DELAVSKA POLITIKA
Izhaja dvakrat tedensko, in sicer vsako sredo in vsako soboto.
Uredništvo in uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Podružnice: Ljubljana, Delavska zbornica — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se vobče ne sprejemajo. — Reklamacije se ne frankirajo.
Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socialne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. — Malih oglasov trgovskega značaja stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane petitna enostolpna vrsta Din 1.50. — Pri večjem številu objav popust. — Naročnina za Jugoslavijo znaša mesečno Din 10.—, za inozemstvo mesečno Din 15.—. Čekovni račun št. 14.335.
Štev. 90
Sobota, 7. novembra 1936
Leto XI
HeSki zunanji minister dr. Krefta:
proti revizionističnim načrtom
italijanskega fašizma
„Vo|na vseh proti vsem“
režima, ki ga preveva globok čut odgovornosti napram narodu in državi.
Čehoslovaški poslanik v avdijenci
Čehoslovaški poslanik dr. Orisa se je dne 3. t. m. zglasil v avdijenci pri namestniku zunanjega ministra dr. A. Korošcu.
Zveza ČehoslovaSka-Sovjjclska Rusija še trd-nejia
Iz Prage poročajo, da je Mussolinijev govor samo še bolj utrdil zvezo med ČSR in Sovjetsko Rusijo. Doznava se tudi, da so neresnične vse vesti, glasom katerih naj bi bil rumunski kralj Carol ob priliki svojega obiska zahteval razveljavljenje oz. prekinitev zavezništva med ČSR in Rusijo.
neminovno zapadla v barbarstvo in kaos. Nič ne najde milosti v očeh Mussolinija, od česar bi se narodi v bodočnosti lahko nadejali rešitve iz težkih nevarnosti. »Duce« ni nikoli verjel, da je-mir mogoč in ga tudi ni nikoli odkrito hotel: vsak poizkus, da brani ali organizira mir, smatra Mussolini za »konvencijo-nalno laž«. Mussolini zasmehuje razorožitev in odklanja kolektivno varnost.«
Zakaj tako majhna udeležba pri občinskih volitvah?
Opadanje zanimanja za javno življenje
Pri občinskih volitvah, ki so se j vršile v zadnjem času po banovinah, j opažamo ne le, da volilcem ne uga- j jajo javne volitve, ampak tudi, da je v mnogih občinah udeležba minimalna. To smo videli na Hrvaškem in v Srbiji, zadnjo nedeljo pa tudi v dravski banovini.
Motivi za pasivnost so jako različni. Znak je neglede na vse motive, da med prebivalstvom' pada interes za javno življenje in je ta pojav najbolj značilen in najbolj usoden za normalni razvoj. Kako naj živi državni organizem kot družba, če postanejo državljani mrtva masa, ki jo deloma vsakdo izrablja kakor hoče, kako naj narod kot celota ustvarja kaj dobrega in zdravega, če interes spi ali umira, če državljan ne sme povedati svojega mnenja v listih in na shodih, če ne sme govoriti in predlagati inicijativ v interesu celote, se pritoževati o krivicah in zahtevati pravico. Narava človeška zahteva napredek, zahteva, da svoje zdravo mnenje uveljavlja. Ta naravni nagon, kakor kažejo sedaj tudi občinske volitve, umira. Drugače si ne moremo razlagati izida občinskih volitev, katerih se je udeležilo v dravski banovini 63.27 odst. volilnih upravičencev, dočim je ostalo doma 56.475 volilcev. Za vso opozicijo je glasovalo 19.307 volilcev. V nekaterih občinah se je sklenil tudi kompromis z JRZ. Ti kompromisi so dali 7149 glasov in bi tudi od teh kompromisnih glasov lahko prišteli mnogo več kot polovico opoziciji. Lahko torej trdimo, da nad polovico občinski volilnih upravičencev ne soglaša z razmerami. Ta položaj sc pa še poslabša, ker je mnogo volilcev volilo v odvisnosti. ’ ii • • >
Mnogo je namreč takih volilcev, ki se domišljujejo, da je njih eksistenca ogrožena, če bi volili po svojem prepričanju.
Potrebne so tajne volitve potrebna je svoboda, da se narod zopet dvigne iz grozečega mrtvila, ki se laliko izpremeni v avtomatično sabotažo, največje zlo za javno življenje. Socialisti zahtevamo vse svoboščine za delovne sloje, svobodo, da lahko zakonito sodelujemo v vseh 1 vprašanjih javnega življenja. Brez aktivnega sodelovanja vseh državljanov država namreč niirn nikakršnih garancij za zdrav razvoj. Na tenu stališču stoje vsi realni državo-znanstveniki.
50.900 delavcev je spremljalo umrlega očeta poljskega socialističnega gibanja na zadnji poti. V Krakovu so v torek, dne 3. t. m. pokopali umrlega prvaka socialističnega gibanja s. Daszynskega. Pogreba se je udeležilo 50.000 delavcev. V sprevodu, v katerem so nosili na tisoče rdečili zastav, so bili tudi zastopniki vlade, mnogo delegacij delavstva iz inozemstva, med drugimi tudi zastopniki strokovne internacionale in čehoslovaške socialno demokratične stranke.
V	Belgiji sodeluje z Degrellom nemški vpliv. Belgijski socialisti imajo dekumente, iz katerih je razvidno, da ima reksistično gibanje v Belgiji izvin- v Nemčiji in da) gibanje podpirajo Nemci z denarjem.
Na seji odbora za zunanje zadeve čehoslovaškega parlamenta je te dni odgovoril zunanji minister dr. Krofta Mussoliniju, ki je v Milanu rekel: »Štirje milijoni Madžarov žive izven meja Madžarske. Dokler ne bo zadoščeno pravičnim- zahtevam Madžarske, ni mogoče misliti na dokončno ureditev interesov v Podu-navju.«
Zunanji minister dr. Krofta pravi, da izjava Mussolinija vsebuje mno-gokaj, kar je v nasprotju s stališčem ČSR in obratno od tega, kar zasleduje ČSR v svoji zunanji politiki. Zlasti velja to za začetek govora o zvezi narodov, o razorožitvi in kolektivni (skupni) varnosti:
»Neposredno pa se nas tiče njegova odločna izjava v prid madžar- j skemu revizionizmu. Kljub temu pa J ne moremo ničesar izpremeniti na i svoji dosedanji politiki, ki odločno j odklanja vsak revizijonizem (po- j pravo mej).
Pripomba, da sc Italija približuje Jugoslaviji in da bi mogla z njo tudi sodelovati, se deloma razlaga tako, kot da gre za razcep Male zveze. Toda naša zaveznika, Rumunija in Jugo slavija, se dobro zavedata, da bi vsaka revizija mej. na račun enega izmed nas, imela za posledico nadaljevanje revizije na račun ostalih dveh. Madžarska, ki bi izšla okrepljena vsled revizije mej na škodo Čehoslovaške, bi se gotovo ne ustavila na miejah Rumunije in Jugosla-
Volitve volilnih mož za izvolitev predsednika Združenih držav Severne Amerike, kongresnih poslancev in ene tretjine senatorjev, so prinesle ogromno zmago demokratski stranki, katere predstavnik je dosedanji predsednik Zedinjenih držav Roosevelt.
Volilnih upravičencev je bilo okroglo 50 milijonov. Volilo jih je okroglo 45 milijonov. Izvoliti je bilo treba 531 volilnih mož, 435 kongresnih poslancev in 32 senatorjev.
Po dosedanjih rezultatih sodeč bo dobila demokratska stranka, ki
V	nedeljo, dne 1. novembra so bile v švicarskem najbolj reakcionarnem kantonu volitve. Nacionalisti, ki so v tem kantonu najbolj trdni, so izgubili en mandat, radikali šest mandatov, katoliki pa dva mandata. Socialisti so pridobili v tej težki volilni borbi enajst mandatov več.
Avstrijski kancler je podal dne 4. t. m. ponoči demisijo svoje vlade. Predsednik Miklas je sprejel ostavko dr. Schuschnigga ter ga imenoval za zveznega kanclerja in za podkanclerja na njegov predlog, glavnega poveljnika milice, divizijskega generala Ludvika Hilgerta,
vije, ampak bi nadaljevala svojo revizionistično politiko na račun teh dveh-.«
♦
Tem odkritim besedam čehoslovaškega zunanjega ministra ni kaj dodati.
Pri tem pa moramo z občudovanjem ugotoviti, kakšno ogromno zanimanje kaže na demokratični podlagi izvoljeni čehoslovaški parlament za vprašanja zunanje politike. Na drugi strani pa je treba podčrtati globoko zavest odgovornosti čehoslovaške vlade, ki zlasti ob tako važnih zunanje političnih dogodkih hiti, da obvesti parlament, oz. zunanje politični odbor.
To sodelovanje vlade in izvoljenih ljudskih zastopnikov nami kaže vso iskrenost res demokratičnega
Socialistični pariški »Populaire«, glasilo stranke, kateri pripada predsednik vlade s. Blum, piše, da je Mussolini postavil kot življensko pravilo vseh civiliziranih narodov vojno vseh proti vsem. Med drugim pravi doslovno:
»Nikoli doslej še ni šel Mussolini tako daleč v zanikanju mednarodnega prava in zametovanju načel, o katerih je izglodalo, da so za vedno zasidrana v vesti sveta in brez katerih bi, .ako bi se jih ne držali, Evropa
je zmagala v 46 do 48 državah, okroglo 523 volilnih mož. Ameriški volilni zakon je namreč tak, da stranki, ki v kakšni zvezni državi dobi večino glasov, pripadejo vsi volilni možje, ki jih voli dotična zvezna država. Glasov pa je dobila demokratska stranka okroglo 24 milijonov, republikanska pa 19 milijonov.
*
Zmagala je torej demokratska stranka. Roosevelt bo ostal predsednik. Ameriški kapitalizem bo obdržal cokljo, ki mu je potrebna, da ne bi strmoglavil v prepad.
Pridobili so II novih mandatov
Prejšnji kantonski svet je bil sestavljen takole: 31 kmetijcev, 26 socialistov, 14 radikalov, dva katolika in trije evangelci. V novem kanton-skem svetu so socialisti najmočnejša stranka ter jim manjka le še par mandatov do absolutne večine.
dr. Adolfa Pilza za pravosodnega ministra, dr. Pernterja za prosvetnega, dr. Jožefa Reseka za socialnega. Rudolfa Hofmayerja za finančnega, Petra Mandorferja za kmetijskega, dr. Viljema Taucherja za trgovinskega ministra. Vojno ministrstvo bo vodil kancler sam. — Iz-
Delavci in socijalne daiatve
Po zakonu o zavarovanju delavcev sme delodajalec odtegniti od delavčevega zaslužka polovico, prispevka za bolezen in za borzo dela, prispevek za delavsko zbornico pa v celoti. Prispevek za nezgodno zavarovanj mora plačati v celoti delodajalec. Višina odtegljajev se ravna po mezdnem razredu, v katerega je delavec uvrščen pri OUZD in ki se določa poi višini zaslužka, ki ‘ga delodajalec prijavi. Pogosti so slučaji, da delodajalec prijavi nižji zaslužek ali pa ne prijavi povišanja mezde, delavcu pa kljub temu odteguje prispevke po dejanskem zaslužku, to je po višjem, mezdnem razredu. Te nerednosti se vršijo večinoma iz nepazljivosti delodajalcev, s čemur se povzroča škoda delavcem. Opozarjamo delavske zaupnike in delavce, da pazijo na take nepravilnosti in na nje opozorijo delodajalce, da s tem obvarujejo delavstvo škode.
Socialno zavarovanje za samostojne poklice, Čehoslovaška republika je že 1925 sprejela zakon za zavarovanje obrtnikov, oziroma samostojnih poklicev. Uvedel se pa zakon še ni. Sodrug minister za socialno skirb inž. Nečas je sedaj sklical anketo interesentov, da na podlagi novih razmer zakon novelira in izvede.
prememba v vladi pomeni koncentracijo sil avstrijskih klerikalcev z izločitvijo zlasti vpliva Starhember-govcev.
Socialistična volilna zmaga v Švicarskem kantonu
Roosevelt ostane predsednik
»Ameriški kapitalizem obdrži cokljo, da ne bo strmoglavil v prepad«
Izprememba v avstrijski vladi
Popolna izločitev Heinmehra
Junaški branilci Madrida
Kljub premoči uspešna obramba
Nacisti pritiskajo z vso silo proti Madridu, ki ga vladne čete junaško branijo. Bore se za vsako ped zemlje.
Pretekle dni so napravile vladine čete na jugozapadni fronti protiofen-zivne sunke z ogromnimi tanki, ki so naravnost pregazili linije nacistov. S temi protisunki so vladine čete zadale sovražniku mnogo izgub in obenem zavrle njegovo napredovanje.
V	odseku Barla in Getafe se razvija od 4. t. m. dalje nova ofenziva. Vladine čete so madridsko letališče Getafe izpraznile, ker so med tem zgradili nova letališča na vzhodni strani mesta, dočim rabijo ves teren na jugozapadni strani za premikanje čet, kretanje tankov in izgradnjo obrambnih črt.
Madrid so zadnje tedne silno utrdili in se bodo v mestnih ulicah bili silni boji, ako bi nacisti prodrli do mesta.
Zadnje čase poizkušajo nacisti z bombardiranjem mesta z letali. Vladino obrambno topništvo pa zelo uspešno preprečuje vsake večje akcije.
Na fronti pri Malagi so vladine čete izvršile uspešno ofenzivo in pridobile več kilometrov na terenu.
Boji za Oviedo, ki je deloma zaseden po asturskih rudarjih, še trajajo. Pri mestu Bilbao so trčili nacisti na tako silen odpor, da so se
vsa njihova prorokovanja o skorajšnjem zavzetju mestu razblinila v nič.
V splošnem se opaža, da se je tehnična oprema vladine vojske izboljšala, pojavili so se tanki in tudi številna letala, česar je poprej primanjkovalo.
Madridska viada s sodelovanjem katolikov
se je te dni preosnovala na širši podlagi. V vlado so vstopili tudi štirje predstavniki anarhosindikalistov, ki so doslej kot principielni, nasprotniki vsake vlade in državne organizacije, odklanjali udeležbo na vladi. Nova vlada pod predsedstvom Larga Ca-ballera je sestavljena iz 5 zastopnikov socialistov, 5 zastopnikov meščanskih republikancev, 4 zastopni-
StaliSie anarhistov v bodoči Španiji
kov anarhosindikalistov, 2 zastopnikov španskih komunistov in enega zastopnika baskiških katolikov. Iz se stave nove vlade se pač najboljše vidi, kako zlagane so vse vesti o strašnem preganjanju katolikov v Španiji; ako bi jih preganjali, bi gotovo ne mogli sedeti v vladi s socialisti, anarhisti in komunisti.
Centrala anarhistov v Barceloni je izdala proglas, v katerem pravi: »Bodočnost pripada vsem, ki hočejo novo družbo, katere podlaga mora biti socialna pravičnost. Anarhisti pozivajo malomeščane, da se ne boje, ampak da zaupajo in spoznajo, kam spadajo: k proletarijatu,
k delavstvu. Anarhisti bomo vedno proti vsaki diktaturi, naj bo kakršnekoli barve hoče, bela ali rdeča. Mi, ki smo se kot levi vrgli proti fašizmu, bomo z enako odločnostjo nastopili proti vsakemu, kdor bi poizkušal vzpostaviti nov avtoritativni režim.«
Dr. VI. Matek in hrvaSko vprašanje
Vprašanje je še vedno na mrtvi točki
Dopisnik režimskega lista »Vreme« je vprašal dr. VI. Mačka, kaj misli o sporazumu in rešitvi hrvaškega vprašanja. Dr. Maček mu je povedal, da se glede tega vprašanja nič ni izpremenilo v zadnjem letu. Ne premaknejo se ne izvenparla-mentarna opozicija in drugi pa tudi ne. Dr. Mačku se zdi, da se voljai za sporazum hoče zvajati vedno na — sporazum vladanja. Gre torej pri vseh poizkusih samo za vlado!
Dr. Maček je dr. Milanu Gavri-loviču o veliki noči podrobno pojasnil, kako si misli ta sporazum. Potrebna je koncentracija vseh elementov, ki imajo zaledje v narodu. Ti se morajo sporazumeti. Razume se, da je pri tem izključena razprava o skupni meji in dinastiji. Ko se doseže sporazum, se sestavi vlada častitih oseb in dobrega slovesa, ki eventualno tudi niso v strankah zaposleni. Taka vlada bi izdelala volilni red in razpisala volitve. Mi bi v taki vladi vsekakor sodelovali ter nosili soodgovornost.
Beograjske politične skupine se bore za oblast.
Hrvaško vprašanje bi se rešilo demokratično. Hrvati v Bosni in Vojvodini bi sami odločevali, kaj ho-čejo
Dr. Maček kljub vsemu pričakuje sporazum. Po gotovih znakih sodeč sta del beograjske združene opozicije in Aca Stanojevič že sklenila neki sporazum. Do sporazuma lahko pride, če se opuste nekateri predsodki.
Rešitev hrvaškega vprašanja torej še ni dozorelo, čeprav trdi v Ljubljani znani dnevnik, da bo hrvaško vprašanje rešila JRZ.
Mogoče, a kdaj in kako? Opazujemo namreč, da hrvaški seljaki bolj in bolj samostojno nastopajo ter so se pri zadnjih občinskih volitvah že jeli upirati postavljanju kandidatov po vodstvu stranke. Postavljali so svoje kandidatne liste neodvisno od Zagreba ter ponekod deloma dosegli uspehe. V Ogulinu na primer je neodvisna lista dobila 630 glasov, dr. Mlačkova pa le 614. Tako se je zgodilo v nekaterih občinah.
Tz teh pojavov sledi zlasti dvoje. Prvič, da hrvaško vprašanje dejansko niti načeto ni in drugič, da ta-jinstvenost dr. Mačka gineva ter da se zbujajo v ozadju druge, sedaj še tajne sile (dr. Stepinac), ki bodo nastopile, če dr. Maček ne bo prodrl s svojim vsaj navidez zagonetnim problemom. To domnevo jako podpira splošna pasivnost v Beogradu, kakor trdi dr. Maček sam, ki je pa le pasivnost gospode.
Ne bomo ponavljali svojih načel
o	rešitvi tega problema. Zdi se nam pa, da nikjer še ni prave volje, da se vprašanje reši demokratično.
Fašizem proti zapadnl demokraciji
Demonstracija italijanskega fašizma proti Angliji
Ob priliki fašističnih svečanosti v Rimu, ki so se vršile koncem oktobra, je bil na slavnostnem prostoru postavljen velik transparent z napisom:	»Duce,	10. legija pričakuje
Tvojega povelja!« Napis je vzbudil silno pozornost in komentarje. Deseta rimska legija je bila namreč tisti del armade rimskega imperija, ki je prva krenila na bojni pohod v Anglijo. Zmisel tega napisa je torej očeviden in kaže na ta, da so odno-šaji med Italijo in Anglijo zelo napeti. Po siredi je vprašanje premoči na Sredozemskem morju. Tu je Italija ob priliki abesinske vojne prehitro odkrila svoje prave namene in tudi svojo- moč. Danes je znano, da je Anglija nameravala v abesinskem vprašanju nastopiti z vso resnostjo proti Italiji; da tega ni storila, je vzrok neka nova vrsta italijanskih podmornic, ki so od vseh strani obkrožile angleško brodovje, ko je demonstriralo po Sredozemskem mor-
Naša »Delavska Politika« je bila edini list, ki je razkrila politični dogovor med JRZ in JNS za volitve v Trgovsko, obrtno in industrijsko zbornico.
Vest o tem sporazumu je napravila na obrtnike globok vtis in vzbudila med njimi veliko ogorčenje.
Ni čuda, ako so sc obrtniki vrgli še z večjo silo na delo, da postavijo svoje neodvisne kandidatne liste.
»Jugoslovansko obrtniško društvo«, ki je pokrenilo akcijo proti tkzv. sporazumaškim listam-, je to storilo ob odobravanju ogromne večine obrtnikov..
Toda težave, ki so združene s tehničnim delom pri sestavljanju in vlaganju list, so daleko večje, kot bi si kdo mislil, zato ni čuda, ako se pojavijo pri tem napake, ki pa zadostujejo, da se lista zavrne.
Naravnost nepremagljive pa postanejo te težave, ako se vrinejo napake v sain razpis volitev.
V	razpisu volitev, ki ga je izdal Glavni volilni odbor zbornice za TOI z dne 3. spetemibra (Službeni list 72-VII 565) in ki je izšel tudi v ponatisu v obliki brošurice, je določen kot zadnji dan, do katerega mora odločiti Glavni volilni odbor o vseh vloženih reklamacijah, 22. oktober. Prvi dan za vlaganje kandidatnih list je 23. oktober, zaključni dan 2. november. Namesto zavrnjene kandidatne liste — pravi razpis dalje — se lahko vloži v potrditev nova kandidatna lista, to pa najkasneje; do 5. novembra 1936.
ju proti Italiji. Od tega časa dalje Anglija hiti, da popravi razmerje pomorskih sil v Sredozemskem morju sebi v korist. Njena diplomacija pa je smatrala za potrebno, opozoriti Italijo, da Anglija v Sredozemskem morju ne misli na umik. Kot tako opozorilo je smatrati vožnjo angleškega kralja po Jadranskem morju v letošnjem poletju. Demonstrativno pristajanje njegove jahte vzdolž jugoslovanske in grške obale je bil migljaj Rimu, da naj računa tudi z zavezniki Anglije.
Vpoštevajoč vse to, moremo šele prav razumeti aktivnost, ki jo razvija italijanski fašizem zadnje čase v Evropi; v tem tiči razlog za njegovo njegovo zbližanje z Nemčijo in to mu narekuje njegove preprijazne besede na naslov Jugoslavije. Italijanski fašizem ne more tvegati boja za nadoblast v Sredozemskem morju, dokler si ni zavaroval svojega hrbta.
Zavrnitev list za volitve v TOI — radi napake v razpisu volitev
Zakaj v nekaterih okrožjih obrtniki ne bodo mogli voliti
Ta poslednji rok pa je napačno označen in se kosa z uredbo, kajti: uredba o volitvi svetnikov trgovinskih, industrijskih in obrtnih zbornic z dne 21. avgusta 1935 (»Službeni list« 81-VI z dne 9. okt. 1935) pravi:
»Čl. 22 odst. 2: Kandidatne liste se vložc pri glavnem volilnem odboru v dveh izvodih najkasneje 10 dni potem, ko poteče rok, do katerega morajo biti reklamacije rešene.« In
čl. 23 odst. 3 slove: »Namesto zavrnjene kandidatne liste se lahko vloži v potrdilo nova kandidatna lista, vendar samo, predno poteče desetdnevni rok, določen v drugem odstavku čl. 22.«
Rok za vlaganje kandidatnih list je bil določen počenši s 23. oktobrom in je trajal deset dni (pravzaprav enajst dni, ker je bil 1. november nedelja) do 2. novembra.
Obrtniki, ki so vložili listo v pravilnem roku desetih dni, pa jim je bila lista zavrnjena (n. pr. ker so mogoče napisali pri predlagateljih stanovanje, namesto sedeža obrata), so računali, da imajo v smislu uradnega razpisa volitev za popravek še čas do 5. novembra. V resnici pa je ta rok v smislu zakona minul že 2. novembra.
Mi to ugotavljamo, ne moremo pa preko dejstva, da ne bi na račun tistih, ki so vedeli, da se nahaja v prvotnem tekstu razpisa volitev napaka, povedali, da je nepošteno, da o tem niso obvestili glavnega volilnega odbora, kateremu se je ta ne-
»Delavska Politika« v Avstriji prepovedana. Avstrijska stanovska vlada je počastila naš list s prepovedjo uvoza za dobo enega leta. Če se nič ne bo izpremenilo na režimu v Avstriji, bo avstrijska vlada brez dvoma imela priliko, da prepoved ob izteku zopet podaljša.
Plinske maske in drugo. V vseh državah vežbajo ljudstvo za plinsko vojno. Tudi pri nais imamo redne vaje z obrambo proti napadom iz zraka. Te dni so odbori za obrambo mesta proti napadom iz zraka izdali prebivalstvu tiskana navodila, kako naj se v slučaju takih napadov zadrži. V Zagrebu svetuje odbor prebivalstvu, da naj pri signaliziranju nevarnosti vsak takoj zapusti svoj dom in hiti iz mesta na deželo, kjer je bolj varen. V navodilu se izrecno pripominja, da je treba bežati čim hitreje, da na cesti, ki vodi iz mesta, ne bi nastala gnječa. Mariborski odbor za obrambo pred napadi iz zra-
1	ka pa priporoča prebivalstvu nabavo plinskih mask, ki stane samo Din 120. To je hvalevredna skrb. Odprto ostane samo vprašanje, kaj naj si za slučaj plinskega napada natakne na obraz dotični, ki slučajno nima Din 120? Kolikor je nam znano, imajo po vseh državah velika skladišča plinskih mask in ljudje so opozorjeni, da v (slučaju nevarnosti lahkot dobe maske na določenem kraju, ampak brezplačno. V nasprotnem slučaju bi vendar morali reveži, ki si ne morejo kupiti mask, žalostno umreti.
Hitra odpomoč. Duhovniki v var-darski banovini že dve leti nočejo več pošiljati podatkov o rojstvih in umrljivosti. Banska uprava ne ve, kako bi te podatke, ki jih rabi, dobila in je vsled tega poklicala ministrstvo na pomoč. Stvar je zelo enostavna:	rabimo zakon, ki bo dolo-
čil, da vodijo matične knjige občin-j ski uradi, kot je to na ozemlju, ki je bilo svoj čas pod Ogrsko in je še dandanes vpeljano.
Prepoved posečanja kinematografov za duhovnike je izdal bosanski škof dr. Šarič. Najbrž v Bosni ni nobenega katoliškega kinematografa.
V	Sloveniji jih je pa nekaj; igrajo sicer nič manj »pohujšljivc« filme kot ostali in so razen tega še v besedi z njimi radi pobijanja medsebojne umazane konkurence.
Jetika, 20 odstotkov vseh beograjskih dijakov boleha ma jetiki. Od teh se jih zdravi že doslej 2556. 23 odstotkov teh so —- Črnogorci. Kdor pozna prilike v Črni Gori, se temu ne bo čudil.
Psi na meji morajo biti privezani.
Banska uprava Dravske banovine je izdala dne 10. oktobra t. 1. važno naredbo glede psov ob državni meji. V 500 m pasu ob državni meji morajo biti odslej naprej brez izjeme vsi psi ali privezani ali zaprti. Če pa hodijo psi s svojimi gospodarji, jih morajo ti voditi na vrvici. Kdor bo kršil to naredbo, bo kaznovan v smislu člena 69 zakona o notranji upravi z globo od 10 do 500 Din. Strogo je prepovedano, da bi psi v tem obmejnem pasu prosto okoli tekali.
*
Boj proti nemškemu vplivu v Jugoslaviji in na Balkanu. »Češke slovo« prinaša članek dirja Šehera, v katerem poudarja, da se Anglija bolj in bolj interesira za srednjo in jugovzhodno Evropo. Z investicijami angleškega kapitala v industrijo in promet teh dežel bi se preprečilo prodiranje nemškega vpliva v Jugoslaviji. Načrt je osnovan in bo osvobodil jugoslovensko gospodarstvo. To je naravna zveza, v kateri pa morata sodelovati London in Pariz.
ljuba pomota vrinila, ampak so sajno skrivnostno namigovali, češ., saj se zaman trudite, ker vaša lista itak ne bo potrjena.
Obrtniki pa so zopet za eno izkušnjo bogatejši.
Ali sl le poravnal naroi-nlno 1 Ako Se ne, stori takoj svojo dolžnosti
% mwU UvoUev
Ljubljana
Nova ljubljanska matoda borbe proti „delcmržneient“!
Zanimivo! Novo metodo za pobijanje »delomržnosti« so pogruntali v Ljubljani, kakor poroča nedeljski »Slovenec«. Pridno študirajo problem, ki ho nekaj zalegel. Jako duhovit uvod. In kaj bodo pogruntali: milodare bodo zbirali med občinstvom in z denarjem bo občina opravljala javna dela, kar seveda ne bo nič škodovalo obrtnikom in podjetnikom. Plačevali bodo 20 do 25 Din na dan delavcem, ki bodo hoteli delati, in kdor ne bi hotel delati, ,je »delomržnež«.
Sijajen načrt. Z milodari bo občina opravljala javna dela, ki bi jih občina morala opravljati iz svojih sredstev z davki onih posestnikov in podjetnikov, v prid katerih se bodo ta dela opravljala. To je krivično, ker so za urejevanje javnih naprav dolžni plačevati stroške imoviti in gospodarski krogi sploh. Čim več kdo ima ali uživa dobrote naprav, več je dolžan prispevati za splošnost. Tako veli razumna občinska politika. Pa še nekaj. Teh javnih del bo malo.
Zaposliti bi se dalo le nekaj nezaposlenih.
Kam pa z ostalimi? Ali so vsi drugi delo-
Maribor
40 let obstoja podružnica strokovne organizacije pekovskih pomočnikov
mržneži? Letos jih bo recimo petdeset nezaposlenih, drugo leto jih morda že ne bo več. Ali je morda duhoviti problem v tem, da se bodo nezaposleni vrstili, vsak bo delal po dva ali tri dni v tednu? Že iz tega sledi, da je problem že v naprej neresen. Ne verujemo, da bodo študije, ki so napovedane, prinesle kaj novega in izrednega. Problem nezaposlenosti ni problem milodarov. Problem nezaposlenosti ie Povzročilo gospodarstvo in se more sanirati le z dobro gospodarsko politiko. Potrebna so javna dela ali za ta dela mora votirati občinski proračun večje zneske, ki jih krije povzročitelj nezaposlenosti, gospodarstvo. Potrebno je pa tudi skrajšanje^ delovnika in za eksistenco primerna plača, ker zasilna zaposlitev samo polaga bedo »na dolgo klop« in veča bedo. Ta nova metoda boja proti »delomržnežem« je stara metoda: prispevajo naj delovni sloji za bogato gospodarstvo, delavci naj pa stradajo naprej ob poostrenem preganjanju.
Dne 26. oktobra t. 1. je poteklo 40 let (1896), odkar se je ustanovila organizacija pekovskih pomočnikov, sužnjev nočnega dela. Njihov delovni čas pred 40 leti je bil od 16 do 21 ur dnevno, 7 dni v tednu in 365 dni v letu. Že par let pred ustanovitvijo organizacije so sodrugi iz Graza z velikim trudom pričeli z agitacijo v Mariboru. Med temi se je posebno trudil s. Vincenc Mu-hitsch, takratni pekovski pomočnik in bivši župan mesta Graza. Takrat strokovna organizacija pekov še ni bila centralizirana, temveč so obstojale pokrajinske zveze (»Verband der Backerarbeiter, Steier-marks«), ki je bila nekaj let itato razpuščena in jo je nasledilo podporno društvo (Unter-stutzungs-Verein der Backer). Še le 1. novembra 1902 so se na kongresu na Dunaju spojile vse pokrajinske organizacije v eno (Verband der Backerarbeiter Oesterreich). Od tega časa je dobila ta organizacija silen razmah. Nešteto žrtev ima organizacija zaznamovati v borbi za odpravo strašnega položaja teh sužnjev nočnega dela. Z velikanskim navdušenjem in veseljem so v Mariboru sprejeli poročilo o združenju vseh pekovskih pomočnikov v prepričanju, da bo boj lažji in uspešnejši. Pomočniki v Mariboru so bili stoodstotno organizirani in so si tudi priborili znosnejše delovne pogoje. Niso več garali 7 dni v tednu. Dobili so nedeljski oz. nadomestni počitni dan in skrajšanje delovnega časa. L. 1908., ko še ni bilo nikjer 8 urnega delavnika, ga je strokovna organizacija izbojevala v eni največjih takratnih obratovalnic v našem mestu, kjer se je še nekaj let poprej garalo od 18 do 21 ur dnevno. Sklenila se je tudi kolektivna pogodba in tudi izvajala. Pekovski mojstri so respektirali organizacijo
V pekovski obrti je bil minuli četrtek dosežen mezdni sporazum. O novi kolektivni pogodbi bomo še poročali.
Volitve v TOI so rodile novo presenečenje. Kandidat na takozvani skupni listi za desni breg g. Kumercu, čigar ime je bilo že v listih objavljeno, je ostal na cedilu. Njegovo mesto je zavzel g. Bureš. Kakor nam poročajo, so znanci g. Kumerca to stvar zavohali že poprej, preden je javnost in g. Kumerc sam mogel misliti na to. Taka je ta stvar s skupno listo in političnim dogovorom glede skupnega nastopa JRZ in JNS za te volitve. Na listi Jugoslovanskega obrtniškega društva pa ni bilo takih prerivanj za kandidate.	.
Kandidatna lista za volitve v TOI, ki jo je postavilo Jugoslovansko obrtniško društvo za levi breg, je bila zavrnjena, ker je bila pri šestih podpisnikih označena ulica, kjer stanujejo, med tem ko so v volilnem imeniku vnesene ulice, v katerih se nahajajo njihova obratovališča.
pomočnikov. Delo je posredovala izključno organizacija. Razvoj organizacije je motila svetovna vojna, ali kljub temu je tudi med vojnim časom delovala, izboljšala kolektivno pogodbo in prilagodila mezde takratnim razmeram. Marsikateri član organizacije je ostal na bojnih poljanah. Ostali, ki so se vrnili, pa so zopet pričeli z delom. Ustanovili so Zvezo pekovskih pomočnikov za Slovenijo. Pozneje se je ta organizacija spojila z ostalimi v »Zvezo živilskih delavcev Jugoslavije«. S sedaj obstoječo organizacijo so si pekovski pomočniki že v marsikaterem kraju izboljšali svoj položaj. To se bo pokazalo tudi v Mariboru, kjer je baš sedaj v teku gibanje za ureditev delovnih prilik. Že pred desetletji je pričel boj za odpravo nočnega dela v pekovski stroki. Boj za odpravo te kulturne sramote bodo morali pekovski pomočniki solidarno nadaljevati. Pijonirji gibanja pekovskih pomočnikov že povečini spe večno spanje. Spomin na nje in na žrtve boja veleva pekovskim pomočnikom, da nadaljujejo z delom za osvoboditev sužnjev nočnega dela, t. j. predvsem samih sebe.
V tem zmislu naj proslavljajo organizirani pekovski pomočniki 40 letnico obstoja svoje strokovne organizacije, ki jim je ugladila pot do cilja. Oni, ki so sami stali pred 40 leti ob zibelki poroda podružnice strokovne organizacije pekovskih pomočnikov v Mariboru, pa na tihem proslavljajo spomin na dobo, ko je vzniknila razredna zavest med pekovskimi pomočniki, ko so kot širitelji organizacijske misli prepričevali svoje sotrpine o resničnosti izreka Karla Marxa: Osvoboditev delavskega razreda more biti le delo delavstva samega!
Pekovski pomočnik.
Strojniki in kurjači, pozor! Redni mesečni sestanek se bo vršil v nedeljo, dne 8. novembra s pričetkom ob 9. uri dop. v prostorih Delavske zbornice, Sodna ul. 9, II. nadstr. Dnevni red je zelo važen, poročal bo predsednik organizacije iz Ljubljane in drugi. Doslej nas je že 80 odstotkov organiziranih in upamo, da bo kmalu tudi še ostanek. Apeliramo na vse strojnike in kurjače, ki še niso v našem krogu, da pridejo na sestanek. Naša sekcija v Ljubljani res dobro in v redu deluje, zato pokažimo mi iz Maribora in okolice, da nočemo biti zadnji. Pridite torej vsi! — Pripravljalni odbor.
Prijatelj Prirode Maribor. V pondeljek, dne 9. novembra se bo vršila v društvenem lokalu, Ruška c. 7, širša seja. Vabljeni vsi člani in prijatelji. Žačetek ob 20. uri.
Kolesarsko društvo tekstilnih delavcev priredi v nedeljo, dne 8. novembra veliko Martinovo veselico v gostilni Voller, Ko šaki. Vstop prost. Začetek ob 15. uri.
Celje
Nacilonalizem pa tak!
Veliko jih je, ki se trkajo na svoje grudi in bahajo z nekim nacijonalizmom, a preganjajo one, ki so res nacijonalni. Da, res je, še zapirajo jih, ker so nacijonalni iz prepričanja, a ne iz dobičkanosnosti. Ni dosti biti član vseh mogočih društev, obešati zastave in klicati »živijo«, na drugi strani pa gledati, kako narod moralno in materi-jalno propada. Ni to nacijonalizem izkoriščati mladega človeka cela tri ali štiri leta in ga potem postaviti na cesto. Poln upanja v bodočnost se mladenič trudi, da dovrši učno dobo. Stariši že komaj čakajo, da bi jih malo razbremenil, a seveda zaman. Tam so vzeli zopet drugega učenca in tudi tega čaka po končani učni dobi ista usoda.
Kako je mladeniču, ko vidi, da je ogoljufan za svoj ideal, da je na cesti, a njegov gospod — nacijonalist skoz in skoz, ima avto, kupuje drage preproge in pošilja svojo ženo v inozemstvo na oddih. Brez srca so ti ljudje. Čudno se jim zdi, če Je štrajk To pa menda ne vedo, da je štrajk boj za večji kos kruha, za primerno plačo, od katere imajo gospodje »naciionalisti« sami profit.
Če fantje zapojejo slovensko pesem, vihajo nosove in jim obračajo svoje nacionalne hrbte. Domačo pesem smatrajo za
manjvredno, a one, ki jo pojejo za malo inteligentne. On, nacionalist si želi tujih, modernih šlagerjev, ti mu bolj imponirajo. Njegovi otroci, hčerke so našminkane, nosijo obleke in klobuke kot narodi, ki z nami niso v sorodstvu. Na trgu pa gliha za 50 par in to pri kmečki ženi, ki v potu svojega obraza prinese težek koš, ure daleč, da bi skupila par dinarjev za družino, ki je gola in bosa.
Mnogo bi se dalo o tem govoriti. Vsak dan se dogajajo stvari, ki dokazujejo, da je nacionalizem le krinka. Prekomeren profit je nacionalni gospodi več kot narod.
Ljudska univerza priredi v pondeljek, dne 9. novembra ob 20. uri predavanje: »Jugoslovanska socialna zakonodaja«. Predavatelj dr. Avg. Reisman se bo pri tem oziral tudi na pomen te zakonodaje za širšo javnost v državi.
KINO »METROPOL*, CELJE
7,8,9. novembra: Najnovelšl Merkurjev tednik DIJAK PROSJAK Velika razkošna opereta V glavnih vlogah: Marika Rokk In Johannes Heesters.
10., 11. novembra; NalnovejSi Foxov tednik. PRINCESA MAR1ETTA, Romantična ljubezen princese.
MATINEJE: 13. novembra ob 16. uri. 14 novembra ob 16. uri. 16. novembra ob 10*30 in 14. url. Vsi prostori v parterju Din 3*50. Vsi prostori na balkonu Din 4*50.
Pmh jpcdki? v/,
Vut temveč
Ako si hočete dolgo časa ohraniti perilo tedaj ne zadostuje da ga perete kot „navadno". Perilo je treba pravilno negovati s Schichtovim Radionom. S tem si boste prihranili tudi mnogo težkega dela.
Radion je popoln proizvod za nego perila. Uporaba je zelo preprosta:
L Raztopite Radion v mrzli vodi.
2. Ko raztopina zavre, kuhajte najmanj 15 minut.
3. Splakujte perilo najprej v topli potem pa v mrzli vodi. Perilo bo ostalo dolgo časa kot novo in bo vedno snež-nobelo.
Schichtov
Ptuj
Veliki Ptuj in delavstvo. Dasiravno se je priključitev okoliških občin, o kateri smo že poročali, že dolgo pričakovala, je zdaj izzvala nemalo razburjenjev posebno pri nasprotnikih komasacije. Seveda stvar ni tako huda in bo bržčas mestna občina tista, ki bo pri svojih kmetskih »meščanih« slabo odrezala. Kakor ta dogodek ni všeč nekaterim »višjim silam«, tako ga pozdravlja delavsvo iz okoliških občin, ki se dobro zaveda, da bo lažje prišlo do svojih pravic. Brezposelni v pogledu zaposlitve pri javnih delih itd. Saj je do zdaj neka občina, ki ima lep vir dohodkov, najraje brezposelne pošiljala v mesto. O postopanju z občinskimi reveži v dotični občini se je že ponovno pisalo. Konec bo oblastnosti nekoga, ki se je rogal iz ubogih nemaničev, in često na dokaj viden način izkazoval svoj socialni čut.
Zalog
Cankar je zapisal: »Upam, da bo kmalu konec teli strahov, ki ubijajo velike duhove in male ljudi.« Dalje: »Zatisnite si nosove. Zakaj, če vas ne premagajo njihova kopja
— njihov smrad bi vas lahko premagal.« In še ta od dr. Janeza Evang. Kreka: »Na ti krogli, ki se tako hitro suče v prostoru, na tem peščenem zrncu sredi neskončnosti
— se li izplača, da bi se sovražili med seboj?« Toda dopisnik »Domoljuba« je popolnoma pozabil na vse lepe besede svojega vzornika. On hoče, da bi delavstvo tulilo z volkovi. Njegov informator je pozabil na srčno kulturo. Marsikaj bi tudi mi lahko zapisali o teh ljudeh izza časa JNS režima, pa nam je pod častjo, da bi se spuščali v take malenkosti. Je tudi škoda, ker pri njem smo vsi, ki nismo z njim, najmanj »protidržavni elementi in komunisti«.
P—t.
Kočevje
Ce bi dobili minoriti »Dijaški dom«? V
Kočevju so imeli doslej celo gimnazijo, ki je bila važna zlasti za šolanje otrok revnih slojev, kmetov, delavcev, obrtnikov in uradnikov v podeželskih mestih, ki ne morejo pošiljati otrok v oddaljeno Ljubljano. Letos so višjo gimnazijo ukinili in bodo ostali le 4 razredi, ki so seve brez prave vrednosti. Visokošolski list »1551«, ki izhaja v Ljubljani, piše k tej ukinitvi: »Ukinitev je tudi v zvezi z »Dijaškim domom« (kljub temu, da je »Dijaški dom« čisto privatna ustanova). Nekateri, ki imajo danes kaj besede, bi se baje zavzeli za obnovitev 5 razreda gimnazije, če bi se vodstvo »Dijaškega doma« prepustilo minoritom (kakor v Ptuju).« Minoriti so namreč tudi v Ptuju, kjer imajo svoj samostan, letos prevzeli tamoštiji doslej »napredni« »Dijaški dom«. Op. ur.
Predavanje o delavski zakonodaji ss. dr. Reismana in Jelena se vrši to nedeljo, dne 8. novembra ob pol 9. uri v dvorani hotela »Trst«. Vstop ima vsak, ki se zanima za jugoslovansko socialno zakonodajo.
Jesenice
Zvočni kino Radio predvaja v soboto in nedeljo ob 8. uri zv. (v nedeljo tudi ob 3. uri pop.) velefilm »Lahka konjiča« z Ma-rikko Rokk v gl. vlogi. Dodatki: kulturni film »Življenje in delo rastlin« ter dva zvočna tednika. Sledi Harry Piel v džungli.
Krajevne bratovske skladnice. Zdravniška služba za mesec november: 8. in 22. g. dr. Ceh Milan; 29. g. dr. Keržan Bartok.
Trbovlje
Polizobraženci. Mnogokrat srečujemo ljudi, ki si domišljujejo, da so izobraženi. Posebno taki, ki so naredili kakšen izpit in so par let trgali hlače po šolskih klopeh. Dokler so »študenti«, se mnogokrat laskajo delavstvu s svojo »revolucionarnostjo«, ko pa dobivajo u- *\ kruh iz bednostnega fonda, katerega plačujejo delavci, se pa potikajo v vrstah, od koder pričakujejo pro-tekcije. Pozabljena je vsa »revolucionarnost«, pozabljeno je pa tudi delavstvo, iz čigar vrst so izšli. Ostane še samo domišljija, da so snedli vso modrost. Če pa vprašaš takšnega o življenskih nazorih, pa prejmeš tako zmeden odgovor, da- ga ne razumeš, kakor ga najbrž vprašani niti sam ne razume. Svojo modrost pokažejo taki v kakšnem časopisu, ki sprejme vsako demagogijo. Nikoli pa takšnim polizobra-žencem ne pride na um in so tudi nesposobni, da bi prirejali med delavstvom predavanja, pač pa z veliko škodoželjnostjo škilijo na predavanja, ki jih priredi kdo drugi, posebno, če je predavatelj iz delavskih vrst. Vnemajo se tudi za katoliško akcijo, reksizem ali fašizem, samo v delavskih kulturnih in strokovnih organizacijah jih ni. Če takšen polizobraženec postane vzgojitelj naše mladine, potem ni čudno, da vse vpije od duševne revščine. Takšni polizobraženci so mlini na veter in zdaleka ne dosežejo prirojene inteligence delavcev, ki imajo trdne nazore o življenju in svetu.
Občinske volitve so razpisane. Volilni imeniki so na vpogled od 5. do 19. novembra v občinskem uradu. Reklamirajte volilno pravico, ako niste vpisani!
Občinske volitve. Pišejo nam: Za dne 6. decembra so razpisane občinske volitve med drugim tudi za občino Trbovlje in Dol pri Hrastniku. Ker je JRZ najmočnejša stranka v Dravski banovini, upamo, da bo za prihodnje volitve tudi v teh dveh velikih občinah postavila samostojne kandidatne liste.
Hrastnik
Občinske volitve bodo v nedeljo 6. decembra. Volilni imeniki so od 5. do 19. nov. na vpogled v občinskem uradu v Hrastniku in na Dolu vsak dan od 8. ure zjutraj do 12. ure in od 14. do 17. ure. Opozarjamo vse volilce, da se prepričajo, če so v imeniku vpisani ali ne. Po reklamacijski dobi je prepozno za vpis.
Predavanje. V nedeljo, dne 8. t. m. s pričetkom ob 9. uri se bo vršilo v dvorani Kons. društva rudarjev predavanje »O pomenu časopisja za državljmske in socialne pravice delavstva«. Predaval bo s. V. Eržen. — Rudarji, steklarji in ostalo delavstvo, pridite!
Sv. Krištof pri Laškem
Ni res, da je v občini Sv. Krištof zmagala JRZ, ampak »Kmečko-delavska lista«. Res je pa, da so na tej listi kandidirali v kompromisu s kršč. socialisti in socialisti tudi pristaši JRZ. Zato je bila ta lista izrazito »Kmečko-delavska«, v kompromisu.
Lusič Stanko, sedanji občinski odbornik.
Kranj
Izlet. »Prijatelj Prirode« priredi v nedeljo, dne 8 t. m., v slučaju slabega vremena naslednjo nedeljo, izlet pod Storžič h Kmičarjevemu domu. — Odhod ob 9. uri izpred Narodnega doma Vabljeni!
Ocvirki z omizja p. n. „Slovenca“
Pretirana skrb za slovenščino.
Pri »Slovencu« čistijo iz slovenskega jezika vse hrvatizme, dočim prizanašajo germanskim in romanskim korenom in izrazom. Zato pri »Slovencu« shode in razstave »odpirajo«, kakor beremo v »Poned. Slovencu«; »Razstavo so odprli«..., že dve besedi dalje pa govori o »otvoritvi« in v naslednjem stavku beremo »Otvoritveni govor je imel«... Kakor povsod, so »Slovenčarji« tudi tu nedosledni. Če že shode odpirajo, morajo spoštovati tudi odprtje in odpiralne govore. Po isti logiki se shodi in razstave tudi zapirajo z zapiralnimi govori; le Franc Jožefova voda, ki ni naša, naj bi ostala otvar-jajoče zdravilo.
»Slovenec« in ljudska fronta. »Slovenca« se že kar drži smola z ljudsko fronto. Kjer je kak pretep in kjerkoli je kdo tepen, je po njegovem: mnenju gotovo — ljudska fronta (— sračje gnezdo). Tako poroča 2. nov., da so v Nici komunisti poskušali onemogočiti zborovanje ljudske fronte, ki jo vodi komunistični disident Jacque Doriot. Politično manj informiranim ljudem, kakor so »Slovenčarji«, je pa znano, da je Doriot poleg oficirja de la Rocpua glavni vodja francoskih fašistov.
Oboževanje nacionalsocializma.
Vatikan in kat. cerkev imata o .nacionalsocializmu precej drugačne pojme kakor »Slovenčarji«. Dočim Vatikan neprestano opozarja na preganjanja katoličanov po »poganskem« nacionalsocializmu, se g. A. Kuhar v torkovem »Slovencu« kar taja od navdušenja za kljukasti križ: »Ne pomaga nobeno odmigavanje z glavo in nobeno omalovaževanje, narodni socializem je Nemčiji pognal novo kri po žilah ... Posebno navdušen je g. Kuhar nad tem, da hitlerjanstvo neusmiljeno iztreblja »judovsko-boljševiški evangelij«. Kako radikalen je v resnici ta boj, izpričuje naslednja notica v »Jutru« istega dne:
»Pariški dopisnik lista »Mia Dagligt Alehanda je posetil slavnega ruskega pisatelja Ivana Bunina,
Besede so eno, dejanja drugo
Dober poduk materam
Pred nedavnim! časom je neki nabožni list kritiziral premalo število rojstev v nekem industrijskem kraju. Kot vzrok je navajal brezbožnost, ki da širi belo kugo že tudi med Slovenci. Priporočal je, da bi vendar naše ženske imele več čuta do materinstva.
Sedaj pa poglejmo, kako tisti ljudje,, ki z besedo in tiskom propo-vedujejo: Ljubite in množite se! v praksi za matere in otroke skrbijo?
Zgodilo se je ravno v dotičnem kraju, da je neko dekle zanosilo z nekim brezposelnim. Mladenič v skrbi za bodoč nost, je odšel s trebuhom za kruhom: v Srbijo. Tam' se je kmalu potem v rudniku smrtno ponesrečil. Dekle je rodilo. Pravica do rente ji je bila odklonjena, ker še ni
bila poročena. Tako životari sedaj to dekle pri svojih starših, ki so sami podpore potrebni.
V	tej svoji stiski je napravila prošnjo na upravo občine za podporo. Prošnjo je pravilno koleko-vala. Uprava občine, ki obstoja iz saniiih strogo krščansko mislečih mož, je njeno prošnjo odklonila z utemeljitvijo, da zato ni kreditov. Ko je potemi zastopnik tega dekleta vprašal župana, kako so vendar mogli tej revi prošnjo odbiti, je dejal: »Dekle naj gre služit in naj samo skrbi za otroka!«
Mislimo, da je g. župan s tem dovolj jasno povedal, da pri ljudeh njegovega mišljenja so besede eno, dejanja pa drugo.
Stavka mornarjev na obali Tihega oceana. V Koliforniji v Zedinjenih državah stavka 80.000 mornarjev. Stavka se bo najbrž razširila tudi na vzhodno obalo, če bi taka stavka izbruhnila v Franciji, pod vlado Blu-ma, potem bi reakcionarno časopisje pisalo, da so taki socialni neredi samo v Franciji mogoči.
Anglija ni kriva sedanje nemške stiske. Na nekem zborovanju si je Goring privoščil Anglijo, češ, da je ona kriva gospodarske stiske fašistične Nemčije. Angleška vlada je s posebno noto odgovorila Hitlerju, da ne more sprejeti tega očitka, da bi bila za gospodarsko stisko Nemčije odgovorna Anglija. Krivdo za nemško gospodarsko stisko je treba iskati v brezumnem oboroževanju.
TRIGLAV
Planinske Jopice ------------------
lastni izdelek od Din 60.— naprej
Eksportna hiša „LUNA“
Maribor, samo na Glavnem trgu 34
Nobelovega nagrajenca, ki je... znan po svojem protiboljševiškem stališču (je ruski emigrant, n. op.). Nemci so obtožili Bunina boljševiške propagande in ga zaprli v mrzlo celico, kjer so mu odvzeli obleko ... Zasliševali so ga zelo brezobzirno« ...
Delavski pravni svetovalec
Kako se obračunajo obresti kmečkih dolgov?
Na mnoga vprašanja, kako se obračunajo obresti kmečkih dolgov, naj služi naslednje v odgovor in pojasnilo:
1. Obresti dolgov do 20. aprila 1932. smejo znašati največ 12 odst. — 2. Obresti od 21. aprila 1932. do 23. novembra 1933. (po § 3 uredbe od 19. 4. 1932) in sicer za dolgove po 1. t. čijih prisilno odplačilo je bilo odloženo, 6 odst., za dolgove po t. 2, čijih odlog je dovolil posojilodajalec iz proste volje, pred vložitvijo tožbe ali ker je umaknil tožbo, 10 odst. — 3. Obresti od 23. novembra 1933 do 15 novembra 1936 pa znašajo 4.5 odst.
Zakonita dedna pravica (Senovo
Vprašanje : Neka kuharica, ki sem jo poznal, je umrla in zapustila kakšnih 60.000 Din gotovine. Oporoke ni napravila, od njenih sorodnikov pa še živi ena sestra, dočim je druga sestra umrla, zapustila pa je 7 otrok, ki so vsi živi. Kdo ima pravico do njene dedščine?
Odgovor: Ako umrla ni napravila oporoke, nastopi zakonito dedno nasledstvo. Ker ni imela otrok in so tudi njeni starši že umrli, so zakoniti dediči po njej otroci njene umrle sestre in pa njena živa sestra, in sicer tako, da dobi ta polovico zapuščine, otroci umrle sestre pa drugo polovico. Otroci se naj kot dediči prijavijo zapuščinskemu sodišču.
Odškodnina za slabo izdelano pohištvo (Trbovlje)
Vprašanje: Nekemu mizarju sem dal prebarvati staro pohištvo, pa ga je pobarval tako slabo da barva popušča. Ali smem zahtevati odškodnino?
Odgovor: če je mizar pohištvo pobarval tako slabo, da se je takoj po izvrše-
HUBERTUS plalte po 230 Din
VOLNENE moške puloverje „ 55 „ MOČNE moške srajce „ 16 „
Dobite pri tvrdki MIRKO FELDIN, manufaktur, trgovina
MARIBOR, Aleksandrova cesta 13 (na vogalu)
nem delu barva pričela luščiti, morete zahtevati od njega, da Vam pohištvo v redu prebarva in mu staviti za to delo naknadni rok. Če bi pohištva ne hotel znova pobarvati, lahko zahtevate povračilo škode.
Posojilo (Laško)
Vprašanje: Leta 1934 sem posodil bratrancu Din 1000.— za 3 mesece in 6 odst. obresti. Pretekel pa je ta rok brez plačila. Pozneje je dobil celo denar iz Kanade, pa mi tudi ni hotel plačati. Kaj naj storim?
Odgovor: Če so bili vsi opomini brezuspešni, tudi priporočeno pismo, Vam pač ne preostane drugega, kakor da si dobite ubožno spričevalo in greste na uradni dan k sodišču in vložite tožbo. Če ima bratranec svojo zemljo in živino, ga boste po končani pravdi lahko zarubili.
Neplačan dopust (Kranj)
Vprašanje:	Pri nekem mojstru
sem bil zaposlen že nad 3 mesece. Ker ni imel dela, me je poslal za 20 dni na brezplačen dopust. Ko sem pa nato ponovno vstopil v službo, mi je takoj odpovedal na 8 dni, namesto na 14, kot bi moral po zakonu. Ali lahko zahtevam mezdo za čas dopusta in radi nepravilne odpovedi?
Odgovor : Po §u 220 o. z. lahko zahtevate za 20 dni, ko niste delali, mezdo za izstavitev in tudi nadomestilo za hrano in stanovanje za ta čas, ako ste imeli pri mojstru tudi hrano in stanovanje. Radi nepravilne odpovedi pa lahko zahtevate mezdo, kakor tudi nadomestilo za hrano in stanovanje še za 6 dni.
Bonbonera „Orient“
v palači banovinske hranilnice Gosposka ulica 36
je pripravila nad tisoč vrst orientalskih in drugih slaščic po 1 Dinar komad / Vsak dan bodo v bonboneri nove speci-jalitctc I Sc priporoča
Ivo Jurjevii
V*A
Redtia letna glavna skupščina
delavske kulturne zveze »Vzajemnost bo 6. decembra t. 1. »Vzajemnost« se je v kratkem času tako razmahnila, da je že dosegla stanje bivše »Svobode«. Glavna skupščina ima namen rešiti organizacijske probleme, posebno vprašanje časopisa, ki ga zahtevajo vsi člani tako, da bodo mogla vsa društva lepo prospevati. Začasni dnevni red skupščine je: 1. Otvoritev, 2. poročila, 3. absoluto-rij, 4. časopis, 5. podzveza, 6. volitev novega odbora in nadzorstva in 7 razno.
Maribor
Predavanje. V sredo, dne 11. novembra s pričetkom ob 8. uri zvečer bo v dvorani Delavske zbornice predaval s. Eržen »O časopisju kot kovačnici javnega mnenja«. Pridite!
Studenci pri Mar!boru
»Vzajemnost« bo vprizorila dne 7. in 8. novembra Petkovo dramo v 4 dejanjih »Žrtve«. Snov drame je zajeta iz delavskega življenja. Naj ne bo delavca in delavke, ki bi zamudila obiskati predstavo. Predvsem vabimo kulturna društva, da pri agitaciji pomagajo. Družnost! Odbor.
Mežica
Prireditev je treba organizirati. Ne bo
škodilo, ako napišemo par kritičnih pripomb k prireditvi »Vzajemnosti«, ki se je vršila dne 18. t. m. Društvo je priredilo trgatev grozdja. Obisk je bil nadvse zadovoljiv, vendar se je opazilo, da stvar ni bila organizirana. Že predpriprava je bila bolj klaverna. Na prireditvi je bilo treba prodajati grozdje, nikogar pa, ki bi bil zato določen. Zahvala gre nekaterim sodrugom, kakor: VVinklu Avgustu in Maksu in Žagarju Benotu, ki so se takoj znašli in vse na novo organizirali ter sodružicam Pero-vec, Grabner in Knez, katere so jim pomagale. Tudi vse drugo je šepalo. Vsak si je pač pomagal,	kakor je	vedel	in	znal. Odbor bo moral	o stvari	resno	spregovoriti:
Ni zadosti, biti funkcionar in prireditev razglasiti, ampak je treba tudi vse ostalo urediti in trezno voditi do konca, da ne bo imel nihče prilike kritizirati. Družnost! — Obiskovalec.
Trbovlje
Dramski odsek »Vzajemnosti« bo vpri-zoril v nedeljo, dne 8. novembra F. S. Finž-garjevo narodno igro s	petjem v	4 dejanjih
»Divji lovec«.	Pričetek	točno	ob	pol 4. uri
pop. — Igra delavski šramelj. — Cene običajne.
Smlednik
Prvo predavanje »Vzajemnosti« se bo
vršilo v nedeljo, dne 8. novembra v dvorani gasilskega doma s pričetkom ob 3. uri pop. Snov: O kmečkih bojih v srednjem veku. Predavanje bodo spremljale lepe ski-optične slike. Vabljeni vsi delavci, kmetje in obrtniki. Vstop prost!
Tiskovni sklad
Ob priliki izplačila mezde v bolezni velenjskim rudarjem potom podružnice Zveze rudarjev Jugoslavije je nabral s. Znoj Franc Din 124,— za tiskovni sklad »Delavske Politike«. Iskrena hvala! Sodrugi, posnemajte!
Ali si že poravnal naročnino? Ako še ne, izpolni svojo dolžnosti
Patentirali smo izdelavo garantirano nepremočljivega Hubertu s - s ii k n a.
Ker nikomur ne prodajamo Hubertus-s u k n a, dobe se samo pri nas vsem znani
HUBERTUSI
mM		SMI	ii	m		sum		m
katerih
nepremočljivo
sukno izdelujemo po patentu št. 7644/31.
Vsakdo, kdor je pri
nas enkrat kupil
je postal naš Stalni
odjemalec!
TIVAR-HUBERTUSI
iz garantirano nepremočljivega sukna
TIVAR-OBLEKE
Za konzorcij izdaja in urejuje Viktor Eržen v Mariboru. — Tiska: Ljudska tiskarna, d. d. v Mariboru, predstavitelj Josip Ošlak v Mariboru.