kor bo po vrsli zorelo. Najprej so jagode. Naloži jih dva prsla visoko, polrosi s sladkorjem in nalij loliko ruma, da doseže sladkor. Potem pridejo češnje. Stori islolako i Vsako sadje vlagaj surovo breskve in hruške ter slive prerezane loliko časa, da je ko/arec poln. Zaveži ga in spravi ga na hladnem prosioru do zime. Na Sveii večer ali na Svečnico pa serviraj io možu in mu boš gotovo ustregla.	I. Z.
IZ NAŠE SKRINJE.
Kresnice. Ta slaroslovanski običaj se jc še do danes ohranil v Belokrajini. Goiovo sega Le v pagansko dobo, saj so Slovani častili Kresnice kot polboginje.
Na kresni večer se po šliri dekleta lepo prazniško oblečejo (nar. noša!) in grec|o skupno s piskačem k r e s o v a t takoj, ko se zmrači. Postavijo se pred vsako hišo tako, kakor jih vidimo na sliki, in pojejo.. Imajo več vrst napevov. Kresovanje velja seveda vsej hiši, vendar imenujejo v pesmi najstarejšega sina, ali, če lega ni, najstarejšo hčer, n. pr.:
Hog daj, Bog daj dobro \ečci, dai nam, Bo/e, dobro leto ! /a večerkom bolje jutro, daj nam, Bože, dobro leto ! Sloji lepo pros' zeleno, daj nam. Bo/e, dobro leto ! . pros' zeleno, tratornica,
daj nam ... — (to se poriaUj'i do krnica 7a \ salom verzom.I N'a tratorki hladna senca, da] nam , . . na senci je posteljica, dat nam . . . na posteliki sini o Ive, d,rj nam . . . .Stan' se gore, Milko Ive, daj nam . . . hoiu rožu drugi liga, daj nam . . . Nek ju trga, mit i majko, daj nam . . . činit cu se drobnom licom, daj nam . . . hitit ću se preko moia, daj nam . . . preko mora, kraj D.inaja, daj nam . . . onde du je ulo\il ću, daj nam . . . ulovit 611, moja bil če, daj nam . . . Fala, fala, mila majko, daj nam . . . lepo ste nas daroval), daj liani . . . drobnim žitom i pšenicom, dai mm . . . črnim vinom 1 rakijom, daj nam , . .
Ko so se naši dedje pokrisijanili, so hodili kresovat ludi pred župnišče:
Bog daj. Bog dai, dobro večer, daj nam . . . /a ^večerkom bolj j jutro, daj nam . . . Visnjice su obrodile, daj nam • . . na grad su se naklonile, daj nam . . . in jih čuva čuvaric.i, daj nam . . . gospodova službenica, daj nam . . . I od je pala o/ka slaza, daj nam . . . po ke mašnik šetujejo, daj nam . . . Mete maše mašujejo, daj nam . . . da živuči k maši hode, daj nam . , . 7a preminuče Boga mole, daj nam . . . Fal.i, fala, inlai go-pone, daj nam . . .
Pesem pričenjala dve izmed kresnic. Ko odpojela pol vrsle, pričneta drugi dve. Tako pojela ves čas isto besedilo po dve in dve. Tak napev imenujemo kanon. Piskač pa spremlja petje s tem, da neprestano piska. Nekdaj je imel diple, kakor jih vidimo na sliki; dandanes ima pa navadno orgljice.
Kresna pesem je bolj podobna molitvi kakor posvetni popevki. Kresnice zovejo nad hišo božji blagoslov, zalo se vrši kresovanje
nekako pobožno in svečano. Med seboj ne smejo govorili. Tudi ljudje sprejemajo popc-vanje spošlljivo. Strašno grdo bi bilo, če bi se kdo ne odzval z darom. Ce bi se kresnice kake hiše izognile ali če bi se kje posme-jale, bi bili dotični prebivalci zelo užaljeni.
Pelje se vrši lako, da se od hiše do hiše nič ne prekine. Ko zapojö „fala, fala . . .", se že selijo k drugi hiši in takoj prično: „Bog daj, Bog daj . . ." Ako se pelje prekine, smatrajo za slabo znamenje. Pravijo, da bo med letom v hiši smrl.
Prejšnje čase so kresovala resna, odrasla dekleta. Včasih je bilo slišali po 10 skupin, ki so kresovale po sosednih vaseh, tako da je vsa okolica valovila v feh lužnih akordih. Sedaj pa žal propada to kresovanje; namesto odraslih deklet kresujejo večinoma olroci.	_ Belokranjica.
RAZGOVORI
Odgovori:
1.	Marija. Iz volnenega blaga odstraniš nemaslne madeže najlepše in najzanesljiveje z vodo in milom. Ne peri v vroči vodi, ker se volna preveč skrči.	A. F.
2.	Gospodinja. Sledeča marelična marmelada se prav gotovo ne pokvari: enako težo sadeža brez koščic in sladkorja kuhaj 8 minul; postavi kozarce okoli ognja, da se pogrejejo, napolni jih z marmelado in takoj zaveži. Kuhati pa ne smeš hkraH več kol 3/4 kg marelic s sladkoijem vred. Ce hočeš napravili več marmelade, kuhaj zaporedoma po 60 dkg in vlagaj sproli v kozarce. Medtem ko vre, polresi večkrat posodo, marmelade pa ne me«aj. Marelice se sicer ne raz-kuhajo popolnoma, ohranijo pa fini vonj, ki pri daljšem kuhanju izpuhti. Tako narediš marmelado lahko iz vsakega sadja. A. F.
3.	Dekle. Z raznimi mazili se odpravijo mozoli in turi le začasno, ker se zopet ponove. Če so ti kožni pojavi le posledica krvi, tedaj si morate temeljito zdraviti in svežiii kri. Jako priporočljiv je čaj iz tavžentrož ali iz bezgovega cvetja, ki ga je pa treba nekaj časa stalno vživati. Vsekakor je pa najbolje, da se obrnete na zdravnika.	— a —
4.	Dekle. Pege odpraviš s kože s sledečim mazilom: Iztisni citrono in precedi sok. Temu primešaj noževo konico soli in sneg iz enega beljaka ler malo žličko kolinske vode (Eau de Cologne). Če ne moreš dobili le vode, uporabiš lahko tudi špirit. S lern mazilom, si mazi obraz vsak večer.	A.
5.	S I e f a n i j a. Naravna barva za lase je orehovo olje. Lasje počrnijo, vendar pa se svelijo kakor po vsaki mastni tvarini. Ali pa niso morda lepši, če jih pustile iake, ka-koršni so ?
9. M. L. — V Vašem slučaju se morale brezpogojno obrniti na zdravnika. Otroci imajo mehke kosti iz različnih vzrokov. Te pa lahko ugotovi le zdravnik po temeljiti preiskavi ler odredi polem primerno Iečenje.	a—
(Nadaljevanje.)