaja življenju nov sok. Delavec po tovarnah, rudnikih in d'elavnicah pobledeva od jutra do mraka, da komaj, zasluži za golo življenje, dostikrat še tega ne. Ni preskrbljen za starost iu onemoglost, njegova družina obupno vztrepeta ob ' misli na očetovo smrt. Nima pravic, samo dolž-n os ti, kakor težko kladivo na nakovalo padajo na njegova ramena, da se podajajo iu šibe. Pride noč, ko gre iz tovarne, pride jutro, ko hoče zopet "a delo, pa mu povedo, da zanj dela ni več. Roke mit ohiawio padejo ob truplu, v možganih se mu od, že Ježka misel... nato pa izginjajo v mrzlih valovili, kolesa vlakov drobe njih kosti, doma pa sinček kriči po očetu, da mu kruha prinese. Črni možje pa prinesejo mesto kruha mrtvo truplo Hu;ta. moža, sina. Koliko takih žaloiger je po naših domovih, ki stoje sredi bogate države in med neb0m Zemlj0 vise' odtujeni °Vrincip živ,jen*’ katerega ni napredka niti KmLt 1 (,(l1. 77\ P|ll5om od jutra do .vsakega napornega dola, nezmožni vsakega ro- " v n * ■ r’ a m. .°I je’ llodi za živino I kodelstva ali kakega drugega posla. Niso dosegli v niev, trosi po njivah gnoj, čisti travnike in trga niti samostojnosti, ki jo nudi kaka absolvirana Faktor dela - evangelij življenja. m. Ta duh se pokazuje najbolj med počitnicami. Po drugih krajih pomagajo šolarji med prazniki očetu na njivi, vi delavnici ali trgovini, a še več, v Ameriki gredo sinovi tudi največjih bogatašev k tujemu mojstru samo, da si sami zaslužijo kruha, a pri nas je nasprotno. Pri nas praznuje dijak tako da sedi, prelaga noge in buli v zrak, ker je gospod in za gospoda je delo sramota. A znanost, samo od' očetovega dela in rokodelstva so se odtujili. Iz takih ljudi izhajajo1 omahljivci, vaški in mestni postopači, ki so pripravljeni za denar prodati svojo čast, svoj ponos in svoj karakter. To je tisto družabno zlo, ki je obenem najizrazitejši zastopnik brezdelja. V najnovejši dobi se sicer začne pojavljati ideja delovne šole, to je ideja šole, v kateri bi bile ....... ...... ... ----------, zaposlene vse človekove funkcije, torej tudi funk- prav dijaki bi morah biti nosilci tega evangelija! cije fizične moči. V taki šoli bi se poleg znanja dela in ga povsod oznanjevati. Vsaka prosveta, vsaka šola, vsaka znanost je zgrešila pravo pot. ako ne postavlja d'ela na. prvo1 mesto. Niti ne slutimo, kakšno breme nalože narodu tisti, ki svojih pričetih študij niso dovršili. Samo poučevala tudi različna rokodelstva in gojil zmi-sel za narodno obrt. Toda dosedaj še ni prišlo dalje ko d'o: ideje. Celo v tem vprašanju delovne šole smo ostali zopet pri našem nesrečnem brezdelju. Ako1 je torej princip dela zares temeljni blagostanja, tedaj je brezpogojno potrebno, d!a se formulira evangelij dela, in da se zaposli vse fizičjie in psihične funkcije človekove. To. so že davno uvideli veliki napredni tiaroldi, ki' so v| kroge rokodelcev uvedli z večernimi tečaji, z j ljudskimi knjižnicami in drugimi prosvetnimi sredstvi, možnost duševnega razvitka, in ko so v šole uvedli delavnice in rokodelstva, da bi dijake usposobili tudi za ročno' delo. Kot rezultat sočasne kulture, se je v najnovejši dobi javila potreba harmonskega razvoja vseh človeških sil. Izenačenje ljudi, o katerem so sanjali največji duhovi človeštva, za katero so šli v smrt najboljši ljudje, je mogoče izvesti samo po tem principu: namreč, da se duševni delavci seznanijo z različnimi rokodelstvi, in da se duševno dvignejo fizični delavci. V tem je zmisel1 novodobne pedagogike in stremljenje največjih duhov sodobnega človečanstva. Ko sem ustanovil šolo, ki je d'ala odraslim možnotet izobrazbe, so prihajali pač od različnih strani: ugovori, kot da bi hotel z ustanovitvijo take šole odtujiti ljudi od njihovih poklicev. Tak ugovor je pač popolnoma neutemeljen, ker je glavni princip, na katerega! se opirajo vse moje ustanovitve, šole, knjige in časopisi, princip dela. Človek, ki vestno) izvršuje svoj poklic v pisarni, v delavnici ali na polju1, ki gre namesto v kavarnoi ali gostilno k prosvetnemu tečaju ali se uči iz zvezka «Dopisne šole«, zaposli s tem vse svoje duševne sile, ki bi sicer v brezdelju shirale. To zaposlovanje pomeni pač dviganje človeške aktivnosti in razvijanje novih energij. Kdor vztraja v takem zaposlovanju fizičnih in duševnih sil več časa in uporablja pri sebi zakon aktivnosti vseh sil, ta predstavlja res «novega človeka», apostola dela in napredka. Iz takih šol in tečajev, ki se v1 njih razvija človek dol najvišje popolnosti vseh svojih telesnih in duševnih sil in to vedno na podlagi realnega življenja, skrbeč za lastno vzdrževanje, iz takih šol pač morai iziti nova aktivna, podjetna in ustvarjajoča generacija in samo taka more kdaj priboriti narodi in očetnjavi svetlo bodočnost, in storiti iz nas kulturno ekonomsko1 napredno1 in veliko državo, kot sta Angleška in Amerika. Pomislimo samo na one strašne vsote, ki jih mora potrošiti država za vsakega posameznika, ko; ga vzdržuje v šoli. Dijak sedi celih osem let v srednji šoli in potem še pet let na univerzi. Za hrano, obleko in knjige potrošijo starši mesečno najmanj tisoč dinarjev1, a to znaša v 13 letih 156 Kalifornija. V zadnjem članku v tej rubriki, kjer smo govorili o pacifiški železnici, smo omenili tudi Kalifornijo. Ker je razvoj tc dežele v ozki zvezi z razvojem modernih prometnih sredstev, bo čita-telje gotovo zanimalo, če danes nekolikg več iz-pregovorimo o Kaliforniji sami. Severno Ameriko so belokožci naselili z vzhodne obale. Pokrajine ob Tihem morju pa so bile do srede 19. stoletja nepoznane; ležale so predaleč na vzhodu. Tedaj pa so začeli leta 1848. iskati po Kaliforniji zlato in takoj so se usule tja cele reke izseljencev, hlepečih po zlatem bogastvu. V krasnem zatonu ob Tihem oceanu (morju) je ležalo tedaj skromno selišče z nekaj stotinami ljudmi na istem mestu kjer se danes razprostira «kraljica Tihega ocana», velemesto San Francisco. Pomen mesta se je povečal, ko je bil leta 1869. zvezan Atlantski ocean s Tihim oceanom po pacifiški železnici, ki gre do San Francisca. • Pomladi 1906. je zadela mesto straSna nesreča; potres, združen s povodnijo in požarom, je uničil najobljudenejše dele mesta ter napravil nad 500 milijonov dolarjev škode. Prebivalci pa so šli takoj na delo in kmalu zopet zgradili mesto. Do najnovejšega časa je bil San Francisco nesporen vladar ob Tihem Oceanu, a polagoma sta se razvili na severu in jugu od San Francisca dve novi prometni središči, ki mu hočeta postati | tisoč dinarjev. In toliko izdajo starši samo za j enega dijaka. Pomislimo pa, da vzdržuje gimnazije in univerze država. Oziroma narodna družba. Tudi tu so izdatki na posameznika zelo veliki. Recimo, da odpade na vsako gimnazijo (vzdrževanje poslopja, plača profesorjem, razsvetljava, kurjava, laboratoriji itd.) letno povprečno 1,200.000 Din. Ko maturant izstopi, tedaj stane državo vsak posameznik približno 50 do 60 tisoč dinarjev. In maturantov je bilo na vsaki gimnaziji vsaj 20 doi 30. Toda ta znesek: se na univerzi še dviguje, da znaša za pofcdinega akademsko naobraženega intelektualca sigurno 100.000 Din. Ako prištejemo tej vsoti še denar, ki ga morajo izdati starši tekom trinajstih let, potem odpadejo na poedinca ogromni stroški 256.000 dinarjev. In kaj je končno? Pridobila se je inteligenca, ki je bila vseli trinajst let le pasivna v narodnem gospodarstvu, ki so jo oblačili in hranili drugi in katera se je na ta način znatno odtujila delu. Sistem večernih tečajev in dopisnih šol je poiskal povsem drugih smernic. Po1 tem sistemu je dolžan vsak, ki se duševno izobražuje, da obenem sam skrbi za svojo eksistenco, uporabljajoč vse zakone fizičnega in psihičnega d'ela. Le na temelju izkustva, napora in truda in s praktičnim poukom, ki je v zvezi s težkimi žulji, more posameznik postati realni faktor ali činitelj življenja, ki bo pospeševal narodne interese. Brez sodelovanja obeh faktorjev življenja, zna- Maribor, 30. junija. Zadnje dni je bila deložirana neka stranka na Koroški cesti št. 39. Pohištvo je stalo na cesti tako, da je bil oviran promet in ga je dala mestna občina prepeljati na drugo mesto. Radi tega primera, ki mu bodo gotovo sledili šc drugi, tem bliže ko se pomikamo ukinitvi stanovanjske zaščite, so se ljudje zgražali. Zgražala se je policija in zgražalo se je veliko županstvo. Krivda je seveda letela na mestno občino mariborsko, češ, njena stvar je, da preskrbi stanovanja, oziroma zavetišča za detožirance. Za stvar smo se interesirali in dognali sledeče: resna tekmovalca: Seattle v državi Washington in Los Angeles v južni Kaliforniji. Seattle leži na skrajnem severo-zapadnem koncu Zedinjenih držav. Leta 1880. je štel kraj 4000 prebivalcev, danes jih ima blizu pol milijona, je končna postaja več železnic in eno najvažnejših središč obalnega prometa kakor tudi prometa v Azijo in Avstralijo. Seattle ima vrh tega jako ugodno podnebje; parki z 2 do 16 hektari zemlje dajejo mestu videz kakega evropskega mesta, čeprav se začenja že četrt ure od mesta pragozd. Hitro razvijajočo se industrijo, ki obstoji v glavnem iz mlinov, žag in tovarn za ribje konserve, Podpirajo veliki premogovniki v bližini ter električne naprave, ki jih goni mogočen slap. Seattle je danes v Evropi še malo znan, a je videti, da bo sčasoma postal eno najvažnejših gospodarskih središč na svetu. Drugi tekmovalec San Francisca leži v južni Kaliforniji. To je mesto Los Angeles. Že pred leti je prihajalo v Los Angeles na dan 225 železniških vlakov ter približno 600 električnih voz. Vzrok temu velikanskemu prometu je vedno naraščajoči obisk tujcev z vzhoda ter v prevažanju južnokalifornijskih kmetijskih pridelkov. Los Angeles, ki je imel leta 1870. šele 5000 prebivalcev, jih šteje danes pol milijona. Severno od Los Angelesa se nahajajo bogati petrolejski vrelci, ki so pravi vzrok postanku tega mesta. Pomen teh vrelcev je postal tem pomembnejši, ko so začeli na železnicah in lacHjah kuriti petrplej namesto premoga. nosti in dela, teorije in prakse^ duševnih in telesnih sil ne moremo; doseči višek človeške ustvarjajoče moči, niti se pri bližati meji genija. Tudi to nam dokazuje kulturna zgodovina človeštva.Tudi pastir Meštrovič, komdukter Hamsun, sluga Gorki, kovač Masaryk, vajenec Franklin, kurjač Stephenson in še mnogo drugih, ki so zares zvezde predhodnice v umetnosti, filozofiji, književnosti in tehniki, se imajo predvsem zahvaliti faktorju dela, in to vzporednega duševnega in telesnega dela, da so se povzpeli tako visoko, da so- dosegli toliko uspehov. Zato imajo večerni tečaji in «Dopisne šol e» kjer se razvijata vzporedno delo in znanost, : praksa in teorija, veliko prednost, da človek, ki se izobražuje na ta način 1. ne stane niti naroda niti države najmanjšega denarja; 2. med’ učenjem se vzdržuje sam z lastnim delom; 3. navadi se na trud in napor, vežbajoč vse svojo duševne in telesne sile; 4. goji zmisel za socialnoi življenje, ker sc seznanja z vsemi stopnjami državne strukture in z vsemi oblikami dela iu truda; 5. manjša se razlika med' razredi: rokodelec spoznava duševno življenje, a duševni delavec spoznava trud iu muke rokodelca; 6. ima večji krog poklicev, izmed katerih lahko izbira, ker je usposobljen za obe področji dela, za fizičnega in psihičnega. Prizadeti delavec je bil' deložiran poi stanovanjskem sodišču, ki mu predseduje g. veliki župan, To sodišče je tudi zahtevalo, da mestna občina dejožira delavsko družino na Koroški cesti, kar se je tudi zgodilo. Sedaj prkfe glavna stvar. Ali naj mastna občina vse dteložirance — in takifi primerov bo na jesen mnogo več — spravi pod streho? Ali ji je to mogoče? Ali je to dolžna storiti? Neštetokrat se je že poudarjalo, da je mariborska občina na stanovanjskem polju že mnogo storila. Zidala je hišo v Frančiškanski ulici teta 1925., zidala je štiri stanovanjske hiše v Smetanovi ulici lanskega leta in sedaj so v zidanju Napram San Franciscu ima Los Angeles ta nedostatek, da mu manjka pripravnega pristanišča. Pač ima mesto skoraj roldrug kilometer j dolg pomol v morje, najdaljšega na svetu, kjer lahko pristajajo največje ladije in kamor vlaki lahko dovažajo petrolej, a pravega pristanišča le ne more nadomestiti. Prebivalstvo Kalifornije je prav mnogolično, kajti iskalci zlata so prihajali tja iz vseh krajev. V pisani mešanici se vidijo vse rase sveta z vsemi barvami kože. Vsi evropski, pa tudi večina azijskih jezikov se tu govore. Črnci, Mulati, Mestici razkladajo in nakladajo ladje; Kitajce v širokih narodnih nošah z dolgimi kitami lahko vidiš po vseh ulicah. Vendar imajo večino beli; ameriški Angleži so gospodarji dežele, ti so kvas v pisani ljudski mešanici bogate dežele; od njih so vse javne naprave v deželi, jezik in omika. Prva razvojna doba, doba iskanja zlata, jc danes za Kalifornijo že minila. V tej dobi je bilo veliko pustolovstva, ljudje so kakor v loteriji čez noč obogateli, drugi zopet obubožali. Za iskalci zlata so prišli poljedelci, ki so načeli izkoriščati izredno rodovitnost zemlje- ua-nes je Kalifornija bogata poljedelska dežela; tu uspeva vino in sadje, zlasti južno sadje, glede katerega stoji Kalifornija na prV®01 mestu na svetu. Sodijo, da ima dežela 20 milijonov pomarančnih in limonovih dreves. Središče kalifornijskega sadjarstva je Los Angeles, nazvano ameriški «PaIermo». Velike so vsote dolarjev, ki jih Stanovanjski škandal v Mariboru. zopet štiri velike stanovanjske hiše istotani. Za I deložirance pa je v1 teku preureditev neke barake , v to svrlio in bi se moglo mestni občini očitati1 kvečjemu, da to poslednje delo ni pospešila. Vendar pa barake niso mišljene kot stalna, marveč samo začasna stanovanja v sili. Ogledati pa si moramo sedaj glavnega krivca. Rekli smo že, d'a je deložacijo odcedilo stanovanjsko sodišče s predsednikom g,- velikim županom. Ali ni tudi skrb tega sodišča. Oziroma g. velikega župana, da se ne deložira na ulico, marveč da se za dfeložirance vnaprej preskrbi primerna streha. Ta dolžnost zadene državo v tem večji meri, ker je potom svojih uradov zasedla v Mariboru nebroj občinskih hiš, ki bi služile lahko kot stanovanja in bi v tem primeru ne bil«' uikake težave, nuditi deložirancem stanovanja. Na tako komodho stališče se pač stanovanjsko sodišče z g. velikim županom na čelu ne sme postavljati, da bo kar metalo ljudi tebi nič meni nič na cesto, od občin pa zahtevalo, da se nudi deložirancem streha! Govoriti je lahko, d'elati je težje. Tem težje, če pomislimo, da vtika država svoj nos v proračune občin in jim kolikor mogoče dela težave, ali pa, kakor se je zgodilo v Mariboru, da zahteva veliki župan, da se mora v nove občinske stanovanjske hiše nastaniti toliko in toliko državnih uslužbencev, čemur se je morala občina lansko leto tudi ukloniti, ako je hotela, da se je tozadevni proračun potrdil. Neizpodbitno dejstvo je, da sc država za stanovanjsko vprašanje čisto nič ne briga, pač pa hoče imetr veliko besede tam, kjer delajo drugi. Naj dbkaže, koliko je že storila za omiljenjc stanovanjske bede? Naj dokaže, kaj je predvidela za deložirance. ki bod'o na jesen leteli na cesto? Mestni občini mariborski pa bi bilo resno svetovati. da odpove državi vsa poslopja, ki jih je le-ta zasedla potom svojih uradov in jih določi v stanovanjske namene. Država naj sama zida! Prisiliti jo je treba, da začne graditi vsaj za svoje urade. Ako pa država noče prav nič storiti, se tudi občine lahko postavijo po robu, kadar gre za deložacije. Čemu na prvi migljaj stanovanjskega sodišča postavljati reveže na cesto?! Dokler ni zanje predvidenega primernega stanovanja drugje, toliko časa se deložacije načeloma ne bi smele izvajati. Ljudje niso živina in ne gre. da se jih kratkbmalo s pohištvom vred vrže na ulico. S tem načinom postopanja je treba končati. Vsi faktorji, od občine do1 oblastne uprave in države so dolžni, da za deložirance nekaj store. Komodiio stališče, na katero so sc dbislej postavljali predsedniki stanovanjskih sodišč, veliki' župani, pa je treba odločno obsojati, kajti oni so kot Bolnišnice v Sloveniji so prenapolnjene z bolniki, zdravnikov pa je v njih čimdalje manj na razpolago. Da uživajo bolniki zaradi tega manjšo zdravniško nego in da sc mora na ta način povečati njihova umrljivost, je jasno. Do zadnjega časa so bolnišnice v Sloveniji še dosti redno poslovale, kar je bila velika dobrota za naše siromašnejše sloje, za kmete in delavce, male obrtnike in uradnike, ki nimajo denarja, da bi se zdravili doma, kadar jih je napadla bolezen. Po krivdi naših klerikalcev, ki so glasovali za sedanji državni proračun in novi finančni zakon, pa so se razmere v naših bolnišnicah znatno poslabšale. S 1. aprilom t. I. so bili odpuščeni iz bolnišnic vsi mladi zdravniki, ki so se po prihodu z univerze v njih vežbali ter bili v pomoč starejšim zdravnikom proti mali odškodnini za najnujnejše življcnske potrebščine. Odpuščeni so bili zato, ker so bili v državnem proračunu črtani izdatki zanje. S tem se je pomnožilo delo maloštevilnim starejšim zdravnikom, ki so doslej mogli posvečati vso skrb najhujšim primerom obolenja in najtežjim operacijam Redna služba v bolnišnicah je doživela po klerikalni krivdi svoj prvi udarec v škodo siromašnega ljudstva. Kljub vsemu so mnogi mladi zdravniki ostali prostovoljno še nadalje v bolnišnicah, ne da bi za svoje delo dobivali kakšno odškodnino. Vršili so svojo službo brezplačno, kar se ne godi v nobenem drugem stanu na svetu. Upali so, da bodo imenovani za zdravnike sekundarije, za katere je določenih v državnem proračunu 42 mest, izmed katerih jih je zasedenih komaj petina. Upali so zaman. Novi finančni zakon, za katerega so gla- predstavniki samoupravne oblasti na eni in državne na drugi strani, v prvi vrsti poklicani, da se brigajo za tako1 važna vprašanja, ki 'režejo- v meso našega naroda, in to predvsem delovnega ljudstva. Na tem stališču bomo vztrajali in bomo brezobzirno bičali tozadevno malomarnost in i brezbrižnost. sovali naši klerikalci, namreč določa, da ministri sami ne smejo več nastavljati novih uradnikov, ampak se sme to zgoditi le na podlagi sklepa ministrskega sveta. Samo ministrski svet sme imenovati nove uradnike in tako tudi zdravnike v državnih bolnišnicah. Klerikalci so pomagali na ta način še bolj centralizirati državno upravo in posledice tega centraliziranja že močno občutimo. Ministrski svet pač ne utegne baviti se s takimi malenkostmi, kakor so n. pr. imenovanja zdravnikov-sekundarijev. Ni čudno, da so se tudi zdravniki, ki so čakali na imenovanje, naveličali opravljati službo v bolnišnicah brezplačno in da so pred dnevi začeli stavkati. Pomanjkanje zdravnikov v naših bolnišnicah je postalo tako še večje in uprave bolnišnic naznajajo zdaj po listih, naj ljudje, razen v skrajni potrebi, nikar ne silijo v bolnišnice, ker ni dovolj zdravnikov na razpolago. Škodo trpi seveda siromašno ljudstvo in vsi, ki so potrebni cenene zdravniške pomoči. Krivci so naši klerikalci, ki so glasovali za črtanje malenkostnih postavk iz državnega proračuna, namenjenih za vzdrževanje zdravnikov, kakor tudi za določbo v finančnem zakonu, s katero se centralizira nastavljanje zdravnikov-sekundarijev potom ministrskega sveta. Vsi tisti, ki ne bodo našli zadostne pomoči v naših bolnišnicah, naj se za to zahvalijo našim klerikalnim poslancem, ki so s svojim glasovanjem omogočili državni proračun in finančni zakon in ki bodo zaradi tega tudi krivi, ako bo marsikateri nujne zdravniške pomoči potreben bolnik umrl prezgodnje smrti, ker te pomoči ne bo pravo- Prokiliudska politika klerikalcev. dobiva Kalifornija za izvoženo sadje. Kalifornija je lepo urejena država, ki tvori člen Zedinjenih držav Severne Amerike. Kalifornija nam je lep primer, kaj morejo moderna prometna sredstva napraviti iz kake dežele, ki ima za izkoriščanje potrebne pogoje. Delo nekaj desetletij je zadostovalo, da so se dvignili bogati zakladi iz zemlje, iz neznatnih vasic so nastala velemesta s pol milijona prebivalci. Vse to pa bi bilo brez pacifiških železnic in modernih parobrodov nemogoče. Iznajdljivi človeški duh, podjetnost in pridnost ameriškega prebivalca je dala milijonom delo in omogočila udobno življenje. Kako le ilovek s svojim kulturnim napredovanjem preobrazil zemljo. Cim bolj se dviga gospodarska izobrazba naroda m čim bolj se mu množi število ljudi, tem bolj vsestransko se izraža to tudi v zemlji, na kateri prebiva. Iako je človek lice zemlje popol-"Oma. preobrazil, tako da bi je prvotni prebivalci s oro ne poznali več. I o se je vršilo včasih prav počasi in postopno, zgodovina pa nas uči tudi, kako so se neplodne pokrajine z neverjetno naglico izpremenile v rodoviten svet. ki lahko preživlja milijone ljudi. Krasen primer nagic preobrazbe divje pokrajine v obdelan in rodoviten svet nam nudita Severna Amerika in Avstralija. V 18. stoletju je kazalo ozemlje Zedinjenih držav čisto drugačno lice kakor dandanes. Na vzhodni tretjini so šumeli krasni gozdovi z različnim drevjem, srednja tretjina je bila kot ogromno travnato morje, po katerem so se pasle in podile tisočglavc črede bivolov, zapadno od teli pokrajin pa je samevala visokogorska puščava, v kateri so se skrivali bogati zakladi zlata in srebra. In danes? Gozd pokriva komaj četrtino tega ozemlja. Kjer je prej rasla divja trava, valove zdaj zlata žitna polja, najobilnejšo letino tur-ščice in bombaža dajejo ista tla, ki so bila prej divja puščava. Iz neštevilnih jam spravljajo železno rudo in premog s kamenim oljem; okoli njih pa je cel gozd kadečih se tovarniških dimnikov; mreža železniških prog in prekopov prepleta dolino reke Misisipija s Kanadskimi jezeri, kjer je zraslo mesto Chicago (izgovori Cikago) kot pristaniško mesto s svetovnim prometom. Celo po daljnjem zapadu, kjer so poprej le Indijanci lovili divje zveri, se vije železna kača, ki .veže zapad in vzhod. San Francisco je nastal v petdesetih letih iz nič; danes je to mesto drugi New York (izgovori Njujork). New York, zdaj za Londonom največje mesto na svetu, je bil nekoč borna indijanska vas. Se hitreje kakor Amerika se je razvijala Avstralija. Še pred letom 1788. je bila ta celina domovina lakote in žeje; tam ni bilo niti bilke žita, tudi ne sadežev in molznih živali, da, celo divjačine ne. Podjetni in pridni Angleži pa so v tem kratkem času napravili iz Avstralije zakladnico najrazličnejših bogastev, rastlinskih, živalskih in rudninskih. Vse vrste našega žita in sadja kakor tudi vse koristne živali izborno uspevajo v avstralskem podnebju. Na krajih, kjer prej avstralski črnec ni dobil niti kaplje vode, da bi si ohladil žejna usta, so izvrtali studence ali vdolbli vodnjake, kamor se steka voda, da napaja one ogromne čede ovc, ki so s svojo kot Žida mehko volno vir velikih dohodkov. Reja ovc prinaša Avstraliji največ bogastva. V tamkajšnjem suhem podnebju zraste ovcam tako nežna in mehka volna, da ji ni drugod tekmeca. Pred dobrimi sto leti Avstralija ni imela nobenega mesta, nobene vasi, danes pa je posejana z lepo razvijajočimi se kraji; Melbourne (izgovori Melbcm) se je razvil še hitreje kakor San Francisco. A ne samo Novi svet, tudi Stari svet je doživel podobne spremembe. Java (otok v Aziji), ki daje svetovni trgovini toliko rastlinskih pridelkov, je dobila sladkorni trs iz Indije, tobak iz Amerike, čajevec iz vzhodne Azije, kavovec iz Afrike. Indijski otok Ceylon (izgovori Sejlon) je celo v najnovejšem času dvakrat premenil rastlinstvo: najprej so po izsekanem gozdu posadili samo kavovec, nato pa iz strahu pred uničujočo listno gobo le čajevec. časno našel po krivdi centralizma, ki so ga naši klerikalci uvedli po nepotrebnem. Drug primer kratkovidnosti in nesposobnosti naših klerikalcev nudi vprašanje železniških delavnic. O tem smo že ob priliki govorili, pa je kljub temu prav, da stvar na kratko še ponovimo. Na tisoče pokvarjenih vagonov razpada na naših kolodvorih, med tem ko vlada na naših, železnicah silno pomanjkanje vagonov, kar se opaža zlasti v času jesenske izvozne dobe. Ako bi bilo naše državno gospodarstvo pametno in smotrcno, bi državna uprava skrbela, da bi sc ti vagoni čim prej popravili, da bi ne razpadali dalje in da bi v prometu prinašali dobiček. Skrbeti bi morala, da se ti vagoni čim prej popravijo v domačih železniških delavnicah, ki naj bi se v to svrbo primerno razširile. Zgodilo pa se je nasprotno. Klerikalci so glasovali za proračun, v katerem so se celo zmanjšali izdatki za železniške delavnice, tako da je morala železniška uprava odpustiti v svojih delavnicah na stotine delavcev iz službe, ostalim pa skrčiti delovni čas in znižati plače. Klerikalci so ob glasovanju za proračun vpili, da je to varčevanje, med tem pa pokvarjeni vagoni nadalje propadajo in zopet so se pričele množiti železniške nesreče, ker ni ne denarja in nc delavcev na razpolago za popravljanje železniških prog in vagonov. Med tem ko so klerikalci v vladi v škodo siromašnih bolnikov in splošnega državnega gospodarstva na tak način varčevali, pa so bili na drugi strani tem bolj darežljivi. V finančnem zakonu, za katerega so g-lasovali, je določba, po kateri ima država izplačati črnogorskim princem 42 milijonov dinarjev ter vrniti del premoženja, ki ga jim je 1. 1918. črnogorska Narodna skupščina v Podgorici zaplenila v dobro države. Bolniki se mečejo iz bolnišnic na cesto, da umirajo brez zdravniške pomoči, naše železnice se puste razpadati, delo v železniških delavnicah se' omejuje, delavstvo se odpušča in znižujejo delavske plače, črnogorskim princem pa se na račun kmetskega davkoplačevalca po zaslugi klerikalnih po- Starodavni Egipt je bil od nekdaj ena naj-rodovitnejših dežel na svetu. Polje omaka in gnoji reka Nil, ki poplavlja deželo. V teku stoletij pa se je poplavljeno ozemlje vedno bolj ožilo. Ker se je namreč breg polagoma višal, ni mogla reka več poplaviti toliko sveta. Angleži, gospodarji Egipta, so Zgradili v novejšem času pri Assuanu velikanski nasip, dolg 2 kilometra, s 180 zatvornicami z jeklenimi vrati. Ko voda naraste, odpro zatvornice in voda preplavi one kraje, ki bi jih brez te naprave ne dosegla več. Takih primerov bi lahko našteli še celo vrsto. Mojstri v ustvarjanju rodovitne zemlje so zlasti Angleži, ki so v svojih kolonijah večkrat napravili iz puščave rodovitna žitna polja. Evropa je dobila iz Amerike tobak, turščico, krompir, Azija pšenico in rž, riž, mnogo vrst sadja, sviloprejko. Na tem mestu ne smemo pozabiti onih del, ki se jih je lotil človek, da bi izsušil močvirja. 1 udi v tem oziru so nekatere dežele veliko več storile kakor druge. Tako je na primer Italija v zadnjem stoletju spremenila mnogo nezdravega, malarič-nega sveta v rodovitno polje. Našo državo čaka v tem pogledu še ogromno delo. Tudi pri nas imamo še kraje, kjer se iz ne-izsušenega močvirja širi malarija. Ni dvoma, da se da ta z modernimi sredstvi popolnoma odpraviti.- Čitatelji časopisov so v zadnjem času gotovo brali, da se bavijo z načrtom, da osuše Skadrsko jezero. S tem bodo omejili malarijo in obenem pridobili lep kos rodovitnega sveta. slancev in bivših klerikalnih ministrov darujejo silni milijoni! Odstavljeni črnogorski dinastiji je zaplenila premoženje, v kolikor ga njeni člani niso odnesli v inozemstvo, v Italijo, odkoder so več let rovarili proti naši državi, črnogorska Narodna skupščina ob prevratu 16. novembra leta 1918. Črnogorci sami so to storili v prid naši novi državi in Črnogorci so tudi protestirali, ko so naši slovenski klerikalci glasovali za milijonski dar črnogorskim princem. Ne čudili bi se, ako bi Črnogorci predlagali, naj se vrne nekdanji njihovi dinastiji del premoženja in plača po vrhu še ogromna vsota milijonov, a kaj brigajo nas Slovence črnogorski princi? Črnogorska oblastna skupščina je soglasno protestirala proti takemu razmetavanju državnega denarja, naši klerikalni listi pa so ga še zagovarjali in »Slovenec« je celo zapisal, da je to potrebno, ker so črnogorski princi v sorodstvu z italijanskim kraljem in da bo Italija manj rovarila proti naši državi, če bomo mi plačali črnogorskim princem 42 milijonov dinarjev in jim poleg tega vrnili še del njihovega zaplenjenega premoženja. Kakor da bi ne bilo znano, da so črnogorski princi prav takrat najbolj rovarili proti naši jugoslovenski državi, ko so imeli največ denarja in ko še niso zapravili vseh svojih milijonov. Iti če so črnogorski princi v sorodstvu z italijanskim kraljem, potem pravimo mi, da slovenskemu kmečkemu davkoplačevalcu to sorodstvo prav nič mar ni in da nikakor ite gre, da bi zaradi tega postali žepi slovenskega kmeta znatno lažji. Ali se nam res tako dobro godi, da morem« črnogorskim princem darovati milijonske vsote samo zato, da se lahko pokažemo «nobel». Koliko je država dala siromašnemu črnogorskemu ljudstvu, ki strada vse leto na svojih skalah, koliko je dala za prebivalstvo v Hercegovini, kjer deca umira od lakote, in koliko je dala za tisoče brezposelnih ljudi pri nas, ki bi radi delali, pa dela in zaslužka ne dobe? Za bolnike in zdravnike, za železniške delavnice, za popravilo vagonov in železniških tirov ni denarja in ni ga tudi za marsikaj drugega nujno potrebnega! Pač pa ga je dovolj za črnogorske prince, da sc bodo lahko še dalje zabavali na račun našega kmetskega ljudstva. SLS, ki je glasovala za črtanje izdatkov za naše bolnišnice, ki je kriva, da sc mečejo iz njih bolniki na cesto, ki je glasovala za skrčenje kreditov za železniške delavnice, za povišanje raznih davkov in končno za 42milijonsko darilo črnogorskim princcm, sc lahko danes upravičeno imenuje stranka črnogorskih princev. Za siromake v vladi ni imela denarja, za prince ga je imela dovolj. Zaradi princev je zatajila koristi ljudstva in klerikalni listi še branijo to protiljudsko vlogo klerikalne stranke! Zato pa naj volijo dne 11. septembra pri skupščinskih volitvah klerikalne poslance črnogorski princi, ki so jim za podarjenih 42 milijonov lahko hvaležni, slovensko ljudstvo, ki bo te milijone plačevalo iz lastnega žepa, jim ne more biti hvaležno! Politični Volilni teror. Med1 tem ko1 se v Sloveniji komaj čuti, da so* razpisane volitve v narodno skupščino, se v južnih pokrajinah izvaja že najhujša agitacija političnih strank. Seveda pri tem ne manjka terorističnih nastopov1. Vukičevič ne izbira sredstev, da izide iz volilnega boja zmago’-I vit. Svetozarju Pribičeviču so v Bosni v raznih I krajih žandafji onemogočili zborovanja. Agita-| tor j e in zaupnike samostojnih demokratov za- Kratek pregled nam je pokazal, kako je orni-’ kani človek izpreminjal in preobraževal zemljo deloma s tem, da je začel gojiti druge rastline in živali; deloma pa s tem, da je gradil pota, namakal ali osuševal zemljo. Zemlja je vedno taka, kakršno jo človek napravi. Vprašanje novega načina pozdravljanja v Turčiji. V Turčiji je bilo pred vojno zabranjeno pozdravljati na ulici žene. Celo tako daleč so šli, da se na ulici nista pozdravila dva prijatelja, ako je bil kateri v spremstvu svoje žene. Zadnja leta pred vojno se je ta strogost omilila toliko, da sta se prijatelja pač pozdravila in tudi spregovorila nekaj besed, žena pa je stopila stran in dostojnost je zahtevala, da možev prijatelj žene sploh ni pogledal. Po reformah Kemal paše, ki je z zakonom odpravil fese, koprene in hareme, je seveda tudi v tem oziru nastopil preokret. Znana dama, ki gre po ulici nezagrnjena, sc sedaj ne sme več prezreti. Zato pa zdaj v turški družbi živahno razpravljajo o tein, kako naj izobražen Turek pozdravi znano damo. Navaden pozdrav v I určiji je, da Turek položi roko najprej na srce in jo nato z lahnim poklonom dvigne k čelu. Nekateri se zavzemajo za to, naj se ta pozdrav porablja tudi napram pregled. pirajo. Za Vukičevičevol vi a dol zainteresirani radikali se zelo boje Pribičevičevega napredka v prečanskih krajih. Pa tudi iz krogov demokratske zajeduice. zlasti pa iz vrst bosenskih muslimanov, prihajajo protesti radi volilnega terorja, ki ga izvajajo vladni radikali1. Davidovičevi demokratski ministri so na pritisk svojih pristašev že ponovno načeli na sejali ministrskega sveta vprašanje svobodnih volitev. Toda Vukičevič se damam, drugi pa zagovarjajo evropski način pozdravljanja, namreč odkrivanje in seganje v roko. Proti odkrivanju je odpor splošen in se tudi med moškimi ne more uveljaviti, več pristašev pa ima rokovanje. Utemeljujejo rokovanje s teni, da nc pomenja nikakega posnemanja evropskih navad, ampak da je to star turški pozdrav, ki so ga v Evropo zanesli še le mohamedanci, a sc je potem med njimi samimi izgubil. Meso in muhe. Tam v slavni skipetarski deželi je poslal kmet Ahmed sušit svinjsko pleče mesarju* Mesar je odrezal velik kos z njega. Ko je kmet to videl, je rekel mesarju, naj mu povrne škodo, sicer ga pojde tožit. Mesar pa je stekel prej k sodniku in mu dal veliko potico v dar. Kmet pride tožit in sodnik je zaslišal oba. Mesar sc je zagovarjal, da so mu muhe pojedle toliko mesa. Sodnik (kmetu); «Ako so muhe storile to, znosite nad muhami. Pobijajte jih, kjerkoli do me katero.» Slučajno je ugledal kmet muho na sodnikovem obrazu. Brez pomileka je lopnil s pestjo po Sodnikovem nosu, da se je "ll takoj po- cedila kri, in dejal: «Kakot nalašč. Ena je ze tukaj!» veliko ne zmeni za pritožbe. Volilni teror se dnevno veča. Vladini radikali tudi ne opuste nobene prilike, da bi ne udarili tudi po pašičevcih. Vukičevičevi somišljeniki se torej tepejo na vse strani. Politični krosi, ki imajo najboljši vpogled v položaj v državi, so mnenja, da je Vukičeviče-va pozicija na skrajno trhlih tleli in da dožive njegovi radikali pri volitvah popoln poraz. Prve kandidature. Velja Vukičevič kandidira v Skopi ju, dr.Obradovič v Tetovu, minister pošte Kočič v Kumanovii, Dimitrije Popovič v Štipu, general Milosavljevič v Bitolju kot protikandidat pašičevcu Cirkoviču, finančni minister dr. Bogdan Markovič v Kavadaru, minister pravde Subotič kot protikandidat proti Trifkoviču v Som-boru. Bivši zunanji minister dr. Niučič bo kandidiral v Velikem Bečkereku. Skupščinski predsednik Marko Trifkovič je bil izvoljen za nosilca pašičevske liste v Somboru. Minister Svetislav Stankovič kandidira v Novem Sadu kot .protikandidat proti bivšemu ministru dr. Slavku Miletiču. Bivši finančni minister dr. Milan StOjadino-vič bo nosilec radikalne liste v Črni gori. Doktor Slavko Miletič bo kandidiral razen v Novem Sadu tudi v Južnem Banatu. Davidovič kandidira v Vranji, v mestu Beogradu in v beograjskem okrožju. Radikal dr. Ljuba Popovič je sreski kandidat v Stari Pazovi. Demokrat dr. Šečerov je nosilec demokratske liste v gornjem Banatu. Minister dr. Niko Perič kandidira v Žabcu, razen tega pa tudi v južni Srbiji. Davidovičevi demokrati so nekaj časa veljali za Jugoslovane. Na zadnji seji finančnega odbora se je pa pokazalo, da v plemenski mržnji ne zaostajajo za radikali. Poslanec Bankovič je protestiral na seji finančnega odbora proti temu, da se prenovljeni železniški vagoni še vedno označujejo z SDŽ (Srbske državne železnice), mesto z SHS. Med člani odbora je po tem protestu nastal prepir, v katerem je davidovieevec Kosta rimotijevič zaklical prečanskim poslancem: «T a k o m o r a b i t i, t o j e s r b s k a d' r ž a v a, vi pa lahko crknete!* Brez komentarja! Izid občinskih volitev. V Laškem je dobila pri občinskih volitvah SDS 183 glasov (13 mandatov). Združena lista klerikalcev in nem-čurjev pa 66 glasov (4 mandate). Litija: napredna lista 53 glasov (2 mandata), nepolitična stranka 38 glasoiv (2 mandata), SLS 369 glasov (13 mandatov). Šmartno pri Litiji: napredna lista 178 glasov (9 odbornikov), klerikalci so dobili 16 odbornikov. Vače: napredne stranke so dobile 5 odbornikov, klerikalci pa 4. Zagorje: lista narodnega delavstva 106 glasov (3 mandate), socijalistična lista 105 glasov (tri mandate), narodno-goispodarska lista 91 glasov (3 mandate), komunistična lista 319 glasov (enajst mandatov), oficijelna SLS 46 glasov (1 mandat), krščanski socijalci 112 glasov (4 mandate). Zagrebški občinski svet je razpustila Vukiče-vičeva vlada in se vrše volitve še pred skupščinskimi volitvami. Rjiidlčevci v južni Srbiji. Pavle Radič je s primernim spremstvom agitatorjev obiskal razne kraje v južni Srbiji, da dobi stike z volilci in postavi svoje kandidate. Radikali so pa nastopili najbrutalnejc proti radičevski agitaciji. Pavle Radič je bil ponovno dejansko napaden in povsod so mu bili preprečeni sestanki in shodi. V okolici Skoplja so PaVIu Radiču pred očmi žan-darmerije razbili vse šipe na avtomobilu in s kamenjem tudi njega težko ranili. Velekapitalistoma politika SLS, Ko je bila SLS še na vladi, je glasovala za to, da se s finančnim zakonom določi, da je dopuščen davek od dobička družb, ki so dolžne javno polagati račune (med te spada tudi Trboveljska premogokopna družba), le 200%' občinske doklade. Zaradi tega določila izgubi n. pr. litijski cestni okrajni zastop nad! en milijon dinarjev na predvidenih dohodkih, laški cestni okrajni zastop pa nad dva milijona dinarjev. Klerikalci so torej v korist bogati Trbo- veljski premogokopni družbi privolili, da plača tri milijone dinarjev manj davka kot: doslej. Marksisti med seboj. Pri volitvah v oblastno skupščino se je večina marksističnih skupin odločila za enoten nastop. Uspeh volitev je bil porazen za marksiste. V ljubljanski oblasti1 so dobili le trboveljski mandat in tudi v mariborski oblasti se jim ni godilo veliko boljše. Delavstvo ni zaupalo kandidatom marksističnih list. Kako tudi? Vsaj so se že na volilnih shodih posamezni govorniki prepirali med seboj in iznašali očitke, ki niso mogli biti za nikogar priporočljivi. Sedaj se gospodje okoli «Delavske Politike zopet tru dijo, ustvariti enotno fronto marksistov. Naslovi i so na skupino «Enotnost» (komunisti) in na skupino «Naprej» (Bemotovci) dopis, v katerem jih javno pozivajo1, da se takoj pismeno izjavijo, če sp za enoten nastoip. Po delavskem mitingu v Ljubljani in po volitvah v Zagorju pa skupina «Enotnost» ni nič kaj pripravljena, nastopati na eni listi z gospodi pri «Delavski Politiki*. Vse j kaže, da je poziv za enoten nastoip izšel zgolli iz j taktičnih vidikov in d;a so njega avtorji že v | naprej prepričani, da ne bo rodil uspeha. če bi se vsi marksisti združili, bi .ih ne bilot veliko, če bodo pa! razcepljeni, jih pa nikjer nič ne. bo. Združeni bi z velikimi napori lahko dobili dva dol tri mandate v Sloveniji. Razcepljeni pa ne dolbe ničesar. Vsi delavski glasovi, oddani za marksistične liste, so izgubljeni. Kdor bi šel za take liste v borbo, bi izvrševal delo, ki je že vnaprej obsojeno na neuspeh. Zato tudi ni med marksisti Lepe dneve je doživljala Ljubljana od 27. do 29. junija, ko se je ob ogromni udeležbi Sokolstva in Sokolstvu naklonjenega občinstva iz vse države vršil V. pokrajinski zlet jugoslovenskega Sokolstva. Naših sokolskih svečanosti so se udeleževali tudi zastopniki bratskih češkoslovaških, poljskih in ruskih Sokolov. Glavne prireditve so bile na Vidov dan 28. in na praznik Petra in Pavla 29. junija. Na Vidov-dan, narodni praznik, ki se je s sokolsko slovesnostjo pač najprimernejše proslavil, so se vršile dopoldne na Taboru sokolske tekme, popoldne pa je bil ob udeležbi preko 5000 gledalcev nastop Sokola I., ki je s svojo dovršeno telovadbo pokazal, da je vreden krasnega Sokolskega doma na Taboru. Med številnimi točkami Sokola I. je nastopila tudi dijaška četa 40. Triglavskega pešpolka pod vodstvom poročnika Rataja. Kot gostje so nastopili ruski Sokoli z vajami s kozaškimi sulicami, naraščajniki s Sušaka z vajami z vesli in članice iz Zagreba, ki so predvajale vaje s snežnimi kepami. Občinstvo je telovadce burno pozdravljalo. Po končani telovadbi se je v vseh prostorih1 Tabora vršila živahna sokolska zabava. Drugega dne sc je dopoldne razvila po ljubljanskih ulicah svečana sokolska povorka, čvrsti Sokoli in brhke Sokolice z bratskimi slovanskimi j gosti so se zbrali na Bleivveisovi cesti, odkoder ^ se je začel premikati sprevod z več godbami. Na čelu je korakala fanfara, takoj za njo je sledila močna četa Sokolov na konjih s praporom. Skupno je korakalo v sprevodu 47 praporov. 5 godb poleg fanfar in nad 2000 članov in članic v krojih. Sredi povorke je korakala četa jugoslovenske vojske, ki jo je občinstvo, katerega se je zbralo na ulicah okrog 30.000, posebno navdušeno pozdravljalo. Prav pestro sliko je dajala sprevodu skupina narodnih noš. Bil je zares diven pogled na vrste Sokolov in Sokolic, vojaško četo, sokolske konjenike, narodne noše in ogromno množico navdušenega občinstva, a raz oken in balkonov sc je vsipalo na Sokolstvo cvetje. Sprevod je po številnih ulicah krenil na Tabor, kjer se jc izvršila svečana otvoritev Sokolskega doma. Na balkonu doma so bili zastopnik Nj. Vel. kralja brigadni general Vukovič, starešinstva slo- ndbene borbenosti in najvuetejši agitatorji se zaničljivo izražajo o svoji organizaciji in o razmerah, ki vladaio v nji. Razcepljen marksistični pokret škoduje tudi ostalemu delavstvu. Parola bi morala biti, da se: ustvarijo čim močnejše delarvske organizacije. Narodno delavstvo je edina izvedlo v svojih vrstah enotne in složne nastope. Zato ima narodno delavstvcj tudi močno in disciplinirano organizacijo!, ki je zmožna za svoje članstvo priboriti uspehe. Marksistični mal-kontentje se pa s svojimi ponesrečenimi nastopi sami izločujejo iz resnega delavskega pokreta. 'Kongres isarodnih manjšin. Od 22. do 24. avgusta e bo* vršil v Ženevi'kongres narodnih manjšin. Za zborovanje je določen naslednji dnevni red: Og >ženje evropskega miru za- radi narodnostne nestrpnosti; 2.) sodelovanje narodnih manjšin v državah cer v mednarodnem sVetu; 3.) vprašanje jezikov; 4.) suvereniteta države in pravice manjšin; 5.) relativno vprašanje k statistiki narodnosti ter 6.) organizacija in propaganda. Kriza v ruski komunistični stranki. Trockij in Zinovjev sta zadnja leta ponovno očitala sovjetski vladi, da se je pregrešila proti tradicijam boljševizma. Obema se tud1! očita, da sta dne ! 9. junija, potem ko je bil umorjen sovjetski posla-: nik Vojkov v Varšavi inscenirala na moskovskem kolodvoru demonstracijo, ki je biia naperjena proti sedanji vladi sovjetov. Kominterna je 1 zato zaključila, da se Trockij in Zinovjev izključita iz komunistične stranke. vanskih sokolskih zvez, kot gospodar doma starosta brat dr. Pestotnik in predsednik Društva za zgradbo Tabora brat Turk. Vzpodbudnim besedam br. Turka, generala Vukoviča, brata dr. Pe-stotnika, staroste Ljubljanske sokolske župe brata Marolta, staroste poljskih Sokolov br. Zamoy-skega, podstaroste Češkoslovaške sokolske zveze brata Stepaneka, staroste ruskega Sokolstva brata dr. Verguna in staroste Jugoslovenske sokolske zveze brata Gangla so poslušalci burno pritrjevali. Brat Gangl je dejal med drugim: Ta Tabor jc dom vseh jugoslovenskih Sokolov, je dom ruskih Sokolov, češkoslovaških, poljskih in bolgarskih Sokolov (velike ovacije občinstva bolgarskemu narodu), katerim vsem bodi pravi in zadnji cilj sreča ter blagor naroda. Na žalost še danes ni združen v velikem sokolskem domu del našega naroda. V borbi za resnico in pravdo naj Sokolstvo, če bo treba, tudi z mečem in puško iztisne, da bodo vsi svobodni v sokolskem domu (Klici: Živel Trst! Živela Gorica!). Po ogledu notranjosti Tabora so se gostje odpeljali v Kazino k skupnemu obedu, pri katerem je starosta JSS brat Gangl najprej napil Nj. Vel. kralju in prečital udanostno brzojavko, ki jo je odposlal na Bled, nato pa je pozdravil vse prisotne, predvsem zastopnike tujih držav. Sokolske svečanosti so dosegle svoj višek in so se zaključile z javno telovadbo na telovadišču ljubljanskega Sokola v Tivoliju, kjer so nastopili Sokoli, Sokolice, naraščaj, vojaška četa in ruski Sokoli. Proste in orodne vaje so napravile spričo velike dovršenosti na gledalce, katerih je bilo okrog 12.000, mogočen utis. Po javnem nastopu so sc nekatere župe že odpravile domov, ogromne množice pa so se podale k veseličnemu večeru na Tabor, kjer sc je ob zvoku dveh godb razvijala neprisiljena prijetna zabava. Veliki sokolski dnevi, ki so zopet enkrat podali račun o našem sokolskem delu, so pokazali, da je sokolski cilj zdravih teles in zdravih duš velikega pomena za našo mlado državo, ki potrebuje v svoji notranji in zunanji borbi telesno in duševno zdrave ljudi. Veliki in svečani sokolski dnevi bodo ostali v neizbrisnem spominu. Pokrajinski zlet jugoslovenskega Sokolstva. Narodno-strokovna zveza. ončaja le z delnim Inšpekcija dela. Ljubljanska inšpekcija dela je v letu 1926. pregledala 1358 obratov z 14.088 delavci, med temi ima samo eno podjetje nad 1000 delavcev, 4 s 500—1000, 7 z 200—500, 13 s 100—200, 13 s 50—100, 47 z 20—50, vsa ostala imajo manj kot 20 delavcev zaposlenih. V 1926. letu je beležila ljubljanska inšpekcija dela 996 nezgod, od teh 17 smrtnih in 979 nesmrtnih. Največ nesreč je bilo v lesni industriji, in sicer 7 smrtnih in 409 jih stavk v letu 1926., ki je uspehom za delavstvo. Splitska inšpekcija dela je pregledala 484 podjetij z 10.215 delavci. Nesrečnih primero,v je beležila 345, od teh osem smrtnih, največ nesreč v kamenolomih in steklarnah. Mezdna pokreta dva, ki sta končala z delnim uspehom. Stavke so bile štiri z 1051 delavci; dve stavki sta končali z uspehom, ena z delnim uspehom, ena z uspehom. .. ..... . , . „ | Inšpekcija v Nišu je pregledala 570 podjetij nesmrtnih Mezdnih gibanj je bilo v tem letu 3, g 6Q16 delavd Nesreč je befe?i|a ^ ()d 'tehJ { m sicer 2 v kovinski industriji in 1 v kemični industriji. Mezdna gibanja so končala 1 s popolnim uspehom in 2 z delnim uspehom. V letu 1926. so bile 4 stavke, in sicer 1 v lesni indu- striji, kjer je stavkalo 68 delavcev en dan zaradi odtegljaja zaslužka. Uspeh stavke popoln; 1 v oblačilni industriji, kjer je stavkalo 14 delavcev dva dni zaradi odpusta dveh pomočnikov. Uspeh popoln, ker sta bila oba sprejeta nazaj v službo. Tretja stavka v oblačilni industriji, kjer je stavkalo 16 delavcev tri dni zaradi znižanja mezde* Uspeh stavke popoln. Četrta stavka v kovinski industriji, kjer je stavkalo 21 delavcev 1 dan za-radi znižanja plače. Uspeh popoln. Mariborska inšpekcija je pregledala v letu 1926. 401 podjetje s 5473 delavci. Od teh sta 2 s 500—1000 delavci, 4 z 200—500, 8 s 100—200, vsi ostali pod 100 delavci. V tem letu je beležila ta inšpekcija 863 nezgod, in sicer 14 smrtnih in 849 nesmrtnih. Tudi tu je bilo največ nesreč v lesni industriji, in sicer 1 smrtna in 173 nesmrtnih. Stavki sta bili dve, in sicer ena v železarni na Muti, kjer je stavkalo 138 delavcev 2 dni zaradi redukcije plač. Uspeh ugoden. Druga stavka je bila v granitni industriji. Stavkalo je iz istega razloga 78 delavcev 7 dni. Uspeha nobenega, ker se je stavka izjalovila. Zagrebška inšpekcija je pregledala 592 podjetij s 17.373 delavci. Nesrečnih primerov je beležila 487, od teh 5 smrtnih in 482 nesmrtnih, največ v lesni industriji. Mezdnih gibanj je bilo 13 in so končala 5 s popolnim uspehom, 7 z delnim uspehom in 1 z neuspehom. Stavk je bilo 12, pri katerih je stavkalo 1539 delavcev, ki so stavkali skupno 200 dni. Največ stavk je bilo zaradi znižanja zaslužka. Tri stavke so končale s popolnim uspehom, 5 z delnim uspehom in 4 brez uspeha. Inšpekcija dela v Osijeku je pregledala 242 podjetij z 20.150 delavci. Nesreč je beležila 2002, in sicer 12 smrtnih in 1990 nesmrtnih, največ od teh v lesni industriji. Mezdnih gibanj 25, ki so smrtnih. Mezdnih gibanj in stavk ni bilo nobenih, j i Beograjska inšpekcija je pregledala 676 podjetij s 27.177 delavci. Nesrečnih primerov je bilo 318, od teh 16 smrtnih. Stavke so bile tri. Od teh ena v Srpsko-francoski banki zaradi povišanja plače. Končala je z neuspehom. Ena stavka je! bila v podjetju <\Sartid», kjer je stavkalo 579 delavcev šest dni zaradi znižanja akordne postavke. Uspeh povoljen. Tretja stavka je bila pri Beograjski tekstilni industriji, kjer je stavkalo 965 delavcev skoro mesec dni zaradi izenačenja plač. Uspeh delni. Inšpekcija dela za Vojvodino je pregledala 594 podjetij z 12.374 delavci. Nesreč je beležila 928 s 14 smrtnimi primeri. Mezdnih gibanj je bilo dvoje, od teh eno s popolnim uspehom, eno z neuspehom. Stavk je bilo pet. Pri eni je stav-j kalo 22 delavcev-metalcev 70 dni zaradi odpovedi kolektivne pogodbe. Uspeh: ostalo vse pri sta-, rem brez pogodbe. V tovarni železnega pohištva je bila druga stavka, kjer je stavkalo 45 dela v-cev sedem dni zaradi uvedbe akorda. Stavka je končala z neuspehom. Tretja stavka je bila v lesni industriji. Stavkalo je 82 delavcev pol meseca zaradi znižanja plače za 20 odstotkov. Uspeh za 15 odstotkov, ker so se plače znižale samo za 5 odstotkov. Četrta stavka v tovarni vijakov. Stavkalo 10 delavcev 19 dni zaradi odpusta zaupnika. Uspeh popoln, ker je bil zaupnik sprejet v delo. Peta stavka v tovarni dinamo-strojev. Stavkalo je šest delavcev poldrugi mesec zaradi sprejetja delavcev na delo brez pristanka delavskega zaupnika. Stavka je končala z neuspehom. lavstva, ki se z vso resnostjo briga za vsa delavska vprašanja. Največji del delavstva je števni materijal, ki se briga za organizacijo le v toliko, v kolikor ima slučajno interes za intervencije in podpore. Več ga ne briga. In ravno to je pogubno za vse delavstvo. Lo-ber vojak je oni, ki se za borbo vsestransko pripravi, ne pa oni, ki smatra za najpotrebnejše, da sc pripravlja za varstvo samega sebe. Naše najboljše orožje je naš tisk, naše knjige in časopisje. nej Čim več znanja črpamo iz njih, teni boljši vojaki | bomo. Preden se pa odločim za boj, moram vedeti, s kom in za kaj se bom boril. To vse zvemo edinole iz socialističnih knjig in časopisja. Naša «Nova Pravda» prinaša v vsaki številki toliko poučnega gradiva, da bi si čitatelji znatno lahko izpopolnili svoje znanje. Vzgojena bi bila armada, ki bi znala, zakaj in čemu boj. Seve, če naš delavec smatra svojo nalogo za izpolnjeno s tem, da plača list in prebere «Tajinstvenega», potem je izključeno, da bi se pripravila armada idejnih borcev. Berite torej list od začetka do konca in spopolnjujte svoje znanje. Nihče ni tako pameten, da bi mu bila lahko dober list ali dobra knjiga odveč. Te moje besede so trpke in žal, da sem jih moral napisati, a bolje je, pogledati resnici v oči, pa če je še tako huda, kakor se za njo skrivati. Berite torej vsi celo \ dne 2. julija 1027. Stran 7. jutri v soboto in se bo izvršila na svečan način, prav vsakomur, je sklenila uprava velesejma določiti vstopnino kar najnižje. Permanentna legitimacija, ki upravičuje do poljubnega vstopa na velesejem in tudi zvečer na vinski oddelek in katere posestnik je deležen polovične voznine na vseh osebnih in brzih vlakih ter parnikih, velja samo HO Din. Legitimacije se dobe v predprodaji v velesejmskem uradu, pri Putniku, pri denarnih zavodih, trgovskih, obrtniških, tujsko-promet-nih, kulturnih, prosvetnih in telovadnih organizacijah. Vstopnice, ki veljajo 10 Din, pa upravičujejo enkratni vstop na sejmišče. Priporočamo pa bolj nakup legitimacije, ker je obsežni velesejem nemogoče pregledati v enem dnevu. * Prva inženjerka na ljubljanski univerzi. Na tehnični fakulteti je promovirala te dni gdč. Joža Debelakova z Bleda, ki je napravila diplomski izpit iz elektrotehnike. Gdč. Debelakova je prva ženska, ki je na naši univerzi dosegla inženjer-sko čast. * Nedeljskega letalskega mitinga se je udeležilo okrog 25.000 ljudi. V nedeljo se je pri Devici Mariji v Polju vršil velik letalski miting, na ka-lerem so naši letalci pokazovali svoje umetnosti. Na letalsko prireditev je priletel tudi poročnik Bajdak z aeroplanom, s katerim sta bila on in inž. Sondermayer poletela v Indijo. Prireditev je zaključil skok s padalom, ki ga je izvršil nared-nik Egger ter srečno prispel na tla. O mitingu, katerega se je udeležilo okrog 25.000 ljudi, pišemo več v prilogi. * Razpust Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani potrjen, imenovanje komisarja razveljavljeno. Državni svet je zavrnil pritožbo proti razpustu Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. Izrekel pa je istočasno, da minister za trgovino in industrijo ni bil upravičen, postaviti komisarja in namestnika. Do novih volitev bodo morali zato voditi posle zbornice bivši funkcijonarji. * Šolnini inrk smo imeli v sredo ob pol 6. zjutraj. Pri nas je bil le delen, dočim je bil v delu Anglije ter ob severni Evropi in na skrajnem severu Azije popoln. Žal, ga zaradi oblačnega vremena sploh nismo mogli opazovati. Pri nas je v trenutku največjega mrka pokrivala mesečeva senca približno dve tretjini solnca. Zadnji večji mrk smo imeli 24. avgusta leta 1914., torej v času, ko so baš pričeli grmeti topovi na bojnih poljanah. * Padec nemškega balončka v Rečiški dolini. Iz Hude jame pri Laškem nam pišejo: V soboto “5- jnnija 1.1. je padel na tla pri strugarju gosp. Babiču v Gornji Rečici balonček, na katerem je bila pi itrjena dopisnica. Na dopisnici se je čitalo, da je^ bil balonček spuščen v zrak pri Essenu (Nemčija). Želji lastnika balončka se je ustreglo s tem, da se je odposlala lastniku dopisnica z navedbo kraja in časa, kje in kdaj je padel balonček. Kdaj je bil spuščen v zrak, žal, ni bilo razvidno na dopisnici. Vsekakor je zanimivo, da je prišel balonček iz daljnje Nemčije preko Alp in padel nepoškodovan v Rečiški dolini. * Železniške redukcije, katerih so krivi klerikalci, gonijo delavce že v samomor. V petek popoldne se je vršil v Mariboru ob ogromni udeležbi železničarjev pogreb progovnega delavca državnih železnic Antona Kobana, ki ga je pognala redukcija klerikalnega proračuna v prosto-' oljno smrt. Siromak je smel po redukciji delovnih dni delati samo po štiri dni na teden. Razen tega je sledilo sedaj še mezdno znižanje in je naravno, da s takšnim zaslužkom ni mogel hranili sebe, žene in Štirih otrok. Svojim tovarišem je dan na dan tožil, da ne more več gledati stra-^ anja nedolžnih otrok. Siromak je obupal zaradi >e e jn v gj-gdo zjutraj so našli otroci očeta obešenega na vratih kuhinje. Pokojnik je bil skrben oče m priden delavec. Bodi ohranjen blag spomin žrtvi SLS za železničarje. * Ljubljanska mestna občina prevzame cestno železnico. Mestna občina ljubljanska se je sporazumela z družbo «Allgemeir.e Osterreichische Kleinbahngesellschaft> glede prevzema cestne železnice. Mesina občina bo kupila dve tretjini delnic (2667 komadov) za skupno ceno 2 milijona dinarjev v štirih obrokih po pol milijona. Ostalo tretjino bo obdržala še nadalje omenjena družba, ki bo dobila tretjino zastopnikov v upravi. Za prevzem cestne železnice bo potrebovala občina okrog 2 in pol milijona dinarjev in bo prisiljena najeti v ta namen posojilo. * Lokomotive za odmetavanje snega. Prometno ministrstvo je naročilo v Nemčiji na račun reparacij 6 lokomotiv za odmetavanje snega. * Ponesrečen hidroplan. Pri Boki Kotorski je padel v morje vojaški hidroplan, v katerem se je nahajalo pet oseb. Razen strojnega inženjerja Petroviča so se vsi rešili. Pri padcu je namreč Pogovor o t Sibirska železnica. Kake daljave zmore moderna tehnika, da nam olajša promet med oddaljenimi kraji, nam nudi lep zgled sibirska železnica, o kateri so naročniki časopisov zadnje mesece gotovo čitali. Sibirsko železnico so zgradili kot podaljšek evropske železnice Samara - Zlatoust - Čeljabinsk in ki naj bi se končala ob Tihem oceanu. Dne 31. maja 1891. je v Vladivostoku za to železnico prvi zasadil lopato car Nikolaj II., takrat še prestolonaslednik. Delo se je začelo istočasno na zapadu in vzhodu. Po desetletnem delu so mogli dne 9. novembra 1901. izročiti železnico prometu. Sibirska železnica je najdaljša na svetu in meri 8536 km, če pa prištejemo k temu še progo od Petrograda do sibirske meje, meri vsa železnica 11.000 km, to je dvakrat toliko kot Pacifiška železnica v Združenih državah, ki pelje iz New Yorka v San Francisco. Pri gradnji te železnice je bilo treba premagati ogromne težave s podnebjem, velikanskimi rekami, čez katere so morali napraviti mostove, in s pomanjkanjem delavcev v malo obljudeni deželi. V Sibiriji postane zemlja, če zmrzne, trda kot jeklo; poleti pa koleba toplota do 80 stopinj Celzija, kar je neugodno vplivalo na zdravje delavcev. Ogromnost tega podjetja naj pokažejo nekatere številke. Samo na pravih sibirskih tleh je delalo 70.000 delavcev, ki so delali skupno 19 milijonov dni; treba je bilo nad 8 milijonov železniških pragov in čez sibirske veletoke so zgradili mostove, ki merijo skupaj 50km; proti snežnim zametom je bilo treba naprav v dolžini 900 km. Progo so morali večkrat popraviti. Skušnja jih je šele poučila, da so uporabili prešibke tračnice; zato so morali temelje popolnoma prenoviti in položiti močnejše tračnice. Tudi prvotna razdalja med posameznimi postajami, povprečno 35 km, je bila prevelika. Ker vsa ta popravila še niso izgotovljena, je hitrost vožnje še majhna; osebni vlak rabi iz Moskve v Port Artur 16 dni, pa .udi brzi vlaki potrebujejo več dni. Razume se, da so učinki te dolge železnice ogromni. Poleg velike važnosti te železnice za transport vojaštva, je ta proga veliko pripomogla, da se je dežela naselila z novimi naseljenci. Od leta 1893. je prišlo v Sibirijo nad 1,200.000 ljudi obojega spola, po večini kmetov, ki so našli v Sibiriji novo domovino, pri čemer jih je podpirala vlada. Ta železnica je ogromnega pomena. Ogromne množine sibirske pšenice se po tej železnici izvažajo. Pred Veliko vojno so izvažali tudi velikanske množine masla, ki je prihajalo v ledu Petrovič dobil udarec na sence, se onesvestil in utonil. * Ni bilo nič hudega. Jernej Dolinšek, posestnik v Lokah pri Trbovljah, je vozil z veliko naglico na levi namesto na desni proti Retju. Pri uradniški restavraciji na Vodah je povozil kletno Frančiško Pirčevo. Dekle je k sreči dobilo le lahke telesne poškodbe. * Požar na Brezovici. Iz doslej nepojasnjenega vzroka je nastal te dni požar v velikem kozolcu posestnika Ivana Urbančiča na Brezovici pri Ljubljani. Domači gasilci so ogenj omejili in preprečili večjo katastrofo. * Svarilo pred sleparjem! Časopisi so že poročali o nekem Alojziju Žitku, ki se izdaja za zastopnika neke češkoslovaške tvrdke. Nabiral je oglase za albume in prejel večje vsote. Pojavil se je tudi v Ptuju. Opozarjamo občinstvo, naj mu ne nasede. srn in onem. večinoma v Kopenhagen in odtod pod imenom «dansko maslos na Angleško. Pa tudi ono blago, ki se je dotlej prevažal ) po morju, predvsem čaj in svila, s Kitajskega, je začelo prihajati v Evropo po sibirski železnici. Na sibirski železnici je bilo tudi dobro pre skrbljeno za udobnost potnikov, da tako la/.e prenašajo večdnevno vožnjo. Električna luč razsvetljuje ponoči vozove. Kopališče, knjižnico, časopise ima potuik v prvem in drugem razredu >>a razpolago. Pred vojno je osobje na. vlaku govorilo rusko, nemško, angleško in francosko, na kitajski progi tudi kitajsko. Vlak ima tudi lekarno in bolniškega strežnika; na večjih postajah je preskrbljeno tudi za zdravniško pomoč. Za Evropo danes sibirska železnica daleč ni onega pomena, kot bi lahko bila, če bi bile \zp<,-stavljene gospodarske zveze med Rusijo in ostalim svetom. Pač obstojajo že take »veze, tako na primer z Angleško, a to so le skromni začetki, ki jih politične prilike vsak čas uničijo, kakor čitamo uprav te dni, ko vlada med Anglijo in Rusijo velika napetost, ki utegne skromne trgovske zveze docela prekiniti. Tako je danes. Vedno pa ne bo trajalo to; ko se razmere na Ruskem izboljšajo in konsolidirajo in se vzpostavijo med Rusijo in drugimi evropskimi državami boljše in stalnejše trgovske zveze, bo šele prišla sibirska železnica do prave veljave. ★ X Šele sedaj so zvedeli za minulo svetovno vojno. Zemlja ima dežele in ljudi, ki so šele letos zvedeli za strahovito svetovno klanje, ki je divjalo od leta 1914. do 1918. Neki parnik, ki je priplul iz najsevernejših vod med Azijo in Ameriko, je prinesel v Evropo zanimivo -est, da nimajo prebivalci otočja v Berinški morski ožini niti pojma o svetovni vojni niti o zgodovinskem prevratu velike Rusije iz carstva v boljševiško republiko. Razlog temu, da tamošnje ljudstvo ni zvedelo za tako važne svetovne dogodke, je ta, da na njihovem otočju že od leta 1914. ni pristala nobena ladja. Drugih zvez s svetom pa otočani nimajo. X Morilka svojega moža oproščena. Pred dunajsko poroto se je zagbvarjala te dni Nelly Grosavescu, ki je nedavno iz ljubosumnosti ustrelila svojega moža opernega pevca Trajana Grosa-vesca. Obravnava je dognala, da je bila morilka silno oblastna ženska, ki je vedno in povsod nadzorovala svojega moža ter ga mučila s svojo ljubosumnostjo. V navalu take ljubosumnosti je enostavno ustrelila svojega moža. Ko bi bila prijazna ženica ukradla klobaso, bi gotovo sedela kakšen dan, ker je pa moža usmrtila, so jo brihtni porotniki spoznali za nekrivo. Tajinstveni morilec deklet. (Nadaljevanje.) Jim je prav dobro slišal zvonenje. Od srda smejoč se stopi k Mandi s preko prsi prekrižanima rokama ter pričakuje nadaljnjih dogodkov. Ni mu treba dolgo čakati. Zastor pred vrati se razmakne, trije črni natakarji orjaške postave se pojavijo med vrati. Gospa ravnateljica vsa iz sebe pokaže na Jima, ki z zaničljivim pogledom motri črnce. «Ta mož tukaj me je razžalil,® zakriči divje «ven-kaj z njim!» Tedaj pa zadoni po sobi lahek pisk, ki pa ima dozdevno kljub slabemu glasu vendarle prebadljiv učinek. Kajti takoj nato se že zopet odgrnejo zastori pred vrati. Štirje ravno tako elegantno oblečeni gospodje kot Jim stopijo v sobo. Iz njihovih drznih obrazov je namah spoznati, da so se odzvali Jimovemu signalu. Njegovi neustrašeni tovariši se vstopijo tik za črnci, ki so ravnokar hoteli navaliti na Jima. Zopet zakriči ravnateljica, ko vidi, kako .mlatijo ravnokar vstopivši tujci po glavah presenečenih črncev, ki se zvileč napol nezavestni pod pezo brezštevilnih udarcev kaj kmalu zgrudijo na tla. Ravnateljica je tako presenečena in prestrašena, da se niti za ped ne more premakniti z mesta. Naenkrat pa znova zakriči: «Alfred — semkaj — rešite me!» Pustolovec, ki je v svoje precejšnje presenečenje opazil, da itak maloštevilni gostje nenadoma odhajajo iz lokala osupnjeno motri neobičajen nastop, toda le za trenutek; čim pa zapazi na tleh ležeče natakarje ter četvorico elegantno oblečenih nepoznanih mu mož, katerih drzen izraz oči ne obeti nič dobrega, ga takoj navda zla slutnja. Pojav tujih mož v sobi ravnateljice, njen krik na pomoč, nenaden odhod gostov, vse to se mu zdi dokaj sumljivo. Po glavi mu brni zadnji dogodek, ki ga je doživel njegov prijatelj Herbert Jackson in ki še vedno leži v bolnici zaradi udarcev, ki jih je dobil od nepoznancev. Ne meneč se za obupne klice gospe Miller, pograbi Alfred svojo suknjo in iklobuk ter odide iz lokala z največjo naglico, zadosten znak, da nima čiste vesti. Navzlic temu pa ostane Jim docela hladnokrven, dasi fnu je ušel že dolgo iskani pustolovec, nasprotno mu na videz ravnokar pobegli pustolovec niti najmanj ni mar. Obrnivši se h gospej Miller reče: «Sedaj bom obračunal z vami. Bili ste dovolj nesramni, da ste poklicali semkaj svoje črnce, da bi me iztirali odtod. To boste drago poplačali.« Sedaj šele uvidi ravnateljica, kako nespametno' je ravnala v svoji razburjenosti. Kajti, če gospod, kateremu so takoj priskočili na pomoč njegovi prijatelji, vso zadevo prijavi policiji, ji takoj**zapro lokal. Zato je sedaj svoje ravnanje izprernenila. Ne da bi jo Jim znova pozval, privleče iz žepa usodepolno pogodbo /. deklico ter jo izroči Jimu, ki jopazno prečita, potem pa raztrga na drobne kosce. «Alia, sedaj vas je strah izpametoval«, reče J itn zaničljivo ter ji vrže raztrgane kose papirja v obraz. «Prav za prav bi zaslužili, da vas pretepemo kot vaše lopovske črnce. Vendar si svojih rok ne maramo umazati na tako podli ženski kot ste vi. Končali boste itak v bedi in pozabljenosti.» Jim pokaže sedaj na mizo. «Tukaj je denar. Ali ga hočete sprejeti? Da ali ne!» «Ne maram,» jadikuje sedaj docela preplašena ravnateljica, «le ne — policija!« «In jaz ne maram, da dobi ta mlada deklica tudi le malenkost podarjenega«, zakriči Jim nad prestrašeno ravnateljico. «Vzernite Judeževe groše!« Obrnivši se k Maudi nadaljuje Jim: «Sedaj 'pa, gospodična Hopkins, pojdite z menoj, te špelunke ste sedaj rešeni.« Maud ne more nič odgovoriti. Brez' ugovora sledi Jiinu, ko jo vljudno naprosi, da naj odide v garderobo ter odloži obleko za nastop na odru. Crez nekaj iminut se Maud že zopet vrne v svoji preprosti obleki v vinsko sobo, v kateri najde edinole še Jima in ravnateljico. Natakarji ne leže več na tleli, pa tudi zagonetni Jimovi pomočniki so že odšli. Jim si ravnokar ogrinja plašč okrog pleč ter se še enkrat obrne k ravnateljici, s katero je vsekakor moral imeti važen pogovor med tem, ko se je Maud preoblačila v garderobi. Kajti kljub mrzličnemu vznemirjenju je Maud opazila, da je ravnateljica bleda kot stena in da se komaj še drži pokonci. «Menda ste razumeli, kar sem vam rekel«, pripomni Jim kratko in odločno. «Vaš lokal bomo odslej opazovali. In gorje, če mi daste najmanjši povod, ki bi me prisilil, da zopet stopim , pred vas. Na nobeno usmiljenje ne smete potem več računati. Gospodična, sedaj pa idiva!» Maud se nehote oklene svojega rešitelja. Molče gre z možem, ki jo brez vsake zapreke odvede na cesto. Uboga deklica se nič več ne zaveda, če je vse to, kar je ravnokar doživela, resnica ali pa samo sanje. Rešena! Nepojmljiva tesnobnost, ki je navdajala Maudo še ves dan, se je dozdevno polastila tudi njene matere. Nemir v njenem srcu pa se še stopnjuje, ko je njena lepa hčerka zvečer kot običajno odšla v varijete. Skrbi polna mati je ravno ta večer večkrat kot sicer v mislih pri svojem požrtvovalnem otroku. Kolikokrat si je uboga vdova želela, da bi njena Maud že vendar našla kje drugje zaslužek. Toda, ker je deklica po pogodbi vezana za tri mesece, ji seveda ne preostaja drugega kot čakati, dokler ne poteče trimesečni rok. Gospa Hopkins ve, da se njena hčerka v novi službi ne čuti srečno, četudi se doslej še nihče ni osmelil, žaliti njeno nedolžno srce. Toda skrbna mati se dobro zaveda, da se bo prej ali slej vendarle približala njeni hčerki skušnjava. Četudi se je mogla zanašati na krepostnost svojega otroka, je izkušena ženo vendarle navdajala bojazen, da bo njena hčerka zfoog svojega blagočutja brezmejno duševno trpela v ozračju, kjer od vseh strani prete fievarnosti njeni nedolžnosti. V bližnjem zvoniku je odbila ura sedem zvečer. Uboga perica se ozre na malega Willyja, ker je še vedno zelo bolehen, čeravno se je skoro ves Maudin zaslužek uporabil za njegovo nego. Tarnajoč nad usodo prične vdova zopet prati perilo, kar jo iz njene tuge vzbudi prestrašen vzklik mlajše hčerke. Čudno! Vrata so se tiho odprla, v sobo stopi mož visoke postave s skoro neslišnimi koraki. Zagonetna postava obstoji pred ubogo vdovo. Zavita je v temen plašč, širokokrajen črn klobuk ima potisnjen globoko na čelo. Kljub temu pa je gospej Hopkins na prvi pogled jasno, da ima tujec na obrazu črno krinko. Prestrašena hoče zakričati, tedaj pa tujec počasi dvigne roko, rekoč: «Nobenega strahu, gospa Hopkins, četudi bi vas moja zunanjost mogla navdajati s strahom. Nič žalega vami ne bom’ prizadejal.« V njegovem nizkem, a jasnem glasu leži nekaj, da se vdova olajšana oddahne. «Gospod,» zajeclja s tresočim glasom, «gospod, kaj želite?« (Dalje prih.) Zabavni kotiček. NajkrajSi in najdaljši tedni so tako zvani medeni tedni, ki trajajo včasih le par dni, včasih pa mesece in leta. Narobe. V kmetijstvu povzroči suša pomanjkanje hrane, v ženski obleki pa pomanjkanje hrane sušo. Dobro ga je zavrnil. Pri neki pojedini je sedel grof starega plemstva zraven novega plemiča, katerega oče je bil še navaden krojač. Grof se je hotel iz novega plemiča ponorčevali ter začel pripovedovati, da mu je njegov oče delal najlepše obleke. Novi plemič: «To mi ie že znano; baš te dni sem našel kup neporavnanih vaših računov ter jih z drugim ničvrednim papirjem vred vrgel v peč.> V šoli.. Katehet: «Ko je prišel vesoljni potop, so utonile vse živali razen onih, ki so se nahajale na Noetovi ladji...» Tonček: «Kaj pa se je zgodilo z ribami, gospod katehet ?» V poznih nočnih urah. Prvi krokar: «Kaj greš domov?» Drugi krokar: cSeveda. Saj se že dani.> Prvi: «Kaj boš rekel svoji ženi?> Drugi: «Nič ... Le poslušal jo bom .. .> Hvaležnost. Matija: «Gospod zdravnik, najlepša hvala za vaše prizadevanje, ki ste ga iskazovali mojemu stricu.» Zdravnik: «Torej se je njegovo stanje zboljšalo?) Matija: «Ne, toda jaz sem njegov edini dedič.» Ob morju. Novopečena bogatina Racon in njegova žena sta šla s petletnim sinčkom Tomažkom na letovišče k morju. Nekega dne je sedel on na obrežju, žena pa je v kopalni obleki stopala v morje. Naenkrat je mož opazil, da je. žena že do vratu v vodi, in je zaklical: «Kje pa imaš To-mažka?» «D rž im ga za roko,* je odvrnila žena mirno. Kupuj samo vedno Doko“a bodi vsakomur, ki je štedljiv, najvažnejša in koristna zapoved Trgovina „DOKO“ Ivan Čarman Prešernova ulica 9, dvorišče LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA Delniška glavnica j Din 50,000.000 —| Rezervni zaklad ca. Din 10,000.000 — j Centrala: MUBHANA, Dunajska c. PODRUŽNICE: Kranj Novo mesto Logatec Prevalje Maribor Ptuj Metkovič Rakek Novi Sad Sarajevo Brežice Celje Črnomelj Gorica Slovenj- gradec Split Trst Brzojavni naslov: Banka Ljubljana Telefon številka: 26, 413, 502, 503, 504 i i :■ ! ii ■m I I i Lastnik in izdajatelj Rudolf Juvan v Liubliaul, Urednik Ivan Tavčar v Ljubljani. Sejza vse v ba spadajoče posle j j Tiska Delniška tiskarna d. d. v L|ubHanl (predstavnik Miroslav Ambrožič).