1 ETO XXI	AVGUST,	1972	ŠTEVILKA	8
Wl§LI
MISLI
(Thoughts)
MESEČNIK ZA VERSKO IN KULTURNO ŽIVLJENJE SLOVENCEV
V	AVSTRALIJI
USTANOVLJEN LETA 1932 *
Izdajajo slovenski franCUkuii *
Urejuje in upravlja Fr. Basil A. Valentine, O.F.M.
19 A'Beckett Street, KEW, Victoria, 3101. Tel.: i6 7787 *
Naslov: MISLI P.O. Box 197, Kew, Vic., 3101 *
Letna naročnina $3.00 (izven Avstralije $4.00) se plačuje vnaprej
*
Rokopisov ne vračamo Dopisov brez podpisa uredništvo ne sprejema
*
Tiska: Polyprint Ptjr. Ltd., 7a Railway Plače, Richmond, Victoria. 3121
IZ NAŠE UPRAVE
Ne bi rad zopet ponavljal, da smo zadnji čas dobili kar lepo število novih naročnikov. Pač pa bi se rad na tem mestu zahvalil vsem, ki ste te naročnike za naš mesečnik dobili. Nadaljujte s svojim apostolatom in če srečate katerega starih naročnikov, ki je	v teku	let	odpadel
ter lista več ne prejema, ali pa ga še vedno prejema	plačuje	pa	ne,	mu
po prijateljsko “popihajte na dušo”.
Posebej naj bi tu z zahvalo in pohvalo omenil s. Pavlo, ki je MISLIM dobila kar deset novih naročnikov, zdaj pa išče drugo dese-torico. Vsekakor rekord, vreden omembe. Za nagrado si je zaslužili* knjigo. Naj bi jo posnemal še kdo v Svdneju in Adelaidi,	ali	še	kje
drugod, ki so mu MISLI pri srcu.
Vsaki mesec mi pošta vrača približno deset izvodov naročnikov, ki so sc odselili. Navadno vzame mesec, dva ali še več, da se spomnijo na našo upravo in javijo spremembo naslova. Storite to takoj ob selitvi, da ne bo nepotrebnega zastoja in tudi stroškov uprave! Hvjležen Vani bom.	UPRAVNIK
NAROČI IN BERI !
V	ZDA je Zgodovinski odsek ZDSPB Tabor izdal in založil “BELO KNJIGO”, ki v zgoščeni obliki prikazuje razvoj v naši domovini od aprila 1941 do maja 1945. Knjiga vsebuje okrog 10,000 imen v tem oddobju pobitih Slovencev ter vrujencev iz Vetrinja. Seznani ni p°" poln, saj manjka po mnenju sodelavcev knjige še domala polovica imen. Zato bo knjiga zlasti vredna tistim, ki so šli skozi prva begunska taborišča ter bi s svojim spominom vsaj d-lno lahko izpolnili vrzeli ?. novimi im:.ni. Dobrodošla bo (ud; vsem ostalin:, ki ne zapirajo oči resnici.
“BELO KNJIGO” lahko naročite na naši upravi, saj bo prya pošiljka kmalu dospela. Cena pet dolarjev.
FRIDERIK BARAGA — misijonarjev življenjepis, spisal Jaklič-Solar. Cena en dolar.
DOMAČI ZDRAVNIK (Knajp) — Cena en dolar in pol.
HUDA PRAVDA — povest iz dni slovenske revolucije spisal Lojze Ilija. Cena tri (vezana knjiga Štiri) dolarje.
MEDITACIJE — Pesniška zbirka Franca Sodje. Cena en dolar.
ZA BOGOM VREDNA NAJVEČJE ČASTI — Krasna knjiga o Baragovem češčenju Matere božje. Spisal dr. Filip Žakelj. Cena dva dolarja.
V	zalogi imamo še tudi nekaj Zbornikov prejšnjih let. Kdor želi z njimi obogatiti svojo knjižnico, so mu na razpolago po tri dolarje.
Priporočamo tudi angleško knjigo (žepna izdaja) SHEPHERD OF THE VVILDERNESS. Življenjepisno povest o. Frideriku Baragu je napisal Amerikanec Bernard J. Lambert. Bila bi lep dar vsakemu avstralskemu prijatelju. Cena en dolar.
r * • bvtBERNA^D J: LAMBERT
LETO XXI.
AVGUST, 1972
ŠTEVILKA 8
OCarcl THauser nam je tole povedal
j^LOVENEC SEM. Prečudno lepo zveni ta beseda, če J° na glas rečeš na tujem. Zdi se mi, da si na mah
° dan z vsem> j;ar je slovenski človek v zgodovini *1Vcl in pretrpel, vse od hipa, ko je rekel in zapili svojo besedo.
2di se mi, da vidim bedo slovenskega tlačana in f nosno hojo slovenskega svobodnjaka, upore kmetov ln boje s Turki, močno vero, ki je romala v Kom-Posteljo in v Koeln in k Sveti Krvi tja pod Veliki e*- Hodili so po zemlji, v kateri so prhneli Huni in °ti in Langobardi in v kateri so se v rjo spremi-1 meči in ščiti mogočnih Rimljanov. Prihajali so arJi in odhajali, slovenski rod jih je prestal, goltal 2e in kri, rastel v prahu in potu, toda rastel je.
ttiah
^ danes, kjerkoli si in rečeš: Slovenec
sem, si na
zvezan z domačo zemljo, z vso njeno zgodovino
in V ta'stem h'Pu srečavaš Slovene, ki so šli na Bizanc, ^prostega oglarja, ki je kope kuhal in v samotni ufe'k' P° s*ovenje pel in po slovenje molil in brez n°sti svojo zemljo brezmejno ljubil, lisi ^ *° ^ud°v*ta vsebina besede Slovenec. Ti (jo sarno nekdo, ki na tujem grebe za kruhom in za ]jam.a^0 besedo, vsak izmed nas je tudi domača zem-^'n del njene zgodovine. l rečeš: Slovenec sem, gre za tisoč let odmev tvoje v e nazaj in menih ob Vrbskem jezeru, ki je slo-
0	besedo pravkar zapisal, se bo blažen nasmehnil, in- rece^: Slovenec sem, si se zvezal z vsemi rodovi ven-e k' sploh druge besede poznali niso kakor slo-v , e'. (”e rečeš, da si Slovenec, si spet zganil zavest ^	> ki so v tujem svetu otrpnili.
VednonaS t0 'n °n° mars**cdaj ločeva, slovenstvo nas s0 združuje. Veje istega debla smo, na istem kraju je . e korenine, isti sok se pretaka po nas. Marsikdaj °’ bratje in sestre iz iste družine hodijo po n,h poteh, toda vsaj na nekatere praznike vsa
pota peljejo nazaj v rodno hišo, k isti mizi, kjer so nekoč skupaj sedeli. Družina je močna vse dotlej, dokler se zna na take dneve zbrati v istem veselju in ob isti skrbi.
Kadar se narod, kadar se družina, kadar se skupnost zna zbrati za dosego skupnega cilja, tedaj zraste iz te povezanosti strašna moč. Majhen je morda potoček, ki pričenja reko, toda kako močno postane vodovje zavoljo pritokov, ki teko v isto smer! Teči v isto smer, hrepeneti v isto smer, to je in naj bo cilj skupnih praznikov in širokih srečavanj.
Moj Bog, da bi se tega mi vsi zavedali, ko, obdani od svoje mladine, gledamo v svoje slovenstvo. Kakšno je? Ali smo ga znali odtisniti v svoje otroke? Mar res nc bomo znali ujeti koraka z bežečim časom? Ali bomo dojeli strašno resnico, da imamo v zdomstvu manj časa, kakor ga ima domovina? Ali bomo spoznali, da moramo svoje delo opravljati z dvojno silo, če ga hočemo opraviti v času, ki je našemu rodu še na razpolago? Tu ni okolja, ki bi dihalo slovensko zgodovino kakor rodna zemlja, prav zavoljo tega mora za našo mladino zgodovina vreti iz nas. Če mladi ne bodo čutili, da iz tega živimo, da vse to resnično in globoko ljubimo, kako naj s ponosom ponove za teboj: Slovenec sem?
Lep je slovenski obraz, ker so ga tolikokrat oprale solze, močan je, ker ga je brazdalo trpljenje. Zakaj ga ne bi s ponosom kazali tujemu svetu, zakaj ne bi tega ponosa mogli vliti v svojo mladino?
■gIVLJENJE vsake večje skupnosti, ki hoče biti bogata, raste iz _pretakanja idej in stremljenj starega in novega, rbdu. Spreminjanje v času prinaša odmiranje starega in cvetenje mladega in to je naravna pot, ki jo moramo sprejeti ne z resignacijo, ampak z veseljem. Mladina ni nekaj kakor potaknjen-
ci rož, ki jih presajamo tako, da jih vtaknemo v zemljo. Mladina smo dejansko mi, je reinkarnacija naše mladosti, če smemo tako reči. To so mladike na drevesu, ki odženo iz starih vej, da more tudi staro drevo cveteti naprej.
Kako naj starejši rod gleda na mladino, kako naj starejši rod sprejema njena stremljenja in njeno dejavnost, je eno najbolj važnih vprašanj v vsaki skupnosti.
Predpostaviti je treba tole: Mladina, njena stremljenja nam nikdar ne smejo biti sredstva, ki bi nam služila, temveč nam morajo biti cilj, ki naj dopolni sanje, delo in nehanje enega rodu. Biti moramo toliko jasni, toliko močni in toliko načelni, da bo mladina v starejšem rodu videla nit, ki jo mora vezati naprej, ne zgolj iz spoštovanja do starejšega rodu, ne iz občutja, da bi ga žalila, temveč iz zavesti, da je to njena naloga.
Dokler načelnosti, jasnosti in iskrenosti v nas ne bo, dotlej v mladini ne bomo zbudili resničnega občutja, da je ne mislimo porabljati v svoje namene, temveč da ji želimo le ugladiti pot, da ji želimo usmeriti prekipevajoče sile za pozitivno in ustvarjajoče delo. Zavedati se moramo, da je starejši rod kakor žerjavica, ki sicer daje močno toploto, toda ne sveti daleč kakor plamen, ki visoko plahuta. Bili smo nekoč, toda taisti bo nekoč tudi ta mladina. V nas starejših je, da ji to pokažemo in to razložimo. Naš odnos do mladine ne sme sloneti le na ukazih, ampak na temeljih, ki smo jih že mi podedovali in v katerih je do-
volj prostora za prve poskuse lastnega zidanja. Na ta način bo mladina mogla pokazati svojo zrelost. To si mladina želi. Morda bo v svoji vulkanski eruptiv-nosti storila več napak kakor si jih želimo, toda tudi ob napakah ji bomo tako ohranjali voljo za delo. In prav to je, kar želimo. Nič nam ne pomaga mrtva mladina, naj bo še tako dobra in vdana, če v njej ni vclje.
Ne udarimo po vsaki napaki in nikdar ne delajmo vtisa, da jih mi sami ne delamo. Čuden bi bil človek, ki bi napak ne delal. Trdno sem prepričan, da ml*' dini v starejšem rodu imponirajo najbolj tisti, ki j*h ni sram priznati, da se tudi zmotijo. To priznanje le ena najbclj vzgojnih metod, ki nam more mladino približati.
Za nas starejše je verjetno to najbolj boleča točka, toda prav ta prinaša skupnosti največji blagoslov.
V	emigraciji si ne moremo privoščiti janzenizm* in utesnjenosti v stare kalupe. Čas se je spremenil 1° starih kolovozov ni več. Vsevprek so nova križišča, nove ideje, nova stremljenja, ki jih bo starejši rod megel usmerjati v pravo smer le tedaj, če bo iskren v priznanjih, v utemeljitvah, če bo pustil ob načrtih tudi prostor za opazke in pripombe in če bo znal prepričati mladi rod, da more nov čas graditi sam0 zaupanje v treznost starejšega roda in zaupanje v iskreno voljo mladega roda. Pokazati morajo to dejanja na obeh straneh.
Če bodo, smo rešili bodočnost in to je nazadnje želja nas vseh in naš skupen cilj.
Karel Mauser, ki živi v Clevelandu (ZDA) in je brez dvoma največji slovenski lZ' seljenski pisatelj, je letos ponovno obiskal argentinske Slovence. Njegova beseda, pisana **’ govorjena, je klena in domača. Iz srca prihaja, zato tudi seže v srce. Tu smo pon*' tisnili dva odlomka: prvi je iz Mauserjeva govora na 17. Slovenskem dnevu argentinski*1 Slovencev, drugi iz njegovega govora na seji Medorganizacijskega sveta v Buenos Aires11' Tople besede velikega Slovenca, ki veljajo tudi nam. Tudi pri nas dorašča mladi rod> ki bo prejel le toliko, kolikor mu bomo znali dati.
SPORED KONGRESNIH DNI
40. EVHARISTIČNI KONGRES, MELBOURNE
IS.—25.
Danes lahko bralcem MISLI postrežemo že z dokončanim sporedom kongresnega tedna. Bo še verjetno '°č nebistvenih sprememb, dodano kako zborovanje ln podobno. A spored glavnih dogajanj je tu — o-2,ejmo si ga!
NEDELJA — 18. februarja je določena za kongre-sric cerkvene slovesnosti posameznih izseljenskih sku-Pltl- Vsaka narodnost se bo zbrala v gotovi cerkvi. ^*a uradnem sporedu je označenih 23 takih skupin, r'le^ njimi seveda tudi Slovenci. Tem skupinam se °do ta dan pridružili tudi gostje iste narodnosti iz drugih delov sveta ali iz domovine. Kje in kdaj bodo *a dan slavile druge narodnosti, nas ne zanima. SLOJNO bomo začeli z otvoritvijo kongresa s cerkve-no slovesnostjo ob deseti uri v naši cerkvi Sv. Cirila 'n Metoda v Kew. Sveto mašo s pridigo bo imel Jubljanski pomožni škof dr. Stanislav Lenič. Podrob-neJši spored cerkvenih in izvencerkvenih slovesnosti našem verskem centru bomo še izdelali.
Liturgični začetek (Inauguration) Kongresa bo v st°lnici sv. Patrika ob treh popoldne.
. osmih zvečer bo po vseh cerkvah mesta evha-r'stično bogoslužje duhovne obnove. Tudi v naši cerkvi. ponedeljek — 19. februarja zvečer ob sedmih bo pričela vigilija mednarodne obnove. Podobno je, a šla procesija s kongresnim spokornim križem iz 'nglikanske stolnice sv. Pavla do katoliške stolnice sv. aWka.
“p^ osmih zvečer bo v Myer Musič Bowl začetek °Pulation and Ecology” zborovanj.
'^OREK — 20. februarja čez dan in zvečer razna °>ovanja. Ob osmih zvečer v Dallas Brooks Hall ^vno zborovanje C.F.W.C. o skrbi za krščansko ob-{er V°’ Melbourne Cricket Ground ob osmih zve-rod S*<UPna ,ll;,ša na prostem za priseljence vseh na-^Ied°Sf*'	somaševalci b° tudi škof dr. Lenič.
Med 2dru/enimi zbori bo tudi naš cerkveni zbor.
Prošnjami ljudstva bo tudi ena v slovenskem je-ri()_i ln zastopnika slovenske skupine bosta v narodni
1	Prinesla k oltarju slovenski dar.
?VS^A — 21. februarja čez dan razne konference. b0 er °b osmih po vseh mestnih cerkvah evharistično *akl i6 t*u*lovne obnove ljudstva, ki se bo ta dan
JUčila oz. zlila v kongresno slavje.
b0^^RTEK — 22. februarja ob enajstih dopoldne Hov °nce^ebrirana maša v stolnici kot duhovna ob-2a duhovništvo, čez dan več drugih slovesnosti.
zvečer na Melbourne Cricket Ground eku-0 bogoslužje.
^TEk — 23_ februarja ob enajstih dopoldne šolali A
’ Avgust 1972
februarja
1973
ska maša na Melbourne Cricket Ground. Ob sedmih zvečer blagoslov bolnikov na Royal Showgrounds. Ob osmih zvečer zborovanje mladine (Youth Gathering) na Melbourne Cricket Ground.
SOBOTA — 24. februarja ob desetih duhovna obnova za redovnike v cerkvi sv. Frančiška v mestu. Ob enajstih duhovna obnova za redovnice v stolnici. Ob treh popoldne zborovanje aboriginov v Myer Musič Bowl. Ob osmih zvečer maša vzhodnega bogoslužja na Melbourne Cricket Ground. Istočasno koncert (Melbourne Symphony Orchestra in Philharmonic Choir) v Melbourne Town Hall.
NEDELJA — 25. februarja ob šestih zvečer zaključek kongresa na Melbourne Cricket Ground s “STA-TIO ORBIS”. Evharistična daritev na prostem.
Na sporedu je okrog petnajst različnih predkongresnih in kongresnih seminarjev, konferenc in zborovanj o vseh mog(5čih področjih odnosov med ljudmi. Pri vseh bo prišel do izraza odnos človeštva do Boga. Geslo kongresa so Kristusove besede: “LJUBITE SE MED SEBOJ, KAKOR SEM VAS JAZ LJUBIL” (Jan 15, 12). Namen kongresa pa je naša duhovna obnova s prenosom tega božjega naročila v vsakdanje življenje.
Kongresni teden bo nudil udeležencem tudi priliko za obisk vseh mogočih razstav in kultumo-verskih prireditev. Ogledali si bodo lahko zgodovinsko razstavo avstralske Cerkve, razstavo cerkvene umetnosti, evharistično liturgično razstavo, razstavo liturgičnih keramičnih del sester karmeličank, razstavo karitativnega dela avstralske Cerkve itd. ... Ko bo prišel čas kongresa, bo s točnim sporedom vseh javnih prireditev te verske manifestacije gotovo prišel v naše roke tudi seznam krajev teh zanimivih razstav. Tako si bo vsakdo lahko ogledal, kar ga bo zanimalo. Da bo teden kongresa v vsej svoji razgibanosti in pestrosti hitro minil, si lahko mislimo. Tisočem in tisočem gostov vseh narodnosti bomo imeli priliko pokazati gostoljubje v resnični bratski ljubezni. Bog daj, da bi bilo v tednu kongresa tudi muhasto melbournsko vreme na naši strani.
Tudi slovenski naseljenci v Avstraliji s svojimi gosti bomo del teh velikih slovesnosti. Pripravljajmo se, da bo naše sodelovanje čim plodnejše za našo narodno skupino.
'MOJI DRAGULJI?
- TUKAJ SO!'
Srečal sem se pred dnevi z gručo tulečih dijakov. Vreščali so pesem, o katere besedah je bolje molčati. Na koncu vsake kitice je nastal molk. Po kratki pavzi pa je vsakokrat eden od njih kakor obseden zakričal: “Kje je bolje kakor v družini?”
In tedaj je vsa gruča odgovorila z glušečim glasom “Povsod drugje! . .
Mimoidoči so se spogledovali, nekateri se smejali.
“Bedaki”, so govorili drugi.
Zares, prizor je bil precej neokusen.
Upor družini ... In vendar je družina formula sreče, rojena v samem božjem srcu.
V raju je imel Adam vse potrebno, da bi bil lahko srečen.
In vendar ni bil srečen.
Zakaj ne? — Ker je bil sam.
Tedaj mu je dal Bog družico. . . .
Iz te zveze se bodo rodili otroci, iz katerih morajo starši polagoma izoblikovati moža, ženo .. . — značaje, ki se bodo borili z bodočnostjo.
Na starost bodo starše obdajali in jim pomagali mladi. In njih smrt, ki jo bo milo zibala ljubezen tistih, katerim so dali življenje, bo kakor sen po dobro opravljenem dnevnem delu.
To je družina, kakor jo je ustvaril Bog.
Je in bo še vedno skoraj kot — spet izgubljeni raj . . .
*
Ta božja ustanova je odgovarjala vsem telesnim in duševnim potrebam človekovim.
Bila je neizogibno nujna otroku, ki potrebuje vsega in vseh.
Nujno potrebna neizkušeni mladini, izpostavljeni vrtincem življenja in na križišču toliko poti.
Nujno potrebna zrelemu človeku v borbi s težavami življenja . . spletkami, prevarami . . in čigar počitek je v tem, da najde zvečer mir in nežnost svojega doma.
Nujno potrebna starcu, ki si sam ne more pomagati.
“Kadar je človek star, je vedno v zimi”, mi je pravil eden vernikov.
Da, ker je bil sam . . . Drugače bi m ogoc£ imel roke svojih vnukov, ki bi ga ljubeče objemale okrog vratu, ki bi mu grele srce.
*
A kaj je naredil sedanji svet iz te idealne družine, iz te mojstrovine? Ta svet, ki ga je Kristus preklel, usmerja kar naprej svoje napade prot1 družini.
Otrok je postal groza za mnoge mlade zakone, ki mislijo, da morajo življenje samo uživati . . .
“Kasneje bomo mislili na to . . se glasi *z' govor.
Zato temu svojemu otroku ovirajo pot. In kadar hoče kljub temu priti na svet, da, tedaj "" ga odpravijo ...
Koliko tihih zločinov je bilo zagrešenih Pr°tl temu bitju brez obrambe, ki ga je Jezus tako ljubil.
Živali s silo branijo svoj zarod . . .
Človeška mati pa svojega ubija, ker je v nadlego . . .
Grozno!
*
In kadar le dovolijo temu otroku rasti, mnog0' krat v svoji družini ne najde zgleda, do katereSa ima vso pravico.
Duhovnik govori otroku pri nauku: “Moli • - j Hodi k maši . . . Izpolni velikonočno dolžnost■ ■ •
Otrok opazuje očeta in mater, ki delata ^ da vsega tega ne poznata . . .
Dodajte še literaturo, gledališče, kino . ■ ■ vsi to si upa danes predstavljati najgrše prizore ■ ■ ’ Razglašanje zločinov, ki prikazujejo otroke-d° čince kot zanimive dečke.
A predvsem je razporoka tista, ki med očetof1 in materjo uniči otroka.
Med neko mašo s prvim obhajilom sem P cerkvi pobiral denar. Na odličnem mestu ^
°Pazil mater prvoobhajanca z njenim drugim mo-'Cni- V ozadju svetišča, v kotu blizu vrat, pa sem v,del na steno naslonjenega otrokovega očeta . . .
Jokal je.
*
O, da bi se mogla bodoča generacija res za-Vest‘ porušen ja, ki ji grozi! Ko bi se mogla zavesti Nujnosti zopetne zgraditve takih poštenih dru-Zln> katerim je Francija dolgovala svojo veliči-n° in svoj svetovni ugled!
Nekega dne je mati Grakhov dobila obisk rimskih patricijk. Pokrite so bile z dragulji in so se Začudile, ko so ugledale preprosto obleko slavne gospe.
Morda smo radovednice, a vaš mož vam go->ov° Prinaša mnogo lepih draguljev. Ali bi bilo neolikano, ko bi vas prosile, da nam jih pokaže-te? so zaprosile.
Mati Grakhov se je brez besede priklonila, °dšla v svoje sobane in se vrnila z rokami, opr-tlrn‘ na ramena svojih dveh sinov.
Moji dragulji? Tukaj so!”
Pa je bila poganka . . .
Kaj pa ti, kristjanka? . .
PIERE UERMITE (Prevedel T. K.)
ALI K FRANČIŠKANOM
v Ameriko? — zdaj pa ja:
M°J ODHOD V AMERIKO je povzročil nekak l9n°m”’ P° svoie podoben onemu, ki me je leta ■ pripeljal med frančiškane. Bom povedal.
rjj,Qd sem bil po četrti gimnaziji povabljen v Ame-z besedo škofa Trobca, sem kmalu pozabil. Na-rikQt0 mene Je kako leto po tistem odšel v Ame-2j . duhovnik in zrel mož — frančiškanski pater Ka-Yr 'r Zakrajšek. Ne vem, če je tudi njega vabil škof dru tC' P' Kazimir je potem zvabil za seboj še nekaj fliscf1 ^ranč'škanov tja do leta 1914. Mene ti odhodi *a°, ^ar nič zanimali. Treba je bilo pridno študirati, prVp Uj drugega ni bilo kaj prida časa. Po izbruhu kra' SVetovne vojne so pa stiki z Ameriko itak do
)a Prenehali
Po
v d V0,n' so začeli prihajati “Amerikanci” na obisk ■C7Tsem le redko koga srečal. Spomi-Se> da sem nekoč naletel na moža in ženo —
Koliko takihle slovenskih draguljev mora umreti pred svojim rojstvom? In če žive — ali imajo zgled staršev?
— ALI V AMERIKO ?
P. BERNARD
ne vem več, od kod sta bila — in ju vprašal, če poznata p. Zakrajška. Spogledala sta se in skupno dognala, da sta to ime že slišala, več pa nista mogla povedati. Zelo sem se čudil, saj je p. Zakrajšek že dolga leta izdajal list AVE MARIA, pisal članek za člankom v druge katoliške liste, zraven pa misijonaril po slovenskih naselbinah širom Amerike. Nehal sem se čuditi več let pozneje, ko sem si ameriške Slovence od blizu ogledal . . .
Prvi frančiškan, ki je prišel po vojni na obisk, je bil p. Anzelm Murn. Videl sem ga samo neki večer v Kamniku, ko je obiskal naš samostan. Bil je jako živahen in poln šaljivih dovtipov. Takrat je bil župnik v Betlehemu, ne prav daleč od New Yorka. V fari je imel domala same Prekmurce in je pripovedoval razne zgodbe o njih. Kolikor vem, pa ni nikogar vabil s seboj v Ameriko. Je moralo biti na pismeno vabilo p. Kazimirja, da jih je nekaj odšlo malo pred 1920 in naslednja leta.
Meni je bil osebno najbližji “odhodnik” p. Hugo Bren, ki jo je mahnil čez lužo leta 1920 in tam postal prvi zares velik Baragovec. Odšel je iz naše srede v Kamniku ob prav zanimivih okoliščinah. O njem in njegovem amerikanstvu sem pisal v Zborniku Svobodne Slovenije v Argentini leta 1955, tu ne bom ponavljal. Nikjer pa menda še nisem pisal o svojem srečanju — z nekimi Amerikanci v Kamniški Bistrici.
Moralo je biti leta 1922 ali 1923. S p. Hadrijanom sva napravila izlet v Kamniško Bistrico. Tam sva našla Amerikance. Bila jih je večja skupina. Pogovarjali so se med seboj po angleško. Opazila sva med njimi nekaj duhovnikov. Nekdo nama je povedal, da so to trije bratje Pirnati, doma iz Dravelj pri Ljubljani. Vsi da so župniki v Ameriki, pa še enega brata duhovnika imajo, ki pa ni prišel z njimi v domovino. Ko sem to zvedel, sem se jim skušal kako približati in kaj vprašati. In p. Hadrijan z mano. Ni bilo lahko, imeli so v koči svoj zelo stisnjen krog. Menili so se po tihem in kazali kisle obraze, ker je zunaj začelo močno liti. Končno sem le ujel enega in se mu predstavil.
“Jaz sem pa Lllojze Pirrnat, župnik pri sv. Elizabeti v New Duluthu, če veste, kje je to.”
Imel je ravno toliko govorne napake, da ga je bilo prijetno poslušati. Kje je New Duluth, nisem vedel, zanimalo me je vse kaj drugega.
“Povejte nam kaj o naših frančiškanih v Ameriki. Ali se dobro drže?”
“O frrančiškanih? O drrugih ne vem kaj posebnega. Ampak p. Hugo Brren, ta je mož. Ima verro in spolnjuje deset božjih zappovedi.”
Odgovor je bil tako nepričakovan in čuden, da nisem vedel kaj početi z njim. Najrajši bi bil prasnil v smeh — tudi p. Hadrijana je lomilo — pa se nisem upal, ker je g. Lllojze kazal tako resen obraz, kot bi šlo za prodajo Amerike. Ko sem torej obmolknil, se je obrnil k svojemu krogu in naše “srečanje” je bilo končano. Presneti — Amerikanci!
Vendar me je g. Lllojze pozneje takoj, ko je zvedel za moj prihod v Ameriko, prvi povabil, naj sprejmem misijon v njegovi fari Uredil je tudi z drugimi slovenskimi župniki v severni Minnesoti, da sem nekaj tednov romal z misijonom od fare do fare. In on z mano. Postala sva prava prijatelja.
P. Hugo —
“mož vere in spolnjevanja deset zapovedi” — ne dolgo pred smrtjo (Umrl v Rimu 1953.)
Tudi razlaga k njegovi pohvali p. Hugona je potrebna. Pozneje, v sami Ameriki, sem tako pohvalo večkrat slišal, seveda v angleščini. Zdi :;e mi, da imajo Irci, morda samo duhovniki, navado drug drugega tako pohvaliti. Tako	je	prišlo, da	je irska	pohvala
padla po ovinkih na	p.	Hugona v	Kamniški	Bistrici-
Ko sva s p. Hadrijanom to raznesla med sobrate, ni manjkale smeha.
Glede mene je še vsa tista leta veljalo: V Ameriko? Ja. pa ne še! Ne da	bi	se bil jaz	sam tega	zavedal,
stalo je zapisano nekje v Previdnosti. Bilo je tako:
Leta 1919 je naša privatna gimnazija, ki se je bila ob začetku vojne s Kostanjevice nad Gorico preselila v Kairnik, debila pravico javnosti. Imela je samo razrede 5 — 8. Tudi nekaj profesorjev je prišlo od tam. Tega ali onega so vzeli iz zbora bogoslovnih profesorjev. Ker je še kaj manjkalo, so sneli mene iz Maribora, kjer sem bil katehet na krčevinski šoli. Vpisa* sem se na novo ustanovljeno ljubljansko univerzo za študij klasičnih jezikov in še kaj. Takoj sem dobil tudi nastavitev za suplenta na domači gimnaziji. Tako sem vse do leta 1925 bival po tri dni na teden v Ljubljana po tri dni v Kamniku, ob nedeljah pa tu ali tam, alj pa kje drugje. Že to me je dovolj zaposlovalo, da m1 misli na kako Ameriko niso mogle blizu. Poleg tega sem tista leta ustanovil in urejeval dva mesečnika: ORLIČA in VIGRED. Z Ameriko sem imel le toliko stikov, da mi je p. Benvenut Winkler našel tam neka) naročnikov za ORLIČA in mi od časa do časa p°' šiljal naročnino.
Leto 1925 je prineslo marsikaj novega. Spomlad* sem zaključil študije na univerzi in dobil tako im«' novan “absoluterij”. Z drugo besedo: "zdelal” sefl1. Šlo je samo še za to, ali naj se lotim “disertacije” za doktorat, ali naj se pripravim za končni profesorsk' izpit. Posvetoval sem se največ s profesorjem Lunja-kom, ruskim beguncem, ki je pa imel vsa predavanj3 v nemščini. Iskal je primerno snov za mojo disertacijo, če bi se zanjo odločil. Možakar je imel svoje čudne navade, drugače je bil poštena duša.
Preden sva dognala, za kaj naj se odločim — P°' lom! Preljubeznivi Belgrad nam je lepega dne posta* pošto, da je pravica javnosti za našo kamniško gimnazijo ukinjena. Nič se ni dalo storiti. Redovno pred' stojništvo je odločilo, da provincija ne bo več ime*3 gimnazije brez pravice javnosti, kot je bila dolga desetletja pod Avstrijo na Kostanjevici pri Gorici, kjef je bil med drugimi za profesorja svetovno znani sla* vist p. Stanko Škrabec. Tam sem tudi jaz napravl maturo za “domačo uporabo”. Za vpis na univerz® sem pa moral po osmih letih maturo ponoviti na jav*11 gimnaziji v Mariboru kot privatnik v jesenskem ter' minu. Tako so zdaj po nesrečnem pismu iz Belgrad*1 naše klerike iz Kamnika preselili v Ljubljano in s° začeli obiskovati javno gimnazijo.
Skoraj čez noč je ves moj univerzitetni študij izg"' bil pomen. Profesorju Lunjaku sem povedal, da že lin1 pretrgati vse stike z univerzo in posvetovanja z nj1111'
Postal sem spet — bi kdo rekel — faliran študent, zraven pa še — faliran profesor. Med nezaposlene le n,sem padel, saj sem imel na skrbi še oba lista in pomagal sem sobratom v dušnem pastirstvu. Kaj bo-do z mano napravili predstojniki, sem na tihem ugibal. Pa so tudi oni menda šele ugibali. Rečeno mi je bil°. da se bo odločilo v jeseni.
Tiste poletne mesece je bil na obisku doma p. Kazimir Zakrajšek. Skušal je “izdrezati” nekaj patrov za Ameriko. Pravil je, do so frančiškani tam kupili dosti v°liko farmo pri Lemontu, sredi med Chicagom in J°lietom. Tam bodo uredili slovensko frančiškansko središče, patrov pa manjka. Trije so se mu hitro priglasili in dobili dovoljenje. Vprašal je tudi mene. Kar P'ikimal sem — zakaj pa ne v takih okoliščinah? Dov0ljeilja
pa zame od domačih predstojnikov ni do-češ, trije bodo zaenkrat zadosti. On pa, podjeten
bil
kot
Je bil, naravnost na generalnega predstojnika
ga je pregovoril, ne vem. Vsekakor je po nekaj tednih priromalo iz Rima pismo z naročilom, naj me pustijo v Ameriko, če še hočem iti. Temu se domače predstojništvo ni moglo upirati. Tudi moja mati se ni Tako torej! V Ameriko! Začel sem zbirati potrebne dokumente in se informirati glede pripravne ladje. Čakati sem moral na denar iz Amerike, ki mi ga je kmalu poslal p. Hugo. Skrbelo me je, kdo bo za mano prevzel oba mesečnika. Pa tudi to se je posrečilo. ORLIČA je vzel na svojo skrb mlad duhovnik, prefekt v Marijanišču — njegovega imena se žal ne morem več spomniti. To vem, da je umrl še zelo mlad, ORLIČ pa takrat menda že ni več potreboval novega urednika, ker je belgrajska diktatura zatrla orlovstvo in seveda tudi ORLIČA. VIGRED sem oddal učiteljici Anici Lebarjevi in je list, če se ne motim, izhajal vse tja do začetka druge svetovne vojne.
Rimu — bil je takrat Nemec Klumper. Kako ravno Torej še enkrat: V Ameriko? — Zdaj pa ja!
Tu je p. Bernard srečal “Amerikance”.
Ust “FRANCISCAN NEWSLETTER" (Iuly No. 80) je za priliko osemdesetletnice in de-ntnega redovnega jubileja p. Bernarda svojo prvo gQv» Posvetil našem jubilantu. Poleg dveh slik o njem a IvT* d°lg in izčrPen članek, ki nosi naslov: “Truly cial n ^od”. Med vrsticami iz pridige p. provin-narj C'l’ra tud‘ besede: “We thank God for Fr. Ber-’ for his example, for seeing a man who is com-fui] near *° tbe fullness of his manhood, achieving the theness °f his life, the fullness of his mission and thr fU'lness of the goodness that God has worked j °ugh him.” Članek konča takole: “I only vvish n,e>, be as good to God as he has been good to his i 3re the words used by Fr. Bernard to sum up °ne life in God's service.
^di “Provincial Chronicle” (Iuly, 1972) prinaša ^ls,l> Avgust 1972
p. Bernardovo sliko in članek o njem. Iz osebnih virov pa sem zvedel, da je za jubilej prejel naš slavljenec celo telegramske čestitke papeža Pavla VI. Sam jih ni v svoji skromnosti nikomur omenil.
Da so se ga ob jubileju spomnili prav vsi slovenski izseljenski in zamejski listi ter bralcem osvetlili p. Bernardovo neprecenljivo narodno-kulturno delo, mi niti ne bi bilo treba posebej poudariti. Sydneyski “Triglav” in ljubljanska “Rodna gruda”, revija za Slovence po svetu, sta nečastni izjemi in morda jim dela druščino še kak nepomemben rdeče pobarvan izseljenski list.
Sicer nam je p. Bernard zabičal, naj ga “do pogreba pustimo pri miru”, a teh nekaj vrstic je le ušlo na papir. Zdaj pa — zapik!
NA GLAVO POSTAVLJENI POJMI . . .
Pod istim naslovom je soriški “Katoliški glas” letos v aprilu objavil pričujoči članek. Tiidi za nas je kaj zanimiv, saj se pripravljamo na škofov obisk in birmo. — Ur.
Takole je dejala gospa Kraševka svoji prijateljici: “Naš mali ima že osem let in hodi v drugi razred. Letos bo šel k prvemu sv. obhajilu. Kar smili se mi: že tako se mora veliko učiti, tudi klavir študira, sedaj pa bo moral ?c k na:'.'	:	::v:	•	.-•bhajiin".
Prijateljica: “Ja, ja, sedanji otroci so preobremenjeni. Kako pa je z birmo? Ne bi bilo pametno, če bi jo tudi letos prejel? Tako bi se hkrati rešili dveh skrbi in stroškov bi bilo manj”.
Gospa Kraševka: “O tein z župnikom še nisem govorila. Pa bom. Tvoja misel se mi zdi pametna”.
Prijateljica: “Duhovniki bi morali razumeti, da birme ne gre odlagati zlasti ko gre za deklice. Če birma ni isto leto kot prvo sv. obhajilo, je treba kupiti novo obleko in izdatki so dvojni”.
In je šla gospa Kraševka k župniku. Po dolgem moledovanju je uspela. Župnik je pristal na njeno prošnjo. Fantič naj bi šel po prvem sv. obhajilu še k sv. birmi.
Vse drugo je potem sledilo po že ustaljenem cere-monielu: fantiču nova obleka, za dan prvega sv. obhajila šopki rož, v gostilni po slovesnosti v cerkvi veliki shod vse žlahte in ostalih povabljencev. Ob dobri kapljici je pogovor vedno bolj hrupen. Otrok, ki naj bi bil glavni junak dneva, je postavljen v ozadje... Prvo sv. obhajilo prav tako. Bilo je samo povod za obilno kosilo. Prvoobhajanec je zmeden in utrujen. Je v tem prvo sv. obhajilo, da se je in pije, smeje in kriči?
Na večer se slavje konča. Na potu domov oče prvoobhajancu v vozilu strokovno razlaga:	“Tako,
zdaj si prost. Ne bo ti treba več hoditi k nauku in k nedeljski sv. maši. Dopoldne boš lahko spal, p°' poldne pa bomo šli kam na izlet. Ko boš velik, te čaka še poroka v ctrkvi. Potem pa lahko delaš, kar hočeš”.
Otrok posluša z razprtimi očmi. Očka te stvari že razume. Torej: župnik ne bo smel sitnariti, če ne bo hodil k maši. Po prvem sv. obhajilu in birmi 10 ni več potrebno.
Naj k tej "modrosti” naših ljudi dostavimo svoja vprašanja še mi: Zakaj je ta otrok sploh šel k prvemu sv. obhajilu in sv. birmi? Ni bilo to zloraba in one-čaščenje obeh zakramentov? Si moremo predstavlja11 večji nesmisel kot je mišljenje naših staršev, ki vidi)0 v prejemu prvega sv. obhajila in birme konec verskega življenja in udejstvovanja? Namesto da bi mu postala ta dva zakramenta vir novih milosti in začetek duhovne rasti, pa mu zapreta ves nadaljnji ver' ski razvoj. So res nova obleka, birmanska ura in p°' jedina v gostilni edini učinek teh dveh zakramentov-Kdo je kriv temu stanju? Res samo starši? Mar n® tudi cerkveni krogi, ki to dopuščajo? Ni prišel tu<^ za naše kraje čas, ko bo treba uveljaviti smernic® zadnjega koncila? Jn med njimi je tudi tista, ki pravi-da je treba sv. birmo, ki je zakrament potrjenja v veri, prejemati okrog dvanajstega leta. Šele takrat mlad človek doume njen pomen in zakrament vredn0 prejme. Toda če dušni pastirji tega iz obzira do staršev ne znajo uveljavati, kdo nosi večjo krivdo?
Pogovor zapisal R. B-
Kaj naj dodamo k gornjemu članku? Brez dvoma željo, da bi ga prebrali vsi stal*1 birmancev. Tudi pri nas nekateri morda mislijo, da je s prejemom zakramenta sve*® birme konec vseh njihovih skrbi za otrokovo versko vzgojo. Res “na glavo postavlj£l" pojmi”. Čas jc že, da sc resno zavemo: krščanstvo zgolj v tradiciji je mrtvo in nam ne more dati sadu. Del »ivljenja naših družin mora postati, pa ne bo nobena žrtev za resfl® in temeljito versko vzgojo otroka pretežka. Samo taka skrb staršev se bo kasneje obrest® vala ter pokazala svoje sadove. Kar danes otrok s pomočjo staršev seje, to bo kasn«le v življenju žel. Velik-j odgovornost, ki jc žal mnogi starši nočejo razumeti.
En sončni soj, en topel dan — iz tal izvabi cvet krasan. En črn oblak, en nočni mraz — in strt je cvet na večni čas . . .
Simon GREGORČIČ
Po Maleziji in Tajski
TOMAŽ MOŽINA
Drugi del zapiskov vtisov s potovanja v Evropo. — Ur.
,	DJAKARTE V INDONEZIJI sem kaj hitro po-
| tc* v Singapore, majhno otoško republiko, ki je a se nedavno del malezijske federacije. Otok meri j; 225 kv. milj in ima dva milijona in tristo tisoč i. V glavnem so Kitajci.
S trgovskega in strateškega vidika je Singapore iz-1'-dno pomemben. Leži v malaškem prelivu, ki nudi m°žno pomorsko pot. Sosednje in druge države se Potegujejo za vpliv na to republiko.
Singapore je danes zares živahno mesto. Po par *to ladij pripluje in odpluje vsak dan, letala različnih Uz° pristajalo in odletavajo kar naprej. In promet P° mestu! Sydneyske ulice so v primerjavi s tem me-°m prazne. Prehodov za pešce sploh ni in če nisi Vs° nioč pazljiv, je kmalu po tebi. Prijetno pa e,T1 bil presenečen nad čistočo. Še cigaretnih čikov n' najti na tleh. Oblasti so glede tega zelo stroge. Pa se pred desetimi leti mesto slovelo kot eno najbolj anemarjcnih na Vzhodu.
V	Povezan	P° nasipu z malajskim polotokom.
Malezijo sem potoval z avtobusom in kot sem pri-Sq 0VaI: plantaže gumijevih dreves vsepovsod. Ceste v odličnem stanju in hiše domačinov prostorne, jje^ajene v okusnem stilu. Siromaštva ni opaziti. Živ-nJski standard Malezijcev je za azijske razmere pre-J Visok. V tem delu sveta jih posekajo samo Japonci. Av alez'ia mer' 128,432 kv. milj, kakor Jugoslavija in Ij stnja skupaj Skoraj tri četrtine ozemlja predstav-bi !°i ^oz^ov* 'n divji pašniki. Od deset milijonov pre-Ind"CeV P°icvica Malajcev, nato pridejo Kitajci, I)C| in Evropejci. Državni jezik je malajski in urad-ma V*.ra rnuslimanska. Kajpada to ni po volji raznim ^ njsinam, posebno Kitajcem. Slišali ste, da imajo v°jsk)Cl V ro*ia^1 vso politično oblast (zakonodajo, sPod °' P0'*c*i° ‘tc*dočim Kitajci prednjačijo v gong-. drstvu- Toda vse kaže, da so politične vajeti moč-^a?\0C* ekonomskih. Po rasnem klanju leta 1969 si da ,)C1 'n Kitajci skoraj ne pogledajo v oči. Kaže, tliso °^° nemiri sPet izbruhnili. Osebno mi Malajci tuhnjZdeli so se mi nekoliko počasni in po-
MalgJ.aV*' sem se za en dan v zgodovinskem mestu st0,et.- ^m so pripluli Portugalci že v začetku 16. bj[a )a ln so osnovali pomembno utrdbo. Malacca je KsavJ*-^' Postoianka, kjer je pridigal sv. Frančišek sleaj r,J' Tu je umrl in bil. nekaj časa pokopan. Obi-2vS»m niegov nekdanji grob v kapeli sredi utrdbe. er sem se spoprijateljil z nekim Amerikancem,
Mi,U *
’’ Avgust 1972 •
Malacca, zgodovinska cerkvica sv Pavla. Tu je bil nekaj časa pokopan sv. Frančišek Ksaverij.
kapitanom vojnega letalstva. Povedal mi je, da je nameščen na letalski bazi v Tajski (Tailand) in je v Maleziji na dopustu. Tudi on rajši potuje sam in ne v kaki gruči turistov, ki se mnogokrat obnašajo kot bedasta teleta. Če nisi vezan na skupino, lahko srečaš domačine v njihovem pristnem okolju in dano okolico lahko zaznaš z vsemi čutili. Drugače je bolje, da gledaš sence na televizijskem ekranu.
Popeljal sem se v mesto Kuala Lumpur, ki je prestolnica enajstih držav Malezije. Ima več kot milijon ljudi in je zelo sprostrto na več zelenih gričih. Spominja na Sydney, seveda brez pristanišča. Stopil sem do katoliške katedrale sv. Pavla in povprašal za našo misijonarko s. Ivanko Pokovec. Hitro smo jo našli. Čeprav sem jo zmotil v gimnaziji pri pouku francoščine, me je gostoljubno sprejela in pokramljala sva o marsičem. Povedala mi je, da je šla že pred vojno v Francijo in nato v Vietnam. Še vedno je čila in polna volje za težko delo. Potožila pa je, da so muslimanske oblasti čedalje neprijaznejše in čez štiri leta bodo morali vsi misijonarji iz dežele.
Drvel sem naprej, pota so dolga in čas dragocen. Na velike razdalje se v tej deželi najbolj prijetno potuje s taksijem. Ogledal sem si na hitro Ipoh, prenočil pa na otoku Penangu, kjer je bila nekdaj postojanka angleške Vzhodne indijske družbe.
Naslednje jutro sem potoval z vlakom v Tajsko.
Mnogo orožnikov je bilo v vlaku, kajti v tem obmejnem področju mrgoli gverilcev. Po cesti sploh ni varno potovati. Goščava je prav blizu. Pot do Bangkoka je trajala ves dan in vso noč. Pokrajina je bila zelena, povsod pa rižni nasadi in spet rižni nasadi . . .
Prestolnica Tajske me je razočarala. Bilo je vroče soparno, ceste prašne, polne lukenj, poslopja grda, umazana. Kanali so zaudarjali . . .
Nekdanji Siam, današnja Tajska, je edina dežela v južno-vzhodni Aziji, ki ni bila nikoli kolonizirana. Beseda “thai” pomeni prost. Kraljevina meri 198,461 kv. milj, približno toliko kot dve naši Victoriji. Ljudi je 35 milijonov — za tri Avstralije. Uradni jezik je tajščina, uradna vera budizem. Dežela ima dolgo in zanimivo zgodovino. Današnji kralj Bhumibol izhaja iz znamenite dinastije Rože. Je priljubljen in ljudstvo ga spoštuje. Njegov dvorec je sredi mesta in palača je seveda imenitna. V bližini je mnogo budističnih templjev — mogočnih in dragocenih. Mnogi so obdani s čistim zlatom.
Kot v Maleziji tudi tu ni videti revščine. Siamci so prijetni, čedni in gostoljubni. Pogovarjal sem se z mnogimi, čeprav je njihova angleščina bolj šibka Govorijo v pojočem prodornem jeziku. Od daleč zvenijo neki toni jokajoče, vsaj meni se je tako zdelo. Podobno kot v sosednjih deželah, tudi tu domačini radi jedo zunaj v majhni ti uličnih restavracijah. Vzdušje je zelo prijetno in sem tudi sam najrajši tja zahajal. Nerodno je, če si pri mizi z domačini, pa ti po kratkem spoznanju plačajo južino ali večerjo. Nič ne pomaga, če se še tako braniš.
V	Bangkoku je mnogo turistov, posebno iz Združenih držav in Avstralije. Žal so ti najbolj pusti. Ali čepijo v hotelih, ali pa potujejo v zaokroženi skupini
in obsojajo okolico. V muzeju sem poslušal pogovor Amerikancev — celo tu so se na široko ustili o svojih “čudežih” doma. Mnogo bolj so mi ugajali Skandinavci in Francozi. Med izletniki je več dolgolasih, zanemarjenih postopačev. Oblasti, nekoliko militaristične, skušajo z njimi na kratko opraviti.
Dovolj mi je bilo te presnete soparne tajske prestolnice. Mahnil sem jo z vlakom v severni del dežele, v idilično gorsko mesto Chiang Mai, kakšnih 400 milj od Bangkoka. Tu je poletna kraljeva palača, spet templji, templji in — zelo velika moderna univerza. Bila je sobota. Neki študent-inženir, z imenom TARl> se mi je ponudil, da me popelje okoli. Njegov motor noju je potegnil križ;m kražem in celo na sam vrh gore Sutep. Ustavila sva se tudi pri domačinih-hn-bovcih. Zelo so mi ugajale njihove noše. Na vratovih nosijo dragocene obroče. Povabili so me, naj se poskusim z njihovim lokom in puščico. Sam sebi sem se čudil, kako sem mogel zadeti hrastov list v sredino^ Kaj se ne bi počutil junaka! Ha, čestitali so mi in m' piskali na posebne trobente.
Stopil sem v dekliško gimnazijo, kjer je delovala več desetletij naša m. Ksaverija Pirc. Saj ste menda vsaj nekateri brali njeno zanimivo knjigo. Po naključju sem stopil še do cerkve na drugi strani ceste in tu me pozdravi mladi župnik — Mirko Trušnjak' Rojen je bil na Tolminskem, pred vojno se je preselil v južno Francijo in tako dalje. Prijetno sva pokramlja-la — slovensko še kar dobro razume.
Vrnil sem se v Bangkok in v nedeljo popoldne obiskal v nekem zelo oddaljenem in zamotanem predmestju našo imenitno in zaslužno misijonarko m. K*3' verijo Pirc. Z njo pa tudi njeno vrstnico, mlajšo s-Marijo Novak. Pričakoval sem, da me bo m. Ksaveri)3
Kraljevi dvorec v Bangkoku
je res nekaj čudovitega.
sPrejela oprta na bergle. Kaj še! Izredno živahna in duhovita žena je kljub letom in tudi še vedno ravna-t=ljica šole. S. Marija pa poučuje jezike in verouk. yzradoščeni sta bili ob mojem obisku in me vprašali, če sem duhovnik. Namuznil sem se in odkrito priznal, (-a —■ še ne . . .
Proti večeru sem se poslovil. Odpeljal sem se s šolskim avtom skupno z misijonarkami in učiteljicami same lepe in prijetne domačinke. Klanjale so se m' in sklepale roke. Mislile so menda sprva, da sem
kakšen prelat iz Rima.
Imel sem na razpolaganje še en dan. Zapeljal sem se z vlakom do samega “Mosta na reki Kwai”. Ni daleč od meje. Nedvomno ste slišali o trpljenju zavezniških ujetnikov med gradnjo te proge. Zdrznil sem se ob japonskem spomeniku, ki trdi, da so delavci umrli od naravnih bolezni. Resnica je seveda vse drugačna.
Ponoči sem odletel z ruskim letalom v New Delhi. Drveli smo kot raketa. Uboga moja ušesa!
O zvitorepki in poštenem nepoštenju
PEPE
METULJ
Najprej MORAM POVEDATI, da sem med branjem neke knjige spet naletel na kozji rog. Zapisano )e bilo, da je bila nekje črna tema kot v kozjem ro-®u- To rad verjamem, vprašal pa bi, zakaj ravno v k°zjem rogu. Lahko bi spet napisal dolgo razpravo ,r* vprašal, če je v kozjem rogu bolj črna tema kot ~~ recimo — v kravjem ali kakem drugem. Pa naj °’ saj je iz moje razprave, objavljene v aprilski Štefki, vse samo od sebe razvidno.
Potem sem se srečal nekje v tisku tudi z ovnovim r°gom. Zapisano je bilo, da je nekdo zvit kot ovnov Temu nimam kaj ugovarjati. Morda bi le dodal, Se mi primera zdi čisto dobra.
Ob besedi “zvit” mi je prišlo na misel nekaj dru-j;’e8a. Kdo od nas še ni bral o lisici “zvitorepki”? Tu Pa le malo ustavimo. Jaz bi rekel, škoda, da lisica pIITla rogov. Seveda bi morali biti zviti kot ovnovi. H°tem bi ji lahko rekli — lisica zvitorogka. Da je rSlca zvita žival, temu ne bom oporekal. Če bi imela 2if°Ve’ ^ bil sedež njene zvitosti v glavi ali vsaj bli-§lave. To bi se dalo lepo razumeti. Da je pa nje-kd ZV‘t0st v rePu’ men* ne 8re v glavo. Kdo je pa aJ videl, da ima lisica zvit rep?
cj ^azadnje moram priznati, da “naše” lisice — re-slovenske — vsaj žive še nisem videl. Torej si Pa > n^ene®a rePa nisem mogel ogledati. Videl sem da e Večkrat kako lisičjo sliko, pa se nisem potrudil, kam '	°*’c*r^a* v živem spominu. Ko to pišem, sti-
Ve ^ed knjigami, da bi naletel kje na sliko “slo-Čne ,e ^sice, pa je ne najdem. Imam pa sliko “arkti-se lsice”, ki živi in lovi blizu severnega tečaja, pa iti •' 2c^’ ^a ie zelo podobna naši. To sliko prilagam dob °8leite n)en rep! Kako naj ga zvije, ko je po-iftor * Ve’i*(emu omelu ali brezovi metli, ki je ne res zviti?
Pa vendar naravoslovec, ki piše o tej lisici, brez pomisleka pravi: “zvitorepka mrzlega severa” . . . K temu bi jaz dejal: navada je železna srajca! Naravoslovec učenjak, pa tako — zapeljan!
Da je lisica zvita žival, vemo vsi. O antarktični lisici beremo na primer: Steller, znani polarni raziskovalec, piše: Kjer smo se na potovanju po severnem ledu ustavili, povsod so nas čakale polarne lisice, nam delale razne sitnosti in postajale zmerom bolj predrzne. Če smo mirno sedeli, so se nam tako približale, da so nam grizJe čevlje, ki smo si jih sami naredili. Če smo se delali, kakor da spimo, so nam vohale obraze. Če smo zadržali dih, so grabile po naših nosovih”.
Vse to in tako potrjuje, da je lisica zvita žival. Ampak zakaj dajati čast za to zvitost njenemu repu, meni ne gre v glavo. Kdor si je to izmislil, ga je po mojih mislih pošteno polomil.
In zdaj se ustavimo še ob besedi “pošteno”, ki sem jo ravno zapisal. To besedo dostikrat rabimo namesto “zelo”, “jako” ali “močno”. In to je po mojem — nepošteno. Kot sem to besedo tu gori zapisal, še nekako gre. Tisti človek se morda ni zavedal, kako “pošteno” ga lomi. Ne bom ga klical na odgovor.
Berem pa včasih na primer: pošteno nas je potegnil (za nos) . . . pošteno nas je nalagal, . . . pošteno nas je prelisičil . . . pošteno se ga je nalezel . . . pošteno je ženo naklestil ... In tako dalje.
Ugibal sem dolgo sam pri sebi, kako je moglo priti v našem govorjenju in pisanju do takega pošteno nepoštenega izražanja. Počasi sem stvar pretuhtal in vam jo povem. Vzrok je naša nemarnost, prav za prav lenoba. Pokvarili smo govorico prednikov. Nekoč se je reklo: pošteno povedano, potegnil nas je. Pošteno rečeno: ženo je grdo naklestil. — In tako dalje.
Iz nemarnosti ali lenobe so začeli ljudje izpuščati vmesno besedo “povedano”, “rečeno”, pa je moralo priti do takih izrazov, ki jeziku ne delajo časti. Ampak odkar svet na debelo bere mojo jezičnost in jezika-vost, se naš jezik pošteno zboljšuje. Le tako naprej!
i P. BAZILIJ
! SPET TIPKA
”	• '"a 1972.
Fr. Basil Valentin O.F.M. in Fr. Stan Zemljak O.F.M. Baraga House — 19 A’Beckett St.. Kew, Vic., 3101 Tel.: 86-8118 in 86-7787
Slovenske s stre — frančiškanke Brezmadežne Slomšek House — 4 Cameron Court, Kew, Vic. 3101 Tel.: 86-9874
£ Kcnčno je po dolgem čakanju le dosp la med nas. Kdo neki? Sestra Mirjam Horvat, ki je število članov naše slovenske sestrske družinice dvignila na esem. Dne 21. julija je odletela iz Belgrada in na nedeljo (23. julija) zgodaj dopoldne že pristala na Tu!l;:marine. Ob desetih je bila že v Kew pri slovenski maši, kjer je sprejela našo veselo dobrodošlico. Med nami se je takoj počutila kakor doma in pozabila na žalostno slovo od demačih. Naj ji še na tem mestu zakličemo prav iz srca: Dobrodošla med nami!
Za nas je dobrodošlica sestri Mirjam obenem pomenila tudi slovo: slovo od nje že po štirih dneh med nami in obenem slovo od priljubljene predstojnice Slomškovega doma, m. Ksaverije Jerebic. Dogovorjeno je bilo, da s prihodom s. Mirjam sestre od-pro novo postojanko dela za slovenske izseljence — v Sydneyu. Tam jih je slovenski center sv. Rafaela že dolgo težko pričakoval. Dokaz za to je dejstvo, da se je p. Valerijan kljub stavki, ki je že kar precej bencinskih črpalk oropala bencina, podal na pot v Melbourne po sestri in njuno prtljago. Najbrž se je bal, da bi se kako drugače zmenili in sestri tu obdržali ... A če se dela z roko v roki in v božjo čast, morajo postranski oziri stopiti v ozadje, četudi je treba žrtve. V sredo zvečer so sestrama naši cerkveni pevci	priredili domačo	odhodnico,	v	četrtek 27.	ju-
lija navsezgodaj pa je patrov avto z njima odbrzel proti N.S.W. Na poti so se ustavili v Canberri, zvečer pa so že v sydneyski cerkvici sv. Rafaela prosili Bc.ga za srečen in uspešen začetek . . .
0	Moram priznati,	da bomo	v	Melbournu	m.
Ksaverijo težko pogrešali. Pripravna za sleherni posel in ljubezniva do vseh	se je v petih	letih dela	med
nami	vsem zelo priljubila. Naj	še	sydneysko	slo-
vensko družino ogreje s tisto materinsko toplino, ki jo je med nami tako občutno izžarevala. Prepričani smo, da bo s s. Mirjam svoje pionirsko delo začetka
M. Ksaverija z novodošlo s. Mirjani.
nove sestrske postojanke dobro izvršila ter ji želim0 še mnogo let zdravja in dela med sydneyskimi Slo-vcnci. Pa tudi na Melbourne naj ne pozabi, četudi nas ločijo razdalje.
Na tem mestu se m. Ksaveriji iskreno zahvaljujemo za vse,	kar	smo	cd nje v teh letih	prejeli. Naj J1
Bog stoteto povrne!
0 Tako imajo naše slovenske sestre zdaj dve p°" stojanki,	oz.	tri,	če štejem tudi Baragov	dom, kjer
tako po materinsko skrbi za nas s. Ema. Slomškov dom v Kew (materina hiša v Avstraliji) ima pet sester, Baragov dom eno, sydneyska postojanka Pa j dve. Upajmo, da bo v teku časa prišlo še kaj sester« saj dela med izseljenci je vedno dovolj. Tudi adelaid' ski Slovenci	že	težko čakajo, da bi	se	prve sestre
nastanile med njimi. — Kdaj pa se bo katera sloveli' skih deklet naših tukajšnjih izseljencev pridružila se' I strski družini? Kako z veseljem bi bila sprejeta! i žal nič	kaj	ne	kaže. Zavisi veliko	od	krščanske?*1
zgleda staršev, njihove vzgoje in molitve.
0 Žegnanje smo v Kevv tudi letos kaj lepo Pra' znovali: najprej v cerkvi s slovesnejšo liturgijo, nat° pa še v dvorani ob domačih melodijah in poln''1 mizah dobrot. Za domače melodije so poskrbeli bratje Plesničarji, za dobrote pa naša skrbna s. Ema, Pa tudi sestre Slomškovega doma in čedna vrsta naših gospodinj. S sestrami so za ureditev dvorane in p°' 'trežbo poskrbela dekleta, ki so se nedavno zbrala ^ duhovni obnovi. Imeli smo tudi srečolov s kaj 'e' i pimi dobitki, gospa Marcela Boletova pa je podaril*1 lepo izdelano nevestico v obliki blazine, ki je šla : dražbo pod spretnim in šaljivim vodstvom g. Marjan11 Lauka. Dražba je prinesla našemu cerkvenemu fond11 res čedno vsoto $56.00, srečolov pa $63.20.
Opazil sem, da so letos skoraj vsi udeleženci cerk vene slovesnosti prišli tudi v dvorano, kar me J6 zelo razveselilo. Počasi se bomo že navadili, da se
b°mo počutili res kot ena družina. Navadno je pre-CeJ vernikov po maši odšlo takoj domov, češ: svoje *m° opravili, drugo nas ne zanima . . Pa je prav, a nas. Tudi dvorana nas more v prijetni domač-nost' družiti, saj to je njen namen.
•skrena zahvala vsem, ki ste kakor koli pomagali Pri proslavitvi našega žegnanja. Imen ne bom našte-Va^’ sai jih je preveč. Bog povrni tudi vsem daro-'alcem. Ker imamo denar za ureditev in asfaltiranje Prostora za cerkvijo že zbran, bomo letošnje žegnanj-sltc darove — kot sem omenil tudi v pismu — porabili za ureditev slovenskih grobov in obnovo na-8robnega kipa. Ker darovi še vedno prihajajo, bom v že?nanjskih kuvertah nabrano vsoto darov objavil v prihodnji tipkariji.
Tudi o adelaidskem Misijonu sv. Družine in nje-®0'* nabirki bom poročal prihodnjič.
•	Poroke so v Melbournu v tem zimskem mesecu Zaspale — torej vsaj v tem zame in p. Stanka malo Počitnic. Pač pa bi rad omenil dve poroki, obe v naši naselbini sadjarjev v Berri, S.A.. Dne 27. maja sta ?e Poročila Ondina Gregorič in Edvvard Smith. Ženin avstralskega rodu, nevesta pa je bila rojena in kršče-na v Kopru ter je s starši, ki imajo zdaj svojo farmo Sadja v Berri, kot majhna deklica prišla v Avstralijo. Druga poroka istotam pa je bila 23. julija: Rudi ‘"i in Damijana Šteniberger sta si za vselej podala ke- Oba sta kot majhna otroka s starši dospela čez ^orje. Rudi je prekmurskih staršev (Bakovci), Damijana pa primorskih (Ilirska Bistrica) in oba še zelo 0 r° ovladata materin jezik.
oenia paroma naše iskrene čestitke! j • -le bilo pa slovenskih krstov zato kar lepa vrsta: ’ iul'ja so prinesli iz St. Albansa Vesno Marijo, hčer-0 Milana Marota in Norme Joyce r. Butler. — Na-.eonji dan je bil krščen prvorojenec družine Antona Cko in Danice r. Draženovič, Kew. Seveda je po 0i®tu dobil ime Anton. — 8. julija je bil krščen De-f’ ki je razveselil družino Milana Turnška in Mar-nae ,r- Čebular, West Melton. — Isti dan je bila kršče-da ®*'*abeta: h krstu jo je prinesla iz Broadmeadowsa Ka 'na- DraSa Šuntešiča in Irene r. Szymensky. — dru*-tr^e krsti so bili 9-	Anica	je prvorojenka
|e; ,lne Alojza Kohte in Marije r. Rogič, East Bent-So • ’ ®**vart* Je novi član v družini Andreja Gonz in Tine0 F *^aP'er’ Springvale: hčerko Adolfa Lelia in j0^. r- De Haan, Mt. Macedon, pa bodo klicali za Al0'C 1VIa^ec• — Enako so bili trije krsti 15. julija: sto ,Z ^on,s'č >n Štefanija r Premrl sta iz West Pre-iela*1 ^r'ncs'a Davida Johna, Edvard Hojak in Gabri-rpjen^’ <-'bei pa iz West Brunswicka Andrejo. Prvo-kovJ- družinice Uga Ferlana in Šenke Mary. r. San-l'jan0 <Fawl<ner) bo nosi' ime St‘!Vcn — Za Ju-HiCa° b°sta klicala svojo hčerko Peter Dekleva in Da-16 • r.. ^uskovič. Prinesli so jo iz Broadmeadovvsa Hjo	—	22.	julija pa je krstna voda oblila Ma-
\jar-. no’ ki je osrečila družino Adolfa Marccna in e r- Oglajner, Tullamarine.
Vsem staršem in novokrščencem obilo božjega blagoslova!
0	Smrt je naši viktorijski družini ta mesec prizanesla, je pa zato obiskala adelaidsko naselbino Ob zadnjem obisku sem zvedel, da je 26. junija rano zjutraj na svojem domu (Stepney) umrl Luigi GUS. Pogreb je bil naslednji dan iz cerkve Najsv. Imena, St. Peter, na pokopališče	Enfield. Pokojnik je	bil rojen 18. januarja	1898 v	kraju	Podlach blizu	Vidma.
S svejo zakonsko družico Antonijo r. Bernik je v novembru 1959 preko italijanskih taborišč emigriral v Avstralijo. V zakonu se jima je rodilo sedem otrok; vsi so seveda že odrasli in poročeni.
Vsem sorodnikom izrekam iskreno sožalje.
9 O našem nogometnom moštvu “KEW-SLOVE-NE” že dolgo nisem nič pisal, pa zato ni rečeno, da su fantje zaspali. Jim VESTNIK SDM posveča kar precej pozornosti, ljubitelji nogometa pa se tako udeležujejo njihovih	tekem.	Doslej	so si to leto	nabrali
dvanajst točk in	so na	petem	mestu svoje skupine.
Se imajo priliko, da z dobro voljo in vajo zlezejo više proti prvemu mestu. Korajžo, fantje!
® Na prvo nedeljo v septembru (3. sept.) po deseti maši bomo v dvorani proslavili OČETOVSKI DAN. Letos za spremembo ne bo v slogu akademije, ampak zakuska ob domačih melodijah, nekaj sličnega kot žegnanjsko izvencerkveno slavje. Vsi ste vabljeni. Gospodinje pa seveda naprošam, če bi mizam kaj prispevale s svojo kuharsko umetnostjo.
9 Obletnico BARAGOVEGA DOMA (že dvanajsto) pa bomo z domačim tradicionalnim večerom praznovali na soboto 16. septembra. Bivši fantje Baragovega doma ste vabljeni s svojimi družinami za ta večer v našo dvorano, da se spet sestanemo in razveselimo. Vsaka pomoč pri napolnitvi miz in postrežbi bo dobrodošla. Za domače melodije bo poskrbel orkester “Bled”.
9 Večerno mašo bomo imeli na prvi petek (1. sept.), na drugi petek (praznik Marijinega rojstva, 8. sept.) in tudi na tretji petek (15. sept.), ko obhajamo praznik žalostne matere božje. Vabljeni!
SLOVENSKO DRUŠTVO MELBOURNE
vabi na predstavo
Linhartove veseloigre v petih dejanjih
VESELI DAN “MATIČEK SE ŽENI"
Igro prireja društveni Dramski odsek v režiji Ivana Valenčiča Predstava bo v soboto 2. septembra 1972 v Baragovi dvorani v KEW Začetek ob 7.30 zvečer DOBRODOŠLI!
I^pod T riglava
DR. JANEZ JANŽEKOVIČ je zelo učen bogoslovni profesor in globok mislec v domovini. Pa se mu je vendar ponesrečilo, da je zapisal v reviji ZNAMENJE (Celje, febr. 1972) nekaj zelo neprofesorskega in slabo premišljenega. Berimo: “ ... Ni še dolgo tega, kar smo brali v DELU izvajanja vidnih zastopnikov komunizma, ki govorijo o idejnosti šolskega pouka tako, da jih skoraj ni mogoče drugače razumeti, kakor da zahtevajo, naj bodo vsi vzgojitelji mladine prepričani ateisti in naj to svojo negativno vero učijo v šoli. Nekdaj je bila za verouk postavljena posebna moč, ki je ni imenovala prosvetna oblast, marveč škofija; danes bi pa naj tisti, ki uči brati in računati, hkrati poučeval še negativni verouk. Ta ali oni, ki živi zunaj, je takih izjav gotovo vesel in jih bo uporabil, ko bo zopet črnil svojo domovino.’' (Podčrtali mi.)
MI SMO MED TISTIMI, ki so “zunaj” in včasih kaj napišemo o negativnosti komunistov v domovini. Pa jih ne mislimo “črniti”, ker vemo, da so tako rdeči, da bi se jih črna barva niti ne prijela. Še veliko manj mislimo s tem črniti domovino, ker vemo, da jc med komunisti in doino\ino ogromen razloček. Povemo le stvari, kakršne so. Če pa g. Janžekovič zamenjuje domovino in komuniste, je on sam zelo hudo počrnil domovino, ko je poočital komunistom, kar smo v zgornjem odstavku izpod njegovega peresa prepisali. Pa s tem ni rečeno, da smo “veseli” tega, kar so komunisti pisali v DELU, tudi ne tega, kar je dr. Janžekovič pisal v ZNAMENJU. Drugič naj bolje premisli!
PREDSTAVNIKI SLOVENCEV v Italiji so bili na obisku v Ljubljani. Namen je bil, da rojake v matični domovini seznanijo z razmerami zamejskih Slovencev pod Italijo. Zastopniki so bili s Tržaškega, Goriškega in slovenske Benečije, izbrani izmed znanih delavcev v javnem življenju. Pred slovensko javnostjo so nastopili v klubu poslancev s predavanji. Veliko veselega niso vedeli povedati. Italija, kajpada, jim je huda mačeha. Apelirali so na matično domovino, naj se vendar kaj bolj pobriga za pravice rojakov v zamejstvu.
“ZEDINJENA SLOVENIJA” v Italiji, seveda le “takorekoč”. Deželni svetovalec dr. Drago Štoka, iz-
voljen na listi Slovenske skupnosti na Tržaškem, je v svojem predavanju navedel vsaj nekaj “pozitivnega • V italijanski deželi Furlanija — Julijska Benečija, ki se je nedavno ustanovila, so združeni vsi Slovenci od Kanalske doline preko beneške Slovenije in Goriške do Tržaškega pod isto upravno streho. To ju1* omogoča uspešnejši nastop v borbi za narodne pra" vice. Vsaj nekaj!
V SLOVENSKI BENEČIJI so najvidnejši narodi' predstavniki župnika Emil Cenčič in Marij Lavren-čič. pa laik Izidor Predan, predsednik društva Ivan Trinko v Čedadu. V svoji ožji domovini skušajo bu-diti slovenstvo, drugod pa zainteresirati rojake za tegobe beneških Slovencev. Žal, nimajo kaj vesele® povedati. Potujčevanje gre svojo pot naprej, svetne in cerkvene oblasti nimajo srca za Slovence. Narod se izseljuje, ker doma ni zaposlitve. Župnik Cenčič le žalostno izjavil:	Zvonovi župnijskih cerkva zvonij0 v Slovenski Benečiji samo še mrličem, kajti krsti so postali silno redek pojav . . .
ŽUPNIJA ŽIRI visoko v Poljanski dolini je lahk° za vzor vsem drugim v Sloveniji. To je poudaril le' tošnji materinski dan, ki so ga v Žireh zelo slovesn0 obhajali v ondotni cerkvi. Faro je obiskal pre'f dr. Vilko Fajdiga iz Ljubljane, opravil službo božj0 in čestital zlasti žirovskim materam. Krščanski naU^ v fari obiskuje 500 otrok, lani je bilo 87 krstov, sm^1 pa le 26. Marsikje v Sloveniji je skoraj obratno, zat® ni prazno govorjenje, da si Slovenci kot narod san11 kopljejo grob.
V KOSTANJEVICI ob Krki so v letošnjem juni)u odprli veliko razstavo umetniških del akademske?3 kiparja Franceta Goršeta. Ob otvoritvi je Goršetova dela odlično ocenil umetnostni zgodovinar dr. France Stele. Razstava ostane odprta še v juliju in avgust^' Prirejena je v zvezi z mednarodnim simpozijem ^ parjev “Forma viva”. Pri tem sodelujejo kiparji 1 Anglije, Nemčije, Japonske, Nizozemske in Jugoslaviji
“VIKENDOV” JE V SLOVENIJI 4.281, piše ljub;
K - bi
ljansko DELO in dostavlja: Število ni tolikšno, da morali zaradi vikendov biti plat zvona. Toda če
tem pomislimo, da v Sloveniji primanjkuje več * 50.000 stanovanj, tudi ta pojav vikendov z družbene?3 in političnega vidika ne moremo gledati neprizadet0' Razlike med posamezniki	se	vse bolj	poglabljajo.
kateri imajo poleg	lepe	hiše	in več	luksuznih avt°
mobilov lahko še razkošne vikende, drugi pa še vedn0 žive v vlažnih kleteh, barakah, v stanovanjih z >l°v. natim podom brez	vode	in	stranišč,	in v hišah,
sploh niso primerne za prebivanje.
SLOVENCI V GORICI pod Italijo imajo zdaj v cerkvenem in verskem pogledu enake pravice in rt'(y žnosti, kakor naši	rojaki	v	Melbournu in Sydneyu'
Nadškof Cocolin je med 13 farnimi cerkvami v meSl odločil faro sv. Ivana za “slovensko cerkev”. bodo naši rojaki še tako razkropljeni po mestu
okol
hod
kr;
ali
Kct
bou
llci> vsi lahko spadajo, če le hočejo, v to faro, ‘Jo tja k službi božji in tam prejemajo vse za-
ramente. Vendar je vsakdo prost, da se priključi, °stane priključen, svoji lokalni fari, v kateri živi.
rečeno, vse to velja tudi za Slovence v Mel-11111 in Sydneyu, pa Se marsikje po širnem svetu.
f ' ILIRSKI BISTRICI bo ondotno Čebelarsko dru-
■;,Vo postavilo spomenik odličnemu rojaku Antonu
Žnidaršiču, čigar stoletnica rojstva se bliža. Bistričan
nidaršič je zaslovel doma in po svetu zaradi iznajdbe
znanega Žnidaršičevega čebelnega panja, ki je raz-
8*bal zlasti slovensko čebelarstvo in skoraj podesetoril
Pridelavo medu. Pravijo, da od Antona Janša naprej,
Je bil čebelarski znanstvenik še pod cesarico Marijo x
Predek
Terezijo, noben drug nima toliko zaslug za na-:k v čebelarstvu kot ravno Žnidaršič. Spomenik 0 baje stal 26 tisoč dinarjev.
VAs BISTRICA V PREKMURJU praznuje 6. av-Susta dan blagoslovitve nove cerkve. Kot znano, so 0Vl za to potrebno cerkev prihajali največ od prekmurskih izseljencev v Ameriki in Kanadi, pa tudi stralija je k nabrani vsoti lepo prispevala. Bistriška tud	^a'	®'zc'a Hozian v Chicagu, se je zavzela
t 1 za izlet ali romanje prekmurskih rojakov za ta 0 slovesni dan. Mnogi so se z veseljem odzvali.
•n^^HORJEVA V CELJU je nedavno izdala šesto z ,^.cit)nj° knjigo s povestmi Franca Detele. S tem je p3 jučila izdanja knjig katoliških slovenskih klasikov: 2al'^ai^a’ Preg,ia’ Meška
in še koga. ki jih Državna
ho* 3 svoi’h izdanjih ni upoštevala. Zdaj Mo-
s	rjeva Pripravlja	še nadaljnja izdanja	katoliških	pi-
^EV' Medveda, Bohinjca, Prelesnika, Jalna in še
no^‘'ter'h. Za spodbudo pisateljem, ki naj bi ustvarili
<l povestna dela, je družba ustanovila dve nagradi- p- v
■ rmzgarjevo	in Janežičevo. Upajo	na uspeh.
,	^	CERKLJAH	NA GORENJSKEM	so tudi letos
^.• Junija ponovili Festival slovenske cerkvene glasbe, CeJ6 tarn že nekaj tradicionalnega. Nastopilo je osem Po	zborov iz ljubljanske in mariborske škofije,
iz i- .Se izkazal zbor fare sv. Cirila in Metoda Ijanskega Bežigrada. Splošno je	priznano,	da
taki nastopi mnogo pripomorejo k boljši kakovosti cerkvenega petja po slovenskih župnijah.
V DOBRNIČU NA DOLENJSKEM, rojstni fari škofa Baraga, so proslavili 29. junija in 30. julija 175-Ietnico Baragovega rojstva. Prvo proslavo je vodil pomožni škof Lenič, drugo pa metropolit dr. Jože Pogačnik. Tako so Baragov jubilej prav dostojno proslavili v domovini. Kaj pa mi v Avstraliji?
STANJE CEST V SLOVENIJI je "kritično”, tako je nedavno ugotovil odbor cestnega sklada v Ljubljani. Manjka pa seveda denarja, zato se ceste ne bodo mogle modernizirati. — Zanimivo je o “kritičnosti” slovenskih cest vedel povedati tudi črnski škof z Madagaskarja, ki je bil na obisku v Sloveniji. Ko so ga vprašali, kako mu Slovenija ugaja, je pripomnil med drugim: V primerjavi z lepimi novimi stavbami vzbujajo slovenske ceste vtis resnične zapuščenosti. — Tako poroča o škofovi izjavi list DRUŽINA.
RAZSTAVO O JOSIPU RESSLU so poleg mnogih drugih krajev širom po Evropi imeli tudi v Trstu. Ressel je priznan učenjak in velik izumitelj, četudi ga v življenju marsikdaj niso znali prav ceniti. Umrl je v Ljubljani 10. okt. 1857 z grenkobo nepriznanja v srcu. Najbolj je znan po svoji iznajbi ladijskega vijaka in krogličnih ležajev, ki sta osnova današnje ladijske mehanike. Na razstavi je govoril tudi dr. Murko, profesor iz Ljubljane, ki velja za najboljšega poznavalca Resšlovega dela. Napovedal je posebno knjigo o Resslu. Za Trst sam je imela razstava poseben pomen zato, ker je Ressel prav v tržaškem zalivu na ladji “Civetta” izvedel prve poskuse z vijakom.
V LENDAVI, kjer se med seboj vsak dan srečujejo ljudje različne vere (katoličani in evangeličani) ter različne narodnosti (Slovenci in Madžari), je zrast-la skupna zamisel: postaviti križ na novem pokopališču. Ing. arh. Majda Neržima je izdelala načrt: Kristus na križu je postavljen v velika vrata — res lepa in posrečena simbolika. Na nedeljo 18. julija so se zbrali katoličani in evangeličani obeh narodnosti k slovesnosti blagoslovitve, ki je potekla v pravem ekumenskem duhu.
Nameravate potovati skozi Italijo in obiskati RIM? v RIMU sta Vam po zmernih cenah na razpolago dva slovenska hotela:
Hotel BLED
Via S. Croce in Gerusalcmme, 40
00184	— ROMA (Tel. 777102 in 7579941)
in Hotel DANIELA
Via L. Luzzatti, 31
00185	— ROMA (Tel. 750587 in 771051)
Lastnik: Vinko Levstik
Zmogljivost: 85 sob, 150 ležišč. Vse sobe imajo lastno kopalnico, telefon in ostale moderne p obn.osti. Postreženi boste v novi slovenski restavraciji. Osebje je pretežno slovensko. °čutili se boste res domače.
 	DOBRODOŠLI!
Miši; a
’ Avgust j 972
rhree Taverns iForum of Appius
T H R A C E
Dyrrachium Brundusium	V
-'uteol
MACEDONIAP>l'PP
PAPHLAGONIA
Nicomedio ^ Nicaea ^
Beroea	 5?»-___---------------------
ion« Samathr
oAncyra
A R M E NI A
Dorylaeum
M Y S I A
Adramyttium i\>Aene °Pergamum
A:L A T I A
THESSALV
C APPAD OCIA
L YD I A
myrna
PHRYGIA9Antioch
FEoheSUS-A'5c^C'
5qyllium Colossae ^
CARIA	PAMf>HYLIA^0.4Derbe
25
AT H E N S
I C I L Y
► Corinth Cenchreae
Hotmos*
BelencjpoU
■* < och
Nr.;aml',
CYPgUSyg.
:rete
-Condd^rp ^ Hovens _
------------
Berytusp.<y — Sidon’^
Ajm
. ČOP«
 ---------  Nazoretn
PtolemaisV0 P
ALILEE
Coesarea
ftzol.
Jerusalem
GRE ATE R SYRTIS
Alexondria
THE JOURNEVS Or ST PAUL
Fir*l journev Second joumev
   Third jojrnoy
Journe* in coptivity
APOSTOLSKA DELA
PAVEL IN SILA PRIDETA IZ JEČE
Okoli polnoči sta Pavel in Sila molila in Boga slavila in ujetniki so ju poslušali. Kar nastane velik potres, tako da se je ječa v temeljili zamajala. Na mah so se vsa vrata odprla in vsem so vezi odpadle. Ko se je ječar zbudil in opazil, da so vrata ječe odprta, je izdrl meč in sc hotel usmrtiti, ker je mislil, da so ujetniki pobegnili. Toda Pavel je z močnim glasom zaklical: Nič žalega si ne stori, saj smo vsi tukaj!
Ječar je zahteval luč, planil noter in trepetaje padel pred Pavla in Sila; nato ju je peljal ven in rekel: Gospoda, kaj mi je storiti, da se zveličam? — Ona pa sta rekla: V Gospoda Jezusa veruj in zveličal sc boš ti in tvoja hiša. In govorila sta Gospodovo besedo njemu in vsem, ki so bili v njegovi hiši. In vzel ju je s seboj še tisto uro ponoči ter jima izpral rane: in dal se je takoj krstiti on sam in vsi njegovi domači. Peljal	ju jc v hišo. jima z jedjo	postregel	in
se z vso hišo	veselil, da je prejel vero v	Boga.
POGLAVARJI ZASKRBLJENI
Ko sc je zdanilo, so poslali poglavarji	sodne	sluge
z naročilom:	Onadva moža izpusti! —	Ječar	je	te
besede sporočil Pavlu: Poglavarji so sporočili, naj vaju izpustim; zdaj torej pojdita in potujta v miru! — Toda Pavel jim je rekel: Naju, ki sva Rimljana, so brez sodbe javno šibali in vrgli v ječo in zdaj naju skrivaj izganjajo? Nc tako! Sami naj pridejo in naju odpeljejo!
Sluge so te besede sporočili poglavarjem. Ti so sc zbali, ko so slišali, da sta Rimljana; prišli so in jima prigovarjali; in ko so ju peljali ven, so ju prosili. naj iz mesta odideta.
PONOČNI POTRES V FILIPIH Ta dogodek, ali potek dogodkov, naš ljubi Luka tako zgoščeno opisuje, da ostaja polno vprašanj odprtih. Za nas so to prave zagonetke. Zakaj,. na primer, Luka nič ne poroča o sebi, ko vemo, da je prej povedal, da je tudi on spremljal Pavla in Sila v Filipe? Tudi o Timoteju molči. Zakaj la dva nista bila vržena v ječo?
Potek dogodkov od potresa naprej, kot jih poroča Luka, preseneča. Zakaj niso vsaj nekateri jetniki zbežali, ko so jim verige odpale in so bila vrata odprta? Kje sta Pavel in Sila poučevala ječarja in vse, ki so bili v njegovi hiši? Ali je imel ječar stanovanje zase in družino kar v poslopju jetnišnice? Rane jima je gotovo izpral prej, kot sta začela njega in njegove poučevati, toda Luka pove drugače. In vse tisto se je zgodilo v nekaj urah od polnoči do ponovnega dnevnega svita. Preveč, se nam zdi.
Vprašali bi Luka, če bi mogli: Zakaj nisi bolj natančno o vsem tem povedal? Verjetno bi nam odgovoril: Nisem pisal, da bi nasitil vašo radovednost, šlo mi je le za to, da pokažem misijonske dosežke svojega junaka — apostola Pavla-DVA RIMSKA DRŽAVLJANA ŠIBALI Vse kaže, da sta se Pavel in Sila pred jutranjo zarjo vrnila v ječo. Tako ste hotela zakriti pred poglavarji vse ponočne dogodke. Ječarju sta Želela prihraniti kake težave z oblastmi. Zdaj bi mi spet vprašali: kaj se je pa zgodilo z ostalimi
Napisal evangelist sv. Luka
RAZLAGA P. BERNARD
Ko sta prišla iz ječe, sta šla k Lidiji; obiskala sta spodbudila brate in nato odšla.
PAVEL in sila v tesaloniki
Napotila sta se skozi Amfilijo in Apolonijo ter pri-šla v Tesaloniko, kjer so Judje imeli shodnico. Po Sv°ji navadi je šel Pavel k njim in se je tri sobote z »jinii pogovarjal ter jim iz pisem odkrival in dokazoval, da jc bilo Mesiji treba trpeti in od mrtvih vstati. Rekel je: Ta Mesija jc Jezus, ki ga vam ga oznanjam.
Nekateri izmed njih so se dali prepričati in so se pridružili Pavlu in	Silu.	Tako velika	množica	boga-
boječih Grkov in precej uglednih žena.
Toda Jude je prevzela zavist. Najeli so malopridnih 1,102 7- ulice, skupaj spravili množice in vznemirili 'nesto. Obstopili so	Jazonovo hišo in	ju hoteli	pripekati pred ljudstvo.	Ker	ju pa niso	našli, so	vlekli
Jazona in nekatere	brate	k mestnim	poglavarjem in
Klasno vpili: Tisti, ki so ves svet razburili, so tudi settikaj prišli in Jazon jih je sprejel. Vsi ti delajo zoper cesarjeve odloke, ker govore, da je kralj nekdo drug, Jezus!
Tako so razdražili ljudstvo in mestne poglavarje,
i	so to slišali. Izpustili so jih pa, ker so od Jazona *n drugih dobili jamščino.
Naslednja postaja: bereja
Bratje pa so brž ponoči odpravili Pavla in Sila v crci°- Ko sta dospela, sta šla v shodnico Judov, ki so Pa bili plemenitejši od onih v Saloniki. Sprejeli
nauk z vso vnemo in vsak dan preiskovali pisma,
je to res tako. Mnogi izmed njih so vero sprejeli, u ■ ni«og0 uglednih grških žena in nemalo mož.
K° pa Judje v Saloniki zvedeli, da jc Pavel 0/jo besedo oznanil tudi v Bereji, so prišli tudi tja ludstvo razburjat in vznemirjat. Tedaj so bratje Pavla t.rž Poslali —oti morju. Sila in Timotej sta pa ostala
•	Tisti, ki so spremljali Pavla, so ga pripeljali do n. Cn 'n' ko so prejeli naročilo za Sila in Timoteja, aJ činiprej prideta k njemu, so se vrnili v Berejo.
(Dalje v septembru)
jetniki, tistimi, ki so poslušali molitev Pavla in Sila, nato pa z njima vred doživeli potres? No, Lukov odgovor bi bil verjetno kot zgoraj . . .
Ponovno v ječi, sta Pavel in Sila doživela novo presenečenje. Poglavarje je pač ponočni potres tako iznenadil, da so spoznali svoj pregrešek. Brez javne sodbe je bilo strogo prepovedano kaznovati rimske državljane. Radi bi zdaj vso zadevo na tihem poravnali . . .
Pavel se je uprl. Javno popraviti, kar ste javno zagrešili! Pozneje bomo videli, da se je Pavel zoper svoje preganjalce še na drugačen način poslužil pravic, ki so mu šle kot rimskemu državljanu
TESALONIKA — DANAŠNJI SOLUN
Tesalonika — Solun — je bila že na Grškem, ne v Makedoniji. Bila je najvažnejši kraj evropske Grčije. Rim je imel tam svojega prokonzula. Judje so bili v mestu številni, da so lahko imeli lastno shodnico. Moralo je pa biti, sklepajoč iz Lukovega poročila, tudi lepo število uglednih Grkov — “bogaboječih'’ — spreobrnejcev k judovski veri. ,
Misijonarji so stanovali v hiši nekega Jazona. Očividno je Grk. Slabo se mu je godilo, dokler se ni — odkupil in še drugi z njim. Odkupil je pa tudi Pavla in Sila — prav zanimiva okoliščina!
JUDJE SO BILI V BEREJI BOLJŠI
Besede evangelistov-misijonarjev so vzeli toliko zares, da so sami zase preiskovali sveto pismo stare zaveze in v njem iskali potrdila Pavlovim besedam. To je bil že velik uspeh. Po večini so res našli v pismu, kar so iskali. Postali so kristjani.
Ne tako Judje v Tesaloniki. Ne le, da so se Pavla in njegovega spremstva znebili za svoje mesto, tudi Berejo so hoteli naščuvati zoper apostole. Razburjenje je res nastalo, Pavlu pa ni moglo do živega, ker so verniki hitro storili svoje.
Za nas je zanimivo to, da kljub slabemu spričevalu, ki ga Luka daje Solunčanom, poznamo poznejše pismo Pavlovo prav tej bratski Cerkvi, dočim ni nič znano, da bi bil Pavel pisal tudi v Berejo.
O AVSTRALSKI “KRTOVI DEŽELI"
MIRA MAR
DOLGO je že, da se nisem oglasila v našem listu. Naslov ali napis nad tem mojim člankom ne bo vsem ugajal. ‘Krtova dežela’ za nas Slovence navadno pomeni grob ali pa celo pokopališče. V tolažbo bravcem naj povem, da ne bo nič takega v tem mojem članku. Nekaj sem zvedela o deželi opalov v Avstraliji in to bi rada povedala našim MISLIM, saj morda marsikoga zanima. To 'Krtovo deželo' lahko najdete na zemljevidu na severnem delu države Južne Avstralije. Seveda morate gledati za drugo ime: COOBER PEDY.
AVSTRALIJA je znana daleč po svetu po dragih kamnih, ki jim pravimo opali. Vemo, da se z iskanjem	opalov pečajo tudi	mnogi naši	rojaki. Čudno je,
da se v	MISLIH le zelo	redko kdo	oglasi iz opalskih
polj.	Je	že dolga vrsta	let, ko smo nekaj kratkega
brali	iz	Andamooke —	tudi take	‘Krtove dežele’ v
Južni Avstraliji. Pa še takrat ni bilo veliko povedano o opalih in o načinu, kako jih iščejo.
O	KRAJU Cocber Pedy mi je nedavno pravil sosed Tirolec, ki je bil tam na kratkem obisku. Srečal je ljudi več narodnosti, c kakem Slovencu mi ni vedel povedati, je pa govoril z ‘Jugoslovani’ in pod tem imenom se verjetno skriva tudi marsikak rojak, ki je srečal tega Tirolca ali pa on njega . . .
JAZ SEM si rekla, da bom tudi šla tja na obisk, pa še ne vem, kdaj bo to. Mora biti zanimivost zase ta ‘Krtova dežela’. Iz pripovedovanja Tirolca me je najbolj presenetilo to, da je skoraj vsa naselbina Coober Pedy pod zemljo, ali kakor sem zapisala nad tem člankom — v krtovi deželi. To pa ne zato, da bi bili tako judje bliže opalom, ki so seveda v zemlji, ampak zato, da jih ne pomori strašna vročina.
Vhod v edinstveno cerkev “Krtove dežele”
ČE JE MOJ sosed Tirolec prav povedal, je tani večkrat v letu kar po več dni v vrsti vročine 122 stopinj Fahrenheita. Ponoči pade na 90 ali blizu tam. Pred vročino se ljudje umaknejo v podzemlje’ Zato naselbine Coober Pedy skoraj ni videti, po večini je kar vsa ped zemljo. Če sem prav razumela, ni treba iti pregloboko v krtovo deželo, da se notri skozi leto obdrži toplote le okoli 70 stopinj. — Pa tudi če bi ljudje ne zakopavali sami sebe v krtovo deželo zaradi neznosne vročine, bi vendar tako delali. Coober Pedy je na vse strani puščava brez rastlinstva in tudi ptičev ni. Mora biti velik dolgčas. Če hoče kdo kaj zgraditi nad zemljo ali napol v zemlji, mora ves gradbeni material dobiti iz Adelaide. To pa je kakih 600 milj proč in prevoz je drag, morda dražji kot naročeno blago . . .
ČEPRAV je Cocber Pedy tak nemogoč kraj, živi tam kakih 3000 ljudi. Opali jih držijo v tej ‘Krtovi deželi’. Moj Tirolec ni vedel povedati, koliko iskalcev opalov res obogati. Zdelo se mu je, da nobeden rad dosti ne pove, kako in kaj ... Eni imajo pač srečo, pa upajo, da bo še večja; drugih se drži smola* pa še vedno žive v upanju na uspeh. Verjetno vzame dolgo, da te popusti ta ‘opalska mrzlica’, ko jo en-krat stakneš — če te sploh kdaj. Vsaj tako sem sli' šala. Časi, ko so našli zlato in je vse drvelo tja, so se nekako ponovili zdaj z najdbo opalov . . .
SOSED nam je pokazal nekaj slik. Sam sicer tam ni nič fotografiral. Tudi ni opazil, kot je rekel, da bi bili ljudje tam kaj preveč zaverovani v kamere. Imajo drugo delo in skrbi. Med slikami, ki jih je kazal, je tale, ki sem si jt> izprosila in jo pošiljam s tem spisom. Vsaj zame je nadvse zanimiva. Na njej vidite, da predstavlja nekak grič, ki je — reci i« piši: cerkev. Torej tudi cerkev pod zemljo, pa še precej prostorna po pripovedovanju Tirolca. Zgradili so jo verniki sami pred nekaj leti. Gradili pa so tako, da
Takole izglcda ena slovenskih hiš v “Krtovi deželi”
so izvotlili grič. Rezati je bilo treba največ v skalo, k* pa ni pretrda. Cerkev ima en sam vhod, kako jo 2račijo, sem pa pozabila vprašati. Je katoliška farna cerkev in ima tudi svojega župnika, ki ima stanovanje poleg cerkve pod istim gričem. Ob nedeljah posodi cerkvene prostore anglikanskim vernikom, da 'majo v njih tudi oni svojo službo božjo.
SLIKA seveda v glavnem kaže samo ‘pročelje’ te edinstvene cerkve na svetu z vhodom vanjo. Kamni 2a okrasje so zelo lepi; večino njih so izkopali, ko so votlili grič.
TOLIKO sem zvedela mimogrede o kraju Coober ^t(iy, S.A. Kdor od naših ljudi, ki boste to brali.
Pozna kraj osebno, naj napiše če je moje poročilo pravilno. Pa še kaj več naj nam pove o tej ‘Krtovi deželi’ in njenih zanimivostih.
Sliki pročelja edinstvene cerkve na svetu sem mogel dodati tudi dve fotografiji iz svoje zbirke. Dal mi jih je že dolgo tega Danilo Puž, ki je s svojo družino že lepo vrsto let prebivalec “Krtove dežele”. Hiša ima več udobnosti kot na zunaj izgleda. O tem nam bi mogla Meri, Danilova zakonska družica, kaj več napisati. Tudi sliko notranjosti cerkve sem že videl, a žal je nimam na razpolago za objavo v MISLIH. Cerkev je lepa in prostorna. Vesel bi bil, če bi mi rojaki iz Coober Pedy poslali kaj slik, saj bi bralce našega mesečnika gotovo zanimale.
Slovence dobimo med iskalci opala tako v Coober Pedy kot v Andamooki. Kje pa nas ni? Tudi pesnik I. Burnik, ki se v MISLIH večkrat oglaša, je med njimi. Njegovi zadnji dve pesmi kar lepo dopolnjujeta članek Mire Mar. Pa tudi pismo gospe Rože Franco iz Port Lincolna (glej stran 238!) doda drobec k zanimivemu članku. — Urednik.
Vpis v dnevnik
Opal Fields, 11. junija Od dolgih dni samote ostaja vendar mi še up, ki se razteza iz globine v daljavo.
Sesedel bi se v mehko travo . . .
Tu trave ni —
Raztrgan dnevnik moj leži v viharju: boren, zmazan, zaprašen . . . Osivel sem, da uresničim sen in rešim se železnatih okov.
Kako in kam naj grem domov?
Peklenski zubelj pet se že dotika, a želja po opalih v rov me spet zamika.
I.	BURNIK
V
Ze/>ie vaze
Nasvidenje! V slovo poljubčki — Tonček mi jih v dlan našteje.
Še enega za mamo, me v drugič že objema mlajši Samo.
Tako so šli . . .
Ostal sem sam
in s prahom v očeh.
Ko spanja ni (v nočeh), stopicam živčen pred brlogom.
Edino cvetlične vaze bedijo kot smehljaj zvestobe z mano in žejne z očitkom govorijo:
“Ne bodi večno tani, le kmalu pridi! . .
Srečno — zbogom!
I. BURNIK
Slovenski iskalec opalov pri svoji jami,
L
(7. PASTIR)
Vsi so se smejali Cili. Lipeta je pa le zaskrbelo. Ni se maral zameriti planšarici. Toda Cila ni bila jezna. Pravi pastir razume šale in se ne meni za nedolžne zbadljivke. Ustavila se je in zavriskala, da je glasno odmevalo v tiho noč. Stoteren vrisk ji je odjeknil iz vasi.
Tako se je pomikal sprevod naprej po beli cesti. Že so imeli za seboj domačo vas, zdaj so bili že v Stari Fužini, zdaj že mimo mostu pri ljubki cerkvici sv. Janeza. Hladno jim je zavelo v obraz. Bili so pri jezeru.
Ali ste že kdaj občudovali Bohinjsko jezero v blesku luninega sija, dragi moji? Lipe ga je zdaj prvič videl ob tem času in pobožna svečanost ga je prevzela. Luna se je dvigala izza gora, se zrcalila v mirni vodi in drobne zvezde so migotale in se zibale na lahkih valovih. Temina se je ko siva tenčica dvigala iznad jezerske površine in plavala više in više, dokler se ni razpršila v dalji. Divji vršaci so kot grozanske pošasti odsevali v temni modrini.
Družba je utihnila. Zdelo se je, da še živina uživa to prečudovito lepoto. Tiho in mirno je stopala po širokem mostu. Vse je bilo nekam svečano. Šele ko so po drugi strani zavili na cesto, je sprevod, živina in ljudje, znova oživel. Pastirji so zopet nagajali plan-šaricam, planšarice so se začele znova norčevati iz pastirjev, Joža spredaj pa je glasno zavriskal, da je odmevalo v tiho noč.
Ob koncu jezera se je pričela pot vzpenjati. Više in više so stopali. Brez konca in kraja se je vila cesta ko kača v ostrih ovinkih po strmem pobočju. Drevje je metalo pošastne sence preko nje. Ure in ure so že hodili. Že se je zasvetlikalo sredi temnega gozda in Lipe je mislil, da so že na vrhu hriba. Pa glej, cesta je znova zavila in zopet so bili sredi gozda in sredi strmine.
SIM N 0 V LIPE
Napisala Krista Hafnerjeva Risbe: Maksim Gaspari POVEST
(Nadaljevanje)
Vse bolj počasi je stopal sprevod in vedno bolj tiha je bila družba. Že se je za gorami kazal prvi svit dneva, ko so dospeli vrh pobočja. Tu se je Joža ustavil in za njim ves sprevod. Počili so. Živina je polegla po trati ob cesti in začela trudna prežvekovati. Ljudje so se krepčali od naporne hoje.
Prva zarja je zlatila gore, ko je Joža s čredo prispel na planino. Že se je pokazal sivi Bogatin, široka in ravna cesta je mahoma zavila navzdol in se zlila v eno z drugimi cestami; zdaj so bili mimo pokopališča v dolinici in zdaj je bila tu planina Na Kraju.
Pomolzli so živino, jo napojili in zagnali na bližnje pašnike.
Pastirji in pastirice pa so se porazgubile po planinskih stanovih, starih vojaških barakah, ki so že razpadale. Za silo so jih bili popravili in zdaj so služile pastirjem za domovanje.
Joža in Lipe sta se nastanila v koči pri vodnjaku, ki je stala sredi dolinice in je bila Škantarjeva last.
Joža je skuhal na širokem ognjišču žgancev in zavrel sladkega mleka. Pojedla sta skromen zajtrk, nato pa se je Joža ves ubit vlegel na preprosto ležišče na pogradu in kmalu ga je Lipe slišal, kako glasno smrči.
Lipetu pa se ni dalo, da bi šel počivat. Bil j® sicer truden, toda vedel je, da preje ne bo imel miru, dokler ne pregleda vse dolinice.
Zares ga je bilo čudno prevzelo, ko so zavili na planino. Prečuden kraj je bil to, vse drugačen, kakor jih je bil vajen do zdaj. Zdelo se mu je, da je zašel v drug svet, v neznano deželo.
Stopal je po cesti nazaj, odkoder je prej dospel sprevod, in sc ustavil vrh klanca.
Pred seboj je gledal razsežno dolinico, ki so j° od vseh strani obdajale gore in jo kot prelepo kraljično branile pred divjimi burjami in nevihtami. Tam na zahodu se je dvigal stari Bogatin, ves siv, ves gol, pravljičen očak, ki je hranil v sebi ogromne zaklade. Lipe se je začudil. Tako reven je bil, ko ga )e gledal pred seboj. Sama skala in gola pečina: kje so tu zakladi?
V	kotlini so stale kamenite, napol razdrte kocfi' Tej je manjkala streha, oni se je podrla stena: na' slonjene na sive pečine so govorile in pripovedoval®
P težkih časih, ki so nekdaj, — o ni 5e davno — divjali nad to dolinico;
0 grozni moriji, ki se je podila preko teh skalnatih gora, in o krvi,
^ jo je človeštvo, vse zaslepljeno,
Prelivalo dolga leta med seboj. Da, svetovna vcjna je šele dala živije-nJe tej tihi, prej mrtvi in skoraj nepoznani pokrajini. Takrat je tiha Penina mahoma oživela. Prišli so v°jaki. Na stotine in na tisoče jih •e bilo. Kot bi trenil so zrastle iz tal barake in se razvrstile druga ob drugi. Nastale so ceste, široke in trdno zidane, ki so se vile na vse strani po dolini in dalje naprej, vi-se in više po zložnem pobočju si-VeSa cčaka Bogatina, preko njego-Ve§a prelaza in še naprej, in še Haprej, notrj (j0 Krna. Bataljoni Jn polki so hodili tod mirno, dolge vrste topov in
czcve municije so prevažali preko nje, vse se je 'ralo tu in odtod odpravljalo v smrt in pogibel.
. Vojna je minila in naselbina je razpadla. Mesto je 1?umrlo. Pokojno, mračno je ležalo zdaj tu pred Li-Petoni v svitu dneva, kakor da je padlo v zakleti ?en- Bog ve, ali bo kdaj vstal junak, ki bo zbudil sna to mrtvo, pošastno mesto?
Lipe je stopil preko ceste in zavil po ozki stezici frvzdol. Vstopil je v majhen, ograjen prostor. Križ Pj1 križu se je tu vrstil nad zelenimi rušami. Vojaki,
1 so nekdaj tu trpeli in umirali, so spali zdaj v mir-
em okrilju mogočnih gora svoje poslednje, večno sPanje.
j^križal se je in pod velikim križem sredi poko-2*lsča zmolil očenaš za duše trpinov, ki tu počivajo. res, kako težko je večkrat življenje! Postal je otožen. Zdpustil je pokopališče in stopal nazaj proti koso"11 ■	tam	vse I'*10 'n m*rno. Pastirji
b0 S*. za s^° uredili v kočah in so zdaj spali na ^rnih ležiščih ali pa so ležali kar na trati pred nji-nad'n spali- Gore v czadju so stale neme in veličastne, na' n^1?' Pa se ,e razPenjal° sinje nebo, jasno, brez ‘trnanjšega oblačka, kakor umito.
„a Ud' Lipe je odšel v kočo. Spravil se je k Jožu čut ^°grac* 'n se stegnil po slamnatem ležišču. Pre-a noč ga je opominjala. Kmalu je tudi on zaspal.
$ $ $
rn,|'if’e se je pogumno lotil svojega novega posla in se ob 'lr° Pr,vad>l- Vsako jutro sta z Jozom vstala že <vi zori in si skuhala zajtrk, medtem ko so plan-v / mo'z^e krave in nosile toplo, spenjeno mleko v £*”?: Nat0 Sta P°enala živino na pašo. Ta pot re rar>ji rosi je bila Lipetu vedno najbolj všeč. Go-Vetrjjenao'<rog so žarele v nevidnem ognju. Hladen pihal, da so mu lasje plapolali v vetru. V kje se je vozil skovir aii ponosni sokol. Krave
Mišu
so počasi stopale po ozki stezi, zdaj pa zdaj je katera zamukala, zvonci so jim pozvanjali in peli svojo posebno planinsko pesem. Včasih je stari Joža zavriskal z razklanim glasom in Lipe, ki je stopal zadaj za živino, mu je odgovarjal z glasom, ki je bil prav tako razklan, ker mu mladost še ni dala polnosti in jasnosti.
Na sončnih pašnikih pod Bogatinom se je čreda ustavila in začela muliti travo . . . Lipe se je potem vmil domov, da je pomagal Jožu pri njegovem drugem delu. Zvečer se je živina vračala domov in pastirja sta jo zopet pomolzla ter nesla gosto mleko v sirarno. Včasih, zlasti okoli poldneva, sta bila pastirja prosta. Joža se je takrat navadno zleknil kam v senco in zaspal. Lipe pa ni mogel spati. V teh urah odmora je hodil okoli, preiskoval neznane kraje in gore ter nabiral zdravilna zelišča, ki mu jih je bil pokazal Joža. Spoznal je sleherno stezo v gorah in za vsako skalo in vsak grmiček je vedel.
8.	NEVIHTA V GORAH
Tako so potekali dnevi in tedni. Julij je minil in nastopil je avgust. Takrat je pritisnila vročina, kakršne sam Joža ni pomnil. Sonce je žgalo ter oža-revalo sive pečine, ki so izhlapevale nevidni ogenj, da je ozračje kar gorelo. Tedne že ni padlo kapljice dežja in mlake, koder so napajali živino, so se začele sušiti. Najprej so se posušile one na višji planini in morali so z živino bolj v dolino, čeprav so to pašo hranili za jesenski čas. Toda tudi spodnja mlaka je bila z vsakim dnem manjša in končno se je še ta posušila.
Kot mrtva je polegala živina po ožganih pašnikih in žalostno mukala.
Nekega dne je Lipe ležal pod staro smreko in naslanjal komolce v mehek mah. Zraven njega je ležal sivec, stari vol. Jezik mu je molel iz posušenega gob-
NAŠE NABIRKE
DAROVI ZA SKLAD "MISLI”: $7,— Ferdo Sle-vec; $5.— Karl Simenčič, Peter Rant; $3.— Slavko Pekol, Jože Brožič, Tony Gabršek; $2.— Franc Ižanc, Franc Šveb, Adolf Marčen, Rudi Drčar, Franc Da-nev, Jože Medved, Jože Gril, Rudi Koloini, Andrej Pirc, Alojzija Košir, Vincenc Štolfa, Miha Gornik, Marica Temišanovič, Stanko Fabian; $1.— Marica Ozvatič, Milan Muršec, Rozalija Cenčič, Adolf Samsa, Alojz Kovačič, Matija Cestnik, Paul Cenčič, Anton Suša, Ivanka Batagely, Tereza Kavčič; $0.75 Janez Primožič.
P. STANKO PODERŽAJ. INDIJA: $5,— Ivan Kovačič; $3.— Frančiška Mukavec; $2.— Helena Pirc, Pavla Pirc; $1.— Ivanka Batagely.
P. HUGO DELCNJAK, AFRIKA: $6.— Avgust Gornik; $5.— Ivan Kovačič (S.A.), Vincenc Štolfa, Rado Škofič, Julka Mrčun; $3.— Rikarda Koloini; $2.50 Alojz Golja; $2.— N. N., Frančiška Mukavec, Franc Danev (NSW), Franc Štrubelj; $1.— Marija Žitko; $0.50 Andrew Zacutti.
P. EVGEN KETIŠ, AFRIKA: $5,— Vincenc Štolfa (Vic.); $2.50 Alojz Golja (Vic.); $2.— Adrijana Kobal, Anton Fabjančič.
FRANČIŠKOVA MLADINA: $9,— Julka Mrčun; $7.— Ivan Legiša; $5.— Rado Škofič.
SLOMŠKOV SKLAD: $4,— Frank Črepinšck.
ca in težko je hropel. Zdaj zdaj bo poginil, se je zdelo. Lipeta je prevzelo silno usmiljenje do ubog® živali. Zagledal se mu je v oči in mu govoril:
“Ljudje so hujši ko živina. Nimajo srca. Dvakrat sva že poslala sporočilo v dolino, da živina od žeje poginja, pa ga ni, ki bi se zmenil za to. Domov bi morali, skrajni čas je že, ali pa bo ostala na planini le še mrhovina. Če še jutri ne bo nikogar iz doline, se odpravim domov in tebe vzamem s seboj, sivček moj." Položil je svojo glavo živini na vrat in se mil° razjokal.
“Nehaj lenariti!” se mu je iznenada oglasil Joža za hrbtom. “Delo imam zate. Gori pod Bogatinom se pasejo Starčeve ovce. Vode že davno nimajo več. pa se nihče ne zmeni zanje. Če se midva ne pobrigava, bodo vse poginile. Ni mi za Starca, dedec nemarni, naj ima škodo, če srca nima. Toda živina se mi smili. Vzemi pest soli in stopi ponje ter jih pri' pelji v dolino. Zadaj za gozdom je še velik snežnih Treba ga bo stopiti na ognju, da dobimo nekoliko vode in vsaj včasih napojiva živino. Druge pomoč1 ne vem.”
Lipe se ni obotavljal. Vzel je sol in se odpravil na pot. Bilo je v prvih popoldanskih urah in sonce je žgalo, da mu je jemalo sapo. Pot mu je v curkih lil po obrazu. Dvigal se je po ozki stezi više in više. Počil se je in se oddahnil. Za hip se je ozrl na nebo-Prav tam nad goro se je zbiral majhen, bel oblaček. Lipe se je zasmejal: “Le kod se je vzel! Če bi bil vsaj še enkrat večji. Potem bi človek zopet upal, da bo morda še kdaj deževalo.”
(Dalje prihodnjič)
CANBERRA: P. Bernard pri molitvi blagoslova ob otvoritvi doma “TRIGLAV”.
Zadaj častni gostje.
CANBERRSKI “TRIGLAV”
"S
$1
NA DAN OTVORITVE
Joža Maček
0	našem Triglavu ste že nekaj brali, morda tudi slišali, a vendar ne dovolj. Ime je dobil naš Canberri dom še predno je bil rojen. Zdaj je nanj kaj po-
in se prav nič ne sramuje med mogočnimi so-
nosen
sed> vladnega mesta Avstralije. Uradno smo ga v vsej slovesnosti odprli v nedeljo 11. junija. (V zadnjem P°ročilu se mi je škrat poigral s številkami in sem P° pomoti napisal dvanajstega). Slavnosti je prisostvo-yalo nad 200 gostov in članov. Že ob prihodu v dom 1111 je postalo toplo pri srcu: štirje mlaji so stali pred Slavnim vhodom in dva sta nosila slavolok z napisom: DOBRODOŠLI! Leta so že pretekla odkar sem Zadnjikrat videl tako čisto slovensko zastavo: ponosno )e plapolala na našem “Triglavu”.
Gostje so prihajali in posedali za lepo okrašenimi ^■Zami. Bilo je prijetno vzdušje in počutili smo se
kakor lali
nekoč doma. Poleg dobre kapljice so nam de-
1	na mizah družbo tudi rdeči nageljni z rožmari-n°m in roženkravtom.
Dvorana je bila okrašena s cedrovim zelenjem, ki
'in
se najbolj podobno našemu smrečju. Nekaj dese-
prenosnega grmičja je krasilo oder. Vencev je bilo ^Pletenih nekaj nad sto čevljev — delo deklet, ki so e letos dospele v Avstralijo. Vse sodelavce po ^rst' bi rad imenoval, a bojim se, da bi po pomoti kak-
0	'me izpustil. Zato naj rečem samo to, da je vsak ?° svoje tekmoval v pridnosti. Kdor ni prišel “v Štih”, )e Pa druge pri delu zabaval z dovtipi in tudi tem naj
8re zahvala.
Ura se je premaknila na čas slovesnega sporeda,
j 8a je začel g. Ivan Urh. Pozdravil je častne goste
Vse navzoče. Povedal je, kdo smo Slovenci in kje
naša domovina. Poudaril je, da smo sicer majhen
r°d, da se pa ne bojimo stopiti ob velike kulturne nar0di
Prstoi
alj
e. Prav mojstrsko je vse povezal in domala s
n> pokazal vsem, ki jim je slovenska zgodovina c . Zemljepis španska vas. Saj je bilo med gosti pre-.? drugih narodnosti; gotovo je bilo nekaterim med rj, 1 naše narodno ime tako tuje kot če bi ga Ame-®nci prinesli z lune. do C^a’ stoletia stara navada Slovencev je, da svoj ■ tudi blagoslove. To še bolj velja za skupno stresat naS vse^’ ki naj nas druži in kulturno bogati.
bil povabljen naš starosta, zaslužni p. Bernard je r°žič. Kar občudovali smo ga, kako lahkih nog slov.Semdesetletnik °bšel dvorano in škropil z blago-Jeno vodo.
a*° je spregovoril g. Cvetko Falež, predsednik
canberrskega društva in Zveze slovenskih društev v Avstraliji. Povedal je nekaj o razvoju društva in našega doma. Posebej se je spomnil žrtev, katere so doprinesli člani in dobrotniki, da so želje postale resnica. Pohvalo je dal ženam, saj so doprinesle svoje z razumevanjem mož, ki so hodili “na tlako” v času gradnje. Sledil mu je častni govornik, ki je prav za prav dom uradno odprl, zastopnik emigracijskega ministrstva, J. A. Pettitt. Poudaril je, kako velika pridobitev so za avstralski kontinent novi naseljenci s svojim trdim delom, svojo kulturo, svojim posegom v vse javno življenje. Prebral je navzočim tudi pozdravni telegram emigracijskega ministra Dr. Forbes-a. Končno je spregovoril tudi p. Bernard, prav po očetovsko, kot zna edino on. Šegavo nas je pohvalil, da smo tako strpni med govori in nas spomnil na hvaležnost vsem graditeljem doma. Izrazil je željo in upanje, da je naš skupni dom res zgrajen “na skalo” in ne “na pesek”
—	samo tako bo zares obstal in vršil svojo veliko nalogo združevanja.
Da ne ostanemo samo pri govornikih, so nam poskrbeli sydneyski pevci pod spretnim vodstvom g. Kla-kočerja. Zapeli so nam tri slovenske zelo priljubljene narodne pesmi. Canberrske pevce pa je za to priliko izvežbal g. Tuma in gotovo vložil precej truda, da jih je ugladil, saj je bil to njihov prvi javni nastop. Zapeli so dve precej zahtevni pesmi.
Spored je bil končan. Za naše srce, mislim, — zdaj naj bi prišel tudi želodec na vrsto. Ta dan je moderno urejena kuhinja doma diplomirala. Z odlično pripravljenim kosilom je zadovoljila ne le nas navadne zemljane, ampak tudi diplomate.
Po kosilu pa so se kar na lepem znašli na odru znani melbournski bratje Plesničarji. Tu so igrali že prejšnji večer, da so ustregli tistim ki danes v dvorani ne bi imeli mesta. Da so tudi zdaj igrali res vesele in poskočne, je v dokaz dejstvo, da se je rajalo rano v jutro. Ponedeljek je bil kot narodni praznik dan počitka in sonce je bilo že visoko na nebu, ko smo canberrski Slovenci lezli iz toplih postelj
Ce v spominu bežno preletim ta nedeljski popoldan in vso našo slovesnost, mi ni žal za čas. Za sleherno minuto sem hvaležen. Tudi Ti bi bil, ki to bereš, če bi se udeležil edinstvene slavnosti canberrskih Slo-
šh
s
IZPOD SYDNEYSKIH
Fr. Valcrian Jenko O.F.M.
St. RapbaePs Slovenc Mission 311 Merrjlands Rd., Merrjlands, N.S.W., 2160 Tel.: 637-7147
Fr. Bernard Ambrožič O.F.M.
6 Wentworth Street, Point Piper, N.S.\V., 2027 Tel.: 36 1525
SLUŽBE BOŽJE
Nedelja, 20. avgusta. XX. zelena nedelja:
9.30 in 11.30 Merrylands.
6.00 p.m. Canberra (Garran)
Nedelja, 27. avgusta, XXI. zelena nedelja:
9.30 in 11.30 Merrylands.
Nedelja, 3. septembra, XXII. zelena nedelja:
9.30 in 11.30 Merrylands.
10.30 Croydon Park.
Nedelja. 10. septembra, XXIII. zelena nedelja:
9.30 in 11.30 Merrylands.
5.00 p.m. Wollongong.
Večerna sv. maša na prvi petek, 1. sept., in prvo soboto, 2. sept. Na prvi petek po sv. maši je pobožnost v čast Srcu Jezusovemu z evharističnim blagoslovom, na prvo soboto pa molitev za domovino in za proglasitev naših oltarnih kandidatov blaženim. Prav tako bo večerna maša v Merrylandsu na neza-povedan praznik Marijinega Rojstva (Mali Šmaren), v petek 8. septembra. Enako še vedno velja vsako-sebetna večerna maša ob pol osmih (ki v sydneyski nadkšefiji velja lahko že za nedeljsko mašo.)
KRSTI
Sandy David Bizjak, Waterloo. Oče Ivan, mati Bo-siljka, roj. Bačič. Boter je bil Rihard Lapham. Merry-lands, 2. 7. 1972.
Rihard Ivan Rušnik, Hughes. Oče Martin, mati Vera, roj. Boštjančič. Botrovala sta John in Vanda Saule. Manuka, 24. 6. 1972.
Robert Mark Jamšek. Strathfield. Oče Ciril, mati Frančiška, roj. Sladič. Botrovala sta Anton in Ljubica Slatina. Merrylands, 9. 7. 1972.
Marko Stephen Slatinšek, Guildford. Oče Alojzij, mati Štefanija, roj. Martyniak. Botrovala sta Lucijan Gorczyca in Ana Sabados. Merrylands, 16. 7. 1972.
Antbony Špiclin. Chisvvick. Oče Anton, mati Gizcla, roj. Kerec. Botrovala sta Franc in Olga Horvat. Merry-lands, 22. 7. 1972.
Daniel Frank Farkaš, Lidcombe. Oče Josip, mati Dragica, roj. Ognjenovič. Botrovala sta Viktor in Katica Ozimec. Merrylands, 23. 7. 1972.
POROKA
Silvester Zclko iz župnije Črenšovci v Prekmurju, in Andreja Vene iz Bučke na Dolenjskem. Priči sta bila Mirko Ritlop in Danica Brkovec. Merrylands, 1. 7. 1972.
•
PRIHOD SESTER. — V Veselovem je bilo v zadnjih tednih zelo živahno. Prišlo je namreč veselo sporočilo, da bo sestra Mirjam, ki je že mesece in mesece v domovini čakala na dovoljenje za odhod v Avstralijo, končno le mogla odpotovati. Pridružila se ji bo ena izmed sester iz Melbourna — dve bom0 torej dobili za začetek . . .
Čeprav smo sestre že dolgo in težko čakali, smo bili skoraj v zadregi zaradi njihovega stanovanja' Toda hitro smo se znašli. Naši pridni pleskarji in pomočniki so zavihali rokave in začeli dela v hiši-Najprej je bilo sklenjeno prepleskati le kuhinjo. Toda navdušenje za delo se ni poleglo in tako so prišle na vrsto vse sobe v sestrski hiši. Še prej pa je bilo seveda treba preseliti duhovniško pisarno in patrove osebne stvari v nove prostore za cerkvijo. Hvala Bogu in pridnim rokam, to delo je bilo res hitro in dobro opravljeno.
Med rojaki je kar završalo, ko sem jim oznanil' da končno le dobimo sestre. Sami od sebe so v Vese-lovem organizirali dve nedelji posebno nabirko, da so kupili opremo za sestrsko kuhinjo in hišo sploh-Saj pribor, ki ga je uporabljal dosedanji “kuhar”, n6 bi zadostoval pravi kuharici . . . Odziv je bil res lep. Razni	dobrotniki	so darovali	precej stvari za
hišo, celo pralni stroj. Vsem iskren Bog plačaj! Se" veda je še cela vrsta malenkosti, ki jih bo treba ure' diti. Med te spadajo tudi mreže na oknih in zadnji*1 vratih ter še marsikaj . . .
Po sestri	— m. Ksaverijo in s. Mirjam	— sen1
Odšel v Melbourne v zadnjem tednu julija. V četrtek (27. julija) zvečer jih je z veseljem sprejel naš misij011 sv. Rafaela.	. Kaj več	o naslednjih	dneh in	začetku
življenja in	dela med	nami pa v	prihodnji	številk1'
Za enkrat prav iz srca: DOBRODOŠLI MED NAMI'
STOLPOV
SVEŽ GROB — Zopet je smrt posegla v vrste naših ljudi. Dne 18. julija zjutraj je umrla v Albion Parku &°spa JOŽEFA ŽIČKAR, roj. CILENŠEK. Rojena je bila v Moravski gori dne 16. 8. 1903. Poročena je bila s Francom, ki je pa umrl leta 1963. V zakonu se jima je rodilo pet otrok, štirje sinovi in ena hčerka.
Pokojnica je prišla v Avstralijo z dvema sinovoma !eta 1954.
Slovenska pogrebna maša je bila opravljena v četr-20. julija v farni cerkvi v Albion Parku. Prav ob cerKvi je tudi pokopališče, kjer je našla zadnje počivališče.
Pokoj nica je bila verna žena. Rada je molila in Pohajala redno k sv. maši. Vsem rojakom jo priporočamo v molitev, žalujočim pa naše iskreno sožalje.
DELA V CERKVI. — V zadnjem času je dobila cerkvica zaveso za oltarjem. Oltar je dvignjen na n°vem odru, prevlečenem s preprogo. Spovednici sta dobili strop, prostor za oltarjem (razred) smo pre-Pteskali, cerkvena kuhinja pa je dobila nov štedil-za katerega so zbrali denar naši dobrotniki.
Nedavno je bila tudi električna napeljava dokončno Urtjena in tok za stalno priključen. Kot sem že ome-n)al, je elektriko napeljal naš rojak in nam s tem Prištedil lepo vsoto. Delo je opravil brezhibno in je Uradni inšpektor takoj pri prvem obisku potrdil na-Pe'iavo.
Zdaj čakamo na relief sv. Rafaela, ki bo krasil Cerkveno pročelje, dalje tabernakelj in križ za steno oltarju. Upamo, da bodo tudi zvoniki že končani,
0	vam bo prišla avgustova številka MISLI v roke.
Zelo sem vesel, da darovi naših dobrotnikov za Cerkev še prihajajo. Lepo prosim, ne pozabite na naš Verski center! Septembra bo namreč treba vrniti na P°sojilo prvi obrok v znesku $2.400. Zelo bi bilo Ppmagano našemu gradbenemu fondu, če bi se ja-V|l° kaj rojakov, ki bi zmogli po sto dolarjev brez-® Testnega posojila. Tako bi bančni dolg preje odpla-
1	>n prihranili veliko na obrestih. Bog plačaj vsem r°jakom za pomoč doslej — naj Vam bo naša skupna *adeva tudi v bodoče pri srcu!
P. Valerijan
ŽENIN je nekaj dni pred poroko potožil svojemu ^arejšemu prijatelju: ‘Poroka me resno skrbi. Odkar Pripravljam na zakonski stan, sem strašno raztresen.’ tol ne marai’ v tem so vs* ženini enaki”, ga je po-ažil prijatelj. ‘Ko sem se poročil jaz, sem bil tako r [V°zen’ da sem svoji nevesti po poroki stisnil v e desetak, duhovnika sem pa poljubil . .
*
^čilelj razlaga otrokom, kaj pomeni ljudožre. Čez j- lli časa vpraša Francka: “No, zdaj mi pa povej, rancek, kaj bi bil ti, če bi pojedel ata in mamo?” ^■rota, gospod učitelj", se odreže Franček.
SLOVENSKO DRUŠTVO SYDNEY
vas vljudno vabi na
Očetovsko Proslavo
ki bo v SOBOTO. 2. SEPTEMBRA 1972, ob 7. uri zvečer v Masonic Hall (vogal Pitt in McFarlane St.) MERRYLANDS. Otroci bodo s svojimi nastopi počastili očete za njihov dan. Nato bo prosta zabava s plesom.
•
Dva tedna pozneje, v SOBOTO 16. SEPTEMBRA 1972, bo ob 8. uri veliki
LETNI BAL
v Blue Bird dvorani. Eninore Rd., Enmorc (tam kot lansko leto)
Vstopnina in večerja je $6.00 na osebo. IGRALA BO IZVRSTNA GODBA.
Pridite v večerni obleki!
Rezervacije sprejemajo odborniki. Telefonirajte na 644-7095.
•
POZOR! •	POZOR!
Društvo prireja družabne večere ob sobotah vsaka dva tedna v prostorih na slovenski zemlji, 45 Ferrers Rd., Horsley Park. Odpadejo samo na dneve društvenih prireditev. Večeri so: 19. avg., 30. sept., 14. okt., itd.
Vabljeni in dobrodošli!
Odbor S.D.S.
“SLOVENIAN YOUTH GROUP” SLOVENSKI MLADINCI
vabijo sovrstnike in njih prijatelje na svoj večer na slovenski zemlji,
45 FERRERS RD., HORSLEY PARK, 16. septembra 1972, od 7 do 11.30 p.m.
ROCK MUSIČ OF
“SIDE CAR”
LIGHT SHOW playing Black Sabath, Burning Incense	Rolling	Stones,
Cream, etc.
Obleka običajna.	Vstopnina	$1.00
Information: DEMETRI (76-8561) VIC (631-2009) CHARLIE (70-6185) Vsem, ki nimajo lastnega prevoza, bo za prevoz urejeno po dogovoru.
Z Vseh
Vetrov
DDT JE KRATICA za eno najdaljših besed v katerem koli človeškem jeziku: diklordifcniltriklorctan.
Ni čudno, da so jo skrajšali na DDT, kar izgovarjamo: diditi. Tako se izgovarja kar v vseh jezikih. Saj če bi hoteli prevajati ono dolgo besedo, bi se najbrž v drugih jezikih izcimilo še kaj daljšega. O DDT vemo, da je nekakšna kemična sestavina, ki je zmožna moriti življenje vsega živega. Najbolj praktična uporaba DDT je v tem, da z njo uničujemo vsakovrsten mrčes in podobne škodljivce v poljedelstvu. Toda zdaj prihaja ta uporaba DDT iz veljave: odkrili so, da pušča v ozračju za dolgo časa življenju nevarne pline, ki jih človek ne more imeti pod kontrolo. Pravijo, da bodo morali primerno nadomestilo za DDT šele najti.
SLOVENSKEGA RADIOAMATERJA v Avstraliji so nam odkrile najnovejše “NOVICE”, glasilo Slovenskega društva Sydney. Avstralija ima vpisanih okoli 6,000 radioamaterjev, med Slovenci je pa baje edini — Rudi Brežnik v Randvvicku, NSW. Radijski oddajnik si je zgradil sam. Rudi pravi: “Kadar sedim pri radijskem oddajniku in vrtim gumbe sprejemnika, imam občutek, da je ves svet v mojih rokah . . . Včasih nas je tudi po pet naenkrat na valu, kakor se je zgodilo nedavno, ko sem imel zvezo s štirimi celinami hkrati. Pogovarjal sem se z Bojanom iz Maribora, z Zlatkom iz Argentine in Emilom, častnikom na slovenski ladji “Ljubljana”, ki je ravno plula po vodah severne Amerike . .
SESTRA IVANKA 1’OKOVEC, frančiškanska Marijina misijonarka, se je oglasila iz Malezije, kjer deluje v glavnem mestu Kuala Lumpur zlasti kot učiteljica petja in glasbe. Opisuje nam trenja med Malezijci, ki so vse prej kot en narod: Malajci, Kitajci, Indijci itd. Katoličanov je med enajst milijoni državljanov komaj en odstotek. Državne oblasti se branijo tujcev, menda še posebno misijonarjev, ter skušajo domačine izobraziti in zaposliti v vseh mogočih strokah. Poleg drugega nam pove tudi to: “Kakor strela iz neba me je obiskal iz Avstralije g. Tomaž Možina. Zelo kratek obisk, pa vseeno zelo prisrčen. Saj bo gotovo tudi sam kaj pisal za MISLI o tem”. (Je že napisal, Op. ur.)
NA ENEM KULTURNIH VEČEROV v Buenos Airesu je imel dr. Tine Debeljak predavanje z naslovom: Simboli slovenske narodnosti in državnosti. Predavatelj je obdelal zgodovinsko obdobje od Karantanije do naših dni. Označil je postanek slovenske zastave, grba in sedanje himne: Naprej zastava Slave . . .
V	razgovor ob koncu je posegel polkovnik Vuk Rupnik s pripombo, da pri slovenskem grbu ne gre za polmesec, kot je trdil predavatelj, ampak za izsek iz prsnega ščita, ki so ga bili celjski grofje sprejeli v svoj grb. — Pomen slovenskega grba je torej še ved-.o
odprto vprašanje. Nekateri razlagavci vidijo v tistem “polmesecu” čoln ali ladjico. So že tudi skušali dognati, kako je ta simbol prišel v slovenski grb, a do konca še niso prišli.
O	VOLITVAH V ITALIJI sredi maja je z zadovoljstvom zapisal Katoliški glas v Gorici: Italija je glasovala za ohranitev sedanjega demokratičnega reda in ni strahu, da bi prišlo do kake diktature bodisi z leve bodisi z desne. Zlasti, ker je vodilna stranka Krščanske demokracije ne samo ohranila svojo številčno moč, temveč je celo, zlasti na severu države, svojo moč občutno izboljšala. Komunisti so očividno prešli svoj višek in niso več znožni novih osvojitev-
DR. MILAN KOMAR, seveda Slovenec, je zdaj profesor na katoliški univerzi Santa Maria v Buenos Airesu. Je redni član Slov. Kulturne akcije in v njenih izdajah pogosto naletimo na njegove globoko zamišljene spise. Najnovejši GLAS S.K.A. poroča 0 njem: Na letošnjem majskem zasedanju stalne argentinske škofovske konference	je zbranim	škofom	g°'
voril o marksizmu in njegovih mnogovrstnih ideoloških oblikah. O tem nastopu slovenskega profesorja je pozorno pisalo vse argentinsko časopisje.
BOŽO KRAMOLC, slikar	in pisatelj,	živi	kot	be-
gunec v Torontu, Kanada. Glas slov. kulturne akcije v Buenos Airesu prinaša urednikov razgovor z njim-Eno vprašanje je bilo: Kaj bi želeli povedati Slovencem (v zdomstvu) sploh? Kramolc odgovarja: Lepo bi bilo — če bi to bilo mogoče — da bi vsi Slovenc1 sedli za mizo, kot smo mladi arhitekti počenjali v gostilni Tenente za Gradaščico v Ljubljani, in se pogovorili kot ljudje. Beseda ni konj! Še vedno čujem svojega profesorja mojstra Jožeta Plečnika, ki je ob naših debatah v gostilni Tenente skrbel za naše dobrO: “Gospodična Rezika, še en Štefan! Fantje so žejni!”
In žejni smo v emigraciji —	VSI!
AVSTRALSKI ČRNCI —	ABORIGINI —	postaja-
jo iz leta v leto večji problem. Ni jih tako malo, da bi med 12 milijoni “belih” izginili kot brezpomembna manjšina. Tudi civilizacija — če že ne kultura jih je po večini toliko usposobila, da čutijo svojo moč in postavljajo zahteve. Zavedajo se svoje zap°' stavljenosti. Tudi beli in njihove vlade se zavedaj0 dejstva, da aborigini ne uživajo pravic, ki jim gred0 v demokratični družbi. Toda naši črnci niso sam0 zapostavljeni, so tudi strašno zaostali, nevzgojeni, zanikrni in kar se še lahko reče o njih. Beli Avstralk se sprašujejo, kako jim pomagati. Ali jim dajati sam0 gmotno podporo, ali jih sistematično vzgajati, da bodo sami skrbeli za svoj napredek? Nato pa: Ali na) se prevzgoja prične pri otrocih in mladini, ali Prl starših? Ampak kako boš stare vzgajal, ko se tak0 trdno drže starega, in kako boš mlade vzgojil, ko j*“ stari drže pri starem? In to zlasti s svojim zgledom-
. Z0I*ER ZAPOSTAUANJE ABORIGINOV prihaja-J° močni glasovi tudi izmed belih Avstralcev. Očitki Padajo na desno in levo. Deloma že samo zato, ker 0stali svet postaja bolj in bolj pozoren na položaj aboriginov v Avstraliji in ga obsoja. Očitki padajo tudi po katoliški Cerkvi. Največ aboriginov je v dveh škofijah;
Darwin, N.T. in Broome, W.A. Oba škofa, OLoughlin in Jobst, sta nedavno dala v tisk svoje Pcglede na očitke in na položaj aboriginov. Prvi pravi nied drugim: Naj se ustanovi informacijski urad, ki
0 z vso odgovornostjo raziskoval vprašanje aborigi-nov in Avstralijo ter ostali svet o njihovem položaju Pravilno poučil. Pomagajte, da se to zgodi! — Drugi Pravi med drugim: Ni primerno, da očitate to in ono.
rimo, kar največ moremo za boljši položaj črncev.
1 beli širom po Avstraliji pa poskrbite, da dobimo Za naše prvotne Avstralce več vzgojiteljev in učiteljev, ,er tudi misijonskih delavcev in delavk, pa se bodo razmere kmalu zboljšale.
Tržaška REVIJA “MOST” izhaja približno štiri-at na leto. Zadnje čase prinaša domala vse svoje anke prevedene v italijanščino. S tem baje hoče naPraviti vtis, da je MOST na široko “odprt”. Mejnik MLADIKA, ki je tudi tržaški list, piše o tem: ismo slišali, da bi se naklada MOSTU zaradi tega P°večala in nismo opazili v italijanskem časopisju ali Javnosti, da bi ta odprtost rodila kak odmev in p0 pozornost kot druge revije, ki so “zaprte” — tiskane samo v slovenščini.)
7A LETOŠNJE FEDERALNE VOLITVE v Av-raliji je tukajšnja “Action for World Development”, ana medverska organizacija, priporočila v resen prevlek vsem strankam in njihovim kandidatom štiri Iti- 6.Ve’ na) j'*1 v javnosti dobro predebatirajo. Za-Jucke iz teh debat naj izvoljeni vestno upoštevajo žel aSU sv°je£a Padanja. — 1. Pomoč nerazvitim de-Vicani in ljudstvom. 2. Revščina v Avstraliji. 3. Pra-® aboriginov. 4. Postopek pri emigraciji. — Pri ^ navedenih točkah je podana tudi obširna razla-> zakaj je zanje potrebna javna debata. JAGREUŠKI NADŠKOF KUHARIC se je med hr	’n veliko nočjo kar dvakrat hudo zameril
Pred^'m komunistom. ® priliki znanih demonstracij božičem je odpovedal božične polnočnice v Za-
VIKTORIJSKIM SLOVENCEM NORTH MELBOURNE,
189 Boundarj' Road,	329	6144
malvern,
1382 High Street,	50	4720
SPRINGVALE-DANDENONG,
505 Princes Highway, Noble Park, 546	7860
MENTONE,
3 Station Street,	93	2460
FRANKSTON,
232 Cranboume Road,	781	2115
______________ NA	USLUGO	V	CASU	ŽALOVANJA
Miši;
grebu. Partija je zaslutila v tem novo demonstracijo. Poslala je nekoga k nadškofu, naj poizve za razlog. Nadškof mu je rekel: “Ne dovolijo nam božiča imeti za javen praznik, na drugi strani pa mene kličejo na odgovor, zakaj ni polnočnice!” Po teh besedah je odposlanca spremil do vrat. — Za post je nadškof izdal pastirski list, ki so ga brali v cerkvah. Povedal je nakaj bridkih na račun oblasti. Vladno časopisje je planilo po njem, da se vtika v stvari, ki niso njegova zadeva. Bile so že prave grožnje. Toda škofovska konferenca iz vse Jugoslavije v aprilu je dala nadškofu priznanje, da ni ničesar zagrešil. Baje so kcmunisi to dosti mirno požrli.
NADŠKOFIJA V TORONTU, Kanada, je izdala za desetletje 1961—71 zelo podrobno poročilo o finančnem stanju nadškofije in posameznih župnij. Od kod denar, kam je šel? Vse gladko povedano. Nadškofija ima blizu 12 milijonov dolarjev - dolga. O obeh slovenskih župnijah v Torontu je rečeno, da ima ena 64 tisoč, druga pa 97 tisoč dolga. “Božja beseda”, glasilo slovenskih župnij v Kanadi, k vsemu temu dostavlja: Poročilo je res prav zanimivo in v finančnem pogledu izčrpno. Kako se osramotijo tisti, ki toliko govorijo o bogastvu torontske nadškofije in njenih župnij! Tako poročilo bi morale izdati vse škofije po svetu z Vatikanom vred. Skrivnostne svote denarja, o katerem govore umazana usta nerazsodnih katoličanov, bi izgubile svojo skrivnostnost in bi pokazale, kakšno je dajansko stanje Cerkve in v kakšne namene gre denar, ki ga • dobi od vernikov.
PISATELJ KAREL MAUSER objavlja v kanadski “Božji besedi” svoj krasni roman o škofu Baragu. Naslov: “Le eno je potrebno.” Kaže, da bo to Mau-serjevo največje pisateljsko delo poleg romana “Ljudje pod bičem”. Prvi del romana, ki obdeluje Baragovo življenje do njegovega odhoda v Ameriko leta 1830, je list “Božje beseda” izdal že tudi v knjigi. Stane nevezana v avstralskem denarju $2.00, vežana pa $3.00. Naroča se na naslovu:	Božja beseda, 739
Brown’s Line, Toronto 250, Ontario, Canada. Koliko nadaljnjih delov tega velikega romana še pride, bo pokazala bodočnost. Objava v listu je zdaj do tam, ko je Baragova sestra Antonija prišla za njim v Ameriko.
TOBIN
BROTHERS
funeral
direetors
DIRENDAJ
PES ZA MUCOM SE SPUSTI,
TA SE V PUJSKA ZALETI,
PUJSEK SE PO TLEH ZVALI.
MUC Z DREVESA SE REŽI,
ZAJČEK NA POMOČ HITI,
PA VSE PIŠKE PREPLAŠI.
NANJ PETELIN ZAKRIČI.
ZAJČEK K MIŠKI PRIBEŽI,
MIŠKA GROZNO SE BOJI,
METLE V KOTU SE DRŽI.
METLA PA SE RAZJEZI,
VSE POMETE IN SPODI.
Dragi Kotičkarji! — Danes Vam prvič pišem sama. Zelo rada hodim v šolo. Imam dosti prijateljic. Vse Vas lepo pozdravljam — Judita Bavčar, Fairfield, N.S.W.
Dragi Kotičkarji! — Že dolgo se nisem oglasil. Hotel sem Vam napisati kaj o našem majskem izletu, pa so me že drugi prehiteli. Toliko lahko povem, da podzemske jame še nikoli prej nisem videl. Moja sestra Mirjam je rekla, da je Postojnska doma lepša in da se je z vlakom v njej peljala. Seveda, ena jo je lani videla, jaz jo pa nisem, ker sem moral tu ostati. Pa nisem nič jokal zato, saj sem fant.
Se to naj povem, da sem bil za počitnice tudi v zoološkem vrtu. Videl sem dosti živali. A kar hočem povedati, je to, da sem krmil papige. Ena je namesto piškota ugriznila moj prst. Takrat pa res nisem vedel, ali bi jokal ali ne, ker mi je mama prej rekla: Pazi, da te ne ugrizne!
Lep pozdrav vsem Kotičkarjem! — Bogdan Bavčar, Fairfield, N.S.W.
Dragi Kotičkarji! — Ker se iz Južne Avstralije še ni nihče oglasil, se bom pa jaz prva. Mama mi pomaga, saj sem še majhna. Tukaj nimamo slovenske šole. Škoda! Če bodo tudi v Adelaido prišle slovenske sestre, jo bomo pa imeli. Upam, da bo to kmalu. Pa še drugi otroci iz Adelaide se oglasite, da ne bodo drugje mislili, da smo tukaj sami zaspanci. — Sonja Dodič, Torrensvillc, S.A.
Dragi Kotiček! — Ker našega prvega pisma niste vrgli v koš, se zopet oglašamo. Zahvaljujemo se za prejeto nagrado za velikonočni spis: ploščo bratov Plesničarjev. Je zelo lepa. Škoda, da tudi na njej ne
pojejo, saj radi poslušamo petje. Posebno, kadar nain naša mama kaj	zapoje.
Mi smo trije	bratje in živimo	v	St.	Albansu.	J<*z
sem Viljem, imam petnajst let in obiskujem tehnično šolo. Rad se učim. Tudi brat Dušan se dobro uči. Star je enajst let. Najmlajši brat pa je Deni, deset let star in zelo nagajiv. Vsi radi poskočimo mami na p°' moč v kuhinji in na vrtu, še rajši pa brcamo žogo-Ko smo igrali zadnjič na dvorišču, smo razbili oknO> potem pa si le	predstavljajte,	kaj	je	sledilo	.	.	.
Lep pozdrav	vsem mladim	bravcem	in	še	drugi*-
kaj! — Bratci Bauer, St. Albans. Vic.
DRAGI OTROCI!
Pa pojdimo zopet v Južno Avstralijo, kjcf pri	svojih roditeljih '
Adclaidi živi FRAN^ PIRC. Očka je doma Voj.ščice, mama iz G o'" ca, Frank pa je bil f°’ jen v	Lovtonu,	S.A., lc'
to po	prihodu	staršev v
Avstralijo. Vsa leta r bil v katoliški šoli in je končal Marist Brothers College. Zadnje leto Je bil	Captain. kot na'"
dušen športnik (zlasti v teku) je za svojo šolo prcje| več	prvih	nagrad.	Nogometa	tudi	po končani šoli
opustil	ter	je	vsako	soboto na	igrišču kot igralcC
adelaidskega nogometnega moštva “United”. Že yeC let se uči tudi harmoniko in dobro potegne meh’ Zelo rad igra slovenske pesmi in ena najljubših n1® je pesem “Mamica moja”. Več let je ministriral P11 slovenski maši. Zdaj bo imel že kmalu dvajset let '1 ne ministrira več, k maši pa še redno hodi. Ve, I* je njegova dolžnost.
Pred nekaj leti je bil z mamo in sestrico v Slovc' niji na počitnicah. Takrat mu je prav prišlo, da S* vedno govori jezik svojih staršev. Mnogi niso mofl' verjeti, da je prišel iz Avstralije. Marsikdo je čest>*a. materi, da je sinu dala poleg dobre vzgoje v So*1 tudi vzorno domačo vzgojo ter mu ohranila kljub f jini svojo govorico.
Tudi	mi lahko	staršem	čestitamo.	Saj jim	je Frui^
v resničen	ponos	in	Bog daj,	da bi	tak tudi	ostal-
KOTIČEK NAŠIH MALIH
CARINA, Qld. — Argentinski ZBORNIK, ki je s tako polževo zamudo končno le dospel tudi do nas v Avstraliji, nas zcpet ni razočaral. Na več kot
0	straneh nam pove več kot marsikatera knjiga, “lični članki, med njimi lep spominski članek ob Priliki štiridesete obletnice smrti goriškega nadškofa rančiška Sedeja, dočim naši argentinski gorniki posujejo svoje vzpone na Ande. Škoda, da je med na-S'nii ljudmi za Zbornik tako malo zanimanja. Dokaz, ^a tudi domačih knjižnic ni po naših domovih, saj S| težko predstavljal knjižno omaro slovenske iz-Se jenske hiše brez bogastva Zbornika. Kot poverje-_ treh žal nikakor nisem megel razpečati, zato jih
PCs'ljam upravi MISLI, ki bodo morda lažje našle Kupca.
Ko„ sem v majski številki MISLI bral "Izpod Tri-^ava , da je v Ljubljani umrl zgodovinar dr. Milko 0s> sem se ustavil pred svojo knjižno omaro in se rl v njegovo delo: “Zgodovina Slovencev od na-'tve do XV. stoletja”. Delo je res nekaj edinstvenega — ]e ga bo nadaljeval? A smrt ne izbira ne čaka, tudi veliki možje odhajajo, življenje pa re svojo pot ... — Janez Primožič.
^DNEY, N.S.VV. — V časopisih sem že večkrat s“Sedil poročila, da ima v naši državi Liberalna j ®nka svoj “Migrant Advisory Council”, ki sestoji ^ delegatov raznih narodnosti, proučuje razne pro-^erne priseljencev ter stavlja svoje predloge vladi. Cenjenih je bilo 82 delegatov kar 25 različnih narod-°stnih skupin, če se prav spominjam. Z zanima-
njem sem bral, da so delegati med drugim predlagali vladi, naj bi začela s posebnimi tečaji za materin jezik izseljenskih otrok, oz. sprejela razne jezike emigrantov kot šolski	predmet.	“V	Evropi veljajo ljudje,
ki govore več kot	en jezik,	za	kulturne; v	Avstraliji
pa so nezaželjeni. Če bi vpeljali jezik izseljencev kot šolski predmet, bi bil to brez dvoma korak naprej v duhu strpnosti ...” je izjavil poljski delegat. Res me zanima, če bo	kaj iz tega.	Sicer je pa	že govor
o	tem korak naprej. Mislim,	da	je tudi šola	kriva, da
se toliko otrok, ki so še zmožni jezika svojih staršev, kar sramuje odpreti usta. — Po poročilu delegati tudi zbirajo za federalno vlado dokumente, ki naj bi dokazali delavnost komunističnih agentov. Agenti delujejo za razne konzulate ali pa so celo sami diplomati ali člani misij komunističnih držav. Na razne načine skušajo infiltrirati izseljenska društva, jih razbiti ali razdvojiti. Tudi skušajo na ta ali oni način strahovati izseljence, s katerimi pod raznimi pretvezami nepovabljeni iščejo zvezo. Kar prav, da bi za te slučaje zvedela tudi vlada in storila svoje za varstvo priseljencev iz držav diktatorskih režimov.
Zanima me, ali imamo med temi delegati v “Migrant Advisory Council” tudi Slovenci svojega zastopnika? — Iskreno pozdravlja Jože Meglin.
Op. ur.: V “Migrant Advisory Council” je slovenski član g. Milivoj Lajovic in zastopa Sydneysko slovensko društvo, če sem prav poučen. Tu Vam in ostalim bralcem lahko postrežem celo s sliko iz zborovanja v letošnjem aprilu.
Emigracijski minister ^deralne vlade, Dr. °rbes (drugi od leve), razgovoru s sloven-'H1	(M. Lajovic je
Zadnji na desni), itali-Jar>skim in grškim de-
eSatom.
1’0RT LINCOLN, S.A. — Če le morem, se rada udeležim sestanka C.VV.L. (Catholic VVomens League) našega kraja, ki ga imamo vsak tretji torek v mesecu. Tudi 21. junija sem se ga udeležila. Tokrat nam je govoril duhovnik, Father Cresp, ki je sedem let služboval kot župnik v Coober Pedy, znani naselbini opalskega polja. On je tisti, ki je zgradil, v resnici bi morala reči skopal, tamkajšnjo edinstveno cerkev pod zemljo. Delo je bilo končano leta 1967. Na takratni božični dan je bila v njej prva sveta maša. Zanimivo nam je pripovedoval, kakšno življenje je tam gori in tudi cel album slik smo si ogledale.
Father Cresp je pripovedoval med drugim tudi o svojem prijatelju, o katerem je rekel, da je Jugoslovan. Odšel je domov po nevesto in res pripeljal v Avstralijo čedno dekle ter z njo v tamkajšnji podzemski cerkvici stopil pred oltar. “Samo malo premislite, kaj si je to dekle mislilo o Avstraliji. Doma je zapustilo lepe zelene kraje in vse udobnosti ter se je v dveh dneh poleta naenkrat znašlo v puščavski naselbini vročine in prahu, kjer je celo kozarec mrzle vode skoraj luksus ...” nam je dejal Father. Dodal pa je, da je z veseljem opazil, kako se je privadila novim razmeram. Kateri jugoslovanski narodnosti je pripadala, nam ni vedel povedati. Bogsigavedi koliko izmed nas, ki imamo vsega, bi se privadilo na življenje tam gori. Gotovo je tudi kaj slovenskih družin med temi iskalci opalov.
Drugo pa je, da smo imele žene naše župnije 24-in 25. junija duhovno obnovo. Naš govornik je bil pater dominikanec iz Adelaide. Vseh govorov mi m bilo mogoče prisostvovati, a kot večina žena, sem prišla kadar mi je čas dopuščal. Nekaj let od tega sem bila prvič na taki obnovi in mi je bilo kar všec. Žal sem bila takrat kot tudi zdaj edina slovenska oi-celo jugoslovanska udeleženka. Nove naseljenke, se mi zdi, na splošno “nimajo časa” za take reči, ali pa so moški premalo požrtvovalni, da bi za dva dni pazili na otroke. Največ debat in tudi rešitev se je razvilo iz vprašanj, ki smo jih same pisale in metale v posebno škatlo. — Mislim, da bi kar vse rabile od časa do časa malo miru in poglobitve vase, pa tudi možem bi kaj podobnega prav nič ne škodovalo. Več bi bilo razumevanja po naših družinah, ki so včasih prav zaradi stalnega dela in misli na materialne dobrine tako razdvojene. Kaj pravite? -— Iskren pozdrav vsem bravcem! — Roža Franco.
CONCORD. N.S.W. — Oni dan sem bil spet mal° med ljudmi, to se pravi med rojaki. Sicer jih dosti ne poznam, oni pa mene ne, vsaj ne po imenu. P°' sebno enega sem rad poslušal, ki je bil najbolj zgO' voren in je špase kar iz rokava stresal. Eno njegovih šal bom zapisal, ker je malo v žlahti z mojo jezikO' lovščino. Takole je pravil rojak:
Komaj dobro leto sem bil v Avstraliji, pa sen1
PHOTO STUDIO
VARDAR
108 GERTRUDE STREET, FITZROY, MELBOURNE, VIC.
(blizu je Exibition Building)
TELEFON: 41-5978 — DOMA: 44-6733
IZDELUJE:
prvorazredne fotografije vseh vrst, svatbene, družinske ,razne.
Preslikava in povečuje fotografije, črno-bele in barvne.
POSOJA BREZPLAČNO SVATBENA OBLAČILA.
Odprto vsak dan, tudi ob sobotah in nedeljah od 9—o.
Govorimo slovensko
VAŠ FOTOGRAF: PAUL NIKOLICH
m°ral v bolnišnico. Na srečo je bila med bolničarkami tudi ena, ki je bila slovenskih staršev. Bila sva Sl približno enaka: jaz v angliščini, ona v slovenščini, kušala mi je vse povedati in povprašati po angle-
ško,
zraven pa je delala kretnje z rokami, da bi jo
vendar razumel. Če nisem drugače razumel, je pa 'akšna slovenska beseda prišla iz njenih ust, le celotna 2§radba stavka je čudno po angleško dišala.
Nekoč je ta bolničarka prišla na dan z vprašanjem,
1	je pri bolnikih kaj pogosto: “Did your bovvels •nove?” — jaz seni debelo gledal in resno ugibal, aJ pomenijo kretnje, ki jih je delala zraven. Ko mi je bilo dovolj, sem pa kar skoraj zarežal nad njo: Kdo te razume, dekle! Povej po slovensko, saj znaš, Ce hočeš! . . .” Ugriznila se je v ustnice in globoko Mislila, potem pa le spravila iz sebe “slovensko” vPrašanje: “Ali so se tvoji črevi preselili?” — Zdaj Sem šele debelo gledal . . .
Tako je pravil rojak, mi smo se pa ob tej zgodbi P°šteno nasmejali. Pozdravlja — Pepe Metulj.
^-AULFIELD, Vic. — Skoro bo leto dni odkar se
vsako Po v
prvo soboto v mesecu upokojenci — raztreseni
North Carltonu. Prav prijetno in domače je tam. ® ateri izmed nas smo se šele tam spoznali. Po par 'h sobotah pa ni bilo več razlike med nami: kdo sj’ °dkod in kaj si bil . . . Vsi se počutimo kot ena venska družinica in bližji smo si kot bi si bili morda doma.
Kave
prav prijetnem vzdušju in ob skodelici čaja ali se	nam vežejo besede in obujajo	spomini	na
. ostna *eta- Starost je grenka in vendar neizo-od na’	se *e dočaka. Samota pa je	še	bolj bridka
starosti. Zato je nujno potrebno, da	se	zbiramo	in
tre ZaPac*erno melanholiji ali celo obupu. V samotnih la^Utk'h	si pogosto zaželimo nekoga,	s	katerim	bi
■jev,
ki
ŠOFERSKI POUK V SLOVENŠČINI Nudi ga vam z veseljem
“FRANK"S AVTO ŠOLA”
2	THE BOULEVARD, FAIRFIELD VVEST, 2165 N.S.W.
TELEFON: 72-1583
Želite domačo postrežbo po zmerni ceni in v slovenskem jeziku? CONTINENTAL
GALA
RESTAURANT
201 Brunswick Street, FITZROY, Victoria
Vam je na razpolago vsak dan od 12 — 2 in od 5 — 9:30 — razen ob nedeljah Za posebne prilike (poroke, krstitke, rojstne dneve, obletnice . . .) se pogovorite z lastnikom! Prostora je za štirideset oseb. Priporočata se EMIL in STANISLAVA FATOVIČ Telefon: 41 3651
malo pokramljali. Zaželimo si starih prijate-smo jih pustili v domovini. V njih družbi bi misli pohitele tja, kjer smo doživljali našo °st. Morda komu izmed nas ni bila posebno
^ovini, med sorodniki in prijatelji. — Ti sestanki vse to vsaj delno nadomestijo. Vsaj za kratek
'niadi
d<fnata, toc*a doživeta	je bila	doma,	v naši prelepi
*a Zaklmo na našo samoto in morda se še par dni lern nasmehnemo ob mislih na prijetno popoldne. ^Pok' želeli, da se naša melbournska družinica IWJenCeV	Pove^a- Vemo, da	je še	več slovenskih
prjvj.lc ‘n očetov, ki uživajo svoj pokoj in bi radi bile' 'l	te^° za	prevoz.	Mladi	imajo avtomo-
SVoj. eP° bi	bilo, če bi	eno soboto na	mesec žrtvovali
Tudj111
ostarelim staršem in jih pripeljali med nas. sneni °^e ln niati sta potrebna malo razvedrila. Po-'n jimte .*'ste s,nove’ k' za svoje starše to radi store ali m n' '>a' za on'h dvanajst sobotnih popoldnevov 0rda za tisti galon bencina.
ki Sq Pr>pomnim še tole: Prav iskrena hvala vsem, Pripomogli k praznovanju mojega 75-ega rojst-
Miši;
nega dne v Slovenskem domu na prvo soboto v juliju. Enako vsem navzočim, ki so mi želeli zares od srca vse dobro za nadaljna leta. Bilo je prisrčno, iskreno, veselo, petja in zdravic nešteto.
Vse te zdravice pa niso bile namenjene samo mojemu rojstnemu dnevu. Gospa Anica Kuri je bila tudi slavljenka istega dne — za njen 65 rojstni dan. Če se bodo uresničile vse naše dobre želje, potem bo gospa Anica tudi še 75-letnico dočakala.
Prisrčne pozdrave vsem! — Minka Peršičeva.
Op. ur.: Tudi vsa melbournska slovenska družina ter družina naročnikov MISLI se iskreno pridružuje čestitkam zbranih na sobotnem sestanku naših ostarelih rojakov. Bog daj slavljenkama še dolgo srečnih let v zdravju in zadovoljstvu!
SYDNEY, N.S.W. — Obračam se na naročnike MISLI, ker bi rada našla stanovanje pri naših ljudeh. Rada bi bila pri mirni družini, v hiši brez pijančevanja, da bi imela tudi prijetno domačo družbo. Če mogoče, v Sydneyu oz. okolici. Sem sama brez otrok, petdesetletna, ne pijem in ne kadim. Službo imam. Pišite na moj naslov in omenite tudi ceno! — Mrs. Tereza Kavčič, P.O. Haymarket, 2000. N.S.W.
PHOTO STUDIO
E R I C
267 High St., PRESTON, Vic. 3072 Tel. 480-1451
(ob vsakem času)
Izdelava prvorazrednih fotografij za:
— POROKE —
— KRSTE —
—	RAZNE DRUŽINSKE SVEČANOSTI —
Seveda tudi za reprodukcije in povečave (čmo-bclc in barvne) sc vam toplo priporoča
VAŠ DOMAČI FOTOGRAF
Nevestam posojamo brezplačno poročne obleke
V	zalogi imamo tudi cvetje, poročne vence, bonboniere in ostale poročne potrebščine.
Seveda govorimo slovensko
Odprto tudi ob sobotah in nedeljah
Vodoravno: 1. majhen voz, voziček; 7. število lel’ ki jih je letos dopolnil bivši urednik MISLI; 8. tat;
9.	drugo ime za limono; 10. nekdanji skandinavsk1 rod drznih mornarjev; 12. aparat; 15. produkt; preostali del; 22. slovenski pisatelj; 23. najboljši k°s servirane perutnine; 24. šolski predmet; 25. robček rutica.
Navpično: 1. čuvati; 2. vzklik k molku (najdeš za konec enega izmed člankov te številke); 3. nek«*' tere rastline imajo namesto korenin; 4. motorsk0 kurivo; 5. odpoved; 6. podlaga; 11. zima prinese veje; 13. telesna poškodba; 14. resnična šaljiva zgod' ba; 16. sekira v narečju; 17. pridelki leta; 18. san10 koklja zna; 20. več slovenskih cerkvic po hribih nosl to ime iz turških časov; 21. ošaben.
REŠITEV KONJIČKA julijske številke:
Če začnete s črko N v levem gornjem kotu pravilno skačete kot šahovski konjiček, dobite sledenj stavek iz svetega pisma (1 Jan 3, 18); NE LJUBIČ^ Z BESEDO, TUDI NE Z JEZIKOM, AMPAK v DEJANJU IN RESNICI!
Rešitve pošljite najkasneje do 31. avgusta na ured- Pravilno rešitev so poslali:	Vinko	Jager, Anic
ništvo. Nagrajenca bo določil žreb.	Sa>n’	ŠPela	ŽaSar'	Jože	Gril’	lvan Karin’ Jože Me5fl
in Ahna Rezelj. Žreb je določil nagrado Anici
KRIŽANKA
(Branko Žabkar)
Zdravnik po pregledu svojemu pacientu: “Predvsem, dragi moj, morate jesti veliko sadja. In predvsem morate jesti, kar je okoli, kajti prav v lupini je največ vitaminov, ki jih potrebujete.” Po kratkem roolku ga vpraša: “Katero sadje pa imats pravzaprav
najraje?”
“Orehe, gospod doktor”, odgovori bolnik z vidno žalostjo na obrazu.
   .................................................
j TEL. 47-2363	TEL. 47-23« j
j STANISLAV FRANK I
Rosewater Terracc. OTTOWAY, S. A. 5*13 j
1	LICENSED LAND AGENT:	|
| Posreduje pri nakupu in prodaji zemljišč in hiš.
Z DARILNE POŠILJKE v Jugoslavijo posreduje; ;	redno	in	po	zmerni	ceni.
j SERVICE ZA LISTINE: napravi vam razne do-
I	kumente,	pooblastila, testamente itd.	;
;ROJAKI! S polnim zaupanjem se obračajte na nas-
I	v teh zadevah!	;
; TEL. 47-2363	TEL. 47-2363 j
MED DEKLETI: ‘In ta nesramnež mi je tudi dejal, da govorim logično ...” — ‘Kaj pa pomeni ta beseda?’ — ‘Ne vem, a za vsak slučaj sem mu pri-mazala klofuto . .
TISKARNA
POLVPRINT
PTY. LTD.
7a RAILWAY PLAČE, RICHMOND, VIC. 3121 TEL. 42-7417
se priporoča melbournskim Slovencem in slovenskim j podjetjem za razna večja ali manjša tiskarska dela j
PUTNIK
VAŠA PRVA TURISTIČNA AGENCIJA
Vam more nuditi odlične ugodnosti in najnilje cene za vse vrste potovanj, za skupinska potovanja pa še posebne popuste.
*	Kdor želi, more za potovanje v Jugoslavijo in nazaj izbrati sls Na izbiro so seveda tudi druge zračne in morske linije za potovanje kamor koli po svetu, jjj Dokumente za Vaše potovanje in dokumente za prihod Vaših rojakov v Avstralijo urejujemo brezplačno.
SAMO $647.48
MELBOURNE
BEOGRAD — MELBOURNE NA ENO STRAN $370.00 POTOVANJE OKROG SVETA SAMO $718.10 (Melbourne — Amerika — Jugoslavija — Melbourne) MELBOURNE — PIM — LJUBLJANA — ZAGREB $682.90 POSLUŽUJTE SE VASE POTNIŠKE AGENCIJE
72 Smith Street, COLLINGWOOD, Melbourne
POSLUJEMO VSAK DAN, TUDI OB SOBOTAH, OD 9. — 7.
TELEFONI: 419-1584, 419-2163, 41-5978, 44-6733 V uradu: P. Nikolich, N. Nakova, M. Nikolich
DR. J. KOCE
3 BEATRICE STREET, KEW, VIC. 3101 TELEFON: 86-8076
1. Kakor vidite, sem sedaj v Melbournu in sicer stanujem in uradujem v slovenski hiši (g. Ivana Zupana), ki je samo 200 korakov proč od Baragovega Doma, za slovensko cerkvijo.
2. Obrnite se na nas, če hočete imeti pravilne prevode dokumentov. Rojakom, Id prihajajo v Avstralijo iz Nemčije ali Francije, lahko napravimo prevode iz nemščine ali francoščine v angleščino in obratno.
3. Pomagamo vam, če hočete dobiti v Avstralijo svojega sorodnika ali prijatelja. Sploh se obračajte z zaupanjem na nas po nasvete v kakršni koli zadevi. Naše izkustvo, ki smo ga nabrali tekom več kot 20 let v Avstraliji, Vam bo prišlo prav.
4. Darilne pošiljke (pakete) še vedno hitro, solidno in uspešno izvršujemo. Po želji Vam pošljemo cenik.
Zastopnik za Victorijo
Mrs. M. PERSIC
704 INKERMAN RD., COULFIELD, VIC. Tel. 50-5391
Zastopnik za NS.W.
Mr. R. OLIP
65 MONCUR ST., WOOLLAHRA, N-S.W. Tel. 32-48*6
Zastopnik za Queensland
Mr. J. PRIMOŽIČ
39 DICKENSON ST, CARINA, QLD., 4152
TURISTIČNA AGENCIJA
Theodore Travel Service P7L
66 Oxford St., (Darlinghurst), Sydney, 2010. ALI PIŠITE:	Tel.:	33-4155
V URADU: RADKO OLIP
• mi smo uradni zastopniki letalskih in pomorskih družb
• pri nas dobite najcenejše možne vozne karte
• urejujemo rezervacije za vsa potovanja po morju in zraku — širom sveta
• izpolnujemo obrazce za potne liste, vize in druge dokumente
• organiziramo prihod vaših sorodnikov in prijateljev v Avstralijo
PRIDITE OSEBNO, TELEFONIRAJTE
Vsak dan lahko potujete v Jugoslavijo in nazaj za samo: