Direktor NT&RC d.o.o. Jože CerovSek ŠT. 12 - LETO XLVIII - CELJE, 2A. 3. 'pac- karije< letele name in na stranko,« je Presečnik še en- krat obrazložil svoj odstop v lanskem aprilu. Predstavniki SLS so se preko kmečke zveze vključe- vali v razreševanje proble- matike na področju kmetij- stva, predvsem z aktivnim sodelovanjem pri kmečkem štrajku. Poleg tega so sode- lovali pri reorganizaciji za- druge, na referendumu v ok- viru TOK Gozdarstvo, pred- vsem pa so v kmečki zvezi razvijali solidarnost med člani. V mozirski občini je sedaj približno tisoč 200 članov SLS, med zvezami, ki delu- jejo znotraj stranke. Da ima- jo ustanovljeno kmečko in žensko zvezo, sodelujejo pa tudi z Zvezo podeželske mla- dine Slovenije. Za v prihod- nje bodo razmišljali o delav- ski in mladinski zvezi zno- traj SLS. Glede združitve s SKD v SLS menijo, da skupno ne bi mogli zbrati to- liko glasov kot vsaka stran- ka posebej. Glede drugih nalog v pri- hodnjem obdobju so na so- botnem občnem zboru na pr- vo mesto postavljali nastop na volitvah v novih občinah ter seveda aktivno delo v se- danji skupščini, poleg tega pa bodo pripravili srečanje kmečkih družin in če bo po- trebno, tudi zbirali finančno pomoč za svoje člane. Na občnem zboru so člani izvolili dva odbora, Zgornje- savinjski odbor SLS, ki se bo ukvarjal s političnimi vpra- šanji, ter Zgornjesavinjski odbor Slovenske kmečke zveze, ki bo opravljal pred- vsem praktične naloge. URŠKA SELIŠNIK Poslanec SLS v državnem zboru dr. Franc Zagožen je posebej predstavil delo in vključevanje v Kmečko družbo za uprav- ljanje. Pri tej družbi bodo imeli največjo možnost sodelovanja kmetje in zaposleni v zadrugah. Družba je že ustanovljena, večinska lastnica je Splošna zadružna kmetijska banka, ki pa ne misli ostati delničar te družbe. Tako sedaj lahko delnice kupu- jejo preko HKS, posameznik lahko kupi najmanj 2 in največ 100 delnic po 10 tisoč tolarjev. Za Slovenijo je narejen razdelilnik, po katerem celotnemu celjskemu območju pripada več kot tisoč delnic, Mozirjanom sto, skupno pa je na razpolago 7500 delnic. Prvaki SLS so zagotavljali, da bo vlaganje v Kmečko družbo za upravljanje zagotovo prineslo dobiček, hkrati pa večjo mož- nost za odločanje. Družba naj bi ustanovila tudi tri investicijske sklade, kamor bo možno vlagati certifikate. Vse za motoriziranega občana Na sejmu Avto In vzdrževanje nagrade tudi za obiskovalce Čez dobrih deset dni, natančno 5. aprila, bodo na celjskem sejmišču odprli vrata razstavljavcem in obi- skovalcem letošnjega petega sejma Avto in vzdrževanje. V Celjskim sejmih ocenjujejo, da bo to doslej ena največjih tovrstnih manifestacij v mestu ob Savinji. Na seznamu je približno 140 raz- stavljavcev in zastopanih podjetij iz skoraj 20 držav, veliko zanimanje za ta sejem pa vlada tudi med do- mačimi, slovenskimi proizvajalci ter prodajalci. V Celjskih sejmih imajo tudi podroben seznam vsega, kar bodo obiskovalci lahko videli na skuprib 10 tisoč kvadratnih me- trih sejemskih površin. Ponudba na sejmu bo resnično pestra. Vsem ti- stim, ki jih zanima oprema za avto- servisne in remontne delavnice tei lakirnice, bodo na voljo ravnaln« mize za osebna in tovorna vozila dvigala, vodne črpalke, brizgalne pištole, testerji, ročno orodje, me- šalnice avtolakov, sušilne komore, kompresorji ter vulkanizerski stro- ji. Poleg skladiščne opreme bodo na sejmu ponujali rezervne dele in opremo, predvsem karoserijske de- le, motorna olja, maziva, avtoplaš- če, filtre, jermena, avtokozmetiko, ležaje, zavorne obloge ter hladilne tekočine. Razstavljavci bodo v Ce- lju prikazali tudi betonske garaže ter dodatno opremo za vozila, pred- vsem vlečne kljuke, prevleke in pre- proge. Nova in rabljena osebna vozila po ugodnih sejemskih cenah bodo prav tako sestavni del ponudbe sejma Avto in vzdrževanje, možen bo tudi nakup na lizing. V Celju bodo na voljo praktično vse znamke avto- mobilov: Mitsubishi, Hyundai, VW, Audi, Fap, Dacia, Mercedez, Suzu- ki, Seat, Iveco, Tam, Fiat, Peugeot, Lada, Chrysler, Renault, Chevrolet, Taz, Mazda, Sephia, Opel, Daihat- su, Nissan, Citroen. Poleg tega pa organizatorji obljubljajo pestro iz- biro tovornih ter specializiranih in posebnih vozil. Posebnost tega sej- ma, ki bo trajal do 10. aprila, pa bo poleg strokovnih posvetovanj še prikaz avtomehanične delavnice iz petdesetih let. Za vstopnico bodo odrasli odšteli 300 tolarjev, dijaki in upokojenci 200 tolarjev, za skupine nad 10 obi- skovalcev pa bo vstopnica veljala 150 tolarjev. Vsi obiskovalci sejma bodo lahko sodelovali v nagradnem žrebanju. Prva nagrada bo motorno kolo, druga gorsko kolo in tretja nagrada avtoplašči Sava. Spomladansko čiščenje V Celju so tudi letos pripravili spomladansko akcijo čiščenja okolja, ki se je pred dnevi že začela, trajala pa bo do 22. aprila, ko bodo postavili še zadnje zabojnike. Z akcijo omogočijo Javne naprave celjske Komunale odlaga- nje večjih odpadkov, ki nastanejo po spomladanskih čiščenjih domov in okolice in jih ljudje ne morejo odložiti v običajne zabojnike. To je torej priložnost, da se znebimo stare krame, ki leži v kleteh, na podstrešjih, pa tudi okoli naši domov. Na usklajevalnem sestanku predstavnikov krajevnih skupnosti so se dogovorili o poteku letošnje akcije, ki se je pričela v ponede- ljek. V vsaki krajevni skupnosti bodo postavili šest zabojnikov, po dogovoru s Surovino in Dinosom pa lahko krajani organizi- rajo odvoz koristnih odpadkov kot so železo, steklo in papir. _ _,_ TC Predsednik Skupščine občine Celje sklicuje za četrtek, 31. marca 1994 ob 8.00 uri v veliki dvorani Narodnega doma v Celju, Trg Celjskih knezov 9, nadaljevanje 38. skupne seje zborov občinske skupščine, na kateri bodo poslanci obravnavali: predlog organiziranja gospodarskih javnih služb v občini Celje in osnutek odloka o gospodarskih javnih službah v občini Celje; soglasje k usta- novitvi Skupnosti zavodov vzgoje in izobraževanja občine Celje; predlog odloka o ustanovitvi Celjskega kulturnega sklada HITRI POSTOPEK; Po zaključeni 38. seji bo 39. skupna seja zborov občinske skupščine, na kateri bodo poslanci obravnavali: Odgovore na vprašanja in pobude poslancev, Vprašanja in pobude poslancev; Predlog Komisije za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve - Izvolitev namestnice sodnikov za prekrške; Predlog predsednika Izvrš- nega sveta za razrešitev direktorja Zavoda za EOP občine Celje; Aktualne informacije - poročilo Komisije za lokalno samoupravo po opravljenih zborih občanov; Predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o ZN Gospodarska cona v Celju - HITRI POSTOPEK; Predlog odloka o ZN za poslovni objekt na pare. št. 630/1 in 630/2 k.o. Teharje - HITRI POSTO- PEK; Predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu občine Celje za leto 1993; Predlog odloka o zak- ljučnem računu proračuna občine Celje za leto 1993; Predlog odloka o prispevku za investicijska vlaganja na področju vodo- oskrbe, odvajanja in čiščenja odpadnih voda in odlaganja komunalnih odpadkov; Zaključni račun Sklada za urejanje stavbnih zemljišč občine Celje za leto 1993; Plan Sklada za urejanje stavbnih zemljišč občine Celje za leto 1994; Sklep o ukinitvi statusa zemljišča v splošni rabi. »Nemarna« obravnava Velenja Iz velenjske občine je na državni svet že romalo poro- čilo glede želja krajanov o novi občinski ureditvi. Kot je znano, so se v Velenju od- ločili za 5 občin, Šmartno ob Paki, Staro Velenje, Šoštanj, Šentilj in Velenje. Sporni sta dve odločitvi, v Šentilju in Starem Velenju, verjetno bo dokončno odločil ' državni zbor. Iz Velenja pa je na državni svet in druge pristojne orga- ne romal tudi dopis velenj- skega župana Pankraca Se- mečnika o nemarnem obna- šanju raznih organov do ob- čine Velenje. Od službe za lokalno samoupravo so v ob- čini prejeli študijo, ki govori o mestnih občinah. Praktič- no je to prvo gradivo za obli- kovanje mestnih regij. Štu- dijo so pripravili na Geo- grafskem inštitutu Univerze v Ljubljani, problem pa je v tem, ker v študiji Velenje ni enakopravno obravnavano. »Čutimo, da poskušajo ne- kateri našo občino odriniti na rob dogajanj, dejansko se do nas >nemarno< obnašajo. Že na startu raznoraznih študij nismo obravnavani enakopravno, Velenja pa ne moreš najti še marsikje drugje, kjer bi mesto in obči- na kot takšna obvezno mora- la biti. Dejstvo je, da v Vele- nju ne moremo biti več tiho,« je ogorčen Semečnik. O tem problemu so spregovorili v sredo po zaključku redak- cije na seji, ki jo je sklical občinski izvršni svet, sodelo- vali pa naj bi tudi poslanci v državnem zboru in svetu, ki zastopajo velenjsko ob- čino. URŠKA SELIŠNIK Izvajalec mimo projektanta Gradnja zdravstvenega do- ma v Radečah resnično ne po- teka pod srečno zvezdo. Naj- prej so projektirali prevelik in predrag dom, zaradi pomanj- kanja denarja pa je gradnja tudi dalj časa stala. Ko so opravili vse potrebne poprav- ke in racionalizirali prostore je prišlo do novega zapleta, na katerega je na zadnji seji iz- vršnega sveta občine Laško opozoril Peter Hrastelj. Izvajalec del Rudis je grobo kršil projektantov načrt in je vgradil podboje, ki so primer- ni za stanovanja, ne pa za zdravstvene domove in kot je bilo predvideno. Na to nespre- jemljivo potezo je bil opozor- jen izvajalec, vendar je z deli nadaljeval, projektant pa je ostro protestiral. Ob tem je za- nimivo to, da so vgrajeni pod- boji za okoli 40 odstotkov ce- nejši od predvidenih, ki pa morajo biti. Izvršni svet je sprejel infor- macijo o zadnjih problemih pri gradnji zdravstvenega do- ma Radeče in bo ustavil dotok sredstev iz proračuna do ta- krat, dokler problem ne bo ra- zrešen in pojasnjen. Nadzorni organ mora do naslednje seje opraviti svoje delo. XV Za koga se bo odločila Prihova? Reorganizacija občin bo po- nekod očitno prinesla še ne- malo zapletov, verjetno pa tu- di precej hude krvi. Kot kaže, bo pred dokončnimi dogovori potrebno postoriti še obilico dela. Tako se je zapletlo v mozir- ski občini, kjer so nekateri me- nili, da je nova podoba občine praktično že zastavljena. V naselju Prihova, ki sedaj spada v krajevno skupnost Re- čica ob Savinji, so opravili že več zborov krajanov, za danes, četrtek 24. marca, pa napove- dujejo še enega. Nekateri iz- med krajanov Prihove so si že nekdaj prizadevali, da bi se priključili k Nazarjam. Nova lokalna samouprava jim je to omogočila. Toda v tem času so zagovorniki nasprotne strani zbrali 67 podpisov za priklju- čitev k referendumskemu ob- močju Rečica. Tako se na da- našnjem obeta precej razbur- ljiva razprava, končno odloči- tev pa je težko napovedati. US Kritike na račun Janše LJUBLJANA, 22. marca (Večer) - Le Združena lista socialnih demokratov je zahtevala razrešitev Jane- za Janše zaradi incidenta pri Domžalah, izvršni od- bor LDS pa je poseg voja- ške policije proti civilistu ostro obsodil in sklenil po- čakati poročilo komisije ministrov, ki jo je za raz- svetljevanje dogodka ime- noval dr. Janez Drnovšek. Tudi ta se bo odločil na os- novi poročila komisije. Janšo pa je ostro obsodil tudi nekdanji Bavčarjev odbor, ki ga je branil v pro- cesu pred tremi leti. Država lastnik igralnic LJUBLJANA, 22. marca (Večer) - Poslanci državne- ga zbora so obravnavali za- kon o igralništvu in v dru- gem branju sklenili, da je lahko lastnik igralnic le dr- žava, občine ali državni skladi. Poleg tega so skle- nili, da bodo invalidi, člo- vekoljubne dejavnosti in šport prejemali denar iz te dejavnosti še vedno nepo- sredno, mimo proračuna. Javno o državnem dolgu LJUBLJANA, 16. marca (Delo) - Izredna seja držav- nega zbora o javnem dolgu in o pogajanjih s konzorci- jem komercialnih bank je stekla umirjeno, čeprav je ob pobudi za njen sklic sprožila v javnosti vrsto ugibanj. Večji del seje je bil odprt za javnost, za zaprti- mi vrati so govorili le o strategiji pogajanj s ko- mercialnimi bankami. Paraobveščevalne službe na delu? LJUBLJANA, 21. marca (Večer) - Milana Smolni- karja, nekdanjega sodelav- ca in informatorja Mladine so pretepli pripadniki Vo- ma, tako da se je znašel na zdravljenju v kliničnem centru. Revija Mladina po- vezuje ta dogodek z doku- menti, ki jih je objavila v zadnji številki in ki naj bi dokazovali, da se je obveš- čevalni del specialne briga- de Moriš ukvarjal z neza- konitim nadzorovanjem politikov in novinarjev, o čemer je pred časom go- voril predsednik Milan Ku- čan. Ministrstvo za obram- bo je Mladinine trditve za- nikalo, ministrstvo za no- tranje zadeve pa molči. Za primer so se že zanimali člani parlamentarne komi- sije za nadzor nad delom varnostnih in obveščeval- nih služb. Glavni in odgovorni urednik: Branko Stamejčič. Pomočnica odgovornega ured- nika: Milena Brečko-Poklič. Uredništvo: Marjela Agrež, Irena Baša, Tatjana Cvirn, Ja- nja Intihar, Brane Jeranko, Edo Einspieler, Edi Masnec, Urška Selišnik, Ivana Stamej- čič, Željko Zule. Tehnični urednik: Franjo Bogadi. Obli- kovanje: Minja Bajagič. Tajni- ca uredništva: Mojca Marot. Naslov uredništva: Prešernova 19, Celje. Telefon: (063) 29-431, fax 441-032. Št. 12 - 24. marec 1994 3 Za vodovod in še čistilno napravo Islčani nameravalo podaljšati plačevanja dodatnega prispevka za vodovod, obenem pa uvesti še prispevek za čistilno napravo pred letom dni so v žalski občini uvedli poseben prispevek za inve- sticijska vlaganja v vodovodno 0uirežje, že na prihodnjem zaseda- pju občinske skupščine pa naj bi poslanci potrdili kar dva nova od- loka. Za uvedbo posebnega prispevka, jci so ga morali Žalčani plačevati zadnje leto dni, so se takrat odločili z obrazložitvijo, da država pač drži komunalne cene na vrvici in da z zbranim denarjem niso možne več nobene naložbe. Ker se enoletni rok plačevanja prispevka zdaj izteka, je žalska vlada pripravila kar dva od- loka o dodatnem zbiranju denarja za investicije. S prvim v bistvu po- daljšuje odlok za investicije v vodo- vod še za dve leti, z drugim odlokom pa predlaga dodatno zbiranje de- narja za dograditev čistilne naprave v Kasazah. Posamezniki in podjetja so po se- daj veljavnem odloku pri vsakem kubiku vode dodatno plačevali 20 tolarjev, če bodo poslanci potrdili nov odlok, bo treba odšteti 21 tolar- jev. V občini so izračunali, da to pomeni za povprečno štiričlansko družino preko 700 tolarjev. Sprejet- je drugega odloka za dodatno zbira- nje denarja za posodobitev in do- graditev čistilne naprave v Kasazah pa pomeni še dodatno poseganje v družinske proračune. Osnutek od- loka namreč predvideva, da bi k os- novni ceni za odvajanje odplak, ta znaša 4,52 tolarja na kubik, plače- vali še dodatnih 14 tolarjev za ku- bik, k osnovni ceni za čiščenje od- padnih voda, ki znaša 3,64 tolarja za kubik, pa naj bi občani plačevali dodatnih 25 oziroma podjetja 50 to- larjev. Po izračunih sodeč bo pov- prečna štiričlanska družina meseč- no za odvajanje odplak in čiščenje odpadnih voda plačala dobrih 600 tolarjev. Svoje mnenje o obeh odlokih bo- do v kratkem povedali poslanci, v občini pa računajo, da naj bi odlo- ka začela veljati po prvem maju. Med ljudmi pa je najbrž pričakovati oster protest, saj so negodovali že zaradi sedanjega odloka, po kate- rem je prispevek včasih znašal pri- bližno toliko ali pa celo več kot sa- ma cena porabljene vode. IB Po zbranih podatkih so lani z dobri- mi 20 milijoni tolarjev uredili zajet- je v Libojah, zgradili povezovalni cevovod Podlog-Loke in dogradili rezervoar Plevno. Če bodo poslanci sprejeli novi odlok o dodatnem zbi- ranju denarja za vodovod za na- slednji dve leti, bodo zgradili rezer- voar v Prekopi, naredili vrtine v Li- bojah, Grižah ter vrtino Sevčnik, razširili vodovod v Galiciji, obnovi- li vodovod Klovno-Grajska vas in črpališče Prebold ter nadaljevali z obnovo vodovoda proti Polzeli. Z dodatnim zbiranjem denarja za čistilno napravo v Kasazah bodo v dveh letih zbrali 95 milijonov to- larjev, dodatne 4 milijone naj bi za- gotovil občinski proračun, iz repu- blike pa si obetajo 31 milijonov to- larjev kredita. Z vsem tem denar- jem želijo posodobiti in dograditi čistilno napravo, obenem pa omo- gočiti priključevanje novih ob- močij. Šemrov namesto Krajnca Poveljnik 8. pokrajin- skega štaba TO Celje pol- kovnik mag. Viktor Krajnc odhaja na novo delovno dolžnost, zato bo vodenje pokrajinskega štaba prev- zel njegov dosedanji na- mestnik Štefan Šemrov. Mag. Viktor Krajnc je ob tem povedal, da je eden zadnjih poveljnikov iz predvojnega obdobja in da so pogovori o njegovem na- predovanju potekali že la- ni, sedaj pa se je odločil sprejeti ponudbo za delo vojaškega atašeja v eni od evropskih držav. Pred njim je še polletna priprava na to delo v Ljubljani, zato nam še ni zaupal, kje na- tančno bo v prihodnje predstavljal Slovenijo. TC Komunala ni isto kot komunalno podjetje V mozirski občini so kljub pripombam sprejeli osnutek proračuna Poslanci mozirske skupš- čine so kljub menjavi izvrš- nega sveta in kratkem roku že v prvi razpravi potrdili osnutek letošnjega občinske- ga proračuna. Osnutek je nova vlada pri- pravljala s pomočjo krajev- nih skupnosti in političnih strank, skupno pa znaša ne- kaj več kot 504 milijone to- larjev. Kljub temu je v pred- stavitvi izvršnik Jakob Pre- sečnik nanizal vrsto pri- pomb, ki so že »padale« na osnutek proračuna, in ki jih je bilo slišati tudi v kasnejši razpravi. Tako se je v skladu s pričakovanji izkazalo, da so problematična sredstva za stranke, krajevne skupnosti, razvoj turizma, komunalno infrastrukturo, ceste in sofi- nanciranje Savinjskih novic. Poleg tega se že kažejo po- trebe še za varstvo naravne in kulturne dediščine, uredi- tev prostorov v mozirski le- karni, obnovo šole v Mozirju, gradnjo šole na Rečici... Največji primanjkljaj v proračunu se kaže na po- dročju investicij, predvsem za gradnjo cest. Sicer naj bi končno uredili cesto v Pod- volovljek, predvsem s po- močjo poplavnih sredstev ter iz sklada za razvoj demo- frafsko nerazvitih območij, e vedno pa ostaja odprta »Zadrečka cesta«, torej cesta Nazarje-Gornji grad. V razpravi je bilo slišati največ pripomb na račun in- vesticij na komunalnem po- dročju, češ da je preveč sred- stev namenjenih za Javno podjetje Komunala. Kljub številnim drugim pripom- bam so osnutek soglasno sprejeli. V tem tednu so v mozirski vladi še spreje- mali pripombe na osnutek, predlog proračuna pa bodo pripravili do prihodnjega zasedanja skupščine. Na četrtkovem zasedanju skupščine so se poslanci več- krat vrteli okrog komunale, ki so jo neredko kar izenačili z Javnim podjetjem Komu- nala Mozirje. Na tej seji naj bi JPK obravnavali kot po- sebno točko dnevnega reda, vendar so sejo prekinili za- radi nesklepčnosti. Kljub te- mu je očitno, da JPK še ni zaključeno poglavje. Če bo danes, v četrtek 24. marca, ko so sklicali nadaljevanje zasedanja mozirske skupšči- ne, komunalno podjetje pri- šlo na vrsto, lahko pričaku- jemo še kar precej obtožb in hudih besed. URŠKA SELIŠNIK Kljub temu, da prispevki za delo krajevnih skupnosti v zadnjih 4 letih naraščajo, so poslanci ZKS v razpravi poudarjali, da je sredstev še vedno premalo. Ob tem je Presečnik povedal, da je lani iz proračuna s pomočjo re- balansa in renominacije v krajevne blagajne kanilo 5,26 odstotka celotnega pro- računa, za letos pa so pred- lagali malo manj kot 2 od- stotka. Iskanje drugačnih rešitev Na zadnji seji izvršnega sve- ta Velenje so govorili o uredi- tvah in rekonstrukcijah neka- terih cest. Pripravljene so že idejne zasnove, na podlagi ka- terih bodo naredili projekte, letos pa bi radi uredili vsaj del Cankarjeve ceste, ki se nave- zuje na Titov trg. Poleg tega razmišljajo še o ureditvi Kidričeve ceste, kjer je z ureditvenim načrtom predvidena 3-pasovnica. Očit- no pa se bodo v Velenju odlo- čili le za dva vozna pasova, saj se bodo s tem izognili posegom v prostor, nedotaknjene bodo ostale parcele lastnikov zem- ljišč ob cesti. Ta rešitev omo- goča tudi kolesarski stezi na obeh straneh ceste, samo na eni strani bodo verjetno zgra- dili še pločnik za pešce, pred- lagana rešitev pa omogoča tu- di več parkirnih prostorov. Zaenkrat ostajajo sporni prik- ljučki individualnih lastnikov hiš na Kidričevo cesto, saj ti niso v skladu z ureditvenimi načrti. O spremembi teh načr- tov bodo razpravljali tudi skupščinski poslanci. US Nikoli po volji poslancev Konjiški poslanci so si za prvo letošnje zasedanje ob- činske skupščine zastavili veliko dela, žal večinoma ja- lovega. A, kot je bilo v torek slišati, tokrat ne po svoji krivdi, pač pa zato, ker iz- vršni svet ni opravil dela po njihovi volji. To velja predvsem za predlog odloka o zaključnem računu proračuna občine za leto 1993, za katerega so re- kli, da »tako slabega še niso videli«. V občini so lani zbrali 666 milijonov tolarjev, porabili pa so jih 653. Kljub razlagi o namenski porabi dela presežka za stanovanja, niso bili zadovoljni in so ter- jali podrobno pisno (ponov- no) poročilo o prihodkih in porabi kupnin za stanovanja v občini. Nezadovoljni so bili tudi s preskromnimi vsota- mi, ki so jih kot davek plača- li kmetje (103 tisoč tolarjev), preskromno porabo geodet- ske službe in preveliko pora- bo za delovanje skupščine in izvršnega sveta (8,7 milijo- na). O teh in še o vrsti drugih postavk so terjali podrobnej- ša pisna pojasnila, predvsem pa so zahtevali, da izvršni svet dopolni zaključni račun s svojim komentarjem in po- ročilom o uresničitvi sklepov skupščine. To morajo skupaj z osnut- kom proračuna za letos (to- krat so sprejeli samo odlok o začasnem financiranju jav- ne porabe za prve štiri mese- ce) pripraviti do sredine aprila. Do majskega zaseda- nja pa morata tako izvršni svet kot tudi skupščina pri- praviti poročilo o svojem šti- riletnem delu. Pričakovane vroče razpra- ve o menda nepravilni pro- daji stavbe na Mestnem trgu 3 (Goričarjeve vile), ki bi jo po mnenju župana Jožeta Barage morala Združena li- sta socialnih demokratov vr- niti občini, ki da jim jo je pred leti nepravilno podari- la, pa ni bilo. Ocenili so si- cer, da se je dogajal »kup ne- pravilnosti, ki so jih zagrešili vodilni konjiški ljudje, v ka- tere smo imeli zaupanje« (Stane Pavrič), a ker tole ni tako nedvoumno, so sprejeli sklep, da predajo rešitev pri- mera sodišču. Vroče besede pa so se vsule ob predlogu za spremembo območij naselij Dobrava in Gabrovlje in imenovanju no- vega naselja Dobrovlje (ki bi se kasneje priključilo zreški občini). Župan je zatrjeval, da so se nekateri krajani pri- tožili, češ, da postopek ni bil zakonit, čeprav so v krajevni skupnosti imeli zbor kraja- nov in zbrali za takšno odlo- čitev podpise 90 odstotkov krajanov. Poslanci so se od- ločili za sprejem odloka, prav tako kot tudi za odlok o spremembi naselja Križe- vec in imenovanju novega naselja Osredek v krajevni skupnosti Stranice (ta kljub enakemu postopku ni bil sporen). MILENA B. POKLIC Poslanci so podprli imeno- vanje dr. Ivana Pisanca za člana sveta Javnega zavoda Celjske lekarne, Vide Zim- šek za namestnico Javne pravobranilke Celje in Met- ke Jazbec za namestnico pri Občinskem sodniku za pre- krške Slovenske Konjice. Nov osnutek že v pripravi V velenjski občini po- slanci pred kratkim niso sprejeli osnutka proraču- na. V zboru krajevnih skupnosti so osnutek na zasedanju zavrnili, o pro- računu so razpravljali kot o informaciji, predlagani osnutek pa ni dobil podpo- re niti v drugih dveh zborih. V občinski vladi sedaj pripravljajo nov osnutek proračuna, za pomoč pri iskanju najbolj sprejemlji- vih rešitev pa bodo sklicali sestanek s predsedniki vseh krajevnih skupnosti in predstavnikov v ZKS. Poleg tega nameravajo v vladi pripraviti tudi od- govore na vsa vprašanja, ki so jih poslanci zastavili v prvi proračunski razpra- vi. Osnutek proračuna naj bi ponovno sprejemali na zasedanju skupščine, ki bo 12. aprila. Srečanje na Resevni Minulo soboto so se pri spomeniku Cvetke Jerinove in Dušana Laha na Resevni zbrali borci in krajani šentjurske občine. Namen srečanja je bil, da obudimo spomin na tragične dogodke, ki so se dogodili na pragu svobode 1945. leta, kjer je poleg Jerinove in Laha padlo 80 borcev drugega bataljona Kozjan- skega odreda in drugih. Proslavo so organizirali KS Šentjur-okolica, ZLSD in bor- čevska organizacija. Pri organizaciji in izvedbi proslave so sodelovali Planinsko društvo Šentjur in pevski šolski zbor Osnovne šole Fran j o Malgaj. ANTON RIJAVEC V Almanahu zabeležili utrip Pretekli teden je podjetje Naš čas izdalo prvi Almanah občine Velenje, v katerem so avtorji zajeli dogajanje v pre- teklem letu in mu dodali še kopico podatkov. Ustvarjalci Almanaha so že vrsto let načrtovali izdajo po- dobne publikacije, vendar vse do letos nekako niso zbrali po- guma. Almanah so razdelili na 15 poglavij, v katerih so pred- stavili vse osnovne podatke o občini, državi, družbi, go- spodarstvu, varstvu okolja, športu, verskih skupnostih..., na koncu pa je dodan še kro- nološki pregled. Almanah so opremili s približno 350 foto- grafijami, vse skupaj pa je ustvarjalo 6 avtorjev in 20 so- delavcev. Almanah predstav- lja izredno zanimivo zabelež- ko utripa in življenja v velenj- ski občini v preteklem letu, kar doslej Velenjčani še niso imeli. Izredno primeren je kot darilo ali pripomoček, zanj pa je potrebno odšteti 2 tisoč to- larjev. US Zmagoslavje Spielberga LOS ANGELES, 22. marca (Večer) - Na podeli- tvi Oscarjev je blestel Ste- ven Spielberg in njegov film Schindlerjev seznam, ki je skupno prejel 7 Oscar- jev. Podelitev je delno mi- nila tudi v znamenju potre- sa, ki je ponovno vznemiril kalifornijsko obalo. Novinarja žrtvi ropa MOGADIŠ, 22. marca (Dnevnik) - Italijanska no- vinarka Ilaria Alpi in njen snemalec Miran Hrovatin, ki so ju ubili v nedeljo, sta bila verjetno žrtvi navad- nega ropa. Kot vse kaže, so si roparji zaželeli njunega avta. Torej umor verjetno ni bil politične narave. Spektakel po dveh letih SARAJEVO, 20. marca (Delo) - Na letališču so predstavniki Muslimanov in Srbov podpisali spora- zum, ki določa, da za svo- bodno gibanje civilistov in konvojev s človekoljubno pomočjo odprejo ceste Sa- rajevo-Zenica prek Vogoš- če, Dobrinja-Butmir in Lu- ka vica-Ilidža. Odprli naj bi tudi most preko Miljacke. Iz Ljubljane je odpeljalo 40 vlačilcev z več kot tisoč to- nami razne pomoči, ki je namenjena predvsem Slo- vencem v BiH. V glavnem bosanskem mestu so polici- sti zaustavili transportno vozilo ruske enote modrih čelad. Vozniku, ki je na Gr- bavico peljal skupino bo- sanskih Srbov, se ni posre- čilo pobegniti. Na stadionu Koševo pa so po 23 mesecih pred 15 tisoč gledalci pri- pravili prijateljsko nogo- metno tekmo, v kateri je reprezentanca Sarajeva s 4:0 premagala reprezen- tanco Unproforja. Udar v Rusiji? MOSKVA, 20. marca (Delo) - V Rusiji se širijo govorice o poskusih pre- vrata, tokrat proti Borisu Jelcinu. Med njegovim do- pustom v Soči ju naj bi sku- pina pod vodstvom Jurija Skokova prevzela oblast v državi, jo prenesla na Černomirdina in razpisala nove volitve. Mafija udarila RIM, 20. marca (Delo) - Umor župnika Giuseppa Diane je v Italiji sprožil val protestov, večina pa oce- njuje, da je podzemlje z atentatom pokazalo, da se ne bo sprijaznilo s spre- minjanjem razmer v Italiji. OZN obsodila pokol v Hebronu NEW YORK, 20. marca (Delo) - Varnostni svet OZN je končno sprejel re- solucijo, ki ostro obsoja po- kol v Hebronu, poziva Izra- el, naj prepreči nova nasi- lja svojih naseljencev (kar pomeni tudi njihovo razo- rožitev) in zavaruje Pale- stince, začasno tudi z med- narodnimi mirovnimi sila- mi. Resolucija izraža pod- poro mirovnim pogajanjem med Izraelom in PLO, sprejeli pa so jo tako, da so glasovali o vsakem odstav- ku resolucije posebej. Št. 12 - 24. marec 1994 Cometov program na Agencijo Tujega strateškega partnerja zaenkrat ne potrebujemo V zreškem Cometu so vče- raj poslali Agenciji program lastninskega preoblikova- nja. Tudi v tem podjetju so se odločili za notranje lastni- štvo. Pooblaščeni cenilci so izračunali, da je Comet vre- den deset milijonov in pol nemških mark. V programu načrtujejo več načinov preo- blikovanja, njihov končni cilj pa je pretežno notranje lastništvo in s tem zagotov- ljeno odločanje o nadaljnji usodi podjetja. 40 odstotkov družbenega kapitala bodo prenesli na sklade, 20 od- stotkov namenjajo za inter- no razdelitev delnic v zame- njavo za lastninske certifi- kate, za ostalih 40 odstotkov je predviden interni odkup. Pri notranjem odkupu bodo zaposleni lahko uporabili presežne certifikate iz inter- ne razdelitve ali pa se bodo odločili za denarna vplačila, pri čemer jim bodo omogoči- li tudi plačilo v petih letnih obrokih. V lastninsko preoblikova- nje Cometa zaenkrat ne na- meravajo pritegniti kakšne- ga tujega strateškega part- nerja. Podjetje že ima v tuji- ni svoja podjetja in primerne povezave s tujimi partnerji, zato so ocenili, da tujcev v procesu lastninjenja ne po- trebujejo. O tujih vlaganjih se bodo odločali po konča- nem lastninskem preobliko- vanju, da bi na ta način pri- dobili nova sredstva za na- daljnji razvoj. V zreškem Cometu se sicer zavedajo, da ima notranje lastništvo tudi svoje slabosti, po drugi strani pa ta način zagotavlja pravičnost do vseh zaposlenih in nenazad- nje tudi pričakovane rezul- tate zaradi večje motivirano- sti kolektiva. Odgovor Agen- cije pričakujejo čez mesec dni, v tem času pa bodo pri- pravljali potrebne dokumen- te za bodočo delniško družbo in njeno registracijo ter se pripravljali na izvedbo in- terne razdelitve in notranje- ga odkupa. IB Deit se vrača v Slovenijo Tokrat ga polnijo ¥ Rogaški Slatini Brezalkoholna pijača Deit, ki so jo zaradi znanih zaple- tov pred dvanajstimi leti ne- hali izdelovat v Radencih, je v teh dneh znova na sloven- skem tržišču, s tem, da ga polnijo v Rogaških vrelcih. Na slovenskem trgu bo zaen- krat pet okusov, za katere bo poskrbela avstrijska firma Kajo, osnova za Deit pa bo mineralna voda Tempel. S tem v zvezi so v Rogaški Slatini prejšnji teden pripra- vili novinarsko konferenco, na kateri so povedali, da bo- do letno proizvedli od pet do sedem milijonov litrov te pi- jače, ki bo na voljo v litrskih steklenicah, na voljo pa bo tudi v 1,5 litrskih plasten- kah. Direktor prodajne služ- be Kajo Kari Herman Schmuck je povedal, da bo posel za njih zanimiv, ko bo- do Rogaški vrelci prodali vsaj 7 milijonov litrov te pi- jače, med tem ko se bo do- nosnost za Rogaško Slatino pričela pri dveh milijonih li- trov. Zaenkrat, dokler ne bo konec vojne na tleh nekdanje Jugoslavije, pa naj bi preko Slovenije to pijačo prodajali tudi na Hrvaško. Deit je pol- nega okusa, tako da ob pitju nihče ne pomisli, da vsebuje liter te pijače največ 12 kalo- rij, kar hkrati pomeni, da je sedanji Deit drugačen kot ti- sti izpred 12 let. Ta pijača bo torej izredno primerna tudi za diabetike. Direktor Roga- ških vrelcev Božo Kolar je povedal še to, da so z uvedbo proizvodnje Deita dobili tu- di mešalnico, ki bi jo itak potrebovali, gre pa za prido- bitev vredno okrog 400 tisoč mark. JANEZ VEDENIK Božo Kolar: »Deit ima status pomožnega zdravilnega sred- stva, polnjenje pa poteka po zahtevah farmacevtske indu- strije.« NOVO NA BORZI DADAS ponovno na borzi Prejšnji teden je bil pred- vsem v znamenju rasti obvez- nic Republike Slovenije 2. iz- daje. Konec tedna je tečaj do- segel celo 116, tako da letni donos te obveznice znaša samo še 7,2%. Večina kupcev obvez- nic RSL 2 računa na to, da po izplačilu kupona 1. 4. 1994 ce- na ne bo padla za več kot za vrednost kupona, ki je 47,50 DEM za 1.000 DEM. Vlagatelji v zadnjem tednu niso kazali pretiranega navdu- šenja za delnice. Značilnost tr- govanja je bil padec nekaterih delnic kot so: LEKC, rednih delnic SKB, Terme Čatež, UBK prednostne ter Proban- ke. Druge delnice: MKZ, pred- nostne delnice Rogaške, pred- nostne delnice SKB, delnice NIKE ter redne delnice FIN- MEDIE pa so zrastle, vendar v povprečju ne več kot za 2%. Na torkovem sestanku 22. 3. 1994 je bilo prometa samo za 2,2 mio DEM. Največ se je tr- govalo z delnicami NIKE (136.786 DEM) DADASA (471.618 DEM), SKBR (263.155 DEM), SKBP (188.568 DEM) ter obveznico Republike Slovenije 1. izdaje (426.368 DEM). Zanimivo je, da je bilo poslov z RSL2 samo za nekaj več kot 82.000 DEM. Glavni dogodek tega tedna je ponovno trgovanje z delni- cami DADASA. Borza je v so- boto sporočila javnosti, da je »Odbor za sprejem« na svoji seji dne 18. 3. 1994 potrdil, da lahko traja začasna zaustavi- tev trgovanja le do zagotovitve vseh razpoložljivih relevant- nih informacij za javnost o tem primeru. Glede na to, da je bilo z vsemi objavljenimi obvestili za javnost poslanih dovolj informacij, s pomočjo katerih si lahko javnost ustva- ri predstavo o zadevnem vred- nostnem papirju, je bil sprejet sklep o sprostitvi trgovanja in začasni ukinitvi 10% omejitve gibanja tečaia. Zanimivo je, da je v ponede- ljek vrednost delnic DADASA padla samo za 8,3 procentne točke, oziroma na 213.943 SIT/delnico. Z njo je bilo pro- meta za malo manj kot 1,0 mio DEM. Na torkovem sestanku je bilo ponovno največ prome- ta z delnicami DADASA, enotni tečaj je padel še za 2,4 procentne točke. Delnice so se kupovale in prodajale v razpo- nu od 204.500,00 sit/delnic) do 217.000,00 SIT/delnico. V torek 22. 3. 1994 so v okvi- ru uvrščene kotacije II. začele kotirati obveznice, ki jih je v okviru 1. emisije izdala SKB banka d.d.. Podatki o tej ob- veznici so naslednji: - datum izdaje: 31. 10. 1990 - osnova za kotacijo je 500 DEM (anuitetni način izplači- la z triletnim moratorijem na izplačilo glavnice), obrestna mera 10%, 1. kupon je zapadel v izplačilo 1. 11. 1991, zapad- lost kuponov 1 krat letno, zad- nji zapade 1. 11. 2000. - vrednost emisije znaša 30.000.000 DEM - lot je ena obveznica - apoen 500 DEM, minimalna količina za trgovanje sta 2 lota - skrajšana oznaka je SKB1. Celjska borzna hiša sporoča, da je vrednost enote vzajem- nega sklada HERMAN CELJ- SKI na dan 22. marec 1994 1.045,71 tolarja. Hkrati vabi vse svoje komitente, da jih obiščejo na razstavnem pro- storu v Cankarjevem domu v Ljubljani, kjer se do 26. mar- ca odvija drugi slovenski Fi- nančni sejem. Piše: Darja Orožim Alpe Adria - Svoboda gibanja Na Gospodarskem raz- stavišču v Ljubljani so vče- raj odprli 33. sejem Alpe Adria - Svoboda gibanja, namenjen turizmu, gostin- stvu, prehrani in rekreaciji. Na sejmu, ki bo odprt do 29. marca, se predstavlja 250 domačih in tujih raz- stavljavcev. Veliko pozor- nosti so letos na tem sejmu namenili turizmu, v sedmih dneh se bo na razstavišču predstavila večina sloven- skih občin, na svojo turi- stično ponudbo pa še pose- bej opozarjajo Avstrijci, Hrvati in Italijani. Močno je tokrat zastopana tudi prehrambena industrija, ki se želi s svojimi izdelki vključiti v turistična doga- janja in pokazati, kaj vse lahko ponudi še tako iz- birčnemu gostu. Novo v SKB Ko so začeli izdajati Eurocard SKB kartico, so v tej bančni hiši obljubili, da bo tudi s to kartico mo- goče dvigovati gotovino na bančnih avtomatih v tujini. Obljubo so zdaj izpolnili. Z Eurocard SKB kartico lahko imetniki dvigajo go- tovino na vseh bančnih av- tomatih v tujini, ki so oz- načeni z znakom Eurocard Mastercard. Za dvig potre- buje imetnik kartice še po- sebno geslo, ki mu ga na njegovo prošnjo dodelijo v SKB banki. Prošnje za dodelitev gesla pa ni po- trebno izpolnjevati imetni- kom zlate Eurocard SKB kartice. Gostinci na Rogli Gospodarska zbornica Slovenije oziroma njeno združenje za gostinstvo in turizem je v tem tednu organiziralo dvodnevni seminar na Rogli. V torek so se v tem turističnem centru srečali gostinci ter spregovorili o slovenskih vinih ter njihovi ponudbi v gostinskih lokalih. V sredo pa so na Rogli govorili o slovenski živil- ski industriji in opremi ter načrtih, kako bi v letu turizma še izboljšali in dopolnili gastronomsko ponudbo. Unior pred lastninjenjem Tudi v zreškem poslov- nem sistemu Unior se po- spešeno pripravljajo na lastninsko preoblikova- nje podjetja. Predlog do- končne oblike programa bodo Agenciji za privati- zacijo predložili še ta me- sec. Z interno razdelitvijo in notranjim odkupom nameravajo doseči večin- ski 50- do 60- odstotni delež, s katerim bodo upravljali delavci. Osta- lih 40 odstotkov bodo po- razdeli v investicijski, pokojninski in odškod- ninski sklad. Kljub temu morajo v Uniorju sami poravnati odškodninske zahtevke bivšim razlaš- čencem, pri čemer se kot največji problem pojavlja Turistični center Rogla, kjer nameravajo v Unior- ju odkupiti oziroma za- menjati približno 200 hektarov zemljišč. IB PO ČEM SO DEVIZE? Tečaji deviznih valut na dan 23. 3. 1994 PONUDBA IN POVPRAŠEVANJE Ponudba: - Polj ska firma PHZPolcoop nudi sveže in zmrznjeno sadje ter zelenjavo, krompir, seme, žita, mleko v prahu, meso, fi- žol in živino. Informacije: tel. 0048/22-270-587 in fax 0048/22-271-053. - Polj ska firma Agromex nu- di prehrambeno poljedeljske proizvode. Informacije: tel. 0048/825-39-399, 39-376 in fax 0048/825-27-672. - Poljska firma Lacpol nudi mlečne izdelke. Informacije: tel. 0048/22-211-466 in fax 0048/22-210-547. - Italijansko podjetje REM nudi pregled prekinjevalni- kov, razdelilnikov in transfor- matorjev velikosti TA in TV visoke in srednje napetosti, opremo navedenih aparatur, pregled in izdajo potrdil za aparature (tudi rabljene), teh- nično konzultacijo v zvezi s pregledom navedenih apara- tur in montažo le-teh ter opre- mo tovarn za deplinihkacijo in filtriranje odpadnih olj. Infor- macije: tel. in fax 0039/429- 782-352 (Sergio Fabretti). Povpraševanje: - Italijansko podjetje Inter- comme želi sodelovati s slo- venskimi proizvajalci - prede- lovalci plastike. Informacije: tel. in fax 0039/422-420-377 (Michele Legorano). - Italijansko podjetje Eic IT 377 Eurosportello (Uvoznik netoksičnih kadil) išče distri- buterje za Slovenijo in Avstri- jo. Informacije: tel. 0039/432- 273-285 in fax 0039/432-509- 669 (Valentina Zofferli). - Poljska firma Lacpol želi uvažati opremo in rezervne dele za mlekarsko industrijo ter embalažo za mlečne izdel- ke. Informacije: tel. 0048/22- 211-466 in fax 0048/22-210- 547. - Poljska firma Jan-Pol Ek- sport-Import želi uvažati sveži paradižnik, paradižnikov kon- centrat, papriko, grozdje in kumare. Informacije: tel. in fax 0048/32-15-68-374. — Poljska firma Son — Polzeli uvažati konditorske proizvo- de. Informacije: tel. 0048/22- 133-081 in fax 0048/22-130- 168. — Poljska firma PHZ Hortex želi uvažati opremo za proiz- vodnjo in predelavo sadja in zelenjave, transportna sred- stva, vrtnarsko orodje, seme in začimbe. Informacije: tel. 0048/22-276-686 in fax 0048/22-270-502. Št. 12 - 24. marec 1994 5 Le odvečno breme? pelavci bivše Posode še vedno čakajo na januarske plače »Delavci Emove Posode so vložili svoje delo f končne izdelke, ki jih zdaj prodaja nova družba Eterna, nihče pa jim tega dela ni pri- javljen plačati,« se jezi stečajni upravitelj (jarjan Feguš. Bo edina pot do tega denarja res .jiiio tožba na sodišču? Celjski odvetnik Marjan Feguš je prevzel ^enje stečajnega postopka za bivšo Emo Po- jodo v začetku februarja. Kot je običajno , vsakem stečajnem postopku, se je najprej ;0til začetne bilance oziroma popisa obstoječe- ga stanja. »V Emu Posodi,« je pojasnjeval Fe- guš, »Je bila opravljena inventura, med drugim jjiio ugotavljali tudi količine končnih in poliz- delkov, ki so ostali v halah. Ko smo opravili popis, so se pojavile trditve, da ti izdelki niso [ast Posode, temveč last holdinga oziroma krovne organizacije. To trditev so argumenti- rali s tem, da je bila Posoda že dolgo časa nelikvidna in da so vse potrebno za redno proizvodnjo kupovali v holdingu. Posodi so dejansko priznali samo manjšo količino teh izdelkov. Obenem se je pojavila še nova družba Eterna, ki naj bi čimprej začela z delom in s tem ohranila čim več delovnih mest. Ker takrat Eterna brez teh končnih izdelkov ver- jetno sploh ne bi mogla začeti z delom, smo se dogovorili, da lahko v Eterni prodajajo te iz- delke, o lastništvu pa naj bi se dogovarjali kasneje.« Mesec dni kasneje se po Feguševi oceni dogajajo stvari, s katerimi se sam ne strinja. »Zdaj namreč nihče noče prevzeti bremena, ki pa je nesporno. To je plačilo bivšim delavcem za vloženo delo, konkretno so to januar- ske plače delavcem bivše Po- sode. V Eterni pravijo, da ni- majo ničesar z nami, ker so vse dobili od holdinga, na holdingu pravijo - vse je vze- la Eterna, v Koržetovem skladu nam svetujejo, naj iz- stavimo račun, pa bodo vide- li, če je mogoče kaj storiti. Nihče pa ne pomisli, da gre za ljudi in njihovo veliko so- cialno stisko. Ne samo zapo- slenih v Posodi, za njimi so tudi njihove družine. In ti ljudje še vedno čakajo na ja- nuarske plače.« Marjan Feguš pravi, da je kot stečajni upravitelj želel bivšim zaposlenim izplačati vsaj del denarja, za celotno neto izplačilo bi potreboval 24 do 25 milijonov tolarjev. Nekaj denarja se je v tem času sicer nabralo, pa se je zapletlo v pisarnah. »Pristoj- ne službe v Emu sem prosil, da pripravijo izračune, kar je trajalo tri tedne. Ko so končno pripravili izračun, je bilo treba izplačilo preko SDK prilagoditi konkretne- mu številu ljudi in pri tem se spet zapleta. Poleg tega naj bi z Emom sklenil neko po- godbo, po kateri bodo stori- tve seveda zaračunali. Raz- mere so nevzdržne in pre- prosto ne razumem tega, da se pojavljajo problemi pri pridobivanju podatkov, ki so potrebni za vodenje stečaj- nega postopka,« dodaja Feguš. Čisto sprenevedanje Če ne bo drugega izhoda, bo stečajni upravitelj tožil Eterno. »Sredi februarja sem zahteval, da zagotovijo de- nar, nobenih konkretnih šte- vilk nisem postavljal, po mo- jih izračunih pa gre za 6,8 do 50 milijonov tolarjev. Vsi ob- ljubljajo, da se bomo dogo- vorili, stvari pa stojijo. Ta zaplet in tožba, če bo do nje prišlo, je po moji oceni po- vsem nepotrebna, ker so stvari povsem jasne. Vsi sku- paj v Emu se sprenevedajo in po moje je to čista manipula- cija.« Kdo manipulira z ljudmi? »Najbrž ne vratar,« odgo- varja Feguš. Stečajnemu postopku v Emu Posodi torej še zlepa ni videti konca. Še manj lah- ko stečajni upravitelj napo- veduje, kako se bo razpletel. Prvega junija bo prvi narok za preverjanje terjatev, do takrat bodo upniki prijavlja- li svoje zahteve do stečajne mase. Nekaj terjatev se bo gotovo priznalo, nekaj bo takšnih, ki jih stečajni upra- vitelj ne bo mogel priznati. Dosedanji podatki kažejo, da je razmerje v obveznostih in terjatvah 1:19. »Lahko se celo zgodi,« pravi Feguš, »da se bo postavilo vprašanje o smiselnosti vodenja tega stečajnega postopka. Večina terjatev, skoraj polovica, je v stari Jugoslaviji in od tam ne pričakujem denarja.« Se bodo upniki torej obri- sali pod nosom? »Tudi to je možno,« ne za- nika stečajni upravitelj Mar- jan Feguš. TB Lubadar je letos pohitel Gozdovi na Celjskem so močno ogroženi, opozarjajo na celjskem Gozdnem gospodarstvu Po lanskih podatkih je bilo v občinah Celje, Laško, Slo- venske Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah in Žalec evidentiranih kar 2183 ža- rišč lubadarja, zaradi česar je bilo treba posekati dobrih 23 tisoč kubičnih metrov le- sa. Tudi letos bodo gozdovi po ocenah gozdarjev močno ogroženi zaradi številčne prenamnožitve lubadarjev, zaradi visokih temperatur v mesecu marcu pa se spo- mladansko rojenje začenja mesec dni prej kot običajno. Že leta 1992 je po podat- kih Gozdnega gospodarstva prišlo do močne razmnožitve velikega in malega smreko- vega lubadarja, pojavila so se številna žarišča oslabelih in suhih smrekovih dreves. Lani so se razmere še po- slabšale, k čemur je prispe- valo tudi dolgotrajno sušno obdobje. Smrekov lubadar je v normalnih razmerah sicer neškodljiv sestavni del goz- da, trenutno stanje pa je po oceni gozdarjev takšno, da lubadar ne naseljuje le osla- belih dreves, temveč zaradi prenamnoženosti napada tu- di povsem zdrava drevesa. Kljub zatiranju lubadarja in odkrivanju novih žarišč se razmere slabšajo. Največ te- žav imajo gozdarji v zaseb- nih gozdovih, Visoke temperature v mar- cu so po podatkih gozdarjev že spodbudile prezimujočega lubadarja k aktivnostim. Za- čenja se spomladansko roje- nje, letos skoraj mesec dni prej kot ponavadi. V gozdo- vih so ponekod še vedno je- senske lubadarke, ta drevesa lahko spoznate po rjavih iglicah, precej osutih kroš- njah in po lubju, ki odpada od debla. Gozdarji zato sve- tujejo, da je treba takoj po- sekati napadena drevesa in izvesti zatiralne ukrepe. Če gre za večje žarišče, več kot 5 dreves, je treba že pred po- sekom obvestiti lokalnega gozdarja. Lubadarko je po poseku treba oklestiti in olu- piti, lubje, napadene veje in vrhač pa zložiti v manjše ku- pe in jih požgati. Nikar se tega dela ne lotite v sušnem in vetrovnem vremenu, da ne bo prišlo do požara. Vsakemu lastniku, ki bo temeljito saniral žarišče lu- badarja v svojem gozdu, ob- ljublja ministrstvo za kme- tijstvo izplačilo denarnega nadomestila za opravljene zatiralne ukrepe. Nadome- stilo znaša od 791 do 1273 tolarjev za kubični meter po- sekanih lubadark. Če lastnik po desetih dneh po prejemu obvestila o žarišču lubadarja v svojem gozdu ne bo ukre- pal, se bo dela lotilo poo- blaščeno gozdarsko podjetje na lastnikove stroške. Redna sečnja smreke in bora v ogroženih in potencialno ogroženih območjih pa se mora odložiti do 15. septem- bra letos, razen v izjemnih primerih, ki jih je treba prej prijaviti gozdarskemu in- špektorju. Letošnje, spomladanske lu- badarke, boste spoznali po naslednjih znakih: kupčkih črv i ne, ki se nabirajo na skorji ali pri koreninskem vratu drevesa, kapljicah smole, ki se cedijo po deblu, spremembi barve in osutju iglic ter odstopanju lubja. BOSANSKE VOJNE VIHRE Druga obletnica vojne v Bosni Uraden začetek vojne v Bos- ni je po nekaterih virih 6. april 1992, torej dan, ko so napadli Sarajevo. Vendar pa se je voj- na začela že prej, saj so Srbi že marca predlani začeli z voja- škimi operacijami. Posledica je bilo večje število mrtvih v Bijeljini, Foči in Višegradu. Obračunavanja z nesrbskimi prebivalci uradno ni začela JLA - delo so prepustili Tigrom Zeljka Ražnjatoviča Arkana, ki so zaradi krutosti »zasiove- Piše: Slaven Bosnič H« že v hrvaški vojni. Pokol civilistov v mestih ob reki Dri- li je marca 1992 jasno naka- ni, kakšna bo vojna v Bosni. Pa vendar je le malokdo lahko Predpostavljal, da bo to vojna s tolikšnim številom žrtev in genocidom, ki mu ni bilo para Mti v času nacistične Nemčije. Tako so v nekaj dnevih et- ično očistili muslimanska ^esta v Zahodni Bosni, dobe- sedno porušili pa so vse religi- ozne objekte, ne glede na kul- turni pomen. Netočno bi bilo j"eči, da so jih porušili do teme- ljev, saj so odstranili tudi te- meljne kamne. Tako danes ni {Jiti enega znaka, iz katerega °i lahko razbrali, da je bila v Foči znamenita džamija Aladža, spomenik iz 16. stolet- ja, eden izmed biserov bosan- ske kulture in duhovnosti. Sr- bi so na mestu nekdanje dža- mije naredili parkirni prostor. Bosna je za razpad Jugosla- vije plačala največji davek. Iz Slovenije in Hrvaške se je v BiH zlivala velikanska voja- ška tehnika, vsa pa se je znašla v rokah enega naroda - Srbov. Srbski obveščevalci in stro- kovnjaki so ocenili, da bo Bos- na v nekaj tednih pod srbskim škornjem, saj so dobro obveš- čeni viri govorili le o manjši količini pehotnega orožja na strani Muslimanov. Hrvati so bili nekoliko bolje oboroženi, vendar so bile te količine za- nemarljive v primerjavi s Srbi. Sarajevo je dobesedno obrani- lo le nekaj pušk. Bolje oboro- žen je bil le bataljon pri Tuzli, saj so preprečili krajo orožja iz neke kasarne. Mesta v Bosni so padala drugo za drugim. Srbsko top- ništvo je popolnoma razdejalo Dervento, Modrico, Jajce... Vendar je zanimivo, da je to srbsko napredovanje značilno le za prvo leto vojne. Kar v tem letu ni padlo v roke Srbov, še danes ni njihovo, kot na pri- mer Maglaj ali Gradačac, ka- mor dnevno pade stotine ali celo tisoče granat. Verjetno bi bil danes položaj popolnoma drugačen, če bi Hrvati in Muslimani resnično sodelovali. Največkrat so na- mreč padla mesta, ki sta jih skupaj branila HVO in Arma- da BiH. Čudni ukazi o zapuš- čanju položajev še danes mu- čijo branilce. Bosanski Brod, na primer, je hrvaški obramb- ni svet kot na krožniku predal srbski vojski, čeprav so se v mestu več mesecev uspešno upirali. V bosanski vojni je strahot- no število žrtev. Sarajevska vlada govori o 140 tisočih mr- tvih, o izgubah na srbski in hrvaški strani pa še vedno ni podatkov. Vodja bosanskih Srbov Radovan Karadžič je v nekem intervjuju priznal, da ima njegova vojska 10 tisoč mrtvih. Ce je vodja ene izmed sprtih strani priznal tolikšno število mrtvih, potem je res- nični podatek precej višji. An- gleški obveščevalci trdijo, da je med Karadžičevimi pripad- niki več kot 100 tisoč mrtvih. Tudi če vzamemo resnico nek- je vmes med obema podatko- ma, je to strahotno število tru- pel, ki tlakujejo pot za Veliko Srbijo. Hrvaško-muslimanski spor je odnesel manj življenj, saj so se že na začetku na obeh stra- neh razvrstili tako, da spor re- šujejo predvsem puške in ostrostrelci. Hrvaška vojska je res razdejala dele Viteza, Ma- glaj a in še nekaterih drugih mest, ki so bila pod kontrolo Armade BiH, pripada pa ji tu- di »lovorika« za rušenje mostu v Mostarju 19. novembra 1993. Slobodanu Miloševiču, ustvarjalcu te vojne, seveda ni šlo vse po Sačrtih. Ob predpo- stavki, da svet ne bo preveč ostro obsodil srbske vojaške akcije v BiH (kot ni v Sloveniji in Hrvaški), je svojim podani- kom ukazal zavzetje Bosne. Kljub temu so malo zatem sle- dile sankcije, njihove prave učinke pa lahko še pričaku- jemo. Sedaj lahko rečemo, da je Bosna ubranjena. Ne glede ali bodo Srbi odnesli košček Bos- ne ali ne, je Bosna v tej vojski zmagovalec. Majhna država se je brez lastne vojske in brez orožja uspela organizirati in ubraniti pred popolno kata- strofo. Cena preživetja je ogromna, kljub temu pa lahko govorimo o uspehu. Na stotine vasi in desetine mest je zravnanih z zemljo. Dobesedno milijoni granat so iz Bosne naredili ruševino. V izgnanstvu je trenutno več kot milijon Bosancev in Her- cegovcev, saj okupator ni pre- nesel nesrbskega življa. O tem genocidu bo še veliko govora, nepreštete jame v bližini kon- cetracijskih taborišč pa je še tako potrebno najprej odko- pa ti. Nižje pokojnine LJUBLJANA, 22. marca (Dnevnik) - Marčevske po- kojnine bodo nižje za 4,2 odstotka, saj so bile tudi plače januarja za toliko nižje glede na december. Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje pa je hkrati ugotovil, da je tre- ba v skladu z zakonom od 1. marca povečati najnižjo pokojninsko osnovo. Zato bodo vse pokojnine in pre- jemki, ki so odmerjeni od najnižje pokojninske osno- ve, nižji le za 1,57 odstotka glede na februarsko izpla- čilo. Sklepi o javnem dolgu LJUBLJANA, 17. marca (Delo) - Poslanci so končali izredno sejo o javnem dol- gu in sprejeli sklepe in sta- lišča matičnega odbora. Skupni dolg je ocenjen na 3750 milijonov dolarjev, kar predstavlja 33,6 od- stotkov BDP. Podprli so mnenje, da je pozitiven zaključek pogajanj s kon- zorcijem komercialnih bank in Pariškim klubom temeljnega pomena za hi- trejši gospodarski razvoj Slovenije. Zapletlo pa se je ob stališču, da so trditve predlagateljev izredne seje o javnem dolgu zavajajoče. Usklajevanje z rastjo cen LJUBLJANA, 16. marca (Delo) - Denarna nadome- stila za porodniški dopust, odsotnost z dela zaradi bo- lezni nad 30 dni, denarna nadomestila ob brezposel- nosti, zajamčene plače in višine invalidskih prejem- kov v prihodnje ne bodo več vezani na povprečne plače, ampak naj bi se spreminjali glede na giba- nje življenjskih stroškov. Takšne predloge treh novih zakonov s tega področja je že obravnavala vlada, po- slanci pa naj bi jih sprejeli po hitrem postopku. Ustavni spor o zakonu o referendumu LJUBLJANA, 16. marca (Delo) - Državni svet je raz- pravljal o letošnjem prora- čunu in imel nanj vrsto pri- pomb. Poleg tega je sklenil sprožiti ustavni spor zaradi zavrnjenega veta državne- ga zbora na zakon o refe- rendumu in ljudski inici- ativi, ki ne predvideva raz- veljavitvenega referen- duma. Klinarjeva za novo ministrico LJUBLJANA, 21. marca (Večer) — Ministrica za delo, družino in socialne zadeve Jožica Puhar je na tiskovni konferenci zavrnila doma- la vse obtožbe in domnevne nepravilnosti ministrstva, ki so zapisane v poročilu SDK. Povedala je, da za odstop ni nobenih razlo- gov, drugo pa je, če so v ozadju strankarski inte- resi. Medtem je premier Drnovšek uradno predla- gal, naj državni zbor razre- ši Puharjevo in za novo mi- nistrico imenuje Kino Kli- nar, ki jo je predlagala Združena lista. Št. 12 - 24. marec 1994 6 Ena sama kupčija Dr. Franc Zagožen o komunistih, boljševikih, politikantlh... Na občnem zboru mozirske SLS na Ljub- nem je sodeloval tudi dr. Franc Zagožen, predsednik Slovenske kmečke zveze pri SLS ter poslanec SLS v državnem zboru, ki je še posebej spregovoril o nekaterih aktual- nih političnih trenutkih. »Nekatere stranke bivšega Demosa so se pridružile Liberalni demokraciji Slovenije, tako da so sedaj v glavnem zbrani bivši in sedanji komunisti. Na zadnjih dveh sejah državnega zbora se je že pokazal rezultat tega združevanja. V opoziciji je ostalo le še 21 poslancev, predvsem iz SLS, SDSS in nekaj bivših demokratov. Seje so postale takšne, da je izredno težko vzdržati. Na petkovem zasedanju DZ smo nehali glaso- vati, ker so nas zmerjali in nam celo grozili. Protestirali smo zaradi takšnega način dela. Bil je podoben obračun kot pred 23 leti, tudi zdaj je 25 poslancev zahtevalo izredno sejo. Ko so nas spraševali, če smo protestanti, nas je zanimalo, kaj so drugi. Eden izmed odgo- vorov je bil, da so več (bolšoj), iz tega pa lahko sklepamo, da so boljševiki.« O izjavi Milana Kučana: »V DZ je položaj že itak slab, sedaj pa se je vključil še predsednik države. V bistvu gre za manipulacijo z ljudmi. Globoko upam, da bo moral pojasniti svoje besede. Še sreča, da so se vključili kul- turniki, ki zahtevajo pojas- nilo ali odstop. Slovenska družba je zelo zmanipulira- na, zato tudi predsednik do- biva veliko podpore.« O volitvah na državni rav- ni: »Prihodnje volitve bodo šele jeseni 1996, do takrat bo treba vzdržati. Zato bodo lo- kalne volitve izjemnega po- mena. O Marjanu Podobniku in njegovi kandidaturi za predsednika pa mislim, da je to še predaleč.« O reorganizaciji občin: »Občine ne bodo imele takš- nih pristojnosti kot sedaj, ko so opravljale državne posle. Vendar bo vzpostavljena no- va lokalna oblast, kjer bodo pomembni občinski sveti in župani, ki bodo odgovorni za izvajanje sklepov, te pa bodo sprejemali občinski sveti. Mislim, da v novih občinah ne bo potrebno veliko admi- nistracije. Pomen lokalnih oblasti je izredno velik, če- prav nimajo velikih poobla- stil, bo še vedo potrebno po- skrbeti za urejanje infra- strukture, komunale...« O financiranju novih ob- čin: »Za industrijo v Nazar- jah ne verjamem, da bo kraju kaj prida pomagala, saj bo postala industrija zasebna. Občina ne bo imela velikega vpliva. Če bo država kot se- daj dopuščala lumparije, pa se bodo lumparije itak še na- prej dogajale. Mislim, da za- radi zakonsko določenega fi- nanciranja ne bo bogatih ali revnih občin, pa tudi kakšne posebne podpore kmetijstvu ne gre pričakovati.« O volitvah na občinski ravni: »Na te se bo treba te- meljito pripraviti. Po moje se bo treba dogovoriti s SKD, vsaj za predlaganje županov, da bodo imeli potrebno veči- no. Stranka mora v vsaki ob- čini najti poštenega človeka, ki mu bodo volivci zaupali, nikjer se ne sme ponoviti bivši mozirski izvršni svet. Že takoj je treba angažirati ljudi, da bi v naši stranki ali skupno s SKD poiskali pri- merne kandidate, med njimi tudi ženske.« O demokraciji: »Lokalna oblast je temelj demokracije, ki je v DZ le še formalna. V zboru, recimo, redno kršijo poslovnik, in ni zagotovil, da ga ne bodo kršili še vnaprej. Glasujemo o sklepih, o kate- rih ne bi smeli... Če ne bomo resno vzeli volitev v novih občinah, še dolgo ne bo de- mokracije. Če bi uspeli na lokalnih volitvah položaj preobrniti, bi potem lahko dosegli drugačen položaj tu- di v državnem svetu po voli- tvah v letu 1996.« O združitvi s SKD: »V Zgornji Savinjski dolini smo vsak posebej na zadnjih voli- tvah dosegli skoraj 40 od- stotkov glasov, združena stranka pa jih ne bi niti 30 odstotkov. Slovenska libe- ralna demokracija bo sicer do naslednjih volitev zagoto- vo izkoristila vso moč in vpliv, vendar na volitvah ne bodo dobili toliko glasov. Zavzemam se predvsem za boljše sodelovanje z SKD, vendar trenutno vsako sejo DZ zapuščam jezen. Zadnji primer: SKD je glasovala za Lenarta Šetinca kot ravna- telja Narodne in univerzitet- ne knjižnice. Marsikomu se to najbrž ne zdi pomembno, vendar je NUK izredno po- memben kot simbol držav- nosti. Ravnatelj ima približ- no tak status kot rektor uni- verze ali predsednik Akade- mije, mi pa smo izvolili ne- kega politikanta. S tem v DZ dokazujejo, da se požvižgajo na nacionalnost, predvsem gre za kupčijo. Te se dogaja- jo vsak dan, Slovenijo delijo približno tako kot Italijani. Ponavljam, prvi korak k de- mokraciji so jesenske lokal- ne volitve.« O pogajanjih z vlado: »Kmetijsko gozdarska zbor- nica bo imela precejšnja po- oblastila, predvsem pa bodo tu nastajali predlogi za kme- tijsko politiko. V Avstriji ima podobna zbornica zelo veliko vlogo, nenehno se po- gaja z vlado, delavsko in tr- govsko zbornico o sovcial- nem partnerstvu. Pri nas se vlada z nikomer ne more zmeniti, niti z delavci, kmete pa so tako izločili. Torej bo treba priti do institucije, ki bo pritiskala na vlado, da ne bo delovala tako enoumno.« O šolanju in štipendijah: Šokanten je podatek, da je mozirska občina po številu študentov na tisoč prebival- cev.na zadnjem mestu v Slo- veniji. V stranki smo že raz- mišljali, da bi ministrico Jo- žico Puhar tožili. Ministrica je namreč dala takšna navo- dila za podeljevanje štipen- dij, da je izključila vse druži- ne, ki imajo zemljo. S tem so odleteli vsi kmečki otroci, celo tisti, ki imajo hektar zemlje. V Zgornji Savinjski dolini je zelo malo ljudi, ki ne bi imeli zemlje, tako da smo zaradi faktorja najbolj bogata dolina. Tudi to je ma- nipulacija, saj morajo otroci iz mozirske občine že v sred- njo šolo v Celje ali Velenje, kar seveda povečuje stroške šolanja. No, sedaj bodo Joži- co Puhar zamenjali, štipen- dije pa bo delilo finančno ministrstvo. URŠKA SELIŠNIK Bolnišnica v zavarovalniškem primežu Več kot 500 milijonov tolarjev Izgube po zaslugi države V Splošni bolnišnici Celje se otepajo s številnimi težavami, ki so posledica neustreznih si- stemskih rešitev v preteklosti, bojijo pa se, da se jim tudi v prihodnje ne obetajo nič boljši časi, kar bodo občutili tako pacienti kot zaposleni. Da bi opozorili na najbolj pe- reče probleme, je direktor bol- nišnice dr. Aleš Demšar pri- pravil novinarsko konferenco in na njej spregovoril o finanč- nem poslovanju, modernizaciji bolnišnice in težavah pri skle- panju pogodbe z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slo- venije. Celjska bolnišnica ima 846 bolniških postelj in nanjo gra- vitira približno četrt milijona prebivalcev širše celjske regi- je. Je izrazito urgentna bolniš- nica in naval bolnikov je vsako leto večji, medtem ko država ne dovoli nikakršnega poveče- vanja števila postelj. Stiska na posameznih oddelkih je zato vse večja, kar kažejo podatki o lanski 86 odstotni povprečni zasedenosti postelj, medtem ko je ta zasedenost na inter- nem oddelku dosegla celo 110 odstotkov. Povprečna ležalna doba je znašala 7,9 dni, kar je precej pod povprečjem sloven- skih bolnišnic, saj razmere v Celju osebje silijo, da dela hitro in postelje kar najbolj racionalno izkoristi. To pa ob- čutijo bolniki, ki se jim ne mo- rejo posvetiti toliko, kot bi že- leli, medtem ko so zaposleni preobremenjeni. V celjski bolnišnici so lani naredili več, kot je predvide- vala pogodba z zdravstveno zavarovalnico. Zdravili so okrog 6 odstotkov preveč bol- nikov in imeli s tem skoraj 9 odstotkov preveč oskrbnih dni, česar pa zavarovalnica ne prizna in ne plača. Ob tem je dovolj zgovoren podatek, da je kar 21 odstotkov več bolnikov kot leto pred tem potrebovalo intenzivno terapijo in 19 od- stotkov več intenzivno nego, pri teh pa so stroški največji. Kljub temu si v bolnišnici ne znajo predstavljati, kako naj sprejmejo samo toliko bolni- kov, kot jih priznava in plača ZZZS, saj sprejemajo samo ti-, ste, ki so bolnišničnega zdrav- ljenja res potrebni. To je ra- zlog, da je imela celjska bol- nišnica tudi po lanskem zak- ljučnem računu izgubo v višini 191 milijonov tolarjev. K temu je treba dodati še nepokrito iz- gubo iz preteklih let, ki znaša 365 milijonov tolarjev, ki je nastala zaradi prenizko oce- njenih in plačanih materialnih stroškov. Po zakonu bi ta pri- manjkljaj, za katerega tudi SDK ugotavlja, da ga niso »ustvarili« v bolnišnici, mora- la pokriti republika, za kar pa v proračunu ni predvidenih sredstev. Bolnišnica tudi ni dobila obljubljenega denarja za odpravo posledic poplave, saj so od približno 70 milijo- nov mark ocenjene škode do- bili nekaj več kot polovico ne- revaloriziranega denarja. S tem so uredili transfuzijo, sterilizacijo in laboratorij, medtem ko so ostalo urejali z lastnim denarjem in zato še povečali izgubo, ki v celoti znaša 556 milijonov tolarjev. Te finančne težave pa so po- vezane tudi z vse večjim po- manjkanjem osebja, najbolj jih pesti pomanjkanje medi- cinskih sester. Konec prete- klega leta je bilo zaposlenih 1542 uslužbencev, od tega 121 specialistov in 27 specializan- tov, 144 višjih in 44*6 srednjih medicinskih sester. Za nor- malno delo bi potrebovali 775 sester, vendar se jih za delo v bolnišnici odloča vse manj, tiste, ki so zaposlene, pa bežijo drugam in si iščejo manj na- porno in bolje plačano delo. Ob tem pa ima bolnišnica za- radi napačnih izhodišč v pre- teklih letih stalno v službi 70 ljudi več, kot jih priznava in plača ZZZS. To pomeni, da je povprečna bruto plača v bol- nišnici 74.800 tolarjev in da zaslužijo v Mariboru v pov- prečju samo 2 tisočaka več, v Ljubljani pa celo manj. Rentgeni častitljive starosti V bolnišnici so letos želeli izboljšati pogoje v splošnem dogovoru z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slo- venije. Vendar zdravstvena zavarovalnica teh ni izboljša- la, pač pa je nekatere še po- slabšala. Problematičen je zla- sti člen, s katerim hoče zava- rovalnica plan obsega bolniš- nične dejavnosti osiromašiti še za odstotek. Poleg tega ne priznava sredstev za izpolni- tev obveznosti po zakonih in kolektivni pogodbi, med dru- gim dodatka za delovno uspeš- nost in dodatkov za posebne pogoje dela, ne priznava amortizacije v ustrezni višini, ob tem, da ima celjska bolniš- nica nekatere rentgenske apa- rate stare več kot 20 let. Za nakup novih bi porabili več kot 2 milijona mark, priznana amortizacija pa bi znašala 3 milijone. Za celjsko bolnišnico je ne- ugodno tudi določilo, ki onko- loško dejavnost priznava le in- štitutu v Ljubljani, čeprav tu- di v Celju na vseh ključnih od- delkih zdravijo rakaste bolni- ke. Posebej neugoden za Celje pa je člen, ki predvideva večje zmanjševanje programa bol- nišnične dejavnosti zaradi po- večane stopnje hospitalizacije, I ki je v regiji nad povprečjem1 zaradi prekomernega onesna- ženja, velikega deleža stare populacije, revščine... To bi pomenilo še dodatno zmanjša- nje obsega dela v bolnišnicah, s čimer se v Celju ne strinjajo, saj bi to šlo predvsem na račun pacientov. Modernizacija se nadaljuje Ob tem mora celjska bolniš- nica nadaljevati začrtano mo- dernizacijo, ki naj bi se pre- maknila z zakonom o investi- cijah v zdravstvu, ki je šel sko- zi drugo branje v parlamentu. V njem je celjska bolnišnica uvrščena med prednostne na- ložbe. Od januarja že tečejo gradbena dela za novo endo- skopirnico, zaključen je razpis za izdelavo idejnega projekta za operacijski blok s petimi dvoranami in oddelkom za in- tenzivno medicino. Prihodnje leto načrtujejo ureditev ambu- lant poliklinike, leta 1996 di- alize in radioizotopnega labo- ratorija, med leti 1997 in 2000 pa naj bi uredili bolniške od- delke v novem delu bolnišnice. Po preselitvi ortopedskega od- delka bi uredili še sprejemni urgentni blok. TATJANA CVIRN Kritično o zakonu o kulturi LJUBLJANA, 18. marca (Delo) - Poslanci so obrav- navali predlog zakona o kulturi in po končanem prvem branju sprejeli vrsto stališč. Menili so, da je tre- ba med drugim natančneje opredeliti pristojnosti dr- žave pri uresničevanju kul- turne politike in dodelati oblike financiranja kultur- nih programov. Pred zamenjavo Puharjeve LJUBLJANA, 18. marca (Delo) - Premier dr. Janez Drnovšek je obvestil pred- sednika Združene liste so- cialnih demokratov Janeza Kocjančiča, da pripravlja predlog za zamenjavo Joži- ce Puhar, ministrice za de- lo, družino in socialne za- deve. Če ne bo prejel pred- loga ZL o novem kandida- tu, ga bo poiskal sam, je zapisal Drnovšek. Med ra- zlogi za zamenjavo naj bi bile težave pri sklepanju socialnega pakta, dodaten razlog pa je neurejeno po- slovanje ministrstva po za- pisniku SDK. Zamenjava turističnega ministra? LJUBLJANA, 18. marca (Delo) - Stolček se maje tu- di Marjanu Jakiču, mini- stru za turizem, saj je mini- ster za gospodarstvo dr- . Maks Tajnikar izjavil, da ekipa, ki jo ima, ni sposob- na narediti tega, kar priča- kuie v turizmu. Št. 12 - 24. marec 1994 H Da le sosedu ne gre bolje ■.. al/ Kafro na Celjskem odpravljajo posledice lanske suše polje pozno kot nikoli ali pa je po jetu dni mar nesmiselno govoriti o po- joči oškodovancem, ki jih je lani pri- dela suša? Vsekakor pride vsaka pomoč prav, naj bo še tako zapoznela, oškodovanci pa so tako morali zelo pjtro pozabiti tisto znano: »Kdor hitro da, dvakrat da.« Vendar je tudi suša, kot je očitno jlovenska navada pri naravnih nesre- čah, vzbudila nemalo negodovanja, neredko celo prepire in huda nestri- njanja med ljudmi. Že pri ocenjevanju Škode se je primerilo, da je prišlo do razlik med sosedi, pa četudi samo za 2 odstotka - vendar to pomeni pri po- moči enkratno razliko. Poleg tega kmetje opozarjajo na visoke regresi- rane cene, na togo obnašanje države, obilico administrativnega dela in nas- ploh na neurejenost na kmetijskem ministrstvu. Republiška vlada je že lani avgusta sprejela nekaj interventnih ukrepov a odpravo posledic suše. Decembra so pripravili dokončne ukrepe, pri uporabi sredstev pomoči pa naj bi upoštevali selektivni pristop. Do po- moči so upravičeni le tisti, ki jim je suša povzročila več kot 30-odstotni izpad vrednosti kmetijske proizvod- nje. Upravičence naj bi znotraj občine razdelili na dve skupini glede na stop- njo prizadetosti, v skupino A so uvr- stili oškodovance, ki so imeli od 30- do 50-odstotni izpad vrednosti kme- tijske proizvodnje, v skupino B pa vse tiste, pri katerih je stopnja prizadeto- sti presegla 50 odstotkov. Višina po- moči je za skupino A polovico manjša kot za skupino B. Sredstva za odpravo posledic suše so namenjena za regresi- ranje nabave krme, predvsem krmnih žit in voluminozne krme, za regresira- nje nabave semen, krompirja in trsnih cepljenk ter za obresti za najete kredi- te. Za izvedbo programa je republika zagotovila 2 milijardi tolarjev, od tega 600 milijonov iz stalne proračunske rezerve, ostalo pa iz sredstev solidar- nosti. Takšne kriterije so sprejeli v repu- bliški vladi, praksa pa je marsikateri občini narekovala drugačno rešitev, '/ečina republiške pomoči namreč v občine še vedno kaplja, kar seveda marsikdaj povzroča dodatno delo in «e več nejevolje med ljudmi. Sicer pa poglejmo, kako odpravljajo posledice suše v celjskih občinah. Curljanje iz republiške Pipe V žalski občini so vsem tistim kme- tovalcem, ki jih je lani prizadela suša, jz občinskega proračuna namenili pri- bližno 3 milijone tolarjev. Od tega so ^ve tretjini denarja odšteli za pokri- yanje stroškov pri prevozu pitne vode v hribovite predele občine. Poleg denarja iz občinskega prora- ^na so oškodovancem namenili še Pomoč iz republike v obliki regresira- la krmnih žit ter regresiranja obrest- jje mere za obratne in investicijske bedite. Skupno je v žalski občini pri- javilo škodo zaradi suše približno '400 kmetijcev. Navodila v zvezi z de- tovijo pomoči so tudi Žalčani dobili iz republike. Razdeljevanje krmnih žit, Predvsem ječmena in koruze, poteka Preko kmetijskih zadrug, prednost so l^eli oškodovanci iz skupine A. V ob- poudarjajo, da pri delitvi pomoči v Zadrugah ne sme biti nobenih razlik "Jed člani in tistimi, ki v zadrugo niso ^ljučeni. V šmarski občini so za sanacijo ško- ^ po lanski suši prejeli 7,1 milijona tolarjev gotovine, približno 4 milijone Pa so dobili zaradi pomanjkanja kr- ?e- Občinska komisija za sanacijo ^ode posreduje to pomoč v obliki re- P*sa. Oškodovanec prejme potrdilo Pravnega organa za kmetijstvo za re- ffes v repromaterialih (za krmni ječ- j ri, krmno koruzo v zrnju, sojine ,r°pine, seme koruze ali seme travno- eteljnih mešanic). » občini prejemajo repromaterial ^topoma od januarja. Do zdaj so prejeli 200 ton krmnega ječmena, 179 ton koruze v zrnju in 65 ton sojinih tropin, ostalo pa še pričakujejo. Izda- jajo tudi že potrdila za regresiran na- kup semen, veljajo pa v vseh trgovi- nah v občini. Za delitev pomoči oškodovancem, prizadetim zaradi dolgotrajne suše, je v šentjurski občini pristojna domača Kmetijska zadruga. Pooblastil jo je občinski izvršni svet. Po republiških podatkih znaša lanska skupna škoda v občini 379 milijonov tolarjev. Naj- več, 674 kmetij, se je znašlo v skupini A, 409 jih je v skupini B, očitno pa je največ škode nastalo v južnem delu občine. Že oktobra so prejeli 3 milijone to- larjev, ki so jih namenili za regres pri nakupu ječmena. V šentjurski zadrugi so še povedali, da je občini dodeljeno približno 1,8 milijona tolarjev za re- gresiranje semen (za semensko koruzo ter travno-deteljne mešanice), kar pričakujejo v prihodnjih tednih. Prvo pošiljko ječmena so v Šentjurju v ce- loti namenili najbolj prizadetim. Upravičena kritika kmetov V občini Celje so ob popisu škode po suši ugotovili, da je večina kmetov imela od 40 do 60 odstotkov škode na pridelkih. Po preračunavanju na os- novi republiškega programa za ugo- tavljanje škode so prišli do povpreč- nih izračunov škode in številni kmetje so se znašli ravno na meji, tako da ne dobijo tolikšne pomoči kot tisti, kate- rim je izračun pokazal vsaj 50 odstot- kov škode. Razlike med sosedi so zato precejšnje in med kmeti prihaja do hude krvi, vendar so v občinah ne- močni, saj morajo upoštevati republi- ška navodila. Ta pa so toga, poleg tega pomoč prihaja z zamudo, zato so kri- tike kmetov več kot upravičene. Po besedah Petra Vriska, predsed- nika komisije za odpravo posledic ele- mentarnih nesreč pri izvršnem svetu občine Celje, so skupno škodo ocenili na nekaj več kot 406 milijonov tolar- jev, "od tega za 301 milijon pri 856 upravičencih v skupini A in 105 mili- jonov tolarjev pri 228 upravičencih v skupini B. .Glede na ocenjeno škodo pripada občini 1.674 ton krmnih žit, ki naj bi jih razdelili do julija. Prejeli so že 247 ton ječmena, kmetje iz skupine B so ga lahko kupili v Kmetijski zadrugi po regresirani ceni. Ječmen je bil na voljo po ugodni ceni, medtem ko je pošiljka 227 ton koruze precej dražja kljub zvišanemu regresu. Zato so se vsaj za- enkrat v Celju dogovorili za zamenja- vo koruze z ječmenom, vprašanje pa je, kako bo v prihodnje, saj so v Celju dobili le četrtino pomoči, ki pripada občini v obliki krmnih žit. Iz republike so v Celje dobili tudi 5 milijonov tolarjev za nabavo repro- materiala za setev in to pomoč v obliki 50-odstotnega regresa za nakup se- men, umetnih gnojil.. .delijo že 3 ted- ne. Obljubljena je tudi še posebna po- moč za nabavo semen, vendar se boji- jo, da bodo ta sredstva prišla prepoz- no, da bi jih lahko namensko porabili. Podobno je tudi s sredstvi za regresi- ranje obresti za najete kredite, ki bi jih morali kmetje izkoristiti do junija, kar pomeni, da je za najemanje novih kreditov zelo malo časa. Zato se v Ce- lju zavzemajo za to, da bi vso to po- moč združili in jo namenih upravičen- cem za različne potrebe v kmetijstvu. Del pomoči pri odpravi posledic su- še so tudi sredstva za pomoč pri pre- vozu vode. Celjskim gasilcem so za to namenili 4 milijone tolarjev. Iz re- zervnega sklada občine so v ta namen dali milijon tolarjev. Takšne in drugačne cene Suša je v občini Laško povzročila za približno 366 milijonov tolarjev ško- de, od tega v kmetijski proizvodnji za več kot 305 milijonov tolarjev. Laško je tako ena tistih slovenskih občin, v katerih je suša v lani oskubila več kot polovico pridelka. Občinski izvršni svet je že lani, ta- koj po katastrofi, zagotovil 2 milijona tolarjev proračunskih premostitvenih sredstev za ublažitev najhujših posle- dic suše. Z republiškimi ukrepi je bilo občini Laško odobrenih 1.924 ton žit, od tega so zaenkrat razdelili dva kon- tingenta (okoli 600 ton ) in pomagali tistim kmetom, ki so bili zaradi izpa- da proizvodnje najbolj prizadeti. Dru- gi kontingent je trenutno izčrpan, ča- kajo na naslednjega oziroma na navo- dila republiških uvoznih direkcij. V prvi fazi so kmetom razdelili ječ- men, v drugi koruzo, za sojine tropine pa ni zanimanja. Zdaj spet prihaja na vrsto koruza. Žita, ki jih KZ Laško dostavlja do prodajalne v Laškem, so dobre kakovosti, cene so razmeroma ugodne, kljub temu pa imajo kmetje zaradi njih precej pripomb. V akciji regresiranja obrestnih mer za obratna sredstva in investicije je občini Laško dodeljenih 5 milijonov 700 tisoč tolarjev sredstev, žal pa ne pridejo toliko v poštev, saj kmetje v glavnem nimajo tovrstnih kreditov. Ta sredstva naj bi preusmerili v regre- siranje nakupa krmnih žit in volumi- nozne krme, a so v ministrstvu glede tega zaenkrat precej togi. Vso količi- no, ki je odobrena posameznemu kme- tu, v KZ Laško razdelijo naenkrat. Kmetje imajo največ pripomb na viši- no regresa. Po njihovem mnenju sta dve skupini premalo, zato naj bi se sredstva razdelila sorazmerno z višino škode, ugotovljene pri vsakem posa- mezniku. V mozirski občini so zaradi precejš- njih sporov po lanskem razdeljevanju pomoči (približno 4 milijone tolarjev za nabavo krme v najbolj ogroženih višinskih predelih) opustili delitev na skupino A ali B. To so podprli tudi kmetje na zborih, raje so se odločili za dobropis za nabavo krmil, ječmena, umetnih gnojil... Letos pripada vsem oškodovancem malo manj kot 9 mili- jonov tolarjev, vsakemu 2,6 odstotka od ocenjene škode. Škodo je večkrat ocenjevala posebej imenovana komi- sija, ob zadnji cenitvi so je ob upošte- vanju vseh dejavnikov zabeležili za skoraj 500 milijonov tolarjev, medtem ko je republika mozirski občini priz- nala škodo v vrednosti 343 milijonov tolarjev. Sicer kmetje pogostokrat razmišlja- jo o smiselnosti pomoči po skoraj dveh letih, saj so se morali že minulo jesen posebej pripraviti na zimo, tako pri krmi kot tudi s semeni. Veliko pri- pomb in pritožb je v mozirski občini slišati tudi zaradi cene regresiranih izdelkov. Za program izvajanja pomo- či skrbi Zgornjesavinjska kmetijska zadruga, ki bo morala predložiti poro- čilo občinski vladi. Republiki se ne mudi Tudi oškodovancem v velenjski ob- čini je na pomoč najprej priskočila občina, samo za nakup sena je že lani prispevala 6 milijonov tolarjev, hkrati pa je skoraj 3 milijone tolarjev name- nila še za prevoze vode. Sicer je škodo v občini prijavilo 533 kmetov, skoraj 200 pa jih je imelo za več kot polovico manjšo proizvodnjo. Prvo pomoč so zagotovili pri nabavi osnovne krme, predvsem sena ter su- hih in mokrih pesnih rezancev. Iz re- publike naj bi v občini prejeli 2,8 mili- jona tolarjev pomoči. V Kmetijski zadrugi Šaleška dolina v Šoštanju pravijo, da pomoč iz repu- blike priteka prepočasi, grav tako ni sprejemljiv republiški koncept njene delitve. Vsa poročila o škodi je bilo v občinah potrebno pripraviti zelo na hitro, medtem ko se na republiški rav- ni ni tako mudilo. Poleg tega v zadru- gi opozarjajo na obilico administra- tivnega dela, povezanega z razdelitvi- jo pomoči - vse to očitno delajo za- stonj. Kmetje so pogostokrat na glas spraševali, zakaj zadruga pomaga tu- di nečlanom, po drugi strani pa nečla- ni pravijo, da zadruga forsira svoje člane. Šoštanjčani sicer zatrjujejo, da ni tako, vendar je ljudi težko prepri- čati. V Slovenskih Konjicah so skupno škodo v kmetijstvu ocenili na več kot 381 milijonov tolarjev, kar pomeni več kot 40 odstotkov skupnega izpada do- hodka. Do sredine marca so prejeli tretjino predvidenih količin žit, skup- na vrednost republiških regresov naj bi znašala 19,5 milijonov tolarjev, kar pomeni malce več kot 5 odstotkov ocenjene škode. V občini pravijo, da je delitev po- moči sicer vsebinsko pravilno zastav- ljena, a je precej zakomplicirana, pa še premalo je je in ni sorazmerna s škodo. Tudi delitev na dve skupini ni primerna, bolj pravična bi se jim zde- la delitev po dejanskem odstotku ško- de. Tudi drugače se srečujejo s težava- mi, predvsem zaradi počasne dobave iz republiških rezerv, moti pa jih tudi različna cena posameznih pošiljk, kar pomeni še bolj neenakomerno pomoč za posamezne oškodovance. Hkrati v Konjicah menijo, da je krma iz repu- bliških blagovnih rezerv predraga, saj primerjava nekaterih cen ponuja sklep, da bonitete za sušo ne dobi oškodovanec, ampak izbrani dobavi- telj. Volilci se odločalo P ARIZ,20. marca (Delo) - Francoski volilci, razen v Parizu, so izbirah polovi- co članov departmajskih skupščin s 6-letnim man- datom. Volili pa so tudi drugod po svetu. Nemci v deželi Schleswig-Holste- in so izbirali lokalne pred- stavnike. V 15 ruskih po- krajinah bo zaradi nizke udeležbe verjetno potrebno ponekod volitve ponoviti, v Tuniziji pa so volilci od- ločali o predsedniku drža- ve. Edini kandidat je dose- danji predsednik Zine el Abidin. Na predsedniških in parlamentarnih volitvah v Salvadorju, kjer volijo predsednika države, po- slance kongresa in občin- skih svetov ter predstavni- ke v srednjeameriškem parlamentu, je prvič sode- lovala fronta za narodno osvoboditev Farabundo Marti. Pogajanja z gluhim ŽENEVA, 18. marca (Delo) - Pogajanja o delitvi skupnega imetja nekdanje jugoslovanske države so čedalje bolj podobna dialo- gu z gluhim. Slovenija in še tri nekdanje republike na- mreč menijo, da je treba zapuščinsko razpravo osre- dotočiti na premoženje fe- deracije, srbsko-črnogor- ska država pa vztraja pri upoštevanju vseh investicij iz zveznih virov po letu 1945. To se dogaja navk- ljub mnenju mednarodne arbitražne komisije pod vodstvom Roberta Badin- terja, ki je ocenila, da je bila že z ustavo 1974 po- stavljena ločnica med zvez- no lastnino in imetjem re- publik. Armenci sestrelili letalo MOSKVA, 18. marca (Delo) - Iransko letalo, ki je strmoglavilo v Gorskem Karabahu in v katerem je umrlo 32 ljudi, naj bi po nekaterih podatkih sestre- lila armenska protiletalska obramba. Potniki so bili namenjeni v Teheran na praznovanje novega leta, med žrtvami pa je devet otrok. Brez Srbov ne bo miru WASHINGTON, 18. marca (Delo)- Muslima- ni in Hrvati so podpisali ustavni sporazum o usta- novitvi hrvaško-musli- manske federacije, kasneje pa naj bi vzpostavili ohlap- no konfederacij sko pove- zavo s Hrvaško. Na sloves- nosti v stari zvezni upravni zgradbi pri Beli hiši je po- leg Izetbegoviča in Tudma- na sodeloval tudi ameriški predsednik BiH Clinton. Večina podpis sporazuma ocenjuje kot prvi korak k miru, vendar pa se zave- dajo, da pravega miru v BiH ne bo, dokler ne bo dosežen mirovni sporazum z bosanskimi Srbi. Možnosti za mir SARAJEVO, 18. marca (Delo) - Britanski premier John Major je med obiskom Sarajeva in britanskih mi- rovnih sil v Gornjem Vaku- fu izjavil, da so se razmere v Bosni precej izboljšale in da je sedaj več možnosti za vzpostavitev miru. Št. 12 - 24. marec 1994 D Vrnjena žogica državnim preiskovalcem Roman Matek o domnevnem škodljivem in nezakonitem delovanju IS Laško Komisija za parlamentarno pre- iskavo Državnega zbora Republi- ke Slovenije, ki ima nalogo raz- kriti domnevno škodljivo, nedo- pustno, nezakonito in neustavno delovanje ljubljanske mestne vla- de in vseh tistih občinskih izvrš- nih svetov, pri katerih so SDK in drugi pristojni državni organi ugotovili nepravilnosti, nezakoni- tosti ali podali sum o zlorabi poo- blastil nekaterih javnih funkci- onarjev, naj bi imela na piki tudi izvršni svet Skupščine občine La- ško oziroma njegovo domnevno nezakonito in škodljivo delovanje. Omenjena komisija pa ima pri tem težavo, saj za to, da bi sploh lahko začela s preučevanjem dom- nevnih nepravilnosti oziroma škodljivosti v IS Laško, nima no- benih ustreznih gradiv. Laščani bi komisiji sicer z veseljem dostavili vso gradivo, ki ga komisija potre- buje, a kaj, ko so o tem, da je pri njih nekaj hudo narobe, v izvrš- nem svetu izvedeli šele in samo v sredstvih javnega obveščanja. V izvršnem svetu Skupščine ob- čine Laško pravijo, da sicer pod- pirajo vsakovrstno preiskavo, predsednik Roman Matek pa pri- pominja: »Še bolj kot preiskavo, podpiramo sprejemanje pametnih vsakodnevnih odločitev, ki bi nam lahko zagotovile boljše življenje in hitrejši razvoj. Da bi preisko- valna komisija lahko častno in strokovno opravila svoje delo, mora razpolagati z ustreznimi gradivi, dokazi. Naš izvršni svet namreč doslej ni prejel še nikakrš- nega poziva za predložitev dokaz- nega gradiva o domnevnih nepra- vilnostih. Ob tem je treba pouda- riti, da izvršni svet vseskozi deluje javno, da ima vse svoje odločitve pokrite z ustreznimi dokumenti, ki jih na poziv pristojnih državnih organov lahko vsak trenutek predloži. Izrekati domnevo o škodljivem in nedopustnem rav- nanju brez kakršnih koli dokazil pa je za pravno državo, milo reče- no, nepravno. Občina Laško je po oceni izvršnega sveta vseskozi po- slovala podjetno in zakonito v ok- viru silno omejenih možnosti cen- tralizirane države. Plan občine in proračun smo v Laškem spreje- mali še pred pričetkom planskega obdobja, medtem ko se država s svojim proračunom ukvarja šele v pomladanskih mesecih. S pro- jektom državnih obveznic, ki je strokovno podprt in ekonomsko racionalen, smo poskušali zagoto- viti sredstva za normalno funkci- oniranje občine. Z obveznicami kot proračunskim virom smo uspeli zagotoviti ustrezno raven gospodarske in socialne infra- strukture ter odpreti okoli petde- set novih delovnih mest. In ne na- zadnje, občina Laško je ena red- kih slovenskih občin, ki je uspela zadržati gospodarsko aktivnost, je pa tudi ena redkih, ki v globalu posluje z dobičkom. Ob parlamen- tarnih preiskavah, ki jih podpira- mo, pa še predlagamo, da se spo- štuje zakonita struktura oblasti v obstoječih občinah, kjer izvršni sveti niso občinske vlade temveč del skupščinskega sistema. Zato smo predlagali, da se v vseh pri- merih, kjer obstaja sum o škodlji- vem in nezakonitem delovanju iz- vršnega sveta, nemudoma uvede preiskava proti občinski skupšči- ni, ker škodljivega izvršnega sveta ni zamenjala.« Kaj pa škodljivo delovanje države? Glede na to, da je projekt raznih preiskav v naši državi očitno bolj priznan kot projekt smotrnih raz- vojnih odločitev, je laški izvršni svet vrnil poslano žogico s tem, ko je Dr- žavnemu zboru R Slovenije predla- gal, da naj, skupaj z občinami, obli- kuje posebno preiskovalno komisijo o škodljivem delovanju države. Da bi takšna komisija imela dovolj dela, so prepričani v laškem izvršnem svetu, ko navajajo kar nekaj zanimi- vih tem. Zanimivo bi bilo, na primer, pre- učiti ekonomičnost dosedanjega prenosa pristojnosti občin na drža- vo. Preučiti velja tudi učinkovitost prenosa kmetijskih zemljišč na Re- publiški sklad ter obelodaniti njego- ve stroške in prihodke v primerjavi z možnimi prihodki, če bi za gospo- darjenje s kmetijskimi zemljišči skr- bele občine. Država bi morala ne- nehno skrbeti za učinkovitost go- spodarjenja z objekti, s katerimi razpolaga. Ob tem IS Laško kot ti* čen primer navaja objekt zdraviM v Rimskih Toplicah, ki ga je R « venija nepoškodovanega prevzeli JLA. Ker objekt zdaj ni v upo^ oziroma poslovni funkciji, bi ka^ javnosti predočiti stroške držj, s tem objektom in njene naijJ v zvezi z njim. Izvršni svet SkupS ne občine Laško v nadaljevanju) predlaga, naj se uvede preiskuj v zvezi z odločitvami o novi lokali samoupravi, ki povzročajo brezv]) dje po preteku mandata občins^j organov in ki ljudi s prazno maH silijo v reformo lokalne samouprav ne da bi prej opredelili jasne kritej je za ustanovitev občin, razdelj njene pristojnosti, uredili odnos nn državo in bodočo občino, sploh p ljudem povedali, kaj pomeni noi občina za kakovost življenja v nj in koliko nas bo to sploh stalo. Kdo je zdaj v težjem položaju, 1 občine Laško kot domnevni škodlj vec ali država Slovenija, če bo up števala predloge iz Laškega in j začela ukvarjati z domnevnim lasi nim škodljivim delovanjem? K( v Laškem nimajo kaj skrivati in j vsak trenutek pripravljeni položi svoje karte na mizo, se bi znala d žava znajti v nerodnem položaju.! bo, slejkoprej, tudi ona morala pri s svojimi kartami na dan. In ne zan di kakšne posebne komisije, ki j predlaga izvršni svet v Laškem. MARJELA AGRE Iz potrebe po avtentični podobi Predsednik regionalnega odbora združenja Sever je Franc Bevc Od ponedeljka, 21. marca letos, deluje tudi na celjskem območju združenje Sever, saj je bil tega dne ustanov- ljen regionalni odbor, ki je, med drugim, sprejel statut združenja in kratkoročni program delovanja ter za predsednika regionalnega odbora Celje izvolil Franca Bevca. Sever je prostovoljno ne- politično združenje delavcev organov za notranje zadeve, ki so sodelovali v procesih osamosvajanja Republike Slovenije. Gre za obdobje od 1. decembra leta 1989 do 26. oktobra 1991. Prvi datum je dan napovedanega mitin- ga resnice v Ljubljani, ki so ga v veliki meri preprečili prav delavci organov za no- tranje zadeve, aktivnosti za preprečitev tega škodljivega mitinga pa so se vodile pod imenom akcija Sever. Po tej akciji je dobilo ime tudi novo združenje. Drugi datum pa je dan, ko je zadnji vojak JLA zapustil slovensko ozemlje. Kot nepolitično združenje bo Sever povezoval vse ude- ležence vojne za samostojno Slovenijo, ki so kot pripad- niki organov za notranje za- deve ali kot prostovoljci so- delovali pri aktivnostih za zaščito demokratičnih pro- cesov ali so bili na kakršen koli način vključeni v slo- vensko osamosvojitveno vojno. Sedež združenja Sever bo v Ljubljani, na ravni regij so v okviru združenja ustanov- ljeni odbori, na občinskih ravneh pa delujejo pododbo- ri. Glavni motiv, zakaj usta- noviti takšno združenje, je bila želja in potreba po real- nosti, točnosti in popolnosti pri zapisovanju osamosvoji- tvenih dogodkov, tistih, pri katerih je pomembno ali celo odločilno vlogo odigrala slo- venska policija v okviru or- ganov za notranje zadeve. Zato bo na začetku delova- nja prednostna naloga zdru- ženja Sever prav zbiratelj- ska (dokumentarno gradivo) in povezovalna med udele- ženci osamosvojitvenega procesa v omenjenem ob- dobju. Člani združenja so lahko, poleg aktivnih delav- cev ONZ oziroma policije, tudi rezervni policisti, upo- kojeni in bivši aktivni polici- sti in posamezni občani, ki so se s svojimi dejanji aktiv- no vključevali v procesu osa- mosvajanja naše mlade dr- žave. V svoje vrste združenje Sever vabi tudi svojce v voj- ni umrlih pripadnikov aktiv- nega in rezervnega sestava organov za notranje zadeve. Ustanovna skupščina združenja Sever bo 26. mar- ca v Novem mestu, koncem junija, ob dnevu slovenske policije, pa bo priložnostn proslava in srečanje s sorod nimi društvenimi organiza cijami, ki so bile ustanovijo ne na območju naše držav Prijave za članstvo v združi nju Sever sprejemajo na st dežih policijskih in posebni enot v posameznih občinah MARJELA AGRE! Iz rudnika na komunalo Po nepričakovani odloči- tvi Milana Kačiča, da ne bo več direktor Javnega podjet- ja Komunala Laško, je bil objavljen razpis za novega direktorja. Odziv je bil proti pričakovanju dober, saj se je prijavilo deset kandidatov, od tega pa jih je devet izpol- njevalo vse pogoje, da prev- zame to odgovorno mesto. Upravni odbor JP Komu- nala Laško (izbor je potrdil tudi Izvršni svet občine La- ško) je izbral Ivana Kendo, bivšega direktorja bivšega rudnika Laško. Izvršni svet je na takšno odločitev dobil dva ugovora Zvoneta Šterna in Jake Vuga, ki se z odloči- tvijo nista strinjala. Oba sta bila povabljena na sejo IS občine Laško, kjer so posku- šali primer rešiti. Zvone Štern se seje ni udeležil, medtem ko je bil Jaka Vuga prisoten. Ugovora nista bila upoštevana, člani IS občine Laško pa se ob tem še pose- bej niso strinjali z načinom postopka ugovora Zvoneta Sterna, ki je prekoračil mejo dostojnega komuniciranja. Izvršni svet je potrdil od- ločitev UO JP Komunala o izboru Ivana Kende za di- rektorja, če pa je »igra« s tem končana, bomo videli v na- slednjih dneh. TV Pivnica v dvorcu? Vodstvo celjskega Zgodo- vinskega arhiva je že pred časom opozarjalo na to, da namerava občina oddati v najem kletne prostore Prothasijevega dvorca. Pod arhivskimi depoji naj bi po nekaterih informacijah za- sebnik uredil mini pivovar- no, na dvorišču pred prostori arhiva pa pivnico. Arhiv je že pred meseci protestiral ob takšnih namerah, v zadnjih dneh pa so se dela v kleti začela in arhiv se je s poseb- nim pismom obrnil na jav- nost in ustrezne organe. Ali gre res za uresničeva- nje načrtov o gradnji pivo- varne in pivnice sredi stare- ga mestnega jedra v spome- niško zaščitenem Prothasije- vem dvorcu, zaenkrat ni jas- no, saj inšpekcijske službe niso izdale nobenih tovrst- nih dovoljenj. Urbanistična inšpektorica občine Celje Majda Golob-Mareš je ugo- tovila le to, da gre za odpira- nje starega vhoda v klet stavbe, ki je bil pred leti za- zidan, sedaj pa naj bi ga po- novno odprli. Poseg je naro- čil Občinski sekretariat za urejanje prostora in varstvo okolja občine Celje z name- nom, da očistijo kletne pro- store. Izvedbo je zaupal Su- pra stanu, ta pa za opravlja- nje del ni pridobil ustrezne- ga dovoljenja. Soglasje za poseg je že 23. februarja iz- dal Zavod za varstvo narav- ne in kulturne dediščine, vendar bi moral Supra stan pridobiti še občinsko soglas je. »Če gre samo za odpiranj starega vhoda, zadeva d problematična, saj gre t formalno pomanjkljivost; meni urbanistična inšpekto rica, »za večje posege pa b( potrebno predhodno prida biti vrsto dovoljenj in izpf ljati ustrezen postopek«. Kljub vsemu bojazni arhi- vistov ostajajo, saj so se žf sedanjega posega lotili, nf da bi jih o tem obvestili. Da bodo ostro nasprotovali po- budam o odpiranju gostin- skih lokalov pred vrati arhi- va, je jasno, saj tako različn* dejavnosti nikakor ne sodijc skupaj. Sicer pa, v Celju # nikoli ne ve, kar nam kažejo že nekateri dosedanji občin- sko »požegnani« projekti. T. CVIR* STANOVANJSKI SKLAD OBČINE CELJE na podlagi sklepa Upravnega odbora z dne 28.2.1994 objavlja RAZPIS za oblikovanje prednostne liste za oddajo neprofitnih stanovanj v najem i. Na razpisu lahko sodeluje vsak prosilec, ki izpolnjuje nasled- nje pogoje: - da je državljan Republike Slovenije - da ima stalno bivališče na območju občine Celje vsaj dve leti pred objavo tega razpisa - da ni sam, ali kateri od njegovih ožjih družinskih članov, ki z njim prebivajo najemnik primernega stanovanja oz. da tega statusa ni izgubil po lastni volji ali krivdi - da povprečni neto dohodek na družinskega člana v prete- klem letu ne presega dvakratne povprečne neto plače na zaposlenega v Republiki Sloveniji za leto 1993 - da ne prejema nobene pomoči na podlagi Zakona o social- nem varstvu in da ni uvrščen na prednostno listo za socialna stanovanja - da sofinancira nakup stanovanja v višini 10% vrednosti dodeljenega stanovanja 2. Prijava na razpis se vloži na pripravljenem obrazcu, ki je na voljo v tajništvu Stanovanjskega sklada v Celju, Gledališka 3. Vlogi je potrebno priložiti naslednje priloge, ki so naštete tudi na obrazcu: - potrdilo o državljanstvu - potrdilo o stalnem bivališču prosilca in družinskih članov, ki z njim živijo - potrdilo o dohodkih za leto 1993 prosilca in družinskih članov, ki z njim živijo - izjavo, da bo sofinanciral nakup stanovanja v višini 10% od vrednosti Rok za vložitev popolnih vlog je 30 dni od objave razpisa, vložijo pa se na Stanovanjski sklad občine Celje, Gledališka 4. 3. Prednostna lista prosilcev bo sestavljena na podlagi kriteri- jev, ki jih je sprejel upravni odbor sklada s sklepom dne 28. 2. 1994. O uvrstitvi na prednostno listo bodo vsi prosilci pismeno obvešečni in to v petnajstih dneh od dneva, ko bo lista sestavljena. Sredstva prosilca, vložena v sofinanciranje stanovanja, se vračajo na tak način, da se do končnega vračila sredstev ustrezno zmanjša najemnina. Št. 12 - 24. marec 1994 1 Občina Velika Pirešica $$dez občine na v Galiciji »Odločno nasprotujemo predlogu republiške volilne ^misije o priključitvi kra- jevne skupnosti Galicija ^ novi občini Petrovče. Ref e- fendumsko območje naj bo Velika Pirešica, tako naj se imenuje tudi nova občina, ki pa bi zaradi prostorske sti- ske imela sedež v Galiciji.« Takšen je predlog približ- no tridesetih krajanov, v glavnem iz vasi Velika Pi- rešica, Pernovo, Osrek in Že- lezno, ki so ga oblikovali na nedeljskem zboru v gasil- skem domu Pernovo. V kra- jevni skupnosti Galicija je bil sicer zbor občanov, na katerem so razpravljali o no- vi občini že 11. marca, ven- dar je bila takrat udeležba dokaj skromna. Od približno 50 udeležencev jih je takrat večina predlagala, da naj bi se krajevna skupnost prik- ljučila k občini Žalec. Del krajanov pa razmišlja dru- gače. Sedanja krajevna skup- nost ima približno 1400 pre- bivalcev. Nekatere krajevne skupnosti v žalski občini imajo še manj krajanov, pa so se odločile za samostojno občino. Zato so prepričani, da bi lahko tudi sedanja ga- liška krajevna skupnost po- stala samostojna občina. Ra- zen tega, je bilo slišati na nedeljskem zboru, se za last- ne občine odločajo v krajih, kjer nimajo nobene industri- je, krajevna skupnost Galici- ja in predvsem zaselek Veli- ka Pirešica pa ima vendarle obrat Cestnega podjetja, ki se mu ob načrtovani gradnji avtocest obeta veliko dela. Toliko denarja, kot ga je krajevna skupnost doslej do- bila za svoje delo, lani je to bilo dobrih 5 milijonov to- larjev, bi v vsakem primeru dobila tudi nova občina. Če bi se krajevna skupnost od- ločila za priključitev k žalski občini, bi ta denar najprej dobili v Žalcu, koliko bi ga potem dobili za razvoj gali- ških zaselkov, pa je seveda spet drugo vprašanje. Zmot- no je tudi prepričanje, so opozarjali na zboru v gasil- skem domu, da bodo ljudje hodili urejevat posle v seda- njo občinsko zgradbo, če bi postali del žalske občine, saj bo njen sedež najverjetneje v prostorih žalske krajevne skupnosti, medtem ko bodo v občinski zgradbi ostali le državni uslužbenci. Po drugi strani pa del kra- janov še vedno meni, da kra- jevna skupnost Galicija ni sposobna imeti lastne obči- ne, da bo to prevelik finanč- ni zalogaj, predvsem pa ne- kateri ne vidijo ljudi, ki bi bili sposobni voditi novo ob- čino. Pa čeprav bi samostoj- na občina potrebovala samo enega nepoklicnega župana in nekaj članski svet. Na nedeljskem zboru so še sklenili, da nikomur ne bodo vsiljevali mnenj, ljudje se bodo po svoje odločali na re- ferendumu. V prihodnjih dneh pa bodo zbrali podatke o predvidenih prihodkih no- ve občine in se še enkrat po- govorili z ljudmi po posa- meznih zaselkih. m Tudi škof ima rad kmečke dobrote Na letošnjem Jožefovem sejmu smo ob stojnici z doma- čimi kmečkimi dobrotami naleteli tudi na naslovnega škofa dr. Vekoslava Grmiča. Jožefovo je cerkveni praznik in v petrovški cerkvi je dr. Grmič minulo soboto trikrat maševal. O sejmu pa je menil takole: »Prvič sem obiskal Jožefov sejem in resnično mi je všeč. Vse je tako domače, prijazno, ljudje pokažejo, kaj vse znajo narediti. Obenem pa je to čas pred pomladanskimi opravili, ko se spet začne trdo kmečko delo in ljudje si lahko tukaj kupijo marsika- tero orodje.« ffi Osebnost meseca Trenutno v vodstvu Mirko Kralnc V uredništvu smo ta teden ponovno preštevali vaše glaso- ve za osebnost meseca. Pri- hodnji teden bo objavljen še zadnji kupon za mesec marec, s katerim lahko glasujete, upoštevani pa bodo vsi pravil- no izpolnjeni kuponi, ki bodo v tajništvo NT&RC oddani oz- .poslani do sobote, 2. aprila. Ta teden ste glasovali tako- le: 42 glasov je prejel Mirko Krajnc, Tonček Ratej 21, po 17 sta jih prejela dr. Janez Tasič in Marjeta Martinšek, 10 Boris Jagodic, 4 Rolando Pušnik, po 3 Vlado Marot in Maks Šiko- vec, po 2 pa Silva Perčič, Tone Dornik, Melita Furlani, Jelko Vidmar, Peter Zalokar, Rolan- da Fugger4-Germadnik, Jože Volfand in Ana Pusar-Jerič. Čakamo torej še zadnje ku- pone in glasovanje v živo na Radiu Celje, ki bo v sredo, 30. marca jod 9. do 13. ure. Ne le za Jožice in Jožete Na Jožefovem sejmu se ie trlo obiskovalcev In prodajalcev Hladno in vetrovno vreme minulo soboto očitno ni mo- tilo številnih obiskovalcev, da se ne bi odpravili na tra- dicionalni Jožefov sejem v Petrovče. Gneča je bila tudi tokrat nepopisna. Po oceni organi- zatorja, Kmetijske zadruge Petrovče, je Jožefov sejem letos obiskalo blizu 10 tisoč ljudi, lani jih je bilo kakšnih 7 tisoč. Bistveno večje je bilo tudi število razstavljavcev. Pred sejmom so zabeležili 118 prijav, v soboto je svoje izdelke ponujalo 155 proda- jalcev, medtem ko jih je bilo lani 76. Kakšnih 30 do 50 prodajalcev pa se je po oceni direktorja zadruge Rudija Trobiša še ilegalno vrinilo na sejem. Organizatorji so se tudi le- tos držali ustaljenega vozne- ga reda. Najprej otvoritev, potem licitacija in demon- stracija kmetijskih strojev, na koncu še podelitev na- grad in priznanj za najboljše kmečke salame in najbolj dober kmečki kruh. Salame je v ocenjevanje prineslo 15 kmetovalcev. Prvo mesto so strokovnjaki prisodili Anici Žagar iz Gorice pri Celju, drugo Francu Hrovatu iz Pe- trove in tretje Ivanu Pečku iz Levca. Domač kruh je pod drobnogled prineslo 10 go- spodinj, prvo mesto so priso- dili Jožefi Veber iz Galicije, drugo Pepci Lesjak iz Prel- ske in tretje Mariji Felicijan iz Vinske Gore. Sicer pa je bil sejem tudi letos prilož- nost za nakup domačih do- brot, pa strojev, orodij, se- men in številnih drugih iz- delkov. IB, Foto: E.MASNEC Kmečki sejem ali zaslužkarstvo i' Organizatorji petrovškega Jožefovega sejma si pred leti, ko so ponovno obudili v živ- ljenje nekoč priljubljeno se- jemsko dogajanje, najbrž zlepa niso mislili, da bo se- jem postal tako velik in tako priljubljen. A zdi se, da so prišli do prelomnice, ko bo treba ukrepati. Nesporno je, da ljudje tak- šen sejem potrebujejo. Ne le zaradi nakupov, ki vedno tu- di niso najcenejši in marsi- kateri prodajalec zna ob takšnih priložnostih kar po- šteno zasoliti cene. Sejem je družabni dogodek, če ne drugje, se na tem sejmu sre- čujejo ljudje, se poveselijo, rečejo besedo ali dve, za na- meček popijejo kozarec ruj- nega. Ze lani in zlasti letos, pa se človek ne more znebiti ne- prijetnega občutka, da po- staja sejem izrazito komerci- alna in pridobitniška zade- va. Najprej zaradi vstopnine. Že lani so jo zaračunali, tudi letos ni šlo brez nje. Res gre za borih 150 tolarjev, za ta denar so obiskovalci letos dobili celo razglednico. Če- prav organizatorji trdijo, da hočejo s tem ustvariti več re- da, je zmeda kvečjemu večja. Čakanje na vstopnico pov- zroča nepotrebno gnečo, med ljudmi je bilo slišati marsikatero pikro na ta račun. Podvojeno število stojnic organizatorju prav tako na- vrže dodatne tolarje. Več jih je, boljši je zaslužek. Ravno pri stojnicah bi bila potreb- na temeljita selekcija. Če naj bo Jožefov sejem res pravi kmečki sejem, potem naj bo- do tam prodajalci in razstav- ljavci domače robe, ne pa prodajalci kiča, pripeljanega bog ve od kod. Inšpektorji bi nedvomno imeli kaj videti. Tisto, kar obiskovalci naj- bolj zamerijo letošnjemu Jo- žef ovemu sejmu, je razstava, ki je ni bilo. V dvorani za- družnega doma so namreč kmečke žene pripravljale ču- dovite razstave svojih ročnih del, obiskovalci so občudo- vali pekarske in slaščičarske umetnije, pred katerimi bi bilo še marsikateremu profe- sionalnemu peku in slašči- čarju nerodno. Letos je bila dvorana prazna. No, ni bila prazna, namesto kmečkih žena so jo zasedli gostinci. V zadrugi sicer pravijo, da je bila razstava en sam strošek, ker gospodinje nočejo delati zastonj. Menda jih je bilo treba za nagrado popeljati na izlet in to na račun za- druge. Čez leto dni bo zagotovo spet Jožefov sejem. Do ta- krat pa se bo treba odločiti: ali hočejo v Petrovčah res pravi kmečki sejem ali pa komercialno prireditev. IRENA BAŠA Št. 12 - 24. marec 1994 io! Razstava slik Klavdija Tutte Še do srede meseca aprila si bo v gale- riji Kulturnega centra Ivan Napotnik mogoče ogledati razstavo akademskega slikarja Klavdija Tutte in sicer dela iz cikla, ki je naslovljen Pravljični pejsaži. Ime Klavdija Tutte ima v naši umetno- sti že kar nekaj časa ugledno mesto in to tako zaradi svojih originalnih likovnih realizacij, kot tudi zaradi obsežne pro- dukcije, saj mu vsako leto uspeva pripra- viti več razstav, do sedaj pa že beleži skoraj tristo predstavitev svojih del. Je tudi član Društva slovenskih likovnih umetnikov, v preteklih letih pa je prejel tudi 34 domačih in mednarodnih priz- nanj. Njegovo ustvarjanje je razpeto med slikarstvo, grafiko, iz katere je tudi opra- vil postdiplomski študij, ter plastičnimi objekti. Razstava v velenjski galeriji je vsebinsko zaključena in zajema serijo slik Pravljični pejsaži, sestavljeno iz del različnih velikosti. Posamezne slike ima- jo nekatere formalne sorodnosti in po- menijo nekakšno preigravanje ene teme, hkrati pa se vsaka slika vendarle bistve- no razlikuje od druge in tako predstavlja samostojno vsebinsko in estetsko enoto. V organizaciji dvodimenzionalne površi- ne se je Tutta izključno držal modela, po katerem je celotna ploskev redko poseja- na z majhnimi elementi, ki so videti kot živa bitja, kot kozmos, napolnjen z živ- ljenjem, gibanjem, konstantno dinamiko. To razredčeno površje pa gledalcu usmerja pogled na sama središča kompo- zicij, v katerih gre za silno koncentracijo različnih motivov, gostoto barvnih nano- sov in prividnega občutenja še močnejše- ga in in tezi vnej šega gibanja. Ob vsem pa je dominanten njegov karakterističen nadrealističen pristop. Fantastične po- dobe, ki doživljajo metamorfoze v njego- vih različnih obdobjih in opusih, se tako tudi tokrat razvijejo v značilne, a ven- darle tudi povsem samosvoje izpeljave. BORIS GORUPIČ Peter in Pavel v Voiniku Amaterska dramska skupina Mali Oder Smeha, ki deluje pri KUD France Prešeren Vojnik, je pripra- vila že drugo premiero — sa- tirično komedijo Toneta Peršaka Peter in Pavel. De- lo je bilo prvič uprizorjeno v SLG Celje, v sezoni 1987/ 88. Postavitev te satirične komedije je bil velik izziv za igralce in režiserja. Z avtorjevim dovoljenjem je opravil nekaj sprememb in dogajanje postavil v da- našnji čas. Delo je zelo zahtevno, vendar so ga igralci z res- nim delom zmogli. Pred- stave ne bi bilo brez spon- zorjev Dinocolor Vojnik, Piramid Vojnik, Juteks Ža- lec, Kovinotehna Celje ter generalnega sponzorja Adriatic Koper p.e. Celje. Premiera bo v četrtek 24.3.1994 ob 19. uri v Do- mu Kulture v Vojnik. DUŠAN GORKIČ Dve premieri v en mah Ne zgodi se tako pogosto, da bi celjski ansambel v razmahu treh dni pripravil kar dve premieri: eno na velikem, drugo na malem odru. Prav to se bo zgodilo jutri in v nedeljo, ko bo umetniški zbor najprej uprizoril Linhartovo veseloigro Ta veseli dan ali matiček se ženi, pod režijskim vodstvom Vita Tauferja in s Petrom Boštjančičem v naslovni vlogi. Kot obljublja režiser, bo to Matiček v novi državi kakršnega nismo pričakovali! V nedeljo, 27. marca ob 21. uri pa bo na odru Herberta Griina premierna uprizoritev dela The possibilities, po minutnih dramskih tekstih Howarda Barkerja, v režiji in na sceni Bojana Jablanovca. MP V znaku nagrajenca Festivali, takšni ali drugač- ni, imajo vselej dvojno vlogo; reprezentirajo oziroma subli- mirajo preteklo in anticipirajo prihodnje. Z drugimi beseda- mi; oba gledališka festivala, ki sta »padla« v mesec marec, sta tako predstavila gledališko preteklost zadnjega leta, ka- kor tudi napovedala oziroma skušala podati smernice, jih zarisati in določiti, kam se bo bodisi komedija bodisi »kla- sična drama« v prihodnosti razvijala. In nagibala. S tem, da sublimiramo namerno, an- ticipiramo pa več ali manj po intuiciji. In vselej, kadar govo- rimo o festivalih in priredi- tvah, mislimo zgolj na njihovo vsebino. Kadar, denimo, govo- rimo o nogometnem turnirju, nas ne zanima vsebina, kvali- teta prikazanega nogometa, pač pa rezultat. Pri gledališču in pri umetnosti je drugače. Ko smo govorili o festivalih, smo seveda mislili na Dneve komedije v Celju in na Teden slovenske drame v Kranju. Na dva od treh pomembnejših slo- venskih gledaliških festivalov, katerih namembnost je sicer hudo vprašljiva, pa vendar so nagrade venomer tiste, ki sle- herni takšni manifestaciji po- nujajo čar in lesk. Seveda je še bolj kot sama nagrada po- membnejši akt podeljevanja. In v tem se — roko na srce — z mariborskim Borštnikovim ne more primerjati nihče. Na- grade gredo zaradi okolja, v katerem so bile podeljene in zaradi načina podelitve, mar- sikdaj dobesedno v nič. Celja- ni in Kranjčani si tega (finanč- no!) seveda ne morejo privoš- čiti. Rezultat: ime nagrajenca je pomembnejše od nagrade. Ali bolj konkretno; Tanja Ri- bič in Janez Škof kot žlahtna komedijanta in Psiha Emila Filipčiča kot žlahtna komedija so podobno kot Dušan Jovano- vič, ki je bil nagrajen v Kra. nju, za dramsko besedilo seve. da, presegli tako samo podeli, tev, kakor tudi manifestacijo v okviru katere so bili nagraje. ni. Pa ne po svoji zaslugi, kaj. pada. Organiziranost festivala st meri torej tudi po nagradah. Ali so te predstavljene glamu. rožno in sploh, pri čemer je nagrajenec precej manj po. memben od nagrade, ali pa so predstavljene »v znaku nagra. jenca«, kakor bi dejal ameriški televizijski voditelj in komen- tator Bob Berkowitz. Ni torej pomemben festival, marveč ti- sto, kar se okrog festivala do- gaja. Pod pojmom festival lah- ko razumemo tudi prireditev. Pa naj bo takšna ali drugačna. Naj gre za literarno srečanji v Vilenici ali pa za srečanji slovenskih podjetnic na ljubi ljanskem gradu. Ali pa z£ olimpijske igre. Nagrade so vselej tiste, ki takšnim manifei stacijam dajejo trajnost. Zarat di medalj in zaradi priznanji diplom, česarkoli že skratka! se takšnih dogodkov sponm njamo. V lepem aristotelovskem jm ziku bi se temu reklo nekako takole; ne zamenjujmo dela za celoto, zakaj vsak del je spel svoja celota, ki je sestavljeni iz drugih delov in delčkov. Nt posplošujmo, skratka. Dogod- kov na Metelkovi v Ljubljani, na primer, ne moremo zvest na skupni imenovalec »revolu- cije« iz leta 1968, v katere zve- zo jih nekateri še vedno radi spravljajo, pač pa jih morami reflektirati v kontekstu časa it dobe, v katerem so se zgodili, Če ostanemo kar pri festivalih, recimo gledaliških, tistih dveh, ki sta bila že omenjena, potem lahko mirne duše in či- ste vesti priznamo, da smo do- bri organizatorji. Vsaj večini dogodkov. Piše: Tadej Čater Predstavitev likovne delavnice Prejšnji petek so v poslov- nih prostorih podjetja Inter- kontakt v Celju predstavili izbor del, ki so nastala v Li- kovni delavnici Cluba 202. Likovno delavnico vodi Mihaela Jezernik, ki že tri leta uvaja otroke v svet li- kovnega izražanja. Sodelo- vanje poteka z več instituci- jami, ki imajo v svojem pro- gramu vzgojno delo z otroki ali pa delujejo na področju kulture. To so Vzgojno var- stveni zavod in Knjižnica v Šentjurju ter Muzej novej- še zgodovine v Celju, Center interesnih dejavnosti in ga- lerija Mozaik iz Celja. Li- kovna delavnica poteka sko- zi vso šolsko leto in to enkrat na teden, njen namen pa je vsestransko razvijati ustvar- jalnost otrok, jim približati različne likovne materiale, jih postopoma uvajati v kre- ativno kritičen odnos do vi- zualnih izdelkov, s katerimi se srečujejo, hkrati pa jim predstaviti kulturno zgodo- vinski pomen različnih li- kovnih objektov v umetno- sti, arhitekturi in podobnem. V delavnici, kjer otroci spoz- navajo skozi praktično delo različne tehnike in materi- ale, izdelujejo slike, risbe, lepljenke, mozaike, grafike, lutke, poskušajo se v tkanju ter kiparstvu, poleg tega pa se srečujejo z najosnovnejši- mi načeli likovne teorije. Razstava v prostorih In- terkontakta prikazuje izsek ustvarjalnosti, ki nastaja v okviru omenjene likovne delavnice, v različnih tehni- kah in z bogato domišljijo, tako značilno za ustvarjal- nost najmlajših. BORIS GORUPIČ S pesmijo skozi čas V petek, 25. marca ob 19.30 uri, bo v celjskem Narodnem domu letni koncert Celjskega pevskega društva, ki ga vodi prof. Edvard Goršič. Zbor se bo tokrat predstavil izključno s slovenskimi zborovskimi pesmimi, od ljudskih do najsodob- nejših, z neke vrste pregledom skozi čas svojega delovanja. Tokratni koncert namreč sodi v sklop prireditev ob 100- letnici tega znanega celjskega zbora. Vrhunec prireditev pri- pravlja zbor za letošnjo jesen. Laška vročica V dnevu koncerte, razstava, promocija in koncert Vse se je v Laškem zgodilo v petek na eno samo popoldne in večer. Popoldne so učenci glasbene šole imeli produkci- jo, kot pravijo interni priredi- tvi, na kateri pokažejo, kaj so se naučili. Pozno popoldne je bila v Laškem dvorcu odprta zanimiva razstava »Geološka učna pot na Govce« dipl. inž - . geologije Tomaža Majcna in sodelavcev, ki bi zaslužila oce- nitev strokovnjaka! Tretji dogodek je bila pred- stavitev glasbene kasete pod naslovom »Včasih je luštno blo« in podnaslovom »od laške fare bom zapel«, ki je nekakš- no zaključno dejanje ob obele- ževanju 15 letnega delovanja društev in skupin, ki v okolici Laškega obujajo, ohranjajo in prikazujejo stare ljudske obi- čaje in delovna opravila. Nastopili so ljudski pevci iz Curnovca, Rečice, Tevč, pevke iz Trobnega dola, Matija De- želak iz Stope ter godčevska skupina »Tančevi tavrharji«. Večine pesmi, ki so jih zapeli in viž, ki so jih zaigrali, sicer ni na omenjeni kaseti, ker so pač hoteli pokazati, da jih znajo veliko. Nekdanjo meša- no skupino iz Reke so nadome- stili Tevčani, Trobendoljčanke pa so povečale število pojočih. Kaseta, ki je odslej na prodaj v nekaterih laških trgovinah, Zdravilišču in v turističnem biroju, je bila dostojno po- spremljena na pot med ljudi. Prirediteljem je uspelo za po- vezovalko in komentatorko pridobiti urednico torkovih večernih oddaj radia Sloveni- ja, gospo Jasno Vidakovič, ki s svojimi »terenci« že dolgo let prihaja v laški okoliš, trga iz pozabe in ohranja peto in zai- grano ljudsko blago. Doživela je presenečenje. Za trud in zasluge se ji je zahvalil laški župan Miloš Veršec in ji izročil priznanje — zlati laški grb. V poznejših urah je v Zdra- vilišču imela koncert še laška godba na pihala. Vse štiri pri- reditve so bile zelo dobro obi- skane. JK 0 pomladi in ljubezni O pomladi in ljubezni v zbo- rovski pesmi je z izbranim koncertnim programom v pe- tek, 18. marca v kinodvorani v Rogaški Slatini, zapel Moški pevski zbor Rogaška Slatina. Zbor že 28. leto vodi zborovo- dja Franc Plohi, ki je za letoš- nji letni koncert zbora izbral in naštudiral umetne in pri- redbe ljudskih pesmi pretežno slovenskih skladateljev, ki opevajo ljubezen in prihod po- mladi. V prvem delu koncerta so se razvrstile Havdnova Pomlad, Sattnerjeva Pogled v nedolžno oko, Cirila Vremšaka Ljuba si pomlad zelena, Mirkova Na tr- gu, Vrabcev Pomladni poz- drav, Jenkovo Vabilo, Lebiče- va Vigred se rodi, Verbičev Vasovalec in Švarova Prav le- po je vigred. Že številčno bo- gata zasedba moškega zbora je ob prihodu na oder napravila ugoden vtis, obljubljala pa tu- di užitek ob poslušanju izbra- nega programa, kajti stisnjena lega moških glasov nudi po- slušalčevemu ušesu polno zvočno ubranost. Res so se oglasili izdatno polni in ža- metno mehko obarvani basi, za izenačevanje zborovske barve pa bi se morali bolj po- truditi tenorji, ki jim je v viši- nah zmanjkovalo napetosti, kar je vodilo v njihovo ostrino in nižanje. Vokalu je pač pose- bej v višinah potrebno posve- čati skrb, da bo lepo in dolgo zazvenel. Pri oblikovanju interpreta- cij se je izkazovala Plohlova romantična duša. Veliko po- hitkov, zadrževanj, lepega pi- ano petja je vtkal v izvedbe skladb, posebej sta izstopali v prvem delu Mirkova Na trgu in Jenkovo Vabilo. Mestoma se je pokazalo, da je skozi izvaja- nje zelo pomembno ohranjati tekoč tempo, sicer postane iz- vedba razvlečena. V dobro dolgemu in zaključenemu fra- ziranju služi tudi aktivno in pravilno dozirano dihanje, ki omogoča mehke zaključke z izgovorjavo potrebnih končnic. Očitno uležan je bil pevcem drugi del koncerta, ki je nizal priredbe slovenskih ljudskih: Kernjakovo O tebi sanjam lju- bica, Švabovo Minila je hlad- na že zima, Lebičevo Šocej moj sel, Gregorčevo Okoli hi- šice, Pregljevo Ta zima že za- pušča nas, Tomčevo Teče mi vodica, Leskovarjevo Prišla bo pomlad, Kernjakovo Mojcej, le vzemi mene in v dodatku tudi Kernjakovo Mi smo mi. Glas- beno govorico ljudskih pesmi je zborovodja Franci Plohi iz- vabljal iz sproščenih pevcev z velikim smislom za agogične spremembe, z dinamičnim ni- ansiranjem pa dosegel tudi polno izraznost lepih melodij- D. ZVAR Za več informacij se oglasite v CENTRU INTERESNIH DEJAVNOSTI vsak petek od 15. do 19. ure m soboto od 9. do 19. ure ali pokličite na telefon 25-125. Št. 12 - 24. marec 1994 In jakopič in otroške delavnice y Muzeju novejše zgodovine Celju so ob razstavi Rihard ijkopič - To sem jaz, umet- pripravili deset muzej- ^ likovnih delavnic. Pričele . se v sredo, 23. marca in bo- ^ trajale vse do 21. aprila. V tem času pričakujejo obi- >e otrok, ki bodo v delavnici ustvarjali svoje videnje dveh Jakopičevih originalov in sicer katere z otrokom ter Kozol- Delavnice si je zamislila ^istosinja pedagoginja Broni- jj Gologranc-Zakonjšek in jjodo potekale v sodelovanju t Mihelo Jezernik. V muzeju „amreč menijo, da se lahko Otrok že v najzgodnejši mlado- sti nauči obiskovati umetniške razstave in doživljati umet- 3ost. S sproščenim in poučnim vodstvom ter opazovanjem in pogovorom naj bi otroci umet- ne čustveno doživeli in pri- dobili nove izkušnje, morda pa se jim s tem prebudi tudi risar- ja ustvarjalnost. Delavnica bo tako še danes, v četrtek ob 9.30 uri v prosto- rih muzeja, ob isti uri pa se bodo otroci zbrali še 30. in 31.marca, 6. in7., 13. in 14. ter jO. in 21. aprila. TC Zanimivi prebliski časa Razstava fotografu Lojzeta Ojsterška v Velen/u V avli in jedilnici poslovne stavbe rudnika lignita v Vele- nju do konca meseca razstav- lja svoje fotografije Lojze Oj- steršek. Lahko bi jim rekli za- nimivi prebliski časa, saj zaje- majo različna časovna obdob- ja in različne motive. Lojze Ojsteršek je tokrat razstavil fotografije, v katerih je manj poetike, pa zato več dokumentarne vrednosti. Med njimi je tudi tista razvpita, ko moški iz množice poljublja ro- ko Stanetu Dolancu. Na njegovih fotografijah so portreti rudarjev, ki zaradi čr- nega premogovega prahu na- videz delujejo uniformirano, a jih blesk v očeh zelo indivi- dualizira. Na njegovih foto- grafijah se pogreza vas Druž- mirje, ker se umika energetski požrešnosti Slovenije. Tam spet vidimo obraz ob oknu, ki ga posebno mehka svetloba dela skrivnostnega, poduhov- ljenega. Lojze Ojstršek se že več kot dvajset let resno ukvarja s fo- tografijo. Veliko je delal za časnike, razne kronike, za rudnik, kjer je bil dolga leta tudi zaposlen. V njegovem fo- tografskem spominu je zapisa- na prenekatera dragocenost. Omenjena razstava v poslovni stavbi rudnika je žanrski pre- sek. Zanimiv bi bil za sociolo- ge. Ko stari ljudje, z nekoliko začudenim izrazom zro vate iz temačnega prostora na pol razpadajoče gmote, ki je nekoč bila hiša in dom, ne veš, kaj bi storil s tem pogledom. Lojze Ojsteršek ga je ohranil v spo- minu, za nas. Četudi ne bomo ničesar spremenili. DRAGO MEDVED Via histórica v Šentjurju Tako so v Šentjurju poime- novali pohod, ki naj bi postal tradicionalna prireditev v me- stu skladateljev Ipavcev. Po- hod naj bi bil množičnega, re- kreativnega in kulturno-zgo- dovinskega značaja. Idejni vo- dja pohoda je dr. Franc Zabu- kovšek. Letos so organizatorji vezali pohod na leto družine, na 100- letnico rojstva in 75-letnico smrti Fran j a Malgaja in na 165-letnico rojstva dr. Benja- mina Ipavca. Pohodniki se bodo zbrali v soboto, 26. marca med 8. in 9. uro v Novi vasi pri gostišču Vaški hram, od koder bodo z vodiči krenili na pot. Vodila bo mimo razvalin rifniškega gradu na vrh Rifnika, kjer bo postanek s strokovno razlago in možnostjo nakupa spomin- kov. Pot bo nato vodila v doli- no v gostilno Slomšek, kjer bo na voljo domača hrana. Skozi sotesko Šibenik bodo pohod- niki prišli do Ferleževega valjčnega mlina na partizan- sko Resevno, kjer bo pri spo- meniku Cvetki Jerinovi in Du- šanu Lahu ob 11. uri duhovni obred in govor za mir in so- žitje. Naslednja postaja je rojstna hiša Franja Malgaja, Maistro- vega poročnika, kjer bo govor predstavnika obrambnega mi- nistrstva in nastop igralca in pesnika Toneta Kuntnerja, pevskega zbora bratov Ipavec iz Šentjurja in učencev osnov- ne šole Šentjur. Zaključek po- hoda bo popoldne s plesom in zabavo v Hruševcu pri gostiš- ču Jurijev hram. D. M. Schindlerjev seznam, ZDA, 1993 Drama Režija: Steven Spielberg; vloge: Liam Neeson, Ben King- sley, Ralph Fiennes, CaroÜne Goödall, Jonathan Segalle, Embeth Davidtz; 12 nominacij za oskarja 1994. Oscar Schindler (v filmu ga igra Liam Neeson) je bil mož številnih talentov in še večjih nasprotij. Rojen tr- govec in zagrizen kockar je svojo srečo pričel žeti po nemški zasedbi Poljske. Kot številni drugi trdo- vratni poslovneži se je tudi sam, čeprav je bil apoliti- čen človek, pridružil naci- stom. Njegova trgovina je tekla naprej. Njegovo živ- ljenjsko vodilo je bilo: živ- ljenje uživaj z veliko žlico. Brez trohice slabe vesti je v zasedenem Krakovu začel upravljati zaplenjeno trgovino. S podkupninami, trgovanjem na črnem trgu in židovsko zastonjsko de- lovno silo je bliskovito obogatel. Vendar se je pod vplivom razvoja dogodkov kmalu začela oglašati nje- gova vest. Ko je Evropo preplavila vest o holokav- stu, je bil ta nekoč bon vi- vant in sodelavec nacistič- nih uradnikov za več kot tisoč židovskih delavcev pripravljen tvegati svoje življenje. Kdaj in čemu je privrže- nost delavcem zameglila njegove lastne interese? Samo Oscar Schindler bi lahko odgovoril na to vpra- šanje - če bi bil seveda živ. Schindlerjev seznam je pretresljiva drama, je ne- pozabna zgodba o pustoše- nju, genocidu in zmago- slavju človeške vere. Je zgodba o preživetju - ne o preživetju posameznika, ampak o preživetju peščice izbranih Zidov v času naj- temnejšega obdobja člove- ške zgodovine. Ben King- sley verjame, da Schindler- jev seznam preganja podo- bo množice obupanih, koš- čenih obrazov, ki jih poz- namo iz zgodovinskih do- kumentov, in daje vsaki podobi osebnost in ime. Schindlerjev seznam je film leta in zdsluži, da je z zlatimi črkami zapisan v zgodovino filma in člove- štva! Film, ki bi lahko pri- stransko opravičeval ali obtoževal, pa tega ne stori, film, ki bi lahko popačil zgodovinska dejstva, pa jih ne, film, ki bi lahko poka- zal samo bedo, obup in bo- lečino, a poleg tega prikaže zmožnost preseganja na vi- dez brezupnega in tako vli- va upanje. Zbirka Klasje in gurmanska priročnika Že tretje leto zapored pri za- ložbi DZS izhaja zbirka Klas- je, ki v vsakem letniku prinaša po pet leposlovnih knjižnih del. V izboru so zajeti domači in tuji avtorji od začetkov civi- lizacije do sodobne literature. Zgodovinsko povest Visoška kronika je Ivan Tavčar napisal leta 1919. Njeno dogajanje je postavil v obdobje od začetka sedemnajstega do začetkov osemnajstega stoletja, v njej pa so prikazani mnogi zgodo- vinski dogodki, kot so tride- setletna vojna, preganjanje lu- teranskih vernikov, čarovniški proces, kar je prepleteno z usodami glavnih junakov s posestva Visoko. Pohujšanje v dolini šentflor- janski ima kot kritična farsa med dramami Ivana Cankarja mesto kot eno kompleksnejših del. V njej prikazuje zakrknje- no malomeščansko mentalite- to, ostrina ter poanta teksta pa je aktualna še v današnjih okoliščinah. Prav tako je provincionalno okolje predmet Slavka Gruma v njegovi modernistični drami Dogodek v mestu Gogi. To nje- govo osrednje delo postaja s časom vse bolj cenjeno kot eno najzanimivejših dramskih stvaritev pri nas nasploh, sicer pa se močno navezuje na lite- raturo Augusta Strindberga ter teorijo psihoanalitika Sig- munda Freuda. V izboru novel pod naslo- vom Od Ivana Preglja do Ciri- la Kosmača sta zajeta še Preži- hov Voranc ter Ciril Kosmač. Skupno gre za pet del, Preglje- va Matkova Tina, Vorančev Boj na požiralniku in Samo- rastniki, Kranjčev Režonja na svojem ter Kosmačev Tanta- druj. Od tujega leposlovja pa so v tem letniku izdali Don Kiho- ta španskega klasika Miguela de Cervantesa Saavedra. Ro- man o bistroumnem in pleme- nitem vitezu je natisnjen v skrajšani obliki a z vsemi bistvenimi poudarki, ki se- stavljajo pripoved. Ista založba pa je nedavno ponudila tudi dve zanimivi kuharski knjigi. Prvi je naslov Hrana v svetem pismu, ki po- daja različne recepte za jedi, ki so omenjene v svetem pi- smu. Njihova značilnost je predvsem v tem, da so zdrave, uravnotežene in tako primerne za kakovosten način prehra- njevanja. Nekoliko bolj odda- ljeno kuhinjo pa spoznavamo v knjigi Kitajska kuhinja za Slovence, ki jo je napisala He- lena Grandovec, zanjo pa iz- brala recepte, ki so za naše okolje najprimernejši, saj je mogoče jedi pripraviti pretež- no z domačimi sestavinami. BORIS GORUPIČ PRIREDITVE V Slovenskem ljudskem gledališču v Celju bo danes, v četrtek ob 17. uri, predpremiera Linhartove komedije Ta veseli dan ali Matiček se ženi, za Srednjo trgovsko šolo Celje. Ista predstava bo jutri, v petek ob 19.30 za abonma premiera. V soboto ob 19.30 bodo Ta veseli dan igrali še za abonma sobota večerni in izven, v torek ob 19.30 pa za abonma torek in izven. V nedeljo si lahko ob 21. uri na odru Herberta Gruna ogledate Nepredvidljive posledice, v režiji Bojana Jablanovca, za izven. V ponedeljek bosta ob 10. in 12. uri zaključeni predstavi Bogomira Verasa Zelena kapica, v sredo ob 10.45 pa bo za Gimnazijo center Celje še predstava Sluga dveh gospodov, v režiji Francija Križaja. V kulturnem domu v Vojniku bodo drevi ob 19. uri, amaterski gledališčniki Malega Odra Smeha pri Kulturnem društvu Franceta Prešerna iz Vojnika premierno uprizorili satirično komedijo Peter in Pavel, v režiji Dušana Gorkiča. Jutri, v petek ob 19. uri pa bo z dramatizirano novelo Ivana Preglja Matkove Tine prečudežno romanje, gostovalo Amatersko gledališče iz Teharij. Po igri se bo predstavila tudi vokalna skupina Cvet, ki jo vodi Vida Bukovac. V kulturnem domu na Ponikvi pri Grobelnem bo drevi ob 19. uri, Amatersko gledališče iz Teharij uprizorilo dramatizirano novelo Alme Karlin Pod košatim očesom. V cerkvi Sv. Mihaela v Šoštanju bo v soboto ob 18.30, gledališki recital Ljubke Šorli z naslovom Venec spominčic možu na grob. V Šoštanju bo recital popestrila vokalna skupina Kompolčani, ki jo vodi Milan Kasesnik. V Kristalni dvorani Zdravilišča v Rogaški Slatini bo drevi ob 18. uri koncert Akademskega pevskega zbora Toneta Tomšiča iz Ljubljane, ki ga vodi Stojan Kuret. V Kulturnem centru v Laškem bo jutri, v petek ob 19. uri, koncert Slovenske filharmonije s solistko Majo Cerar. V Narodnem domu v Celju bo jutri, v petek ob 19.30, četrti abonmaj- ski večer drugega ljubiteljskega kulturnega abonmaja Zveze kultur- nih organizacij Celje, s koncertom Celjskega pevskega društva, ki ga vodi prof. Edvard Goršič. V Razstavnem salonu Zdravilišča Rogaška Slatina bo v ponedeljek ob 20. uri koncert tamburaškega ansambla Amadeus iz Osijeka. V dvorani Zdraviliškega doma na Dobrni bo jutri, v petek ob 19. uri koncert simfoničnega orkestra Akord iz Celja. V knjižnici Šentjur je odprta razstava gobelinov šentjurskih zakon- cev Leskovar. V podjetju Interkontrakt na Gregorčičevi 6 a v Celju je na ogled razstava z otroške likovne kolonije pod vodstvom Mihaele Jezernik. V Likovnem salonu v Celju je odprta razstava likovnih del Tanje Špenko-Novakovič, ki predstavlja risbe, grafike in slikovne objekte. V galeriji Gorenja servisa v Velenju bo do 10. aprila odprta razstava Jureta Godca iz Celja Ženski akt od realizma do abstrakcije. V Razstavnem salonu Zdravilišča Rogaška Slatina je odprta raz- stava Amalije Hribar, ki predstavlja slike na svili. V galeriji trgovine Radeče papir v Radečah razstavlja akvarele akademski slikar Janez Kovačič. V Muzeju grafične umetnosti v Rogaški Slatini bodo do 11. aprila na ogled risbe in akvareli različnih tujih avtorjev. V Zdravstvenem domu v Celju bo do srede odprta razstava koro- škega likovnika Leandra Fužirja. V galeriji kulturnega centra Ivan Napotnik v Velenju je na ogled razstava Klavdija Tutte. V Pokrajinskem muzeju v Celju bo do 31. marca na ogled prva poskusna razstava" za obiskovalce z motnjami v vidu z naslovom Prosimo, dotikajte se predmetov. V avli Osrednje knjižnice v Celju si lahko do konca marca ogledate Topografije grofije celjske. V Laškem dvorcu razstavlja okamnine iz fondov Muzejske zbirke v Laškem in svoje zasebne zbirke, geolog Tomaž Majcen. V Muzeju novejše zgodovine v Celju si lahko ogledate razstavo Riharda Jakopiča z naslovom To sem jaz, umetnik... V pritličju Kovinotehne v Celju razstavlja likovna dela Goran Horvat. V avli Zdravilišča Laško razstavlja oljne slike Jože Barachini. V galeriji sodobne umetnosti v 2. nadstropju celjskega Mestnega gradu je na ogled izbor slovenskega slikarstva in kiparstva. Celje: Union do 28.3. ob 16.30, 18.30 in 20.30 ameriški film Romanca v Seattlu, od 29.3. dalje ob 16. ,18.15 in 20.30 britansko-irski film V imenu očeta; Mali Union do 27.3. ob 20. uri ameriški film Neskon- čen dan, od 28.3. dalje ob 20. uri angleški film Howardov kot; Metropol 24.3. ob 16. uri ameriški film Pri Addamsovih, ob 18. in 20. uri pa ameriški film Živi, od 25. do 28.3. ob 16., 18. in 20. uri ameriški film Živi, 29.in 30.3. ob 16.,18.in 20.uri pa ameriški film Romanca v Seattlu; Dom do 30.3. ob 16.30 in 20. uri ameriški film Schindlerjev seznam. Dobrna 27.3. ob 17. uri ameriški film Popolni svet. V restavraciji Zdravilišča Laško se bo v soboto ob 19.30 predstavila Godba na pihala iz Laškega z mažoretkami. V dvorani podjetja Oprema Celje bo drevi ob 18. uri, tradicionalno srečanje žena Krajevne skupnosti Medlog Celje. Prireditev bodo popestrili: Celjski oktet, harmonikarka Tanja Čretnik in učenci druge OŠ iz Celja. V Krpanovi kleti v Žalcu bo v soboto ob 20. uri, promocija pesniške zbirke Tomaža Pengova. V Galeriji sodobne umetnosti bo Osrednja knjižnica Celje pripravila v ponedeljek ob 19. uri, nastop Bijana Khadema - Missagha, ki bo govoril o Glasbi, človeku in njegovi resničnosti ter na violino izvajal lastne skladbe ter dela Bartoka in Vitalija. Št. 12 - 24. marec 1994 12 Šola življenja v naravi Šola ¥ naravi za učence osnovne šole ¥ lazi prenove — Financiranje ¥ celjski občini bremeni predvsem starše Šola v naravi je posebna oblika šolskega dela, ki temelji na tem, da gre ves razred sku- paj z razrednikom in učitelji v naravo, da spremeni svoje vsakdanje okolje. Tam se po- tem nadaljuje redno šolsko de- lo, ob tem, da se prosti čas namenja učenju športnih ak- tivnosti in preživetja v na- ravi ... Začetki šole v naravi segajo v leto 1963, ko so na pobudo Jožeta Besliča, svetovalca za telesno vzgojo pri takratnem Zavodu za prosvetno pedago- ško službo Ljubljana nekatere šole v občini Ljubljana-Center organizirale enotedenski tečaj plavanja ob morju za četrto- šolce in tečaj smučanja v zim- skem počitniškem centru za učence petih razredov. Včasih je šola v naravi po- menila predvsem smučanje in plavanje, sedaj, ob ekonomski krizi in »izgubi morja«, pa se mnogo šol orientira na cenejše variante. Sedaj se vse skupaj vsebinsko širi z naravoslovni- mi, športnimi, taborniškimi in drugimi dejavnostmi. Skratka, gre predvsem za enotedensko bivanje izven domačega kraja oziroma za spremembo okolja. V Celju V občini Celje šole v naravi ni v programu občinskega pro- računa, kar pomeni, da jo fi- nancirajo starši in sponzorji. Problem je tudi s smučarsko opremo, ki je marsikdo nima, zato se po šolah poizkušajo znajti semi - predvsem z izpo- sojanjem opreme na tistih šo- lah, ki le-to že imajo. Sicer pa iščejo predvsem ugodne vari- ante, saj financiranje šole v naravi bremeni predvsem starše. Z vsemi temi problemi se ukvarjajo tudi na celjskih os- novnih šolah, o čemer smo se pogovarjali z Nevenko Mate- lič-Nunčič, ravnateljico IV. os- novne šole iz Celja, ki v okviru aktiva celjskih osnovnošolskih ravnateljev pripravlja celovi- tejši pregled te problematike. Je šola v naravi obvezna in kakšen je na vaši šoli odmev staršev učencev, ki naj bi se šole v naravi udeležili? Šole v naravi ni v zagotov- ljenem programu, kar pomeni, da ni financirana s strani re- publike, prav tako pa v Celju zaenkrat ni v dogovorjenem občinskem programu, zaradi česar je celotna šola v naravi breme staršev. Zato se na šo- lah trudimo, da bi tem staršem pomagali. Sponzorje iščemo sami, iščemo pa tudi najugod- nejše variante. Petošolci z vaše šole so se šole v naravi na Kopah udele- žili prejšnji teden. Kako je bilo poskrbljeno za varnost? Predvsem smo upoštevali vse normative; na vsakih šest- najst učencev naj bi bil en spremljevalec, naših šestin- šestdeset otrok pa je spremlja- lo deset odraslih. Z njimi je šla tudi medicinska sestra, ki je mamica enega naših učencev. Učenci so zavarovani, do sedaj smo imeli srečo, da se ni zgodi- lo še nikoli nič posebnega in tudi ta šola v naravi je minila brez nezgod in poškodb. In kako je s poukom učen- cev, ki se udeležijo šole v na- ravi? Na Kopah, kjer so bili naši petošolci prejšnji teden, so imeli vsak dan tudi pouk. Spoznavali so Pohorje njegove naravne, geografske in gospo- darske značilnosti ter okoliške kraje. Utrjevali so tudi splošno znanje, spoznali so vse, kar je treba vedeti o negi smuči, o smučarskih čevljih, o obna- šanju v naravi, skrbi za varo- vanje narave, učili so se orien- tirati v naravi, spoznavali so prvo pomoč... Pravzaprav gre za življenj- sko šolo v naravi, ki se razli- kuje od pouka v razredu. Tudi vse učne ure, ki se sicer imenu- jejo slovenski jezik, angleščina in tako naprej, se navezujejo na temo bivanja v naravi; skratka, drugačnega življenja. Za zimsko šolo v naravi je potrebno dosti opreme. Kako ste poskrbeli zanjo, glede na dejstvo, da je najbrž kar nekaj staršev, ki potrebne opreme otrokom ne morejo priskrbeti? To je res; poleg tega, da so tu stroški za bivanje in za smu- čarske karte, je šola v naravi povezana tudi z nakupom smučarske opreme. Mi smo le- tos že na začetku šolskega leta ugotavljali, kako so učenci opremljeni, potem pa smo se dogovorili, da jim bomo sku- šali pomagati. Dvajset učen- cev od šestinšestdesetih ni imelo svoje smučarske opre- me, vsi ostali so ta problem rešili sami. Za učence, ki opre- me niso imeli, smo si jo zaen- krat še izposodili na šolah, kjer to zalogo imajo. Načrtuje- mo pa, da si bomo počasi lah- ko ustvarili lasten fond smu- čarske opreme. Na pobudo sveta staršev smo poskušali izpeljati tudi akcijo zbiranja rabljene smu- čarske opreme, vendar žal ni bilo pravega odziva. Čeprav zaradi tega, ker ne bi imel smučarske opreme, ali zaradi finančnih težav nihče od učen- cev, ki naj bi se udeležili šole v naravi, ni ostal doma. Na IV. osnovni šob smo do sedaj že nekajkrat, pred leti, ko je bilo snega še dovolj, or- ganizirali zimsko šolo v nara- vi. Letos sta v načrtu obe šoli v naravi: poleg zimske, ki je bila prejšnji teden, še poletna za četrtošolce, ki bodo šli me- seca junija na Debeli Rtič, kjer bodo preživeli zadnji teden pouka. Šole Kako pa je s financiranjem in organizacijo šole v naravi po drugih občinah na našem območju? Na Osnovni šoli Frana Mal- gaja v Šentjurju organizirajo poletno šolo v naravi, in sicer za učence četrtih razredov. Starši šolo v naravi financira- jo s pomočjo občine; za enega učenca gre iz proračuna 50 DEM. V Šmarju gredo četrtošolci vsako leto 2. septembra v kamp republiških organov za notranje zadeve na Debeli Rtič. Kot je povedal ravnatelj šole Stanko Sket, se šole v na- ravi vsako leto udeleži okoli 90% učencev, cene so nizke, za varnost je poskrbljeno in do hujše nezgode še ni prišlo, iz občinskega proračuna pa za vsakega učenca dobijo 1.000 SIT. V laški občini te dejavno- sti ne organizirajo. Ravnatelj Osnovne šole Petra Šprajca- Jura v Žalcu Adi Vidmajer pa je povedal, da imajo na njihovi šoli kar tri vrste šole v naravi in sicer: za četrtošolce organi- zirajo poletno, za petošolce zimsko, učenci šestih razredov pa se vsako leto udeležijo pla- ninske šole v naravi, pri čemer gre predvsem za raziskovalne tabore v zasavskem hribovju. Sicer pa šolo tudi v Žalcu fi- nancirajo predvsem starši in pokrovitelji. Vrste šol v naravi Olga Petrak, dipl. psihologi- nja, višja svetovalka za izo- braževanje pri Sekretariatu za družbene dejavnosti v Celju, je o šoli v naravi povedala: »V Celju šole izvajajo tri vrste šo- le v naravi in sicer: letno, zim- sko in pevsko. V letno šolo svoje otroke vključujejo skoraj vsi javni zavodi, pri zimski pa smo nekoliko bolj skromni. Šest javnih zavodov organizi- ra pevsko šolo v naravi, kar je tudi zelo zanimivo. OŠ Dobrna pa je lani pričela s čisto novo šolo v naravi, in sicer je izved- la alpsko šolo. Občina neposredno ne fi- nancira nobene šole; ne letne ne zimske, pač pa pomagamo pri izvedbi plavalnih tečajev v drugem in v četrtem razredu. Trudimo se, da bi šole te tečaje resnično izvedle za vse svoje učence, to pa zato, da bi čim prej prišlo do tega, da bi bili v tečaje plavanja vključeni sa- mo drugošolci. Sicer pa smo na občini za to aktivnost na- menili nekaj več kot milijon sedemsto tisoč tolarjev. V didaktičnem smislu se na področju pedagogike trenutno dogaja izredno veliko. Prihaja do takšne didaktične prenove, da klasične vsebine šole v na- ravi, kot smo jih poznali do sedaj, niso več sestavni del de- la v šoli. Sedaj, ko poskušamo snov otrokom približati na bolj prijazen način, je potreb- no tako naravnati tudi šolo v naravi. Sami se izredno tru- dimo, da bi celjske šole zainte- resirali, naj se vključijo v ak- tivnosti Centra šolskih in ob- šolskih dejavnosti, ki jih na nacionalni ravni organizira Ministrstvo za šolstvo.« Prenova Na Centru šolskih in obšol- skih dejavnosti (CŠOD) na Šmartinski 134/a v Ljubljani se ukvarjajo z vzgojnoizobra- ževalnimi dejavnostmi, ki so povezane z življenjem v nara- vi, nudenjem bivalnih zmoglji- vosti in prehrane, učnih ter športnih centrov in objektov ter storitev pedagoškega in drugega strokovnega osebja za izvedbo tovrstnih dejavnosti. CŠOD so v ustanoviteljski vlogi sooblikovala Ministrstvo za šolstvo in šport, Ministrstvo za znanost in tehnologijo ter Ministrstvo za kulturo. CŠOD kot javni zavod je namenjen opravljanju strokovnih in or- ganizacijskih nalog, poveza- nih s posredovanjem znanja, uvajanjem v raziskovalno delo in kulturne dejavnosti mladi- ne ter izvajanju delov progra- mov, ki se opravljajo kot javna služba na področju vzgoje in ;„^u^„i-----i„ CŠOD je v upravljanje in uporabo dobil objekte nekda- nje JA, ki so bili dodeljeni v upravljanje Ministrstvu za šolstvo in šport RS. Savina Vvbihal, svetovalka za šport v CŠOD, je o šoli v naravi, ki jo organizira Center, povedala: »Trenutno v okviru te dejav- nosti delujeta dva objekta, in sicer Kozjak nad Rušami in Javorniški Rovt, letos pa naj bi obnovili še štiri, s čemer bomo omogočili mladim še podrob- nejše poznavanje nekaterih vsebin v naravi, ki dopolnjuje- jo učne načrte. Kapaciteta objektov je od 40-60 otrok, ki imajo zagotov- ljen ves bivanjski standard. Učenci in učitelji, ki so preži- veli teden >Življenje v naravi< z učitelji našega Centra, so za- dovoljni, o čemer pričajo pred- vsem telefonski klici, bilteni, ki jih učenci izdajajo, ko se iz šole v naravi vrnejo, ankete in pogovori z udeleženci.« Koncept prenove šole v na- ravi je očitno resnično uspe- šen, saj so kapacitete Centra zasedene že za celo leto naprej. Šola v naravi za slovenske učence pa vedno uspešneje teži k temu, da iz šole smučanja ali plavanja nastane šola živ- ljenja. NINA M. SEDLAR Foto: EDO EINSPIELER Nevenka Matclič Nunčič Olga Petrak Savina Vybihal Smeh je eden od osnovnih fenomenov, ki rušijo prepre- ke med ljudmi. Prišli so do zaključka, da ljudje, ki so se smejali neki stvari, ne more- jo biti agresivno razpoloženi drug proti drugemu. Tudi to je ena od mnogih pozitivnih strani smeha. Smeh enostav- no razoroži nasprotnika. To znajo najbolje zaigrati otro- ci: ko naredijo kakšno vra- golijo, zaradi katere bi mo- rali biti kaznovani, izzovejo smeh in se rešijo kazni. Smeh razbija konvencionali- zem, formalizem in inertnost ter ustvarja emocionalno to- plino. Čim več smeha - tem manj solz. Smeh osvaja sim- patije, ustvarja mostove med ljudmi. Človek, ki uspe na- smejati druge ljudi, ima ne- ko svojstveno moč. Zakaj se človek smeje? Psihoanaliza smeha postav- lja dve vprašanji: »Kdaj se človek smeje?« in »Kako se človek smeje?« Etiološki fak- tor na prvo vprašanje daje odgovor: ko je nekaj komič- no. Nekateri avtorji najdejo odgovor na to prvo vpraša- nje samo v smešnem. Drugo vprašanje je: kako se človek smeje? Način sme- janja je pogojen s fiziološko in anatomsko strukturo cen- tralnega živčnega sistema, ki daje edinstveno psihično di- menzijo človekove osebnosti. Da je moč človekove mi- mične muskulature večkrat- na, so že davno opazili znan- stveniki. Ne samo, da se na njeni osnovi lahko razprav- lja o nizu drugih problemov (stanju zdravja, psihičnem statusu, fizičnih oz. somat- skih poškodbah živčnega si- stema, ampak se na osnovi igre mimične muskulature in sposobnosti za to igro lahko govori o pripravljenosti ko- municiranja človeka s člove- kom, da bi se vzpostavile medsebojne zveze. V smehu poskušamo najti tisto, česar z besedami ne moremo izraziti, ker gre za subtilni proizvod človekove duše, tisto, kar bi lahko upo- rabili kot parameter za oce- no mnogih dogajanj v člo- veku. Že Biller je proučeval od- nos med patognomijo in ver- balnim govorom in ugotovil, da obstaja jasna razhka med tema dvema oblikama izra- žanja, torej razkorak med ti- stim, kar se občuti, in tistim, kar se govori. Znanstveniki, posebej zdravniki, ki so strogo psihi- atrično orientirani, v tem neskladju vedno iščejo kaos duše, neke vrste bolezensko stanje, medtem ko umetniki ta fenomen prikazujejo bolj slikovito -pa tudi resnične je. Verjetno vedno obstaja nes- kladje med emocionalnim stanjem in govorom in ga lahko najdemo v vsakem člo- veku. Smeh je nerazdružljiv spremljevalec človeškega bitja. Za razliko od drugih bioloških vrst ima torej to značilnost edino človek. Ta neznanka je vedno privlačila pozornost znanstvenikov in umetnikov, ki so poskušali prodreti v njegove skrivno- sti. Nesporno pa je, da so več materiala za analizo smeha dali umetniki kot znanstve- niki. Umetniki so uspeli od- kriti višje oblike smeha, do katerih znanstveniki s svojo strogo racionalno metodolo- gijo niso uspeli priti. »Zdra- vega« smeha bomo lahko največ našli v vseh oblikah umetniškega ustvarjanja, namenjenega najmlajšim, bodisi da gre za poezijo, pro- zo, gledališko igro ali v li- kovnem ustvarjanju. Že to dovolj zgovorno govori o pe- dagoški vlogi smeha v obli- kovanju človeka. Pravza- prav se pri najmlajših daje smehu večji značaj od etike, ker otrok, vzgajan v zdravem smehu, razvije tudi zdrav duh, ta pa mu bo omogočil tudi pravilno etično orienta- cijo. Smeh kot odraz družbene zavesti ima specifična obe- ležja družbenih odnosov v posameznih zgodovinskih fazah. V sužnjelastništvu in fevdalni družbi ima smeh karakteristike globokih družbenih protislovij. Svo- boden smeh je bil samo pri- vilegij vladajočega razreda. Za sužnje in kmete je bil svo- boden smeh, to je smeh v javnem družbenem življe- nju, prepovedan. Po drugi strani pa je bila prisotna oblika smeha, ki je bila po- sledica zavestne namere in ne spontanosti in je bil po- drejenemu razredu vsiljena kot obvezna družbena mani- ra v stikih z nosilci politične in ekonomske moči. Človek je torej tudi druž- beno bitje in smeh kot nje- gov nerazdružljivi atribut ima tudi družbeno kompo- nento in v svojem zgodovin- skem razvoju doživlja spre- membe tako kot tudi družba sama. V dosedanjih proučevanjih so obdelani samo prvi sloji kompleksne strukture sme- ha. Da bi prišli do globljih slojev, je potrebno preiti tudi v oblast psihe. Po karakteri- stikah tega globljega sloja se smeh definira kot ena od psi- hičnih manifestacij človeka. Ti sloji strukture smeha niso strogo razdvojeni, am- pak se prežemajo in medse- bojno prepletajo. V kom- pleksu medsebojnih vplivov pa vendar prevladuje vpliv enega sloja, ki daje pečat zu- nanjemu obeležju, tako da so v posameznih primerih bolj poudarjeni estetski, družbe- ni ali samo psihološki aspekti. Št. 12 - 24. marec 1994 13 Gospa iz vile Fortuna Alojzija Pristovšek Iz Celja je kljub letom mladostna Mogočna stavba ob Mari- borski cesti v Celju ima na pročelju še vedno napis vila fortuna, čeprav njen izgled te- ga že davno ne opravičuje več. Leta so načela njene zidove, toda še vedno je slutiti, kako imenitna je bila nekoč. 85-let- na Alojzija Pristovšek, ki živi v gornjem nadstropju nekda- nje vile, ji je na nek način po- dobna. Vrsta bolezni in težav se je v dolgih letih zgrnila nad- njo, toda še vedno je polna živ- ljenja in optimizma. Alojzija Pristovšek sodi go- tovo med naše najbolj zveste naročnike, saj prebira Novi tednik že od vsega zečetka, od leta 1946. Mož Miloš ga je ta- krat naročil in v hiši je časopis ostal tudi potem, ko je pred petimi leti umrl. Najprej ga prebere sama, nato pa ga od- nese hčerka Erika. Všeč so ji zanimivosti iz naših krajev, posebej pa rada prebere podli- stek Moja službena leta. Red- no pregleda tudi seznam umr- lih v časopisu in vse pogosteje najde na njem svoje znance. To jo še posebej žalosti, saj ugo- tavlja, da je večina njenih pri- jateljic že umrla ali pa so tako bolne, da se ne morejo več sre- čati. »Pred leti smo si krajšali čas tako, da se nas je skupina osmih prijateljev srečevala na tedenski partiji kart. Od osmih ljudi sva živi samo še dve,« pravi Alojzija in se žalostno nasmehne. Tudi sama ne more več kam dlje kot do lastnega praga, zato meni, da je prava sreča, da ima telefon. Tega ne bi dala za nič na svetu. Sicer pa ji soseda rada priskoči na pomoč in ji prinese, kar potre- buje iz trgovine, pa tudi hčer- ka Erika jo vsak dan obišče, medtem ko sin Franc živi v Ljubljani in ga ne vidi tako pogosto. Alojzija je že skoraj tri de- setletja v pokoju. Pravi, da je zadovoljna s pokojnino, če- prav včasih nekoliko bolj ne- strpno pričaka poštarja. Kot trgovka je začela delati v nek- danji trgovini Stermecki, upo- kojila pa se je pri Kurivu kot knjigovodkinja. Sama je hodi- la v službo, mož pa je imel v soseščini mizarsko delav- nico. Danes ima Alojzija časa na pretek. Prebira različne časo- pise, saj ima poleg Tednika naročeno tudi Delo in Nedelj- ca. Večkrat je že razmišljala, da bi Delo odpovedala, še zla- sti, ko je bila v finančni stiski, pa se ni mogla odločiti in tako so vsi časopisi še vedno pri hi- ši. Rada gleda televizijo, še zlasti filme, kljub temu pa do- bro pozna tudi aktualno doga- janje pri nas. Kar hitro je po- komentirala načrtovane me- njave na ministrskih stolčkih v vladi in povedala, da jo za- bavajo tudi naši poslanci v dr- žavnem zboru, ko posluša nji- hove razprave. Včasih vzame v roke pletilke in plete nogavi- ce za katerega od štirih vnu- kov ali treh pravnukov. Zve- čer, ko ne more spati, pa rada prebira lahkotne nemške ro- mane. Brala jih je še kot mlado dekle, potem pozabila nanje, sedaj pa so spet dobrodošli, da ji krajšajo dolge večere. TATJANA CVIRN Večjo pozornost mladim V času občnih zborov so se na svojem zbrali tudi člani planinskega društva Rečica ob Savinji, ki so svoje druženje začeli z enominutnim molkom v spomin na vse mrtve pla- nince. Sicer so rečički planici lani sodelovali pri prireditvah, s katerimi so obeležili 100-let- nico planinstva v Sloveniji. Poleg tega so veliko pozornost namenili še izobraževanju, so- delovali so pri čistilnih akci- jah in gradnji zasilnega vodo- voda ter pripravili več uspelih pohodov in izletov. Med ne- uresničenimi nalogami so omenjali predvsem slabše delo z mladimi, kljub temu pa šte- vilo članov nenehno narašča. Med razpravo so planinci spregovorili o verjetno pre- lomni seji Planinske zveze Slovenije, ki bo v soboto, o problematiki financiranja v bodočih občinah, o potrebni reorganizaciji meddruštvene- ga odbora, v praksi pa jih predvsem tare pobiranje čla- narine. V prihodnjem letu na- meravajo ponovno pripraviti tradicionalne pohode in izlete na Blegoš, Čreto, v Matkov škaf in ria Golico, raziskovali pa bodo tudi Julijske in Sa- vinjske Alpe. Poleg tega bodo sodelovali v srečanju društev na Stonu in prireditvi Od lipe do prangerja ter pripravili že 7. pohod po KS Rečica. Letos jih čaka tudi večji finančni za- logaj, saj bodo v sodelovanju z drugimi društvi uredili svojo sobo, kot navadno pa bodo so- delovali pri čiščenju in ureja- nju poti ter namenili več po- zornosti delu z mladimi, tjs Mladi za razvoj turizma Z željo, da bi se vse šole, ki delajo v zdraviliških krajih Slovenije, povezale med seboj, se dogovorile za sodelovanje in skupen nastop v Sloveniji in tujini, bo danes, v četrtek, na Dobrni prvo republiško sreča- nje osnovnih šol zdraviliških krajev Slovenije. Organizirata ga tamkajšnja osnovna šola in Turistična zveza Slovenije v sodelovanju z republiškim Zavodom za šol- stvo in šport. Na Dobrni priča- kujejo predstavnike osnovnih šol iz Laškega, Rogaške Slati- ne, Izlak, Podčetrtka, Topolši- ce, Šmarjeških Toplic in Bogo- jine. Pripravili bodo turistično delavnico s predstavitvijo to- vrstnih dejavnosti na šolah, nato pa bo okrogla miza o oblikah in metodah dela na področju turistične vzgoje, o turizmu v učnem programu osnovnih šol, o tem, ali je turi- zem fakultativni predmet ali interesna dejavnost, in o tem, kako naj se izraža skozi različ- ne šolske predmete. TC Velika izbira čevljev V prodajnem centru Leveč je podjetje Stifelkonig d.o.o. iz Ljubljane minuli četrtek odprlo veliko prodajalno s čevlji. Na dobrih 600 kvadratnih metrih so kupcem na voljo izdelki iz prodajne linije avstrijskega Turbo Schuha. V Levcu so na police zložili kar 20 tisoč parov čevljev. V novi prodajalni so zaposlili 12 ljudi, v glavnem so delavce našli s pomočjo celjskega in žalskega zavoda za zaposlovanje, ob odprtju pa so bili v Levcu tudi avstrijski prodajalci. Predstavnik Stifelkoniga v Sloveniji Valentin Zeleznik je po prvih dnevih ugotovil, da je zanimanje za nakup v tej novi prodajalni zelo veliko, kar je bilo mogoče sklepati tudi po veliki gneči in koloni vozil proti Levcu ob koncu minulega tedna. Ponudbo v prodajalni so dopolnili še s torbicami in nogavicami. Medtem ko bodo odrasli izbirali in pomerjali čevlje, pa se bodo najmlajši lahko zabavali z vožnjo po toboganu. rjj Foto: EDI MASNEC Hmelj že raste Prve skupine sezonskih delavcev, ki jih vsako leto za določen čas zaposli Hmezad, so že v Savinjski dolini. Pričeli so ročno odkopavati pivo- in drugoletne nasade hmelja, ki so za strojno odkopavanje in rezanje še prenežni. Ročno delajo tudi tam, kjer zaradi stebrov ne morejo uporabiti strojev. Zaradi dokaj visokih temperatur je hmelj že odgnal, zato bodo v teh dneh ta prva dela Zelo pospešeno opravljali. Še vedno pride največ sezonskih delavcev iz Hrvaške, zanje mora Hmezad urediti začasne delovne vizume. Na sliki: Sku- pina delavcev iz Varaždina pri odkopavanju hmelja. T. TAVČAR GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE Območna zbornica Celje in Občina Celje Sekretariat za družbeno-ekonomski razvoj Podjetniško informacijski center vabita na strokovni seminar »KAKO DOKAPITALIZIRATI DRUŽBO Z OMEJENO ODGOVORNOSTJO« Posvet bo v četrtek dne 24. 3. 1994 v veliki dvorani Narodnega doma v Celju, Trg Celjskih knezov 9, s pričetkom ob 11.00 uri in bo trajal predvidoma do 13.00 ure. Seminar je namenjen vsem ustanoviteljem družb z omejeno odgovornostjo, ki še niso uskladili svo- jih družb skladno z zakonom o gospodarskih družbah. Program seminarja: 1. Prilagoditev organiziranosti obstoječih družb in druga pravna vprašanja zakona o gospodarskih družbah 2. Novosti na področju ZT poslovanja. Sodelovali bodo predstavniki pravne službe in službe za EOT Gospodarske zbornice Slovenije. Seminar je brezplačen. Vabljeni! SVET ZAVODA ZA ŠPORT SLOVENSKE KONJICE Šolska ul. 3/a, 63210 SLOVENSKE KONJICE razpisuje dela in naloge DIREKTORJA Kandidat mora izpolnjevati pogoje, ki jih določa 8. člen Odloka o ustanovitvi Zavoda za šport Slovenske Konji- ce, Uradni list RS 44/92 in 31. člena Statuta Zavoda za šport Slovenske Konjice, in sicer: - poznavati mora problematiko s področja dejavnosti zavoda, „ - imeti mora najmanj srednješolsko izobrazbo in pet let delovnih izkušenj, - imeti mora organizacijske sposobnosti. Kandidat mora ob prijavi predložiti program dela. Direktor bo imenovan za 4 leta. Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in programom dela v 8 dneh po objavi razpisa. Prijavo pošljite na naslov: SVET ZAVODA ZA ŠPORT SLO- VENSKE KONJICE, Šolska ul. 3/a, 63210 Slovenske Konji- ce, z oznako ZA RAZPIS. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po končanem postopku. Št. 12 - 24. marec 1994 14 Stotinja kmečkih žensk potuje na morje V petek zjutraj (25. marca) bosta dva Izletnikova avtobusa že dvaindvajsetič od- peljala sto srečnih kmečkih žensk na morje. Tako se začenja ena najbolj odmevnih akcij NT&RC, ki v zadnjih letih privabi k sodelo- vanju tudi po blizu dva tisoč kandidatk. Čeprav smo doslej na morje popeljali z le- tošnjim izletom že 2200 kmečkih žensk pa vse kaže, da kandidatk še dolgo ne bo zmanjkalo. Res je, da to niso več takšni izleti, kot pred dvajset in petnajst leti, ven- dar saj je tudi življenje danes močno dru- gačno. Ostaja pa naša želja, da vsako leto osrečimo sto kmečkih žensk, da preživijo dva lepa dneva izven domačega okolja. Ko- liko smo v tem uspešni, ni odvisno (ali še najmanj) od nas, ampak od kandidatk, ki iščejo vse možne načine, da bi potovale z nami. To nam po eni strani godi, po drugi pa ne, saj moramo pred odhodom pogoltniti marsikatero gorko pa čeprav sami nismo nič krivi. Tudi letos je končna postaja Lucija pri Portorožu, hotel Lucija s čudovitim osebjem in direktorjem Borisom Butinarjem na čelu. Prvi dan izleta se bo ženska kmečka stotinja najprej ustavila že pri gostišču Štorman, po opoldanski namestitvi v hotelu pa bo vožnja z ladjo iz Lucije do Pirana in ogled najlep- šega slovenskega obmorskega mesta. Zvečer bo prireditev, ki vsaki udeleženki ostane dolgo v spominu, na njej pa bodo nastopili Štirje kovači (letos praznujejo 40 let, slav- nostni koncert pa bodo imeli 16. aprila v Slovenj Gradcu), oktet Studenček, trio Vikija Ašiča, čarovnik Jani Jošovc, v avto- busih bosta vlekla mehe Zoran Zorko in Janko Mogu, polnočni koncert pa priprav- ljajo Primorski fantje, lani najboljši domači ansambel v Sloveniji po mnenju bralcev ta- bloida Kaj. Veliko je pripravljenih tudi na- grad za razne »naj«, sicer pa bo vsaka potni- ca dobila spominsko vrečko. Sobota zjutraj je namenjena tradicionalnemu ogledu Lipi- ce, kjer ob 12. uri v tamkajšnji cerkvici pri- pravlja tradicionalni koncert oktet Stu- denček. Pripravljena je tudi ekipa NT&RC, ki bo skrbela za odlično počutje stotih srečnih potnic: zraven bodo Jure Krašovec (lani osebnost leta na Celjskem, avtor priljubijo ne oddaje Iz domačih logov in oče kmečkega izleta), Mitja Umnik, Edi Masnec, Valte Leben, Vojko Zupane, Vojko Grabar, Rado Pantelič in avtor tega zapisa. Seveda no gr brez zveste Betke Hudokmet, ki bo skrbel za zdravje in Milana Petroviča, ki bo vozi kombi s tistimi, ki se ne morejo zdrenja v dva avtobusa. O večini dogodkov in doži vetij na 22. izletu 100 kmečkih žensk n morje boste lahko brali v prihodnjem No vem tedniku ter sproti poslušali po Radiu Celje. Srečno pot, potnice in pomirite se tiste, ki ste ostale tokrat doma. Izlet bo tud prihodnja leta! TONE VRABL Zgornjesavinjčani na sejmu Na letošnjem sejmu Alpe-Adria Svoboda gibanja, ki bo med 23. in 29. marcem na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, se bodo predstavili tudi turistični delavci iz Zgornje Savinjske doline. Na sejmu bodo sodelovali Epsi, Logarska dolina, Kovino- tehna, Gostišče Grad Vrbovec, kamp in trgovina Trik, Turi- stična kmetija Govc-Vršnik, Penzion Raduha, RTC Golte, Savinjski gaj in Zgornjesavinjska turistična zveza. Osrednji dan predstavitve bo 24. marca ob 16. uri v hali B. ^jg Stop za divje vrtove Na eni izmed zadnjih skupščin so velenjski poslanci opozar- jali na izredno širjenje divjih vrtov v občini. S tem problemom se je na zadnji seji spoprijela občinska vlada, aktivnosti vodi sekretariat za okolje in prostor. Ta bo pripravil točno karto, iz katere bo razvidno, kje so vrtovi. Poslanci pa naj bi se kasneje na predlog izvršnega sveta odločili, kje v velenjski občini bodo vrtovi dovoljeni in kje bodo vrtičkar- jem prepovedali dejavnost. TJS Krvodajalska akcija v Pivovarni Prva letošnja krvoda- jalska akcija v laški obči- ni, ki jo organizirata Kra- jevna in Občinska orga- nizacija Rdečega križa Laško, bo v jedilnici Pi- vovarne Laško jutri, v pe- tek, od 7. do 11. ure. Če se počutite zdravi in ste stari več kot 18 let, prisluhnite humanemu klicu in darujte kri. Rekreativni pohod na Resevno To soboto, 26. marca, bodo šentjurski planinci pripravili rekreativni pohod na Resevno. Pot bo najprej vodila skozi na- selje Nova vas, nato na Rifnik, Resevno, v Šentjur pa se bodo vračali skozi naselje Hruševec. Sicer pa je imelo PD Šentjur minuli teden občni zbor, na katerem so prikazali dejavnost društva v zadnjih treh letih in opozorili na aktivnosti, ki so jih izvajali na planinskem do- mu na Resevni. S finančno po- močjo številnih zasebnikov in nekaterih delovnih organizacij so uspeli prenoviti dom in go- stinski prostor v njem. Dom je sedaj odprt ob nedeljah in praznikih od 8. do 20. ure, po dogovoru z oskrbnikom pa ga odprejo tudi med tednom. V programu dela za prihodnje pa so tudi zapisali, da si je društvo zadalo nalogo ponov- no postaviti razgledni stolp na Resevni. Pričeli so že aktivno- sti za odkup zemljišča in ure- janje dokumentacije, ker pa društvo samo nima dovolj de- narja, je dobrodošel vsak pro- stovoljni prispevek na žiro ra- čun PD Šentjur, ki je 50770- 678-55258, s pripisom Za raz- gledni stolp. Na Porezen Na Porezen vas to soboto, 26. marca, vabi med drugimi tudi Planinsko društvo Želez- ničar iz Celja. Odhod planin- cev bo s stare avtobusne po- staje ob 6. uri. Prijave spreje- majo v pisarni društva, cena prevoza, ki znaša 750 tolarjev na udeleženca, pa se poravna ob prijavi. MOJCA MAROT Žalec skozi čas Učenci in učitelji žalske osnovne šo- le Peter Šprajc-Jur so pred kratkim zaključili obsežen projekt z naslovom Žalec skozi čas. Tako so poimenovali tudi prireditev, ki so jo v Žalcu pripra- vili konec minulega tedna. Na odru žalskega kulturnega doma so šolarji prikazali le drobec tistega, kar so sicer izbrskali o zgodovini mesta, vsakda- njem življenju in dogajanju v Žalcu. Spomin na stare čase so med drugim obujali v pogovoru s kovaškim moj- strom Zotlom, spomnili so se časov, ko so v dolino prihajali obiralci hmelja, z njimi pa je Savinjska dolina spozna- vala tudi pesmi ter plese številnih dru- gih slovenskih krajev. V projekt Žalec skozi čas pa so mladi vključili tudi današnjo podobo mesta ter njegov vsakdanji utrip. IB, Foto: E. MASNEC Dairy Queen kmalu tudi v Celju Družba Dairy Queen Ljub- ljana je 11. marca odprla svojo drugo restavracijo v Ljubljani. Uredili so jo v Emoninem cen- tru v Dravljah. V restavraciji ponujajo različne hamburger- je, hot dog, krompirček,'pizze, različne solate in sladolede. Prva restavracija Dairy Queen je bila odprta septem- bra 1992 na Cankarjevi ulici 2 v Ljubljani in je bila dobro sprejeta. Tako so pričeli gradi- ti verigo restavracij v Sloveni- ji. Obema ljubljaskima se bo maja pridružila restavracija v Celju, nato pa še v drugih krajih po državi. Popravek V prejšnji številki Novega tednika je v tekstu Informativ- ni dnevi končani prišlo do na- pake pri podatkih o prostih mestih na Srednji frizerski, tekstilni, strojni in prometni šoli v Celju. Razpisanih pro- stih mest na tej šoli je za pri- hodnje šolsko leto 445 in ne 745, kot smo pomotoma zapi- sali. Št. 12 - 24. marec 1994 15 pomladni biseri Čudoviti objemi pomladi kar vabijo v teh dneh v naravo in ob koncu tedna smo videli veliko sprehajalcev, ki so se namenili iz Celja proti Šmartnem v Rožni dolini. Opažih pa smo, da je narava obdana tudi z nesnago, precej je črnih odlagališč. V Gorici so sicer pripravili kontejnerje za odpadke, žal pa so kontejnerji prepolni, odlagalcev stare šare pa to ne moti preveč in neuporabne predmete odlagajo dakeč naokoli. V oči nam je padel tudi razbit avtomobil na cesti iz Šmartnega proti Vojniku, ki ga je lastnik po nesreči enostavno pustil v jarku. EDI MASNEC Gorivo za Veseli avtobus Pred štirimi leti so v laški občini začeli z organizacijo Veselega avtobusa, ki je vse dolge poletne počitnice vsak dan vozil šoloobvezne otroke na različne izlete in aktivno- sti v domače kraje in sirom po Sloveniji. V štirih letih so na ta način prepeljali okoli 10 tisoč otrok, ki so spoznali veliko zanimivosti v posa- meznih krajih, se naučili plavati in spoznali druge ak- tivnosti. Ob tem je bilo naj- bolj pomembno to, da je bil prispevek staršev resnično minimalen, saj so stroške po- krili številni sponzorji in Iz- vršni svet. Letos se je pri organizaciji Veselega avtobusa skoraj za- lomilo, vendar se je prav po trmasti zaslugi predsednika IS občine Laško Romana Matka in članov zgodilo ti- sto, kar je vsem najbolj všeč. Tudi letos bo za vožnjo Vese- lega avtobusa za gorivo do- volj denarja in Pavla Lapor- nik je že pripravila program. »Vsak dan od 11. julija da- lje bodo vozili Veseli avtobu- si iz Radeč, Zidanega Mosta, Rimskih Toplic, Udmat in Laško. Letos je predvidenih 31 dni različnih aktivnosti, zaključek pa bo 20. avgusta z družinsko olimpiado na športnem igrišču v občini, ki ga bodo izbrali otroci v po- sebni anketi.« Organizatorji se bodo še bolj obrnili na sponzorje in donatorje, pričakujejo pa kakšen dinar tudi iz ustrez- nega ministrstva v Ljubljani. Najbolj veseli bodo seveda otroci in ne nazadnje starši, saj bodo njihovi naraščajniki preskrbljeni z aktivnostmi, varstvom in vzgojo. Laški primer počitnikovanja z Ve- selim avtobusom je edin- stven v državi! TV Regulacija Dravinje Prejšnji teden je Vodno gospodarsko podjetje Ptuj končalo z regulacijo reke Dravinje v Draži vasi. Prav v tem delu je Dravinja že pogosto prestopila bregove, lani pa je neurje močno poškodovalo strugo. Regulacija je stala 10 milijonov tolarjev, potreben denar pa so namenili iz državnega proračuna. Z regulacijo reke Dravinje bodo nadaljevali v smeri proti Poljčanam, v celoti pa naj bi bila zaključena v nekaj letih. Foto: MATEJ NAREKS J VSI ZA ENEGA, NOVI TEDNIK ZA VSE! Št. 12 - 24. marec 1994 16, Kros še ni slovo Stane Rozman bo v nedeljo drugič na startu svetovnega prvenstva v krosu — Zadnji cilj: olimpijski maraton v Atlantl Celje je imelo nekaj sijajnih atletskih rodov, zadnji pred- stavnik generacije iz osemde- setih let pa je dolgoprogaš in v zadnjem obdobju tudi mara- tonec Stane Rozman, ki bo v nedeljo v Budimpešti startal na svetovnem prvenstvu . v krosu. »Kros je najmočnejša disci- plina, saj je na startu zelo ši- rok spekter tekačev. Od tistih, ki so na stezi specialisti za tek na 1500 metrov, pa vse do ma- ratoncev,« pravi 34-letni dol- goprogaš, ki je leta 1986 v Ne- uchatelu z zaostankom dobre minute zasedel 56. mesto, kar je daleč najboljša slovenska (in tudi jugoslovanska) uvrsti- tev na svetovnih prvenstvih v krosu. Zaradi velikega razpona te- kačev je najbrž nekaj posebne- ga tudi taktika? Odločilna je razporeditev moči. Začetki so v boju za ugodnejši položaj med več sto nastopajočimi običajno neko- liko hitrejši, a pretiravati ven- darle ne gre. Glede na trenut- no pripravljenost nikakor ne mislim slediti vodilni skupine, moj cilj je uvrstitev okoli 100. mesta. In še nekaj je po- membno: v gneči na startu se je za vsako ceno potrebno izogniti padcu. Proga je dolga 12 km; za maratonca morda nekoliko prekratka? Niti ne. Treniram nekoliko manj in mali maraton je zdaj zame ravno prava razdalja. Na stezi lahko vedno spremljaš položaj, kros pa je nenehno garanje. Dobri krosisti so pra- viloma dobri tudi na stezi, v obratni smeri pravilo ne ve- lja. Mnogi asi so si želeli naslo- va v krosu, a jim nikoli ni uspelo. Najboljši rezultati -13:40,34 na 5000 m in 28:32,9 na 10000 m - so oddaljeni že skoraj de- setletje. Slovo je torej blizu? Po letošnji sezoni se bom odločil, saj se olimpijskim igram v Atlanti še nisem odre- kel. Za avgustovsko EP zaradi manjšega obsega treningov ne bom izpolnil norme, pri rezul- tatih pa je večji problem, da so mladinski rekordi na dolgih progah še vedno moji. Držijo se že 17 let... Atletska kariera se počasi izteka. Kakšna je osebna ocena? Če bi bili za malenkost bolj- ši pogoji, bi morda res lahko dosegel več. Ni bilo prave možnosti, da bi se stoodstotno posvetil atletiki, nato pa se sem se prepozno preusmeril na maraton. Moral bi se pred de- setimi leti, odločil pa sem se šele leta 1990 in v naslednji sezoni v Pakracu z 2:18,32 do- segel svoj najboljši rezultat. Brez trenerja je vse še bolj zapleteno, mar ne? Osem let sem že brez trener- ja. V Sloveniji je edini vrhun- ski strokovnjak Valter Steiner iz Velenja, ki pa je že v letih. V Celju je prisoten še drug problem. Teki na srednje in dolge proge so v hudi krizi, mladincev na teh razdaljah skoraj ni in tudi po tej plati na treningih nimam družbe. ŽELJKO ZULE Foto: EDI MASNEC Petek, 25.3, Košarka Zreče: Rogla-Pragersko (12. kolo III. moške SKL, 19). Sobota, 26.3. Košarka Škofije: Koper-Polzela (7. kolo moške SKL, 20); Laško: Pivovarna Laško-Tolmin (18.30), Šoštanj: Elektra-Novo mesto, Zagorje: Zagorje-Celje, Brežice: Brežice-MIK Prebold (10. kolo II. moške SKL); Šentjur: Kemoplast-Maribor (12. kolo III. moške SKL, vse 19); Celje: finalni turnir za ka- dete (od 10. ure). Nogomet Žalec: Žalec-Kovinar, Dra- vograd: Dravograd-Papirni- čar (14. kolo in. SNL); Zreče: Unior-Usnjar, Ljubno: Ljub- no-Tim Laško, Hrastnik: Hrastnik-KIV Vransko (10. kolo MNZ Celje, vse 15).. Rokomet Novo mesto: N. mesto-Vele- nje (6. kolo ženske SRL, 17). Vaterpolo Trst: Koper-Neptun (3. kolo SVL, 20). Nedelja, 27.3. Nogomet Celje: Publikum-Ljubljana, Koper: Koper-Rudar (19. kolo SNL); Rogaška Slatina: Ste- klar-Triglav, Šmartno ob Pa- ki: Era Šmartno-Slavija, Tr- bovlje: Rudar-Dravinja (19. kolo II. SNL, vse 15). Rokomet Celje: Pivovarna Laško-Go- renje (22. kolo moške SRL, 11); Žalec: finalni turnir DP za kadetinje: Velenje-Žalec (13), Mlinotest-Olimpija (13.50), Žalec-Olimpija (14.40), Vele- nje-Mlinotest (15.30), Mlino- test-Žalec (16.20), Olimpija- Velenje (17.10). Sreda, 30.3- Košarka Polzela: Polzela-Postojna (8. kolo moške SKL, 20). Rokomet Celje: Pivovarna Laško-Go- renje (povratna tekma polfi- nala pokala, 19). Košarka Slovenska liga Moški - 5. kolo: Polzela-Tam Bus 82:86 (44:44); Petranovič 23, Cizej 18, Stavrov 20, Rovš- nik 12, Govc 9. 6. kolo: Polze- la-Olimpija 74:82 (34:34); Govc, Petranovič 17, Cizej 16, Stavrov 15, Stegič 6, Kobale 2, Rovšnik 1. Vrstni red: Olimpi- ja 22, Tam Bus 20,Triglav 18, Koper, Polzela, Helios, Postoj- na 17, Slovan 16. Končnica za A-l ligo - četrti tekmi: Idrija-Rogaška 79:67 (29:38); Novakovič 28, Sušin 12, Tabak 10, Petovar 8, Petro- vič 7, Vulič 2; Comet-Ilirija 83:72 (45:27); Benič, Gole 21, Mijovič 17, Šporar 12, Kožar 6, Železnikar 4, T. Pučnik 2. Peti tekmi: Rogaška-Idrija 93:82 (46:41); Novakovič 32, Sušin, Tabak 16, Tišma, Peto- var 10, Petrovič 5, Vulič 4; Ili- rija-Comet 89:74 (46:34); Gole 26, Mijovič 14, Železnikar 13, Benič 10, Kožar 8, Šrot 3. Končni izid v zmagah: Roga- ška-Idrija 3:2, Comet-Ilirija 2:3. Ženske: 10. kolo — zelena skupina: Rogaška-Ivec 43:73 (25:33); C. Jezovšek 14, Tabak 10, Potočnik 8, Kokolj 7, A. Jezovšek 4. Končni vrstni red: Jezica 20, Ivec 16, Rogaška 15, Odeja 14, Jezica ml. 13, Ilirija 12. Rdeča skupina: Slovan-Ce- lje 66:68 (37:36); Polutnik 23, Hajdinjak 16, Jurak 14, Jug 10, Obrovnik 4, Vodopivec 1; Kranj-Comet 71:61 (58:58, 33:28); Šporar 18, Skerbinjek 15, Temnik 9, U. Groleger, L. Groleger 7, Ribič 3, Novak 2. Zaostala tekma 9.kola: Ivec B- Comet 44:58 (19:24); Temnik 19, Novak 12, U. Groleger 11, Skerbinjek 10, Baraga 4, Špo- rar 2. Končni vrstni red: Co- met, Kranj 18, Celje 16, Slovan 14, Ivec B 13, Sežana 11. 11. slovenska liga Moški: 9. kolo - zelena sku- pina: Radovljica-P. Laško 85:97 (36:57); Šoštarič 26, Blatnik 22, Prelič 18. Tolmin- Elektra 68:79 (36:34); Rizman 22, Plešej 18, Mlinšek 17. Vrst- ni red pred zadnjim kolom: P. Laško 32, N. Gorica, Elektra 28, Slivnica, Odeja, N. mesto 26, Radovljica 24, Tolmin, Radgona 22, Starše 18. Rdeča skupina: Celje-Snež- nik 91:83 (39:40). Vrstni red: Borovnica, Snežnik 29, Zagor- je 28, Bistrica 26, Črnuče 25, Celje 24, Ruše 23, MIK Pre- bold, Brežice 22, SI. Gradec 21. III. slovenska liga Moški: vzhod - 11. kolo: Kungota-Rogla 104:85 (55:45), Lenart-Kemoplast 89:86 - pre- kinjeno 29 sekund pred kon- cem. Vrstni red pred zadnjim kolom: Maribor 39, Feniks 37, Kemoplast (tekma manj), Ro- gla 35, BP 34, Rudar 32, Hrast- nik 29, Tam B, Lenart (tekma manj) 28, Kungota 27, Ptuj 26, Pragersko 25. Nogomet_ Slovenska liga 18. kolo: Istragas-Publikum 0:2 (0:0); zmago je zagotovil Goršek (49, 62). Rudar-Mari- bor 1:1 (1:1); po vodilnem golu Šoštarja (33) so gostje izenači- le že v naslednji minuti. Vrstni red: Olimpija 31, Mura 28, Pu- blikum 26, Maribor 25, Koper 22, Naklo 21, Gorica 20, Izola, Potrošnik 19, Optimizem, Ru- dar 14, Ljubljana 13, Primorje, Mavrica 11, Istragas 8, Krka 6. II. slovenska liga 18. kolo: Dravinja-Steklar 0:0, Železničar-Era Šmartno- Triglav 0:0. Vrstni red: Kočev- je 28, Turnišče 27, Korotan 29 Nafta, Piran 23, Era Šmartrjl 20, Zagorje 19, Beltrans, Štel klar 18, Domžale 17, Dravinja Slavija 16, Rudar (T) 15, Že.! lezničar 12, Triglav 7, Medvo. de 4. III. slovenska liga 12. kolo: Papirničar-Žalec 1:1 (0:0); strelca Drobne za domače in J. Kotnik (54) za goste. Vrstni red: Drava, Kovu nar 17, Papirničar, Žalec 16 Aluminij, SI. Gradec 15, Rače 14, Kungota 13, Dravograd, Svoboda 12, Pohorje 11, Impoj 10, Ižakovci, Pobrežje 7. Rokomet Slovenska liga Moški - 21. kolo: Jadran-P Laško 22:18 (10:7); Ocvirk 5^ Šerbec 4, Tomšič 3, Šafarie, Jeršič, Leve 2; manjkal je po- škodovani Pungartnik. Gore- nje-Šešir 22:17 (10:6); Krejan 6, German, Rozman 5, Meolic 3, Kimčenko, Tome, Cvetko 1, Vrstni red: P. Laško 38, Slo- van 29, Gorenje 28, Jadran 26, Litija 21, Prevent, Drava, Ru- dar 20, Ajdovščina 18, Ribnica 17, Šešir 11, V. Nedelja 4. Ženske - 6. kolo: Velenje-Ža- lec 24:22 (12:5); gostje so še izenačila na 21:21, a jim več ni uspelo: Stevanovič 9, Kranjc 4, Topič 3, Jukič 2, Petek, Hrast 1 za domače, Vujovič, Hudej 6, V. Dolar 5, T. Dolar 3, Kučera 2, Golob 1. Vrstni red: Branik 8, Piran 5, Žalec 4, Ve- lenje 4, N. mesto 1. Vaterpolo Slovenska liga 2. kolo: Neptun-Kranj 9:9 (3:3, 1:1, 3:3, 2:2); strelci: Gla- van 4, Zupane, Jeranko, Pla- ninšek, Stanišič, Škerl 1. Vrst- ni red: Triglav 4, Neptun 3, Ljubljana, Koper 2, Kranj 1, Maribor 0. Dviganje uteži Slovenska liga Velenje - 1. kolo: Olimpija 1187, Celje 1070, Domžale 948, Rudar (V) 723. Rezultati celj- skih tekmovalcev: Uranker 270, S. Škornik 180, D. Škor- nik 180, Reknaru 175, Poder- gajs 160, Bevc 150. Naslednje kolo bo 19. maja v Ljubljani. Judo_ Slovenski pokal Ptuj: mladinci - do 60 kg: 5. Mijatovič; do 65 kg: 3. Petrak, 5, Košir; do 71 kg: 3. Janjič, 5. Senegačnik; do 78 kg: 1. Eisenbacher, 2. Mlinarevič; do 95 kg: 2. Petelinšek (vsi IR), 3. Verdev; ml. pionirji - do 30 kg: 3. Dimec; do 50 kg: 1. Kajtner (oba Sank). Smučanje Slovenski pokal Vogel: veleslalom - ml.pi- onirji: 1. Zupan, 10. Ratej; ml. pionirke: 1. Koštomaj, 13. Hri- bar; st. pionirji: 8. Vajdič; st. pionirke: 13. Selič, 22. Renčelj (vsi Unior Celie). Oddana le polovica nagrade V 29. kolu Golding lota (kupon je bil objav- ljen pred dvema tednoma) je vseh pet tipov pravilno napovedal le Andrej Knez iz Celja, ki je tako dobitnik prve nagrade v višini 5000 tolarjev. Pravilna napoved: Gorenje-P.Laško 2, Go- renje-Jadran 1, Postojna-Polzela 2, Vojnik- Velenje 2, Steklar-Beltrans 2. Druga polovica nagradnega sklada se je prenesla v naslednje kolo, zaradi sinočnje rokometne tekme Teka- Pivovarna Laško pa bodo rezultati objavljeni čez teden dni. Za sodelovanje v naslednjem kolu (pri ko- šarkarskih parih tip 0 pomeni podaljšek) bomo upoštevali kupbne s poštnim žigom sobote, 26. marca, ali če bodo najkasneje do 12.ure oddani v nabiralnik pri vhodu v našo stavbo. Naslov: Novi tednik, Prešernova 19, 63000 Ce- lje, s pripisom Golding loto. Št. 12 - 24. marec 1994 171 Naslov v Šentjur u soboto spomladanski start nogometnega prvenstva NifiZ Celje — Po Izstopu \lkroja samo osem ekip nogomet je tudi pri nas naj- iplj razvejana športna pano- a toda za državnim povpreč- no najbolj zaostaja prav celj- Ea regija. Število registrira- jo klubov je skromno, po je- ^jiski odpovedi Rudarja iz ^novega in zdaj še Elkroja, jo v soboto v drugi del prven- ca MNZ Celje štartalo le uggni ekip, naslov pa je prak- so že oddan Šentjurju. »prvoligaški« Šentjur Fideršek, Brečko, Podrep- jelt, Počivavšek, Marinček, Banjeglav (Radič), Vrečko, Blatnik, Bevc, Valek, Pahole , »prvoligaška« ekipa Šentjur- ja, močna pa je tudi klop s Ko- renom, Vavdijem, Svetelše- kom, Salkičem ter trenerjema jurjecem in Emeršičem. »Z ^dinjimi okrepitvami smo ne- sako na drugoligaški ravni, čeprav nas pestijo poškodbe. 0 naslovu nihče ne dvomi, naš cilj je dobiti vse tekme in se prek kvalifikacij uvrstiti v tretjo ligo. Manjkale nam bodo močne tekme, zato bomo ob sredah igrah prijateljske tekme z ekipami iz višjih lig,« pravi Rado Jurjec, »mali« Šentjur pa ima pogoje, o kate- rih mnogi »veliki« le sanjajo. Prenovljeno igrišče je najbolj- še daleč naokoli, bili so na pri- pravah v Poreču, pred kvalifi- kacijami bodo odšli na Šmo- hor, za vsem pa stoji Vili Romih. Unior: pogosto s prvoligaši Dolgo so bili hit lanskega prvenstva, ko poraza niso do- živeli kar 11 tekem zapored, v finišu pa so postali žrtev pa- ragrafov. Naslov je nedoseg- ljiv, toda s tekmami s prvoli- gaši (Rijeka, Segesta, Maribor) in dobrimi pokalnimi nastopi že snujejo velike načrte. V Zrečah in okolici nikoli ni primanjkovalo dobrih nogo- metašev, sčasoma pa so se tudi otresli preostre igre. »Marsik- do rad igra z nami, enako po- membno pa je tudi dobro so- delovanje z Dravinjo,« se radi pohvalijo v taboru Uniorja, ki bo zaradi prepozne registraci- je štartala brez zimskih okre- pitev Matavža, Tiča in bratov Kokol. Sedem tekem bodo brez kaznovanega vratarja Vi- dečnika, toda 2. mesto se jim ne bi smelo izmuzniti. Ljubenci rešujejo čast Po izstopu Elkroju rešujejo Zgornjesavinjsko nogometno čast Ljubenci in nestrpno pri- čakujejo novo lokalno uredi- tev. »Ženska odbojka »požre« veliko denarja, z lastno občino pa bo več sredstev za nogomet in ob pomoči iz Velenja in Šmartnega ob Paki se lahko nadejamo višjih ciljev,« vedo povedati Ljubenci, ki so v zad- njih tednih formirali še eno ekipo pionirjev. S slovesom Mozirjanov so dobili le dva igralca, a ostali brez derbija, ki je bil jeseni pravi športni praznik. V Zgornji Savinjski dolini so bih številka ena še kot Gradbinec in logično si že- lijo še več. Usnjar: kovnica talentov Šoštanj je bil nedolgo nazaj največji nogometni bazen na Celjskem. Goršek, Pevnik, Grobelšek, Karič, Cvikl, Po- lovšak, Oblak, Bulajič, Spaso- jevič in drugi so »produkt« Us- njarja in trenerja Draga Ko- stanj ška, mladinska ekipa pa je kar osem let neprekinjeno igrala v prvi ligi in bila četrtfi- nalist YU pokala. Za prihod- nost torej ni bojazni, še pose- bej če bo Usnjar v kratkem v svojo ekipo pripeljal igralce, ki pri Rudarju in Eri Šmartno niso v najožjem krogu kandi- datov za prvo ekipo. Odlični mladinci Iz Štor Edini podzvezni klub z mla- dinsko ekipo v II. slovenski ligi je Kovinar, ki je s slabim polo- žajem Železarne spet v pozab- ljenem obdobju nogometne ro- mantike. Igralci si sami kupu- jejo opremo in plačujejo potne stroške, kritično pa bo pred- vsem pred začetkom nove tek- movalne sezone. »Pomlad bo- mo zdržali, toda potem se lah- ko vse sesuje,« svari trener Franjo Rumpf. Ob izkušenih Saviču, Knezu in Eminiču je- dro ekipe predstavljajo dvaj- setletniki, ki so se leta 1992 po kazenskih strelih uvrstili v II- . mladinsko ligo in nato osvoji- li naslov podprvakov. Zaledje skupaj s štadionom obeta veli- ko več kot rezultati, za rahel padec pa so bile najbrž usodne nesrečne kvalifikacije 1990 za II. SNL. KIV Vransko: novi trener Trener Viki Urankar je po dveh treningih zaradi službe- nih obveznosti vodenje ekipe prepustil Benu Kolarju, ki je svoj čas v SNL igral za Elkroj in Hmezad. Pokrovitelj redno pokriva stroške, ki so nepo- sredno povezani s prvo ekipo, z nekdanjimi mladinci pa bi bili huda konkurenca tudi naj- boljšim. Druškovič, Jelen, Tanjšek, Korun, Lapuh in Šo- štar tako z goli navdušujejo drugje, mnogi pa še danes ne morejo pozabiti »nasilne« pri- oritete Žalca: »V centru ostane največ denarja, toda z lastno občino bo drugače. Imeli bomo svoje kadete in mladince, z močnim zaledjem pa bodo tudi člani visoko.« Tlm Laško: nič več samo sodniki Laško ima v povprečju naj- več sodnikov, ki imajo v klubu tudi največ besede. Trener je Martun, tehnične zahteve ure- ja Babic, po poškodbi obeh vratarjev pa bo enica spet Špi- ler. In kakšno je vzdušje v eki- pi? »Super!,« zatrjuje Martun, ki je okoli sebe zbral igralce malega nogometa. »Vsi so se- veda aktivni na obeh področ- jih, toda aprila bo štartala pi- onirska šola nogometa in že jeseni bomo imeli tudi pionir- sko ter kadetsko ekipo,« napo- veduje »Geri«. Prijave bodočih nogometašev v laški osnovni šoli zbirajo učitelji telovadbe, tekmovalni cilj pa je seveda beg z dna. Elkroj: slovo zaradi slačilnlc V Mozirju so jeseni po trilet- ni prekinitvi spet formirali člansko ekipo, ki pa je po pol- sezoni razpadla. »Pogoji so bili nemogoči. Zahteva vodstva tekmovanja in tudi igralcev je bila ureditev spodobnih slačil- nic, toda denarja za zahtevno investicijo ni bilo in slovo je bilo neizbežno,« pojasnjuje iz- stop članske ekipe v.d. pred- sednika Dominik Miklavc. Mlajše ekipe ostajajo v tekmo- valnem procesu, za prvo mo- štvo pa je upanje jesen 1994/ 95. A pogoj ostaja enak: slačil- nice. ŽELJKO ZULE Vrstni red po jesenskem delu: Šentjur 15, Unior 12, Ljubno 11, Usnjar 10, Kovinar 6, Hrastnik, KIV Vransko, Tim Laško 5, Elkroj 3. V zadnji tekmi četrtfinala po- kala je Era Šmartno premaga- la Žalec z 2:1. Polfinalisti so Era Šmartno, Dravinja, Papir - ničar in Svoboda, para pa so izžrebali včeraj. Rogaška in Comet out Košarkarice Rogaške so zadnjo tek- mo drugega kroga proti Ivecu v doma- či dvorani odigrale brez Čupahinove in Vidakovičeve, ki sta zaradi neizpol- njenih finančnih obveznosti zapustili klub, sezona pa je že končana za moški ekipi Rogaške in Cometa. Rogaška si je A-l ligo zagotovila še- le v zadnji tekmi končnice, ko je ostala brez poškodovanega Jurkoviča. »O če- tverici za zadnji ligaški krog je odloča- la sreča, po nesrečnem porazu s Sate- nom pa se je vse obrnilo proti nam. Pričakovali smo več, saj smo bili še dve koli pred koncem v najboljšem ^hodišču, toda v dvoboju na tri zmage Proti Idriji bi se nam skoraj zalomilo,« je prva ocena trenerja Srečka Žgaj- Berja. Comet se po poldrugem desetletju seli med drugoligaše, večje stalno na- stopanja na vsaj enaki ravni pa so ime- li le Olimpija, Slovan in Helios. »Glede na ambicije je izpad neuspeh, toda pe- stile so nas neverjetne težave. Repre- 2entant Nerat se je na svoji edini tekmi resneje poškodoval, na njem in viso- kem Beniču pa smo gradili prihodnost kluba ter zato pred začetkom prven- stva odslovili nekatere igralce. Zaradi poškodb sta velik del sezone izgubila tudi Gole in Pučnik, v najbolj po- membnem obdobju sta nas zaustavila dva smrtna primera v družinah igral- cev in play-out smo pričakali popolno- ma nepripravljeni. Ključni problem je bil v utrujenosti igralcev prve peterke, prihodnost pa bo znana do konca na- slednjega tedna. Marsikaj je odvisno od odločitve pokrovitelja, pogodbi po- tečeta samo Železnikarju in Golcu, s prvo analizo dela pa smo predvideli pomladitev ekipe,« pravi trener Mitja Hlastec, ki je v drugem delu sezone zamenjal Vili j a Klančnika. g ^ Pivo in cvetje Drugoligaški naslov bodo košarkarji fivovarne Laško v soboto proslavili zelo "Učno. Ob bogatem spremljevalnem pro- Sj^mu bodo za tekmo s Tolminom pod ^ema košema namestili dodatne sedeže er med polčasom pripravili degustacijo ^lva Živahno bo že vse od dopoldneva ^prej, saj bo po mestu košarkarjem v čast igrala godba na pihala, na dveh st°jnicah v središču mesta pa se bodo ob Pivu predstavili igralci in vodstvo kluba. Polzelani v finalu Na Polzeli je bil sinoči fmale košarkarskega pokala, v katerem sta se pred tisoč- glavo množico pomerila domača Kovinotehna Savinjska Polzela (ime so dopolnili v ponedeljek) in zmagovalec evropskega pokala Smelt Olimpija. Polzelani so v polfinalu v torek zvečer izločili Postojno z 82:77, Olimpija pa po pričakovanju Helios z 79:75. Z uvrstitvijo v finale si je najuspešnejši košarkarski kolektiv celjske regije praktično že zagotovil premierni nastop v evropskem pokalu 1994/95, še vedno pa ima precej možnosti za uvrstitev v končnico za naslov državnega prvaka. V boju so se pod ljubljanskim košem znašli (z leve) Govc, Daneu, Cizej, Rovšnik, Horvat in Tušek. Foto: EDi MASNEC Ivandija v bolniški Rokometaši Celja Pivovarne Laško so v evropski ligi prva- kov sinoči v Santandru odi- grali tekmo 5. kola, v ekipi pa spet ni bilo ene treh okrepitev — Silvia Ivandije, ki že dlje časa resno boleha in je na zdravlje- nju v Osijeku. Težave so bile navzven vid- ne sredi januarja na prvi tekmi s Teko, po kateri je Ivandija še naprej vadil z ekipo, čeprav je bilo mnogim jasno, da je z njim nekaj resno narobe. Pred odhodom v Rogaško Sla- tino »na počitek« je izgubil 12 kilogramov telesne teže, po- tem pa je pred dvema tednoma sledil »rutinski« pregled v Kli- ničnem centru v Ljubljani, kjer so ga obdržali! »S tem fantom nekaj ni v re- du,« je bila prva diagnoza. Druga, strokovna pa: moteno delovanje ščitnice. Zaradi pre- hitrega izločanja hormonov je njegov metabolizem petkrat hitreje deloval kot običajno in izguba kilogramov je bila ne- izogibna. Zaradi telesnih na- porov je prišlo tudi do aritmije srca. Zdaj je s »Sikijem« vse O.K. Trenutno je doma v Osijeku, jemlje zdravila in je na domači hrani. Pred mesecem dni ni pomagala, ko je njegova mama Ružica prišla v Celje in kuhala posebej zanj. Mnogi so bili že pesimisti celo glede njegovega preživetja, a se je »Siki« izvle- kel. Sezona je zanj najbrž že zaključena, v naslednji pa bo spet na mestu dirigenta igre. D.Š. NA KRATKO Na prvi domači tekmi na divjih vodah je na spustu od Medvod do Tacna v C-l zma- gal Crnkovič, v kategoriji K-l pa so bili med juniorji 5. Pogo- revc, 6. Kuralt in 9. Plevnik ter med kadeti 6. Tilinger in 15. Klincov. Košarkarska tekma pred- zadnjega kola končnice m. SKL med Lenartom in Kemo- plastom je bila zaradi vses- plošnega pretepa prekinjena 29 sekund pred koncem pri vodstvu Lenarta z 89:86 in na sobotni odlični tekmo za na- predovanje bodo Šentjurčani morali nastopiti brez kazno- vanega Košaka. Končno tudi ekipa V Celju so naposled le sestavili celotno ekipo šesterice dvigalcev uteži, ki je na že na prvem turnirju državnega prvenstva po številu točk premagala lanske prvaka iz Domžal. V celjski vrsti se je poleg Marka Urankarja z dvema mladinskima rekordoma najbolj izkazal komaj 14-letni Tomaž Bevc (v potegu 67,5 kg in v sunku 82,5 kg), ki je v svojem prvem uradnem nastopu napovedal kandi- daturo za udeležbo na mladinskem EP junija v Ljubljani. St. 12 - 24. marec 1994 Il» • V sredo, 16. marca zve- čer, je bilo razgreto v go- stimi Koren na Dobrni. Tam je popivala skupina gostov, se prepirala in se na koncu odločila, da prepir razreši tako, da zaviha ro- kave. Zunaj gostišča so se dedci potem stepli in se razbežali, ko so zaslutili, da se jim bliža modra ne- varnost. Skupine gostujo- čih tepcev ni nihče poznal. • V petek so klicali iz Gra- disa. V tamkajšnjih uprav- nih prostorih naj bi se dva moška spravila nad po- močnico direktorja. Ker sta Goran C. in Peter B. ženski grozila in robantila, ju ča- ka pot k sodniku za pre- krške. • V petek ponoči so za po- licijsko posredovanje za- prosili na Roševi osnovni šoli. Policisti so presenetili razgrajača Gregorja K., trije njegovi pajdaši, Elvi- din J., Sašo H. in Peter Z. pa so jo na hitro odkurili, s tem pa si niso kaj dosti pomagali. • V soboto dopoldne so klicali iz samskega doma na Ribarjevi ulici in sporo- čili, da nek njihov delavec v rožnatem stanju krši jav- ni red in mir. Ta nagajivček je bil Ibro O., ki je bil po opravljenem razgovoru na policijski postaji spuščen na svobodo. • V lokalu Marjanca v Ivenci je v nedeljo do- poldne nek pijani gost raz- grajal in z nečednimi izrazi obmetaval tamkajšnje osebje. To je bil domačin Boštjan O., ki bo v kratkem prejel pošto od sodnika za prekrške. • Policisti so bili v nedeljo okoli enajste ure ponoči obveščeni, da imajo v loka- lu Justy na Dobrni tako glasno muziko, da iz zvoč- nikov odmeva po vsej so- seščini. Ker je bil s tem kr- šen javni red in mir, bo mo- rala oštirka, ki je zvočnike namestila zunaj lokala, k sodniku za prekrške. M. A. Heroinska zadeva na sodišču Nižja kazen Vinku Stoparju naj bi Imela enak učinek Potem ko je senat celjske enote Temeljnega sodišča v Celju pod predsedstvom sodnika Mirana Priteklja obsodil obtoženega Vinka Stoparja iz Novih Trat (Mo- zirje) na šest let zapora, mu je senat celjskega Višjega so- dišča, ki mu je predsedoval sodnik Franc Duše j, zaporno kazen znižal na pet let. Vin- ko Stopar je bil obtožen kaz- nivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa z mamili, na prvostopenjsko sodbo pa se je obtoženi ozi- roma njegov zagovornik pri- tožil in delno uspel. Prvostopenjski senat je obtoženega Vinka Stoparja spoznal za krivega, ko je v začetku septembra lani na ilegalnem trgu v Turčiji ku- pil 1.105 gramov heroina in ga 13. septembra pretihota- pil iz Madžarske v Slovenijo. Naslednji dan je to mamilo vozil v osebnem avtomobilu po Celju, tam pa so ga, v bli- žini lokala Bar-fly, na parki- rišču prijeli celjski policisti in mu mamilo zasegli. Za hu- do kaznivo dejanje je senat prve stopnje obtoženega Stoparja obsodil na šest let zapora. Na sojenju, ki se je konča- lo oktobra lani, je storilec kaznivo dejanje priznal in ga opravičeval z dejstvom, da je zašel v večje denarne težave, ki jih je nameraval rešiti s prodajo treh zavitkov v Turčiji kupljenega heroina. Za kaznivo dejanje neupra- vičene proizvodnje in pro- meta z mamili je po veljav- nem kazenskem zakonu za- grožena zaporna kazen v trajanju od enega do dese- tih let. Prvostopenjski senat je Vinka Stoparja obsodil na šest let zapora in razmeroma visoko kazen utemeljil z dej- stvom, da je obtoženi v času sojenja ves čas poudarjal le svojo osebno finančno stisko ter pri tem kazal bolj malo obžalovanja do potencialnih uživalcev mamil katerim je bil heroin v končni fazi na- menjen. Senat je imel pri izreku kazni v mislih tudi vzgojno-preventivni učinek na vse tiste, ki imajo tovrst- na kazniva dejanja morda še v mislih ali načrtih. Proti sodbi Temeljnega so- dišča sta se pritožila obtože- ni Vinko Stopar in njegov zagovornik, ki menita, da je izrečena kazen previsoka in da je prvostopenjski senat kršil določilo kazenskega za- kona. Stoparjev zagovornik je namreč prepričan, da je za kaznivo dejanje, ki ga je sto- ril obtoženi Stopar, z zako- nom zagrožena kazen od 6 mesecev do 5 let zapora, to pa od leta 1990, po spre- membi zakona, ne drži več. Ko je Višje sodišče Celje obravnavalo prvostopenjsko sodbo oziroma navedbe pri- tožnikov, je le-tem debJ ugodilo s tem, ko je zaporu, kazen Vinku Stoparju zniža< lo s šestih na pet let. Menilt je, da bo pri obtoženemu * eno leto nižja kazen dosegi; namen kaznovanja, obenen pa upalo, da je obtoženi Vin, ko Stopar le dojel široke ra^. sežnosti in zlasti možne hudJ posledice, povezane s kaznj. vim dejanjem, ki ga je stoij Do celjskih kupcev in ua valcev mamil ta turški herl in, na srečo, ni prišel. MARJELA AGREJ Umor v Kuretnem V četrtek, 17. marca v večernem času, se je v Kuret- nem v občini Laško zgodil umor. Tega najhujšega kaznivega dejanja je osumljena petnajstletna mlajša mladoletnica. Dekle je osumljeno, da je z nožem nekajkrat zabodlo 40-letnega Ivana L. iz Kuretnega, ki je zaradi hudih ran umrl na kraju dejanja. Osumljenko so privedli k preiskovalnemu sodniku. M.A. Našli truplo pogrešanega Policisti so v petek, 18. mar- ca okoli poldneva v potoku Mestinjščica na Šmarskem na- šli truplo 20—letnega Romana Jerešiča, ki so ga svojci pogre- šali od 5. marca letos. Policisti PP Šmarje in od- delka v Rogaški Slatini so mi- nuli petek organizirali akcijo iskanja pogrešanega. V akciji je sodelovalo 12 policistov, 13 gasilcev PGD steklarne Boris Kidrič, 6 radioamaterjev, 5 lovcev in 10 ribičev. Okoli 12. ure je policist v globokem potoku zagledal silhueto, ki bi lahko bila truplo. Ko so truplo potegnili iz vode, so ugotovili, da gre za pogrešanega Ro- mana. Pri obdukciji je bilo ugotov- ljeno, da je smrt nastopila za- radi zadušitve in da gre za kla- sično utopitev, saj na truplu niso našli prav nobenih zna- kov nasilja. Utopljeni je imel, ko so ga potegnili iz vode, pri sebi denarnico z denarjem in nekatere druge manjše pred- mete. M.A. GORELO JE... V torek, 15. marca popoldne, je v kurilnici hotela Hum v La- škem izbruhnil požar. Ogenj je poskušal pogasiti najemnik Jože A. iz Laškega, a se je pri tem delu opekel po rokah. Po- žar so potem pogasili gasilci PGD Laško. Na kurilnem si- stemu je zaradi požara nastala škoda v višini približno 500 ti- soč tolarjev. V soboto, malo po polnoči, se je pred gostilno Romih v Verpetah vnel osebni avto- mobil zastava 101, vreden okoli 120 tisoč tolarjev, ki ga je ogenj popolnoma uničil. To se je zgodilo potem, ko se je 2 5-letni Marko R. iz okolice Vojnika pripeljal pred ome- njeno gostilno in vozilo parki- ral pred stopnicami, ki vodijo v lokal. Preden je stopil v go- stilno, je na vozilu zategnil ročno zavoro, a se je vozilo kljub temu pričelo premikati in po 10 metrih drsenja zdrsni- lo v obcestni jarek. Pri tem je prišlo do kratkega stika in po- žara, ki je vozilo povsem uničil. Minulo soboto zvečer je iz- bruhnil požar v kurilnici sta- novanjske hiše, last Zlatka H., v Galiciji št. 37 na Žalskem. V požaru, do katerega je prišlo zaradi pregrete centralne peči in izpuha ognja, so se vnele smeti in žagovina. Ogenj se je nato razširil po celotni kuril- nici, stanovanjski prostori pa pri tem niso bili ogroženi. Ogenj so pogasili gasilci PGD Žalec, škoda pa znaša približ- no 200 tisoč tolarjev. M. A. Predrzni nočni potniki Žalska policijska patrulja je v sredo, 16. marca okoli enih zjutraj, v Vrbju ustavila vozni- ka osebnega avtomobila, 23- letnega Matjaža F. iz okolice Žalca. V avtomobilu so bili še 49-letni Karel F. iz Žalca in njegova žena ter Velenjčan Viktor B.(24). Ker so policisti posumili, da vozi pijan, so odredih preizkus z alkotestom, ki ga je Matjaž odklonil. Še pred končanim postopkom je Matjaž sedel za- volan, da bi odpeljal, pri tem pa je v vzvratni vožnji trčil v neko drugo vozilo. Matjaža so policisti potem odpeljali v prostore za pridržanje, ostali potniki pa so ga kmalu za tem prišli iskat na žalsko policij- sko postajo in nato v Celje. Ko so jim povedali, kje se Matjaž nahaja, je skupina spet sedla v avto, ki ga je to pot vozil Viktor. Ko so policisti ustavili tudi Viktorja, so ugotovili, da le-ta vozi brez vozniškega do- voljenja. Zaradi ponovitvene nevarnosti so tudi Viktorja pridržali, zdaj pa je sedel za volan Karel, ki ga je policijski patrulja ustavljala v Petrov, čah, a se voznik za svetloba znake znake policistov, kili mu sledili, sploh ni zmeni Končno je Karel le ustavila izstopil iz avtomobila ter zbeJ žal med stanovanjske hiše. Nj begu pa ni bil dolgo, saj sogj policisti, potem ko se jim jJ grdo upiral, prijeli in vklenili Alkotest pa je pokazal, da jt imel Karel kar precej več alko- hola v krvi, kot je še dovoljeno M.A mini KRIMICI Z glavo ob štedilnik V domači kuhinji v hiši na obrobju Celja sta se v ponede- ljek, 14. marca popoldne, sprla zakonca Samo (35) in Mirosla- va L.(29). Med prepirom je Sa- mo začel svojo ženo pretepati, pri tem pa jo je prijel za glavo in z njo večkrat udaril ob šte- dilnik. Ko je Miroslava oble- žala v nezavesti, je Samo šel do soseda in telefoniral v celj- ski Zdravstveni dom. Poško- dovano žensko so peljali v celjsko bolnišnico kjer je ostala na zdravljenju. Ukradel prstane V času od 15. februarja do 14. marca je neznani storilec v stanovanju Helene F. v Pra- protnikovi ulici v Mozirju ukradel 9 zlatih prstanov. V leseni škatli, iz katere je po- bral prstane, je bilo sicer še več drugih kosov zlatnine, a so mu bih očitno najbolj všeč prav prstani. S tem je lastnica oškodovana za okoli 120 tisoč tolarjev. Vlomil v vikend V noči na 15. marec je nekdo vlomil v vikend na Šmohorju, last Ludvika Z. iz Hrastnika. Storilec je zlomil enokrilna vrata in odnesel radijski spre- jemnik znamke hitachi, zaboj piva in več drugih predmetov v skupni vrednosti okoli 45 ti- soč tolarjev. Sezuti nissan V torek, v času med 19. in 21. uro, je neznanec na lokalni cesti v Mišjem dolu z osebnega avtomobila nissan demontiral in odnesel vsa štiri kolesa ter s tem lastnika avtomobila oškodoval za okoli 100 tisoča- kov. Se je pa storilec toliko potrudil, da je avtomobil, ko je ostal brez koles, podložil z opeko. Žensko s pestjo v obraz V torek, 16. marca okoli treh zjutraj, je Ivan P. (23) iz Vele- nja pred gostinskim lokalom Stanč v Ravnah s pestjo udaril- v obraz 18-letno Renato K. iz Šoštanja. Ženska je pri tem padla po tleh in z glavo udari- la ob beton ter padla v neza- vest. Hudo poškodovano Re- nato so prepeljali v celjsko bolnišnico. Vlomil v Lipo V sredo, 16. marca ponoči, je neznani storilec prišel skozi priprto skladiščno okno v no- tranjost marketa Lipa v Loki pri Zusmu. Tam je vlomil še v pisarno poslovodje, iz trgo- vine pa je ukradel večjo količi- no različnih cigaret, 130 čoko- lad milka, 30 tisoč tolarjev go- tovine, 4 steklenice viskija in 20 vrečk bonbonov. Trgovsko podjetje Lipa iz Šentjurja je s tem oškodoval za okoli 400 tisoč tolarjev. Iskali in prijeli vlomilca Da bi prijeli storilca, ki je vlomil v dva vikenda in v pla- ninski dom na Šmohorju, so laški policisti v sredo, 16. mar- ca, pripravili organizirano ak- cijo iskanja. Med zbiranjem obvestil so najprej v gozdu iz- sledili Žalčana, ki je v tujem gozdu podiral smreke in bo za to kaznivo dejanje odgovarjal, v nadaljevanju akcije pa so v vikendu v Zgornji Rečici pri- jeli 25-letnega Danijela K. iz Žalca, ki je v vikend vlomil, potem pa prebival v njem sko- raj teden dni. Policisti iz La- škega so ugotovili, da je prijeti osumljenec vlomil še najmanj v štiri vinekde. Zaenkrat je Danijel K. osumljen kar sed- mih vlomov. Škodljivi Poljak Osemintridesetletni poljski državljan, ki so ga prijeli ve- lenjski policisti, je osumljen kaznivih dejanj poškodovanja tuje stvari in vloma. Osumljeni Poljak je v četr- tek, 17. marca ponoči, prišel do zasebne orodjarske delav- nice v Velenju in tam začel z lesenim ročajem tolči po oknih in vratih objekta, s tem pa je poškodoval več stekel ii rolet. Ko mu to početje še n bilo dovolj, je vlomil še v na tranjost objekta in tam nada ljeval z razbijanjem in uniče vanjem vse do prihoda polici stov. Ker se ni hotel umiriti, a ga pridržali do streznitve, za per osumljenca pa bodo napi sali predlog sodniku za prekr ške in kazensko ovadbo, saj j z razbijanjem povzročil zi okoli 50 tisoč tolarjev materi alne škode. Urejeni goljuf V torek, 15. marca dopoldne je v zreško izposojevalnico av- tomobilov vstopil neznan mo- ški, star od 25 do 30 let, ureje- nega videza, kratko pristriže- nih temnih kostanjevih las oblečen pa je bil v temno vin- sko rdeč suknjič in temnejši hlače. V pravilni slovenščini ji povedal, da želi najeti osebni avtomobil. S tujim potrdilom o izgubi vozniškega dovoljenja, ki s« glasi na nekega Celjana, je za en dan najel osebni avto rena- uit 5 rdeče barve s petimi vrati in z registrsko številko CE C6- 586. Moški se je potem odpe- ljal, vozila pa ni vrnil. Zdaj je že znano, da je nez- nani goljuf renaultovo petke prodal preko oglasnika neke- mu občanu v Brežicah in m« izročil tudi prometno dovolje- nje dejanske lastnice vozil« oziroma izposojevalnice. K" pa se je kupec vozila kasnejf oglasil pri lastnici, da bi opra- vila prepis, je spoznal, da ga f neznani prodajalec pošten0 ogoljufal. Vozilo so kriminali- sti zasegli, za neznanim storil- cem pa še poizvedujejo. Zgod- ba je sama po sebi dovolj pc učna, da ne potrebuje roP ralke. Pretep v Čebelici V soboto, 19. marca oko)1 23. ure, se je v gostilni Čebeli- ca v Skomarju vnel prepir, 1° je prerasel v pretep, v katerefl1 je 31-letni Stanko G. iz Ljub" niče utrpel hude telesne p0* škodbe. Med prepirom je 20-letf1 Silvo K. iz Ljubnice z litrsk0 steklenico, ki ji je odbil dn°> po roki porezal Stanka, ki & ga z reševalnim vozilom odp^ ljali v bolnišnico v Celje. 1P per Silva K. so policisti nap1' sali kazensko ovadbo. M. A Št. 12 - 24. marec 1994 191 y Mozirju bodo še vozili gkupščina ZŠAM Mozirje, ^ so jo po pred dnevi izvedli y Gornjem Gradu, je opozorila tta več problemov pri delu po- mičnih voznikov, velika ude- ležba članov pa je potrdila, da podo vozili tudi potem, ko se po Zgornja Savinjska dolina ^zdelila na sedem malih občin- pri poročilu predsednika ggAM Mozirje Viktorja Kova- la je bilo slišati zamero čla- nom, ker so neaktivni. Sicer so člani »uniformiranci« marljivo uporabljali paradno obleko, to pa ne drži za ekipo športnikov, ki je izostala na vseh tekmova- njih, njihov predsednik Tone Rosenstein pa sam ni zmogel kolektivnih uvrstitev. Drugače je združenje izvedlo veliko preventivnih aktivnosti v so- delovanju s svetom za PV v CP občine Mozirje ter še nekaj sa- mostojnih akcij v zvezi z ure- janjem prometa. Na skupščini so se člani do- govorili, da bodo imeli poslej le 7-članski izvršni odbor. Hkrati se je izkazalo, da poča- si pozabljajo na izgubljeno av- to šolo Traf fic, vendar so trdno odločeni, da bodo svoj delež lastnine pridobili nazaj. V Gornjem Gradu so podeli- li tudi priznanja nekaterim članom za dolgoletno delo, plakete tovarištva pa so prejeli Milan Bele, Rozalija Tkavc in Viktor Kovač. JOŽE MIKLAVC PROMETNE NfZGODE Trčenje v Grfžah Na lokalni cesti v naselju griže se je, v sredo, 16. marca 0b 2. uri zjutraj, pripetila nez- goda, v kateri je bila ena oseba hudo ranjena, na vozilih pa je Škode za okoli 280 tisoč to- larjev. Franc Bobovnik (32) iz Pon- grada je vozil osebni avtomo- bil po klancu navzdol skozi naselje Griže. Ko je pripeljal v desni nepregledni ovinek, je vozilo zaneslo na levo stran vozišča, takrat pa je iz na- sprotne smeri pripeljala voz- nica osebnega avtomobila, 20- letna Barbara Holobar iz Vrb- ja. V trčenju je hude telesne poškodbe utrpel sopotnik v Bobovnikovem avtomobilu, 34-letni Jože Gominšek iz Griž. Poškodovani pešec Na Ljubljanski cesti v Celju se je v petek, 18. marca zjutraj, pripetila nezgoda, v kateri je hude telesne poškodbe utrpel pešec. Rudolf Medved (42) iz Celja je vozil osebni avto iz smeri Medloga. Ko je na Ljubljanski cesti pripeljal do zaznamova- nega prehoda za pešce, je z desne strani prečkal vozišče 69-letni Albin Laharnar-Zor- ko iz Celja. V trčenju, ki je sledilo, je pešec padel po vo- zišču in se hudo poškodoval. Trčil v policijsko vozilo Na magistralni cesti zunaj naselja Kapla se je, v petek, 18. marca popoldne, pripetila nezgoda, v kateri je bil en ude- leženec hudo telesno poškodo- van, gmotna škoda pa znaša približno 500 tisoč tolarjev. Miroslav Panasov (44) iz Maribora je v koloni vozil kombinirano vozilo iz smeri Vranskega proti Gomilskem. Ko je pripeljal zunaj naselja Kapla, je trčil v pred sabo vo- zeči osebni avtomobil zastava 750, ki ga je vozil 38-letni Alojzij Lokan iz Tabora in ki je zavijal v levo, po trčenju pa ga je odbilo na nasprotni vozni pas. Po tem pasu je takrat iz smeri Gomilskega pripeljal voznik službenega vozila poli- cije, 37-letni Iztok Rumpf iz Žalca. Vozili sta trčili, v nez- godi pa je bil hudo ranjen voz- nik Lokan. Avto v zrak Na magistralni cesti zunaj naselja Šentrupert se je, v so- boto, 19. marca popoldne, pri- petila nezgoda, v kateri je bila ena oseba hudo telesno poško- dovana, na vozilu pa je škode za okoli 300 tisoč tolarjev. Peter Dolinšek (25) iz Ločice pri Vranskem je vozil osebni avtomobil iz smeri Gomilske- ga proti Šempetru. Na ravnem delu ceste je iz neznanega vzroka zapeljal na desno, iz- ven vozišča, kjer je vozilo dvignilo v zrak, nato je padlo na tla in se še dvakrat obrnilo ter obstalo na kolesih na trav- niku. V nezgodi se je voznik hudo telesno poškodoval, so- potnik, 34-letni Ivan Dolinšek iz Ločice pa je bil lažje ranjen. Policisti so za vozilo odredili izredni tehnični pregled. Trčenje v Zrečah Na Kovaški cesti v Zrečah se je, v soboto, 19. marca pono- či, pripetila nezgoda, v kateri je bila ena oseba hudo telesno poškodovana, na vozilu pa je škode za okoli 300 tisoč to- larjev. Uroš Pačnik (21) iz Vitanja je vozil osebni avtomobil po Kovaški cesti v smeri Rogle. Ko je pripeljal v blagi levi ovi- nek v bližini Petrolovega ben- cinskega servisa, ga je pričelo zanašati po cestišču, nakar je trčil v robnik zelenice. Po trče- nju je vozilo nekajkrat obrnilo preko strehe na koncu pa je obstalo na kolesih. V nezgodi je bil hudo ranjen sopotnik, 21-letni Uroš Pogorevc iz Vi- tanja. Z bankine v jarek Na magistralni cesti zunaj naselja Velenje se je, v nedeljo, 20. marca zjutraj, pripetila nezgoda, v kateri je ena oseba utrpela hude telesne poškod- be, škoda na vozilu pa znaša okoli 100 tisoč tolarjev. Slavica Bračič (35) iz Vele- nja je vozila osebni avtomobil iz smeri Vinske gore proti Ve- lenju. Med vožnjo je zapeljala na desno bankino, od tam pa v obcestni jarek. Hude telesne poškodbe je v tej nezgodi utr- pel sopotnik, 42-letni Franjo Bračič iz Velenja. Vozilo oplazilo otroka Na Cesti na Ostrožno v Ce- lju se je, v ponedeljek, 21. mar- ca popoldne, pripetila nezgo- da, v kateri je bil hudo telesno poškodovan otrok. Roman Oštir (27) iz Celja je vozil osebni avtomobil iz sme- ri Čopove ulice proti Ostrož- nem. Ko je pripeljal na zazna- movani prehod za pešce, je z desno stranjo vozila oplazil sedemletno Ivo iz Celja, ki jo je vrglo po vozišču. M. A. Pereča prometna problematika Minulo soboto so se na obč- nem zboru zbrali člani Zdru- ženja šoferjev in avtomehani- kov Velenje. Množična udelež- ba je pokazala, da so priprav- ljeni na nove naloge, vendar jih bo težko uresničevati, saj zakona o društvih ni. Med tisoči društev, ki se ni- kakor ne znajdejo v brezza- konskem obdobju, saj njihovi programi niso sofinancirani, so negotovi usodi prepuščeni tudi poklicni vozniki, avtome- haniki in drugi člani. Njihova razmišljanja so podprli tudi predstavniki velenjske skupš- čine in sosednjih združenj, hkrati pa se zavedajo, da v ča- su preoblikovanja občin zgolj podpora ne bo dovolj za dobro delovanje. Po mnenju Staneta Časa, predsednika ZŠAM Ve- lenje, bo morala družba pod- preti delovanje teh organiza- cij, sicer se bo naš prometni (ne)red še povečal. O promet- nih nezgodah in gmotni škodi je spregovoril namestnik kon- mandirja Policijske postaje Velenje Robert Videč (na sli- ki). Žal je poročal o slabi pro- metni varnosti ter o številnih ugotovljenih kršitvah. Člani ZŠAM Velenje so na občnem zboru razvili nov društveni prapor. JOŽE MIKLAVC Skoraj tretjina prekomerno opitih za volanom V noči na nedeljo je 57 policistov na območju UNZ Celje izvajalo prometnovarnostno akcijo. V akciji so preverjali predvsem psihofizične sposobnosti voznikov motornih vozil. Ustavili in kontrolirali so 710 voznikov oziroma vozil in ugotovili 182 kršitev cestnoprometnih predpisov. K sod- niku za prekrške bo moralo 89 ustavljenih, denarno kazen je plačalo 81 voznikov, 38 pa so jih le opozorili na manjše nepravilnosti. V akciji so odvzeli 47 vozniških dovoljenj in 4 prometna dovoljenja, 74 voznikom pa so preprečili nadaljnjo vožnjo. Ker pa je bila akcija predvsem »alkoholno« usmerjena, so 176 voznikom odredili preizkus z alkotestom. Triino- semdeset voznikov je bilo »nedolžnih«, z nad 0,5 promila alkohola v krvi jih je vozilo 52, 17 voznikov pa je preizkus z alkotestom odklonilo. M. A. Št. 12 - 24. marec 1994 Zlate roke in čarobne maj Robert Karlatec le že štiri leta Rossignolov serviser smučarske reprezentance Švedske — Dvakrat svetovni In enkrat ollmpij^ »Serviser tekmo lahko izgu- bi, ne more pa je dobiti. Nihče med nami smuči ne pripravi slabo; možna je samo dobra ali pa zelo dobra preparacija drs- ne ploskve in robnikov,« je večno temo iz zakulisja vseh smučarskih tekem povsem pre- prosto razložil Robert Kar- latec. Laščanu že gre verjeti, saj brez najmanjše trohice dvoma do potankosti pozna vse skriv- nosti pripravljanja smuči. Skozi njegove roke so šle smu- či, s katerimi je Pernila Wiberg osvojila zlate kolajne na olim- pijskih igrah v Albertvillu 1992 (veleslalom), Lilleham- merju 1994 (kombinacija) in svetovnem prvenstvu v Saal- bachu 1991 (veleslalom)... Monotono pripravništvo Leta 1985 se je inženir stroj- ništva Robert Karlatec po opravljenem pripravništvu na- veličal dela v Pivovarni Laško. Velik ljubitelj belih strmin in tudi učitelj smučanja je prek bežnega poznanstva z Boja- nom Križaj em izvedel, da Smučarska zveza Slovenije iš- če pomočnika trenerja in soz- vočje interesov je bilo popolno. Nadebudni mladenič iz Laške- ga jo je mahnil v Ljubljano, se pogovoril s tedanjim prvim trenerjem moške reprezentan- ce Šparovcem in bil med več kandidati izbran za njegovega pomočnika. Začela se je vznemirljiva pot v svet belega cirkusa. »Tri leta sem bil pomočnik. Večinoma sem sedel za volanom kombija in skrbel za kole,« je Robert z dvema stavkoma odpravil uvodne sezone v YU S KI Te- amu in začel pripovedovati o dogodkih, ki so zanj po- membnejši. »Ko si v smučariji, se odpirajo vsa vrata. Po sve- tovnem prvenstvu v Vailu leta 1989 sem Benediku in Čižma- nu začel pripravljati Rossigno- love smuči, Francozi pa so me za mesec dni povabili na izpo- polnjevanje v njihovo tovarno v Voironu pri Grenoblu.« Zadeva je Robiju vedno bolj ugajala in z Rossignolovimi možmi je udaril v roke: postal je njihov serviser. »Nekako so- časno je Čižman odšel med profesionalce, Benedik pa je prenehal smučati in na izbiro so mi ponudili mesto serviserja v italijanski ali švedski repre- zentanci. Odločil sem se za Skandinavke in zdaj teče že četrto leto, odkar sem z njimi.« Tekma se začne že zvečer Robi skrbi izključno za pri- pravo smuči, vezi že niso več njegovo področje. »Moje delo se začne z zbiranjem podatkov o vremenski napovedi. Smuči pripravim že na predvečer tek- me, saj serviserji z vsemi pri- pomočki praktično sploh ne moremo zgrešiti. Naslednje ju- tro vstanem zelo zgodaj. Zme- rim temperaturo in vlažnost snega in zraka ter pogledam sestavo snežnih kristalov. Po- svetujem se tudi s trenerji in nato opravim morebitne po- pravke, ki pa so zelo redki,« rutinsko razlaga najbolj ob- čutljive in obenem pomembne segmente priprave smuči, na- petost pa seveda počasi na- rašča. »Kakšni dve uri in pol pred tekmo punce odidejo na 'ogre- vanje, sam pa se s smučmi za njimi odpravim proti progi. Približno eno uro traja skupni ogled smučišča, na najbolj kri- tičnih delih pa zahtevam, da s tekmovalnimi smučmi nare- dijo nekaj zavojev. Zanje je to izrednega psihičnega pomena, saj se neposredno prepričajo o kakovosti opravljenega dela. V štirih letih še niso izrekle nobene pripombe, le robniki so bili morda včasih nekoliko preostri,« je 29-letni Laščan svoje pripovedovanje pripeljal do ključnega trenutka. »Na startu dekleta smuči za trening zamenjajo s tekmoval- nimi, seveda potem, ko jih do- bro obrišem, skrtačim in z njih odstranim led. Z njihovimi smučmi za trening se spustim v ciljni prostor, tam spet nare- dimo zamenjavo in začne se priprava za drugi tek.« Na prvi pogled zelo enostavno, a ven- darle izredno naporno. »V se- zoni 1990/91 so bile štiri moje tekmovalke v prvi jakostni skupini. Katastrofa. Dela je bi- lo čez glavo,« se spominja naj- bolj napornih dni. Zdaj so njegova skrb smuči Pernille Wiberg, Christine An- dersson, Titti Rodling in Linde Ydeskok. Vsaka ima za posa- mezno disciplino po pet parov smuči: po dva para za trening in tekmo ter zadnjega kot re- zervo. »Za tekmo ponavadi pripravim le en par smuči, za smuk in superveleslalom pa - če vreme ni dovolj stabilno - dva para. Seveda morajo biti enako pripravljene tudi smuči za trening, ki so takrat name- njene vožnji za ogrevanje.« Kdaj smučka »leti«? Največ dela je z novimi smučmi, Robertu vzamejo oko- li tri ure časa. Drsni ploskvi mora vsaj dvajsetkrat namaza- ti in seveda prav tolikokrat tu- di odstraniti premaz. »Šele po- tem smučka leti. Dobri smuka- či vozijo s pet ali šest let stari- mi smučmi. Koliko parov pri- pravim vsak dan? Tudi do pet- najst in z nobenim strojem si ne morem pomagati. Vse pote- ka ročno: štirje premazi, dve glazuri, ostrenje robnikov...« Rossignol ima zaposlenih okoli dvajset serviserjev, ki se ukvarjajo izključno s smučmi prvokategornikov ali obetav- nih smučarjev in smučark. Vsi drugi morajo sami skrbeti za- se. »Pri nas ni zavisti, marveč dobro sodelujemo. Med posa- meznimi ekipami proizvajal- cev smuči pa seveda obstaja neke vrste skrivanje znanja, toda konkurenca je zdrava. Rossignol ima svoj center v Zeli Am Seeju in tam se po- gosto dobimo. Ne samo servi- serji, marveč tudi smučarji: Tomba, Accola, Mahrer, Schneiderjeva, Parisienova, Chauvetova, Hrovatova in druge. Odlično se razumem z Italijankami, Američankami in seveda z našimi, ki so vedno dobro razpložene,« pravi Kar- latec. Kaj bi svetoval priložnost- nim, turističnim smučarjem? »Dovolj je enkrat na leto drsni ploskvi premazati z Waxom. A vedite: pri pripravi smuči ni pravil. Ni vse odvisno od maž, marveč tudi od zgradbe smuči, različnih drsnih oblog, krista- lov. Osnove so seveda približno enake. Na trdem in ostrem sne- gu mora biti smučka gladka in spolirana, na mokrem snegu čim bolj groba in z žlebovi; vsaj dvema, da odtekajo kap- ljice vode. Pri smuku ne sme takoj leteti, pač pa šele pri hi- trosti 100 km/h. Najbolj zah- tevna je preparacija na umet- nem snegu, posebej pri nizkih temperaturah. Ko so robniki že za malenkost preostri, je sneg agresiven, in to se v ZDA pogo- sto dogaja.« Tekmovalne ekipe so za pro- izvajalce smuči velika rekla- ma, a še večji sh dvajsetkrat vefo leto stanem do toliko gre za pj, tve in hrano,«, »Švedinje se » kaj narediti , smuči. Običaj^ meni in tova^ Voyager je nap^ Ce se razidemo, ljam Pernillo, d] prej uredim smii Najmanj dva sveta Sezona se zj konča marca, »p je, v tujini sem ti nov. Pozimi sem krajev, kjer so te ga pokala, neko] a tudi zelo poa bilu. V Chrysla po 70 parov srni boj z materialoi včasih zalomi na ram vse razložiti tevajo plačilo 1 imajo spet svoje mine zima.« Kot serviser sej latec udeležil svt stev v Saalbachu oki 1993 ter oli v Albertvillu 199 merju 1994. Serviser sli Schneider ima 6i kem bo Robert K go vztrajal v b »Po tej sezoni se* že lani sem hotel let je več kot do je »cigansko«. Zi ča na drugo, z di v dvajsetega. Vfl potujem okoli 18 trov. Lansko pole dinje pripravljak v eno smer 3701 Prava divjina, š niso premogli. 1 nobene hiše, sai koča, v kateri 9 Vsega je enkrat d imam trgovino si mo Rossi, dejavi vam širiti in se v ti liti,« je zaključil bert Karlatec iz 1 viser Rossignola. ■ Foto: t »Bil sem na vseh kontinentih, razen v Afriki. Najbolj napor- na je bila pot na Novo Zelandi- jo. Trajala je kar 48 ur.« Njegova letna j mark, premija t gove« tekmovalj pa znaša 5000 D Robert Karlatec (prvi z leve v spodnji vrsti) v družbi z žensko reprezentanco Švedske. V zgornji vrsti je v sredini Titti Rodling, v srednji so (z leve) Christina Andersson, Perniila Wiberg, Ylva Ydeskogg in Anne Boden. Št. 12 - 24. marec 1994 [Thalerjev šile in mik za prestolnico \Kar se mode tiče, smo Štajerci bolj Slovenci, kot so Kranjci, nravi Peter Thaler Slovenci smo se od nekdaj radi lepo in modno oblačili ter dokaj verno sledili zapo- vedim, ki so jih narekovali evropski modni centri kot so Pariz, Rim, London. Evrop- skim modnim trendom je vseskozi sledila tudi sloven- ska modna industrija, ki se je s svojimi kakovostnimi iz- delki in blagovnimi znamka- mi vse bolj uveljavljala in uveljavila na evropskih tr- žiščih. Zadnja leta pa so se v Slo- veniji začela pojavljati nova imena, ki posegajo v sam slo- venski modni vrh in ki s svo- jimi izvirnimi ter prepoz- navnimi kreacijami vnašajo v ta prostor nove svežine in Pozitivni ustvarjalni nemir. Eno takšnih imen je Thaler iz Celja, blagovna znamka, ki je kot nova zvezda zasijala na slovenskem modnem svo- du in za katero stojita Celja- na, Jolanda in Peter Thaler. Modna oblačila Thaler se Pojavljajo na vseh najugled- nejših slovenskih modnih re- vijah in drugih promocijskih niestih, modni utrip Thaler- 3evih kreacij beleži tudi ugledni specializirani revi- jami tisk, modni strokovnja- ki pa ob predstavitvah ko- lekcij zapisujejo laskave °cene. In ne nazadnje - v oblačilih Thaler vse pogo- steje videvamo predstavnike slovenske estrade, voditelje televizijskih oddaj in ostale, ki svoj imidž gradijo tudi na stilu in izvirnosti ter estetiki °blačenja. Kako se pri nas r°jeva in zaživi modna bla- fovna znamka - o tem (in še £ern) smo se pogovarjali z za- koncema Thaler. Priti do lastne blagovne znamke in jo v svetu mode tudi uveljaviti najbrž ni lah- ka in hitra pot. Vselej se nek- je začne, na prvi stopnički, ko še ni prav nič jasno, kam to stopnišče vodi. Kako sta vidva začela? Peter Thaler: »Z Jolando se poznava zelo dolgo, saj sva se že v najinih zgodnjih najstniških letih družila, se igrala, zabavala, kasneje pa spoznala pomembno skupno lastnost: oba sva se namreč rada lepo oblačila. Oba sva potem postala manekena, ki se sčasoma nisva mogla več zadovoljiti le s tem, da sva javnosti predstavljala tisto, kar so drugi ustvarili. In ker sva se rada lepo oblačila, sva si oblačila kreirala in šivala sama. Tovrstna ponudba je bila namreč pri nas takrat še precej skromna, v želji po modnem in drugačnem obla- čenju pa so mladi pogosto romali v tujino, V tistem ča- su sva se veliko družila s po- kojno Stašo Gorenšek, zelo nadarjeno mlado celjsko modno ustvarjalko, ki je tra- gično preminula v prometni nesreči. In ko sva spoznala, da so najina oblačila med prijatelji in znanci naletela na pohvale, sva odprla last- no butično šivalnico in pro- dajalno z imenom Petra. Vo- dila naju je želja, da ustvari- va nekaj lastnega, izvirnega in to ponudiva Celjanom.« Jolanda Thaler: »Sprva je bila najina samozavest še precej šibka, kar kmalu pa sva se odločila, da svoje delo preveriva tako, da sodeluje- va na priznanem in uveljav- ljenem sejmu mode v Ljub- ljani. In samozavest je začela rasti, ko sva spoznala, da so najina oblačila ljudem, ki kaj dajo na modo in se nanjo spoznajo, všeč. In potem je nastala družinska firma Thaler, ki danes zaposluje deset ljudi. Danes se nam ni treba skrivati za nikomer, nič več nas ni sram. Thaler je danes blagovna znamka.« Modnemu tržišču ponujate kolekcije Thaler. Po čem so te prepoznavne, kaj jih odli- kuje, po kom se zgledujejo? Jolanda Thaler: »V firmi se dobro zavedamo, da brez kolekcij ne bi dosegli nič. Kolekcije so zaključene celo- te oblačil, ki jih tržišču po- nudimo na vsake tri mesece, za vsak letni čas posebej. Se- veda se pri kreiranju mode- lov oziroma kolekcij spogle- dujemo z aktualnimi modni- mi trendi v evropskih mod- nih prestolnicah, pri tem pa vendarle ostajamo izvirni, ko to modo prilagajamo do- mačim razmeram, okusu, potrebam našega trga.« Peter Thaler: »Vsak naš iz- delek je unikat s čistim sti- lom in čistimi linijami, brez folklornih pridihov. Barvne palete naših modelov so izrazite, vsi izdelki pa so na- rejeni izključno iz naravnih materialov. Mi raznih meša- nic ne poznamo. Moram pa reči, da slovenska tekstilna industrija danes ponuja na- ravne materiale vrhunskih kakovosti in zato blaga ni treba uvažati. Edino pri di- zajnu je naša proizvodnja še vedno preveč boječa oziroma premalo udarna. Imamo pa to srečo oziroma zaupanje pri proizvajalcih, da nam tkanino pobarvajo posebej za nas, po naših predložkah, ko je to potrebno.« Jolanda Thaler: »Kar barv tiče, se pri kreiranju novih kolekcij oziramo po evrop- skih sejemskih novostih, a vendarle ostajamo pri last- nem stilu, torej prepoznavni. Za letošnjo pomlad smo tr- žišču ponudili kolekcijo, ki je pretežno v peščenih in morskih barvah. In četudi je za letos napovedana kot modna tudi črna barva, se te barve pri nas izogibamo.« Kdo je kdo v firmi Thaler? Peter Thaler: »Glavna je žena, ki je kot oblikovalka tudi strokovno usposobljena za to delo. Ona ima v rokah dizajn in proizvodnjo, jaz skrbim za promocijo kolek- cij in za imidž blagovne znamke oziroma podjetja.« Jolanda Thaler: »Obliko- valec šele z leti postane ustvarjalec, šele z leti pride- jo ideje. Z veliko vztrajnosti in malo sreče pa potem še uspeh.« Koga od znanih imen tre- nutno oblačite? Peter Thaler: »Jonasa Ž., Jožico Brodarič, Darjo Švaj- ger, Celjanko Heidi in še bi lahko našteval, a to niti ni tako pomembno.« Pomembnejša je prodaja, saj vi od mode vendarle živi- te. Svoje prodajalne imate v Celju, v Mariboru in v Ljubljani. Smo Štajerci boljši kupci vaših oblačil, kot so Ljubljančani in okoli- čani? Peter Thaler: »Kupce ima- mo povsod, se mi pa zdi, da nas bolj cenijo v Mariboru in Celju, kot v Ljubljani. Kar mode tiče, smo Štajerci bolj Slovenci, kot- "so Kranjci. Ljubljanska tako imenovana modna elita še vedno bolj >pada< na svetovne znamke, imena.« Jolanda Thaler: »Se pa znamo Slovenci, in tudi Ce- ljani, prav lepo oblačiti. Zla- sti uspešni poslovneži se znajo obleči. Veseli me, da na splošno ni več toliko kon- vencionalnosti v oblačenju, je pa velika ovira denar, kriza.« Je podjetniku danes težko uspeti? Peter Thaler: »Z Jolando .sva začela sama, nihče nama ni pomagal, ni hotel poma-' gati. Povsod sva naletela na gluha ušesa, kot da se vsak- do boji nove možne konku- rence. Na >periferiji< je veli- ko težje uspeti, saj te lokalni samodržci tlačijo navzdol. Dokler si na nivoju lokalne- ga krojača - pa s tem tega poklica prav nič ne omalova- žujem - so ti naklonjeni, čim se s tega nivoja dvigneš, te je treba takoj zatreti. Jaz pa pravim, da bodo predvsem bogati Celjani naredili boga- to Celje.« Ljubljana vas je pa lepo sprejela? Peter Thaler: »Ja, zdaj nas vse bolj vabi Ljubljana. Tam smo uspeli prodreti do ljudi, ki v Sloveniji držijo modo pokonci. Ti isti ljudje pa te lahko dvignejo v oblake ali pa te popljuvajo. Če te sprej- mejo, te hočejo imeti zase, torej v Ljubljani, v tako ime- novani prestolnici slovenske mode. To, kar v slovenskem prostoru kaj pomeni, naj bo v Ljubljani, je njihova logika in njihov interes. Pred krat- kim sem dobil vabilo nekega uglednega in znanega slo- venskega politika, ki bi rad, da se vključim v njegovo stranko. Jaz pa nisem rojen za to, nisem vodljiv tip člo- veka. Sem to, kar sem, nihče me ne more spreminjati, ni- komur se ne udinjam, vem pa, da ta moj čop na glavi in motor na katerem uživam pri štiridesetih letih, v Celju marsikoga moti. Ampak fir- ma Thaler ostaja v Celju, ne pusti se prodati.« Na sejmu Moda 94 v Ljub- ljani kolekcije Thaler ni bilo videti... Jolanda Thaler: »To je se- jem, ki nam ni več zanimiv. Tisti, ki se na tem sejmu da- nes pojavljajo, se ne ukvar- jajo z modo ampak z oblače- njem in jim je edini interes zaslužek. Nas pa zanima predvsem moda kot umet- nost in moda kot drugač- nost.« MARJELA AGREŽ Foto: EDO EINSPIELER Št. 12 - 24. marec 1994 122 ODUsia Lokalna samouprava K problematiki preobliko- vanja celjske občine V teh dneh tudi v celjski ob- čini potekajo zbori krajanov, na katerih se obravnava pro- blematika preoblikovanja se- danje občine v več novih ob- čin. Postavlja se vprašanje, katere kriterije bi bilo pri oblikovanju novih občin treba upoštevati, in kateri kriteriji bi naj bili pri tem odločilni. V svojem prispevku želim opo- zoriti predvsem na kriterij zgodovinske tradicije, ki bi, vsaj po mojem mnenju, pri oblikovanju novih občin moral biti eden odločilnih. Pri tem izhajam iz ugotovitve, da ni potrebno, da bi si zopet izmi- šljali nekaj novega, če pa smo takšne občine, kakršne name- ravamo ustanoviti, nekoč že imeli. To pomeni, da bi pri oblikovanju novih občin mo- rali, kolikor je to mogoče, upo- števati tudi tradicijo na po- dročju lokalne samouprave, ki pri nas sega v sredino prete- klega stoletja. Politične občine kot oblika krajevne samou- prave so bila namreč v Avstriji ustanovljene že leta 1849, na- slednje leto pa so bili izvoljeni že tudi prvi občinski odbori (zastopi). Razvoj občinske sa- mouprave je potekal kontinu- irano vse do leta 1941. Tudi nemške okupacijske oblasti v letih 1941-1945 občin niso odpravile. Tako je bil dejansko ta razvoj pretrgan šele leta 1945. Ena tistih občin na Celj- skem, kjer so zgodovinski kri- teriji pri oblikovanju novih občin potisnjeni povsem ob stran, je celjska občina. Celj- ska občinska komisija za lo- kalno samoupravo je namreč kot eno izmed variant celo predlagala ustanovitev nove mestne občine na enakem ob- močju, kot ga obsega sedanja (NT 3. 3.1994). Mislim, da je ta predlog popolnoma nespre- jemljiv, in da o njem niti ni vredno razpravljati. Na zborih krajanov, ki so bili v celjski občini že opravljeni, pa se je izoblikoval predlog, da bi večji del območja sedanje celjske občine obsegala bodoča mest- na občina Celje, poleg nje pa bi se ustanovile še občine Do- brna, Teharje in Štore (NT 17.3.1994). Tudi ta predlog, gledano z zgodovinskega vidi- ka, ni v celoti sprejemljiv. Mestna občina Celje bi namreč tako še vedno obsegala ob- močje, ki nikakor ne sodi k njej niti po zgodovinskih niti po drugih kriterijih. Predvoj- na mestna občina Celje je po združitvi s celjsko okoliško občino (1935) namreč obsegala le območje k.o. Celje, k.o. Koš- nica, k.o. Lisce, k.o. Medlog, k.o. Ostrožno, k.o. Spodnja Hudinja in k.o. Zagrad. Na ostalem območju sedanje celj- ske občine pa so tedaj obstoja- le naslednje občine: Dobrna, Nova Cerkev, Škofja vas, Šmartno v Rožni dolini, Te- harje, Vojnik in Vojnik-okoli- ca (Splošni pregled Dravske banovine, Ljubljana 1939, str. 96-101. Če bi se ustanovila mestna občina Celje v predlaganem obsegu, bi ta obsegala toliko izrazito ruralnega podeželja, da bi bilo to s pojmom mestna občina že nezdružljivo. Ne nazadnje bi takšna reši- tev tudi pomenila, da bi se ustanovitvi lastnih občin mo- rali odreči npr. Vojnik, Nova Cerkev in Šmartno v Rožni do- lini, ki so bih občine ne le pred drugo svetovno vojno, ampak tudi v letih 1952-1955. Pribli- žati lokalno samoupravo kra- janom, to pa je osnovni cilj ustanavljanja novih občin, bo mogoče le, če nove občine ne bodo prevelike. V prid usta- navljanju več manjših občin govori le tradicija predvojnih občin, ampak tudi izkušnje, ki jih imajo na tem področju evropske države. Francija, kjer občine obstojajo že dobrih dvesto let, ima npr. 37.983 ob- čin; od tega jih ima 22.665 manj kot 500 prebivalcev, okoli 16.000 občin ima celo manj kot 200 prebivalcev in' 581 občin celo manj kot 50 prebivalcev. MILKO MIKOLA, Celje Kako se imenuje osnovna šola v Dramljah VI. Odgovor Francu Zabukošku in Miru Gradiču Nehajmo se sprenevedati in ponarejati zgodovino, vsaj v taki primitivni podobi, kot nam jo želita prikazati Franc Zabukošek in Miro Gradič. Le-ta je dodobra poznana, za- pisana tudi v svetovno zgodo- vino, kajti dobro se ve, kdo se je boril za svobodo slovenske- ga naroda. Današnji glasneži zebrastih barv prav gotovo ne in je njihova »boljševizacija« vendarle njihov ponaredek, ki nima nikakršne zgodovinske resnice. Kot je zapisal Miro Gradič se je ob drameljskem primeru oglasil »celo neki Mi- lan Štancer iz Maribora«. Tega Milana Štancerja Celjani in Kozjanci zelo dobro poznajo, saj je pisatelj, pesnik in publi- cist, član Društva slovenskih pisateljev. Nikjer ni rečeno, da ga že mora vsak Celjan pozna- ti, najmanj pa neki Miro Gradič. Da sem se oglasil na Zabu- koškovo »boljševizacijo«, je povsem razumljivo. Nihče ni- ma pravice javnih spomenikov odstranjevati, četudi so iz NOB, saj ima Šentjur Ipavce, Maribor Slomška, Rogaška Slatina Borisa Kidriča, Pod- sreda Kozjanski park in še bi lahko naštevali: Olimje, Bi- strica ob Sotli s Sveto goro, Podsreški muzej, spomenika v Kozjem iz prve in druge sve- tovne vojne. Prav zato ima Mi- loš Zidanšek vso pravico biti tam, kjer je, tudi Vrunč v Go- rici pri Slivnici. Kakšne funk- cije je Zidanšek imel, sploh ni pomembno, pomembno je, da je bil rodoljub in da je dal živ- ljenje za domovino, tako kot mnogi. Kozjansko je dalo dva tisoč življenj, leta 1945 je bilo požganih trideset vasi, na Rudnici je padlo dvanajst ro- doljubov, z žusemskega cerk- venega stolpa so ustaši in oku- pator vrgli pozimi 1944/45 ra- njenega partizana, drugega ustrelili po izdajstvu, gorela je Rudnica in Žusem, poznana je tragedija na Resevni, poznane so spravne maše in obsodbe povojnih pobojev (poboji so posledica vojnih strahot). Mar ni to dovolj, je potrebno še razkopavati po preteklosti in preštevati kosti? To prepustimo raznim pu- blicistom, še posebej pa zgo- dovinarjem. Razni Zabukoški in Gradiči pa je bolje, da utih- nejo in se lotijo pametnega de- la, še posebej, pa naj najprej pometejo pred svojim pragom, ker je zelo smetno in gnojno. Raje se lotimo poštenega dela, da bo mladi rod bolje živel, se ne gnjavil z revščino, meta- njem delavcev na cesto, kuru- pcijo in krajo vsega tistega, kar je bilo po vojni dobrega postorjenega, tudi po kozjan- skem potresu. MILAN ŠTANCER, Maribor Janšev seznam Zadnja uspešna akcija Jan- ševih specialcev VOMA (pri- mer Smolnikar) učinkovito dokaže vso Kučanovo parano- jo, ki ima pristaše le še v Mla- dininih kvazi raziskovalnih novinarjih. Hec je samo v tem, da je Kučan po tej akciji le še bolj »gol« (kot je nedavno raz- mišljal B.Jež v ljubljanskem Delu), medtem pa Republikin urednik M. Sedmak že modru- je o kitajskih modrostih in razglaša nekatere slovenske intelektualce za »lumpeninte- lektualce«, ker so pozvali Ku- čana naj obrazloži svoje »no- vogoriške« izjave. To so pač storili specialci VOMA (razpravljanje o načinu postopka je brezpredmetno, saj tudi druge evropske države ukrepajo podobno kadar gre za varnost države bodisi pred IRO, ETO mafijo idr.) in znova dokazali znano Lacanovo tezo, da je »Nezavedno« strukturi- rano skozi govorico dejanja. Važno je le to, da razmerja med vodilnimi političnimi subjekti te države dobivajo jasne obrise in so tako razpoz- navna predvsem nam, volil- cem oz. davkoplačevalcem. Tako gre to... GREGOR URANIČ, Vojnik Združitev brez upa zmage Tudi na zborovanju SKD v Zgornji Savinjski dolini je Ivan Oman blatil svojo bivšo Slovensko ljudsko stranko, ki jo je leta 1992 demonstrativno zapustil, potem ko je 150- članski upravni odbor stranke z veliko večino zavrnil njegov ultimat: »Ali se takoj združi- mo ali pa jaz grem!« Marjan Podobnik ga torej v stranki ni izpodrinil, saj je bil šele nekaj mesecev po Omanovem odho- du na kongresu SLS z veliko večino izvoljen za predsednika stranke. Na tem kongresu je sodelovalo okoli štiristo čla- nov SLS iz vseh podružnic, kot gost pa je bil prisoten tudi Ivan Oman. Nihče ni »jokal« za bivšim predsednikom. Kot da bi slutili, kakšen bo njegov odnos do bivših strankarskih kolegov. Meni pa je žal, da je tako. Posebno žalostno pa se mi zdi, da Oman svojo užaljenost iz- kazuje z blatenjem svojega ze- ta Marjana Podobnika. Že tako velika podpora članstva SLS Marjanu Podob- niku, izkazana na kongresu stranke, se zaradi njegove izredne delavnosti, načelnosti, poštenosti in vztrajnosti iz dneva v dan povečuje v celotni slovenski javnosti, ne samo med člani SLS. Lahko rečem, da tudi to veliko pomaga h krepitvi ugleda SLS, ki je po zadnjih raziskavah po priljub- ljenosti med strankami na drugem mestu. Člani stranke smo ponosni na svojega pred- sednika, nanj pa bi lahko bil ponosen tudi njegov tast Ivan Oman. V državnem zboru Ivan Oman v glavnem glasuje tako kot poslanci SLS, kar pa za ostale člane SKD ne bi mogel trditi. Ljudska stranka podpi- ra predloge SKD, obratno pa to ni pravilo. Naj omenim sa- mo nekaj zadnjih predlogov SLS, ki so padli, ker jih SKD v večini ni podprla. Po novem zakonu o RTV dosedanji di- rektor Žarko Petan (kandidat SLS na volitvah) ne bo avto- matično končal svojega man- data, kmetijske zadruge ne morejo neposredno ustanav- ljati družb za upravljanje z in- vesticijskimi skladi, protiko- rupcijski zakon ni bil uvrščen na dnevni red, kakor tudi ne zakon o spremembah lastnin- skega zakona, po katerem bi delavci dobili več družbenega premoženja, javni tožilci ne bodo samostojni. Ivan Oman tudi dobro ve, kakšna je teža kmetijskega ministra v vladi. Zato je ob lanskih kritičnih razmerah v kmetijstvu, ki so pripeljale do upravičenega vsesloven- skega kmečkega protesta pod vodstvom Slovenske kmečke zveze pri SLS in Zadružne zveze Slovenije, zahteval od- stop ministra za ekonomske odnose in razvoj dr. Kračuna. Vodstvo SKD se je od te njego- ve zahteve ogradilo, še več, kot edina stranka so SKD javno obsodili protest kmetov. Če se dva že pred poroko ne ujemata najbolje pri zelo po- membnih stvareh, je prav, da se ne poročita. Prav pa je, da se zaradi tega ne sovražita, pač pa da ostaneta prijatelja in si prijateljsko pomagata. . V zakonu iz računice vsaj eden od partnerjev trpi. Kot prija- teljski stranki bi po mojem mnenju SLS in SKD tudi na- stopali na letošnjih volitvah in tudi sicer. FRANC POTOČNIK Izjava za javnost Podpisani predstavniki po- krajinskih klubov študentov izražamo svoje nestrinjanje s strani Odbora za kulturo, šolstvo in šport Državnega zbora Republike Slovenije podprtimi amandmaji na predlog Zakona o skupnosti študentov - druga obravnava. Amandmaji, ki smo jih pod- prli pokrajinski klubi študen- tov, so bili v celoti zavrnjeni, kar postavlja nadaljnji obstoj pokrajinskih klubov študen- tov pod vprašaj. Podprti amandmaji poslanke Brede Pečan uvajajo namreč (v na- sprotju s tistim, za kar si njena stranka bojda zavzema) cen- tralizacijo sredstev, ki jih štu- denti ustvarimo z delom preko študentskih servisov. Prav ta sredstva predstavljajo najpo- membnejši vir financiranja pokrajinskih klubov študen- tov. S sprejemom teh amand- majev bo študentom onemogo- čeno družabno življenje v do- mačem kraju. Država pa hkrati poskuša tudi drastično zmanjšati sred- stva, namenjena za študentsko prehrano, pozabiti pa ne sme- mo tudi na dejstvo, da je pred kratkim obdavčila tudi delo študentov preko študentskih servisov. Očitno je, da so nekateri po- slanci nedvoumno izražene volje volilcev pri svojem glaso- vanju upoštevali interese dnevne politike. Vmešavanju interesov političnih strank v združevanju študentov po volji študentov se bomo uprli z vsemi sredstvi. Zveza pokrajinskih klubov študentov Slovenije 10. april - Dan upora proti okupatorju Brezimnemu tovarišu, ki se je predstavil kot borec NOV, na njegove pripombe o najav- ljeni proslavi, ki jo prirejamo združeni ob Lipi sprave s po- močjo političnih strank in društev, ki branijo idejo na- rodne sprave na temelju resni- ce, odgovarjam iz preseneče- nja, ker me ni žalil in zato, ker je podobnih razmišljanj ve- liko. Njegov očitek, da je nezasli- šano, da kontrarevolucija pri- pravlja politični shod v Ljub- ljani na Trgu revolucije (seda- nji Trg republike), utegne biti upravičen, če se kontrarevol^ cija istoveti z demokracijo, ^ je nasprotje revolucije. Očitek, da naše gibanje nj demokratično za »pravno« dj. žavo, ker da zakonitemu dr* žavnemu prazniku — 27. aprila — zoperstavljamo »svoj« držav, ni praznik - 10. april, pa ni ute. meljen. Desetega aprila nism0 razglasili za državni prazni^ ker te pravice nimamo, sicer pa ga bomo proslavili kot na. rodni praznik v spomin enot. nosti slovenske mladine v od. ločenosti za upor. Upoštevaje stališče, ki očit. no prevladuje v ideološki trd. njavi revolucije (to ni ZLSD!)| smo se odločili, da bo proslava na Kongresnem trgu in ne na Trgu republike, oziroma Trgu revolucije s svojimi kričečimi simboli. Nasprotnike gibanja za spravo in najavljene slovesno- sti pa prosimo, da svoja nego- dovanja izpovedo v javnih ob- čilih s svojimi podpisi, saj se piscu za napisano mnenje, s katerim nikogar ne žali in zasramuje, ni bati »revan- šizma«. Za združene ob Lipi sprave STANISLAV KLEP, Kranj Tovariška zabava Še se spomnim starih časov tovarišev in tovarišic. Od vrtca naprej samo dolgčas, sami to- variši in tovarišice, šice, tršice ipd. Celo v pravopis, največjo svetinjo vsakega knjižnega je- zika, so tvorci takšnega na- slavljanja ljudi vpisali in defi- nirali to besedo. Smešno, ne, za razjokati. Ljudje, kateri so odgovorni za te zadeve, skoraj enoglasno trdijo, da se je naziv tovarišica, šica... ipd. vkore- ninil. Zanimivo. Tri ali štiri le- ta star otrok ima torej že vgra- jeno »tovarišicarstvo« v gene. Dejstvo je, da ni problem v otrocih. Ves problem je pri odraslih. Zakaj se otroke od malega ne navaja na vzgojite- ljice in varuške? Je to tako te- žak miselni preskok? Ni mi treba pleteničiti o nekem žar- gonu, kajti ta žargon so si iz- mislili tvorci tega nesrečnega »tovarišicarstva«. Tako odra- sli doma, kot zaposleni v WZ morajo nositi svoj del odgo- vornosti, da se enkrat že reši- mo uporabe te besede, ki ima ruske korenine. Na tej točki bi se posvetil še drugi sporni točki, imenovanje izdelkov in podjetij. Ravno se- daj lahko na TV gledamo re- klamo za Megamilk. To naj bo slovenski izdelek. Mega ni slo- venska beseda, milk pa še manj. Zatem imamo sokove Naomi. Tudi to ni beseda, ki ima kaj skupnega s Slovenijo. Imajo jogurte "Yoviland. Upo- raba črke, ki je ni v našem pravopisu in uporaba nam tu- jih besed. Imena podjetij so tu- di čudna zbirka potujčevanja. Raznih »Companv« ipd. je kot listja in trave. Vsakdo, ki da- nes odpre podjetje, ji da tuje ime. Očitno nam naša zavest na tem polju hudo pušča. Nekatere radijske postaje v zadnjem času tako rade vrti- jo glasbo iz »juge«. Na odbor naše stranke je prišlo nekaj pritožb, da je recimo na Radiu Celje zadnje čase več balkan- ske glasbe. Nasploh je tuje glasbe preveč. Je res, da Slo- venci razen »tralala trilili« laj- nanja nimamo dovolj kvalitet- ne glasbe vseh zvrsti. Strinjam se, da se človek hitro utrudi poslušanja pesmic, kako je Micka ljubila Francka, kako je Franček zapustil Micko in po- valjal po senu Jožico. Slovenci smo res čuden na- rod. Po eni strani se petelini- mo, kako razvito in bogato kulturo imamo, po drugi stra- ni pa se utapljamo v tuji kul- turni produkciji. Nekaj krivde je tudi v narodnem kulturnem programu. Vedno se najde de- nar za zadeve, ki jih kulturni kritiki visoko cenijo, a navad- ni ljudje puščajo dvorane Zgodovina ni več zgolj suhoparno naštevanje dejstev, datumov in dogodkov. Zgodovina je življenje kakršno je bilo in kot je (so)oblikovalo današnji svet. Zgodovina so tudi zgodbe iz vsakdanjega življenja, življenje vsakdanjega, malega človeka. Takšno zgodovino najdete v novi reviji Zgodovina za vse, ki sta jo izdala Zgodovinsko društvo Celje in NT&RC. Geslo, ki so ga avtorji zapisali reviji na pot je, da je sicer možna vsaka zgodovina, samo da ni dolgočasna. Revija Zgodovina za vse je že izšla in jo lahko dobite v vseh knjigarnah po ceni 1500 SIT, če jo naročite neposredno pri NT&RC pa vam bomo priznali še400 tolarjev popusta. Revijo lahko naročite na naslov: NT&RC, Prešernova 19, Celje. TAMI tapetništvo-mizarstvo Celje Kosova 10, Celje razpisuje delovno mesto DIREKTORJA PODJETJA Pogoji: - višja strokovna izobrazba lesne, ekonomske, pravne ali organizacijske smeri - najmanj 4 leta delovnih izkušenj pri delih in nalogah s po- sebnimi pooblastili in odgovornostmi v gospodarstvu - potrebne organizacijske in vodstvene sposobnosti. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema razpisna komisija 8 dni po objavi v časopisu na naslov: Predsednik razpisne komisije TAMI CELJE, Kosova 10. O izbiri bomo kandidate obvestili v 8 dneh po izbiri. Št. 12 - 24. marec 1994 23 prazne. Ljudje, tisti, ki odšte- Ljo cekine za vstopnino, pač jjjmajo radi kričanja na odru. y tem času, ko je vse nekam o0ro zapeto v spone krize, lju- dje zahtevajo razvedrilo in sprostitev. Zakaj so Dnevi ko- medije tako hitro razprodani? gato, ker ljudje radi gledajo ^medije. Torej? Približajmo našo, domačo kulturo nam, ljudem, ki odštejemo zlatnike 22 kulturo, kajti potem ne bo potrebe za nekimi »balkanski- mi« žuri in druge tuje kulturne vplive, vsaj ne v obsegu, kot je to sedaj. Začnimo uporabljati gvoj jezik, saj je dovolj bogat in pustimo angleške in nemške izraze Nemcem in Angležem. Skrb za jezik in kulturo je do- brobit naroda, ne pa noro poli- tiziranje in deljenje na njihove in naše. Slovenska Nacionalna stranka Celje Tanek led proračunskega usklajevanja Članice Ženskega foruma ZLSD so na svoji seji 21.2.1994 ugotovile, da je z veliko prizadevnostjo poga- jalcev ZLSD v vladni koaliciji v precejšnji meri uspelo urav- novesiti stabilizacijske, raz- vojne in socialne vidike letoš- njega proračuna. Tega ni bilo lahko doseči, saj v vladni ko- aliciji prevladujejo stranke, ki so prepričane, da morajo ceno za izhod iz krize plačati pred- vsem brezposelni, socialno šibki, invalidi, upokojenci, mlade družine, dijaki, štu- dentje in delavci. Uspeh proračunskih uskla- jevanj pa še vedno ostaja na tankem ledu predvsem zato, ker: vlada ni opredelila načrta racionalizacije dela v državni administraciji; poslanci (razen tistih iz ZLSD) niso glasovali za umeščanje svojih in mini- strskih plač v okvire, ki veljajo za druge plače iz državnega proračuna; ni predložen in jasno opredeljen vladni pro- jekt aktivne politike zaposlo- vanja; ni bil sklenjen socialni sporazum, v katerem bi priza- dete skupine pristale na razu- men obseg svojih pravic v za- meno za jasno opredeljeno po- litiko enakih možnosti in pri- merne socialne varnosti. Ženski forum ZLSD na- sprotuje vladni nameri, da bi dosegla odlog širjenja pravice do otroških dodatkov na leto 1995 in opozarja poslanke in poslance Državnega zbora, da bo potreben rebalans proraču- na tudi zaradi prenizko načr- tovanih sredstev za aktivno politiko zaposlovanja, za šti- pendije in za kulturo. Skopa- riti pri teh izdatkih ob vse huj- ših problemih strukturne brezposelnosti, pomeni obso- diti Slovenijo na novo zaosta- janje v razvoju. Ženski forum tudi zastavlja ministru za šolstvo in šport dva javni vprašanji: l.Kako se je moglo zgoditi, da se v Kranju z denarjem ob- činskega proračuna v javnih šolah propagira nasprotovanje ustavni pravici do svobodnega odločanja o rojstvu otrok, ali se podobne stvari dogajajo tu- di drugod po Sloveniji in kaj namerava ukreniti ministr- stvo, da se podobna odstopa- nja od visoke strokovne in idejno nevtralne šole ne bi več dogajala? 2. Dostopnost kvalitetnih javnih otroškovarstvenih in- vesticij je eno od najpomemb- nejših jamstev enakih možno- sti za oba spola in pomemben pogoj za odločanje mladih pa- rov za rojevanje. Odgovornost za to danes nosijo obstoječe občine. Pred vrati so lokalne voli- tve, ki bodo povsem spremeni- le pristojnosti in ekonomsko moč občin. Mreža jasli in otro- ških vrtcev, usoda zaposlenih v teh zavodih in koristi vseh, ki njihove storitve nujno po- trebujejo, so postale negotove, ker ministrstvo za šolstvo in šport že leto dni ne da od sebe predloga rešitve, ki bi zagoto- vila nemoten razvoj te dejav- nosti na državni ravni. Zahte- vamo, da ministrstvo za šol- stvo in šport takoj predloži javnosti in parlamentu svoje načrte in predloge, predno bo reforma lokalne samouprave porušila sedaj zgleden sistem otroškega varstva. Za Ženski Forum ZLSD, predsednica, SONJA LOKAR Džamije niso (niti) drevesa Ko so morjeplovci s svojih daljnih potovanj v času odkri- vanja novih celin, prinašali s seboj semena rastlin in druga rajska drevesa ter eksotične živali v naš (evropski) svet, se je marsikatera rastlina in dre- vo posušilo, živali pa so abi po- ginile ali pa so se, tako kot danes, mučile v živalskih vr- tovih. Ali jim ni prijala zemlja, hrana, klimatski pogoji, pred- vsem pa pomanjkanje svobode (tudi vera lahko živi le v svoji ekološki niši) pri živalih, je to predstavljalo nasilje okolja nad rastlino ali živaljo. Zato upravičeno pričakujem, da vse, kar se danes in v bodoče postavlja na slovenski zemlji, predstavlja predvsem sožitje z naravo in z ljudmi. Na slovenski zemlji že od davnih dni postavljajo simbole življenja, vere, svobode, nasi- lja, junaštva, ljubezni, kulture, kiča...,kar bi morda predstav- ljalo naše zgodovinsko so- glasje. Vsako vnašanje novih sim- bolov na slovenska tla mora postati vprašanje soglasja vseh, ki v slovenskem prostoru živijo. Vsako rušenje naravne- ga reda tudi v smislu posegov v prostor (z džamijami), v čas, predvsem pa v medčloveške odnose, je odgovorna civiliza- cijska naloga, ki lahko prinaša le novo kvaliteto - strategijo za življenje po načelu trajnosti. JOŽEF JARH, Celje Čang šlang kar po domače /v kriminal/ 5. februarja 1994 je bil v dnevniku Delo objavljen čla- nek pod gornjim naslovom. Piscu članka Igorju Guzelju iskreno čestitam, da si je upal dregniti v sršenje gnezdo. Po- kazal je na nesramnosti po- djetja, ki se okorišča z nedo- slednostjo naših sodnih in drugih organov in na veliko krade skupno premoženje. V sredo, 23. februarja sem pod istim naslovom v pismih bralcev prebral pismo, podpi- sano s Peter Kodermac, Re- sljeva 6, Ljubljana. Upam, da bodo novinarji preverili na- slov. Verjetno je izmišljen, kajti ne morem razumeti, da državljan RS spravi vkup take trditve, kot na primer, da se zavzema za goljufanje države in neposlušnost davkoplače- valcev in imenuje državno po- litiko davkov roparsko. Ne na- vaja pa nobenega primera davčnega ropa. Kot da bi iz- najdljivi podjetniki skrbeli za koristi porabnikov in jim za znesek utajenega davka zniža- li ceno. Kolikor poznam prak- so, najmanj 80 odstotkov uta- jenega davka konča kot izred- ni dohodek v žepih davčnih zavezancev (obrtnikov in po- dobno). Pri tem pa pozablja, da je SDK javna ustanova, ki mora čuvati pridobljene po- datke. Edina možna napaka preiskave bi bila v tem, da si niso priskrbeli sodnega naloga za preiskavo. Mislim, da v tem slučaju gre za kaznivo dejanje po členu 132 KZ RS, ki govori o zlorabi pooblastil ali čl. 191 cit. zakona, ki govori o zlorabi uradnega položaja ali uradnih pravic. Zagrožena kazen je od 3 mesecev do 5 let ali celo 10 let zapora. Kodermac v celoti zavrača vlogo civilizirane dr- žave in zagovarja načela anar- hije. V tem je izredno skladen s politiko nekaterih poslancev in strank, ki si prizadevajo v isti smeri. Gospod Džirlo in njegovo podjetje na veliko izvajajo go- ljufanje naše države in s tem krši osnovna načela normalne- ga poslovanja. Pri vsej zadevi me najbolj čudi postopek TV Slovenije, ki je g. Džirlu omo- gočila, da javno opravičuje de- janja svojega podjetja v RS in nas v tujem jeziku seznanja z načeli trgovanja, o katerih smo bili poučeni že v prvem letniku stare obrtne šole (pred 50-60 leti) za trgovce. Pogrešal sem tudi, da bi voditelj oddaje spomnil na veliko število po- djetij, ki so se zbirala in pro- dajala zelišča ter čaje. Ne ra- zumem, kako lahko tujec pri nas posluje v svojem jeziku. Vsak poslovnež se mora nauči- ti jezika naroda, na čigar po- dročju želi trgovati. Upam, da bodo pristojni or- gani ukrepali takoj in učinko- vito proti Džirlu in njegovim odkritim in prikritim pomaga- čem. Bomo videli, kako se bo naš upravni in sodni sistem obnesel. Gospodu Igorju Gu- zelju pa še enkrat hvala za ob- javo podatkov, ki vodijo v kri- minal, kar sem si dovolil pripi- sati v naslovu članka. Primer- na kazen bi bila poleg zapora tudi denarna kazen najmanj v desetkratnem znesku doka- zane davčne utaje. CIRIL KNEZ, Laško Planinski izlet Okrešelj leta 1917 Nekega spomladanskega ju- tra so se učenci 3. razredov os- novne šole Gornji Grad odpra- vili na izlet. Vodnik je bil na- dučitelj Fran Kocbek, po kate- rem se danes šola tudi imenu- je. Ker je bil zelo priljubljen in prizadeven, si je izposodil vo- jaški voz in konje, ki so prišli iz Radmirja. Drugega prevoza, posebno za skupine, takrat pač ni bilo . V zgodnjih jutranjih urah, so se odpeljali proti cilju, Lo- garski dolini. Med prijetno vožnjo so učenci opazovali na- ravo, bistro Savinjo, ki se je vila skozi sotesko. Fran Kocbek je učencem pripovedoval zanimive stvari, o presihajočem studencu pod Iglo, kjer so se ustavili in z ne- strpnostjo opazovali vodo. Pot jih je vodila vse bliže vrhovom v Solčavi, kjer so se ustavili le za trenutek. Ogle- dali so si cerkev, pot do nje vodi po strmih stopnicah. Prispeli so na konec poti. Pri vhodu v Logarsko dolino je voditelj pozdravil gospoda Lo- garja — po njegovi kmetiji se imenuje Logarska dolina. Deklice so odšle pomagat v kuhinjo, da bi bilo kosilo čimprej pripravljeno. Po krat- kem počitku so odšli peš proti Okrešlju. Drug za drugim so hodili po ozki stezici. Dolga pešpot jih je pripelja- la do slapa Rinke. Vsi učenci so ga prvič videli in z začude- njem strmeli vanj. Na lesenem mostičku čez Savinjo jih je vodnik tudi slikal. Ob ostenju so nabirali planinsko cvetje - avrikelj in drugo. Vodnik je znal vsako cvetlico sam pri- praviti v stiskalnici. Stiskalnica je bila lesena z dvema velikima vijakoma. Vsaka cvetlica za herbarij je bila pripravljena pravilno. Ta- ko je pozneje napravil zbirko posušenih cvetlic. Po dolgi hoji med skalovjem so izpod velike skale nedaleč od Okrešlja zagledali izvir Sa- vinje. Zavili so v gozd, kjer je po tleh ležalo listje. Hoja je bila prijetna. Na lepi zeleni ja- si so zagledali kočo - Okrešelj. Bila je majhna in vsa v lesu. Trud učencev je bil poplačan. Imeli so prelep razgled na vr- hove Savinjskih alp - Ojstrico, Planjavo, Kamniško sedlo, Turško goro, Štajersko Rinko, Savinjsko sedlo. Ni nujno, da v gorah vsako- krat osvojiš kakšen vrh - na- učiti se moraš, da te premami- jo. Tega, kar vsakdo doživi v sebi pa se ne da opisati. Nazaj v dolino so se vrnili po istih ozkih stezicah, kjer jih je pri Logarju čakal voz s konji in jih srečno pripeljal nazaj v Gornji Grad. Izlet je bil ne- pozaben in vsi so si želeli, da bi se z našimi visokimi vrhovi še kdaj srečali. P. KARČE, Mozirje Razgovori 6ZS- ZLRP Predstavniki Združenja lastnikov razlaščenega premo- ženja Slovenije (ZLRP) in Go- spodarske zbornice Slovenije (GZS) smo 3.3.1994 izmenjali poglede na sedanje nezadovo- ljivo stanje izvajanja denaci- onalizacije in privatizacije. Skupaj smo proučili predlog ZLRP, da bi se pri GZS obli- koval Poravnalni svet. Ta bi posredoval v denacionalizacij- skih zadevah in pomagal dose- či upravičencem in zavezan- cem sklepanje poravnav v pri- merih, v katerih je postopek otežen. GZS bo predlagala denaci- onalizacij skim zavezancem, da se v zgoraj navedene po- stopke vključijo. Pripravljena je posredovati med zavezanci in upravičenci s tehničnimi re- šitvami, vsebinskimi razgovori in tudi konkretnimi primeri reševanja denacionalizacije, saj meni, da nobeno lastninje- nje ne more zaobiti pravih lastnikov. GZS je pokazala, da se je že decembra 1991 na jav- ni seji Upravnega odbora zav- zemala za zdrav razvoj sloven- skega gospodarstva in da se ograjuje od protipravnega div- jega lastninjenja. V razgovorih so bila ugotov- ljena nekatera popolnoma enaka stališča in manjše razli- ke. ZLRP je poudarjalo, da je treba denacionalizacijo in pri- vatizacijo pospešiti v okviru obstoječe veljavne zakonoda- je, predstavniki zbornice pa so navajali rezerve le do oblike vračila v naravi. Dogovorili smo se za nada- ljevanje skupnega dela že pri- hodnji teden, na katerega bo- do povabljeni tudi predstavni- ki zavezancev. ZLRP - GZS Leto po protestu Pred enim letom smo priza- deti krajani Sedraža nad La- škim pripravili protestni shod proti črnim sečnjam in divje- mu lastninjenju. Glede na za- kotnost našega kraja in soraz- merno majhnost problema smo vsaj, kar se tiče glasnosti našega sporočila, dobro uspeli. Večina lokalnih, pa tudi večjih državnih medijev, je precej opazno posredovala naš pro- test širši slovenski javnosti. Ne bom obnavljal, kaj se je doga- jalo lani. Dovolj je, če citiram nekaj časopisnih naslovov: »Lokalna vojna za gozd, Last- ninjenje knapovskih žuljev, Vaška straža čuva gozd, Ano- nimne grožnje, Smreke padajo - smrekenesmejopasti, Sedra- ške zdrahe, Grozijo z bombo, Sedraž nad Laškim ostro bo- jišče med zagovorniki in na- sprotniki smrek, ...« Novinar, ki je očitno pričakoval še zelo zanimivo nadaljevanje, pa je čez čas zapisal: »V Sedražu za- časen mir.« Precej ljudi me sprašuje, kako je zdaj z »naši- mi« smrekami. Naš gozd je posekan! V »lastninjenje« se je vmešala tista gospa, ki jo redko kdo kaj vpraša - Narava. Lubadarji in suša so naredili svoje in lani so morali gozdarji odkazati za posek kar lepo število dreves. Sledilo je tisto, kar so strokov- njaki napovedovali. Veter, ki je zagospodaril na mestu, kjer so prej stale lubadarke, je imel lahko delo. Smreke so v nekaj viharnih nočeh popadale kot domine na cesto, poslopja sko- rajda na naše glave. Pri nas doma smo rekli: »Bog nas kaz- nuje za lanski protest, za ves vik in krik, ki smo ga zga- njali.« Vesela - maščevanja polna novica za tiste, ki so smreke tako ali tako hoteli posekati in golo, dobesedno golo dejstvo za nas, ki se borimo za gozd. Delavci hrastniškega rudnika so zdaj le lahko dokončali ti- sto, kar so se namenili že lani. Vendar pa je nadaljevanje bolj optimistično. Inž. Dušan Debenak z Javne gozdarske službe v Laškem nam je zago- tovil, da se bo tu še bohotil gozd. Že letošnjo pomlad naj bi na poseki zasadili mlada drevesa - listavce, ki bodo bolj odporni in primernejši za tu- kajšnjo zemljo. Verjamem mu. Sicer pa je z nami kar nekaj laične in strokovne »zelene« javnosti tja do Inštituta za gozdno in lesno gospodarstvo Slovenije. Novi lastnik (še vedno trdim, da je do lastni- štva prišel na tih, nepošten na- čin) nima več želje na teh gozdnih parcelah graditi hiše, saj menda noče imeti tako ne- sramnih in glasnih ljudi za so- sede. Vse skupaj je žalostno. Mi- slim na medčloveške in pred- vsem medsosedske odnose. Po drugi strani pa me zmrazi po- datek, ki ga Zvone Šeruga na- vaja v svoji knjigi »Nevarne poti«: »Po zadnjih raziskavah svetovnih klimatologov, naj bi že do leta 2080 puščava pre- krivala tudi lep del Južne Evrope. S Slovenijo vred!« Kljub upanju, da je to le naj- bolj pesimistično pretiravanje, se ne morem znebiti žalosti in strahu, ko pogledam na golo planjavo za našo hišo. Hvala vsem, ki ste nam po- magali in vsem, ki ste se in se še boste trudili, da Slovenija nikoli ne bo puščava. PETER NAPRET, Laško ZAHVALE, POHVALE Kakovost izolskega Delfina Šmarski upokojenci smo si med ostalimi lepimi izleti pri- voščili kar tridnevni izlet v Izolo in si ogledali še Trst in Portorož. V našem lepem obmorskem mestu Izoli smo uživali dva sončna in topla dneva z izred- no dobro penzionsko oskrbo v našem upokojenskem hotelu Delfin. Vodstvu hotela, to je direk- torju Branku Simoniču, vodji recepcije gospe Katji Ogris in prijaznemu šefu strežbe go- spodu Lojzetu izrekamo po- sebno pohvalo in priznanje za njihov trud in skrb, da imamo upokojenci dejansko občutek, da je to naš dom, ki nudi res vsestransko kvalitetne cenene usluge, katere lahko koristi tudi najbolj ogrožen upoko- jencev žep. Zato vabimo in priporoča- mo vsem, da naš hotel Delfin v Izoli čimprej obiščete in iz- koristite enkratne celoletne ugodnosti. IVANKA VEHOVAR, Šmarje pri Jelšah Pot v šolo Naš Miha je šel v šolo kot že mnogokrat, saj je šel že v 2. ra- zred. To je bilo 8. marca, na praznik žena. Na poti domov, razigran kot je bil, ie prišlo do najhujšega. Le slabih nekaj korakov od šo- le se je pripetila nesreča. Naš Miha, vedno dober uče- nec in kot vsak otrok željan življenja, je po dolgi borbi za življenje, v prometni nesreči izgubil desno nogo. Marsikdo bi si mislil, kaj pa je noga proti življenju. Morda nič, morda pa veliko, če si star 9 let. Takšna je pač usoda. Že zdavnaj se je govorilo, da so otroci v Libojah ogroženi, saj nimajo varne poti v šolo in domov. Zaradi gostega prome- ta, predvsem kamionov, ki prevažajo pesek iz kamnolo- ma. Toda ukrepalo se ni nič. Morava še poudariti, da je to, kar se je zgodilo najinemu otroku, morda le kanček tega, kar se dogaja na cestah v Slo- veniji. Ampak, da voznik ka- miona, ki je bil soudeležen pri nezgodi, še do danes ni vpra- šal, kako je z otrokom, ki ga je zmečkal s kolesi, je dokaz več, da je za nekoga življenje le igra. V redu, morda je prizadet ali šokiran, toda prav gotovo sva midva še dosti bolj. Sreča, da se vedno najdejo ljudje, ki so pripravljeni na vsakem kora- ku pomagati. Ob tej priložnosti bi se rada zahvalila posebej dr. Janeževi, dr. Medvedovi in celotnemu oddelku otroške kirurgije bol- nišnice Celje, kolektivu Os- novne šole Griže, g. ravnatelju, kolektivu Podružnične šole Liboje in vsem ostalim, ki ste nama priskočili na pomoč. Vsem še enkrat iskrena hvala. Mami in ati Kolarjeva, Liboje LELJAK d.o.o. proda ali odda na atraktivni lokaciji v Celju na Lavi 7 240 m2 prodajnega salona. Gradbena dela so končana do 5. faze. Urejeno parkirišče. Možnost 5-letnega obročnega odplačevanja. Informacije po telefonu: 0609/612-477. SANDY d.o.o. Trgovsko podjetje na veliko Goto vi je 105 c 63310 Žalec SANDY d.o.o. vabi k sodelovanju nove sodelavce za naslednja dela: 1. trgovski potnik (komercialist) pogoji: V. stopnja - ekonom- ski tehnik 3 leta delovnih izkušenj vozniški izpit B kategorije (lastno vozilo) 2. uvozno-izvoznega referenta pogoji: V. ali VI. stopnja 3 leta delovnih izkušenj aktivno znanje angleškega jezika Pisne ponudbe v roku 8 dni na sedež firme, ostale infor- macije med 7. in 8. uro zjutraj po telefonu (063) 714-324. DELO v središču dogajanj Št. 12 - 24. marec 1994 24 Program lastninskega preoblikovanja družbenega podjetja INDE je na podlagi 19. člena Zakona o last- ninskem preoblikovanju podjetij odobrila Agencija Republike Slovenije za prestrukturiranje in privati- zacijo z odločbo št.0009/93-TP z dne 4.3.1994. 1. Firma podjetja je: INDE, proizvodnja usnja in usnjene konfekcije d.o.o. Vransko. 2. Sedež: Vransko 136 3. Matična številka podjetja: 5479231 4. Osnovne dejavnosti podjetja: Dejavnost podjetja je vpisana pri Temeljnem sodišču v Celju, Enota v Celju, po sklepu Srg 473/91 z dne 1.4.1991. INDE, d.o.o. Vransko je podjetje za proizvodnjo usnja in usnjene konfekcije. 5. Pravna oblika organiziranosti: Podjetje INDE Pro- izvodnja usnja in usnjene konfekcije d.o.o. je druž- beno podjetje (100 % družbena lastnina.) 6. Predvidena lastniška struktura kapitala preobliko- vanega podjetja: - Slovenski odškodninski sklad: 10 % - Kapitalski sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja: 10% - Pooblaščene investicijske družbe: 20 % - Upravičenci iz naslova interne razdelitve in notra- njega odkupa delnic: 60 % 7. Način in kombinacije lastninskega preoblikova- nja: Podjetje bo pri lastninskem preoblikovanju upo- rabilo naslednjo kombinacijo načinov lastninskega preoblikovanja: - Prenos navadnih delnic na sklade skupaj v vredno- sti 40 % družbenega kapitala - Neodplačana interna razdelitev delnic v zamenjavi za certifikat v vrednosti 20 % družbenega kapitala - Notranji odkup v vrednosti 40% družbenega kapi- tala 8. Javni poziv 8.1. Podjetje INDE poziva vse zaposlene, bivše zaposlene in upokojence, da se v roku 30 dni po objavi odobrenega programa preoblikovanja v Ur. li- stu RS vključijo v interno razdelitev delnic podjetja in zamenjajo svoje lastniške certifikate najprej za začasnice (kasneje za delnice) podjetja. Z interno razdelitvijo bo podjetje razdelilo 20% druž- benega kapitala. Delnice, ki bodo razdeljene upravi- čencem v okviru interne razdelitve so neprenosljive 2 leti od njihove izdaje, razen z dedovanjem. Podjetje bo izdalo navadne delnice, ki se bodo glasile na ime upravičenca. V primeru, da bo ostal del delnic nerazdeljen, bo podjetje za preostanek delnic do 20% vrednosti družbenega kapitala izvedlo interni razpis za ožje družinske člane zaposlenih. V primeru, da tudi na podlagi tega razpisa ostane del delnic nerazdeljenih, bo podjetje preostanek delnic preneslo na Sklad RS za razvoj za namene odprodaje pooblaščenim investicijskim družbam. V primeru, da bo predloženih lastniških certifikatov za več kot 20% celotnega družbenega kapitala, bo podjetje presežek certifikatov namenilo za notranji odkup delnic. Pri tem bo podjetje razdelilo delnice vsakega udeleženca v skladu z veljavno zakono- dajo in pravili notranjega odkupa. Upravičenci lahko v postavljenem roku zamenjajo lastniške certifikate za začasnice pri blagajni podjetja INDE d.o.o, Vransko 136, vsak delavnik od 6. do 14. ure. 8.2. Podjetje INDE obvešča vse zaposlene, bivše zaposlene in upokojence, da lahko sodelujejo pri programu notranjega odkupa podjetja. Z notranjim odkupom lahko upravičenci na podlagi programa lastninskega preoblikovanja podjetja odkupijo 40% vrednosti družbenega kapitala. Pri tem jim pripada 50% popust in možnost obročnega odplačevanja. Svojo udeležbo v programu notranjega odkupa morajo upravičenci najaviti pri blagajni podjetja INDE osebno, in sicer v enakem roku (30 dni po objavi) in v istih terminih, kot to velja za udeležence interne razdelitve delnic podjetja. Udeleženci se s pisno izjavo odločijo, da pristopijo k programu notranjega odkupa. Ko vplačajo kupnino za prvi paket delnic, postanejo udeleženci programa notra- njega odkupa. Delnice oziroma začasnice se bodo vplačevale v gotovini, v zameno za presežne certifi- kate in za potrdilo po 25. členu Zakona o lastnin- skem preoblikovanju podjetij. Delnice, ki se bodo izdale v okviru programa notra- njega odkupa, so neprenosljive izven programa v času njegovega trajanja, razen z dedovanjem. Delnice so navadne in se glasijo na ime ter imajo lastnosti iz 35. člena Uredbe o pripravi programa preoblikovanja in o izvedbi posameznih načinov lastninskega preoblikovanja podjetij. Med udele- ženci notranjega odkupa so delnice prenosljive v skladu s pravili notranjega odkupa. 9. Dodatne informacije Vsi upravičenci lahko dobijo dodatne informacije o sodelovanju pri lastninskem preoblikovanju podjetja med delovnim časom po telefonu: 725-130 ali osebno na sedežu podjetja pri g. Janezu Kozme- Iju. Hkrati sta jim na voljo tudi Delničarski sporazum s pravili programa notranjega odkupa ter Akt o last- ninskem preoblikovanju z značilnostmi statuta. Št. 12 - 24. marec 1994 51 javno opravičilo in pojasnilo Najprej smo dolžni opravičilo družinam Druks, Kragol- „ik in Brečko, ker v oddaji čestitk in pozdravov naših poslušalcev v nedeljo, 20. marca nismo realizirali dogo- vora o razporeditvi njihovih čestitk v času do 15. ure. Temu, da se nismo držali dogovora, je botrovalo več nesrečnih okoliščin, za katere pa prevzema v celoti odgo- vornost vodstvo RC, večina okoliščin pa se suče okrog »mešanja« nedeljskega športnega popoldneva in športnih prenosov s čestitkami naših zvestih poslušalcev. S tem že prehajamo na pojasnilo, ki zadeva širši krog naših poslušalcev, zlasti naročnikov oddaje čestitk in poz- dravov. Zaradi izjemnega interesa po posredovanju šport- nih informacij oziroma prenosa športnih dogodkov, smo prisiljeni oddajo čestitk in pozdravov »prerezati« veči- noma na dva dela. Vsekakor se bomo organizirali tako, da bodo naročniki čestitk natančno vedeli, v kateri časovni blok bomo plasirali njihove naročene čestitke. Verjamem, da nam bo to uspelo v kar največje možno zadovoljstvo naših poslušalcev, tako tistih, ki so bolj navezani na športne dogodke kot na ostale naročnike v okviru oddaje čestitk in pozdravov. Če ne bo mogoče združiti »dvojnih« interesov, bomo naročnikom čestitk in pozdravov ponudili še druge pro- gramske možnosti, ne-samo ob sobotah in nedeljah. Glavni in odgovorni urednik RC MITJA UMNIK Glasbene izjave znanih Slovencev Pomlad je čas veselja, rado- sti, optimizma, ljubezni, pre- bujanja. Z nekakšno vedrino sem pobrskala med pogovori, ki sem jih imela z znanimi Slo- venci in nekaj zanimivih izjav namenjam tudi vam, dragi pri- jatelji oddaje Glasba je živ- ljenje. Miša Molk Kaj bi rekla o Madonni? Trda je pot do slave, bi re- kla, ko se spomnim nanjo. Zmago Jelinčič 'Ste se hudovali na Tofa, ki je napisal, da bi lahko s Hele- no Blagne ustanovila Sex Pi- stols? Ne, ne. Mislim, da je humor nekaj, česar v Sloveniji najbolj primanjkuje. Milan Kučan Imate dve hčerki, ženo Štef- ko vsi Slovenci poznamo, hčerki nekoliko manj. Bi se lahko predstavili javnosti kot kvartet Kučan? Lahko bi se predstavili kot kvartet Kučan, ki pospravlja stanovanje. Tu smo zelo dobro utečeni. ' V nagradni igri Emona Mer- kur, kjer izbiramo HIT sedmih radijskih postaj (kaj naj vam zavrtimo, da vas resnično raz- vedrimo), smo izžrebali na- slednje poslušalce: Mihaela Sleveca iz Kamnika, ki bo pre- jel stensko uro, Danila Kastiv- nika iz Prevalj, ki bo prejel majico, in Matejo Janša z Ble- da, ki prejme ročno uro. Česti- tamo! Vinko, ki je postal Jaka Oče Mañanee na Radiu Celje V ponedeljkovem Vrtiljaku polk in valčkov na Radiu Celje je gostoval še en znani pred- stavnik slovenske estrade, Vinko Šimek ali tudi Jaka Šraufciger, iz štajerske pre- stolnice Maribor, ki pa zlasti v zadnjih letih vse raje obisku- je Celje. Na oddajo je Vinko z ženo Sonjo (skupaj predstavljata pomemben tandem za pripra- vo najrazličnejših glasbeno zabavnih prireditev) pripoto- val naravnost s Trojan, kjer je imel burne pogovore z Lojze- tom Slakom, ki se pripravlja na obeležitev 30 letnice svoje- ga ansambla. »Slak bo prvi narodno zabavni ansambel, ki bo s koncertom nastopil v Cankarjevem domu in sicer 6. julija,« pove Vinko, ki se je s Slakom tudi dogovoril za na- stop na Marjančinem večeru v okviru 1. mednarodnega glasbenega sejma, ki bo v Ce- lju od 28. do 30. aprila. Poslušalci - tisti, ki pač tega še niso vedeli - so lahko izvede- li, da je Vinko po poklicu di- plomirani igralec, sam pa svoj poklic utemelji s tem, da bi lahko bil tudi »igralec nogo- meta, biljarda ali česa podob- nega«. Njegov popularni lik Jaka Šraufciger je star že 20 let in je polovico mlajši od Vinka, slednji pa bi rad, da bi bilo obratno. Še vedno ima svojo prvo uniformo (čelada, kombinezon, ki poka po šivih, ker se Jaka redi, čevlje brez vezalk itd.), čeprav je poskusil tudi z belo obleko, pa ne gre. »Ni ta pravo,« kratko pojasni. Vinko z ženo Sonjo veliko dela. Njegova je Marjanca (le- tos bo finale 9. junija v Mari- boru), sodeluje pri pripravi 1. mednarodnega glasbenega sejma, sodeluje s številnimi ansambli in posamezniki od Alpskega kvinteta, Avsenikov, Štirih kovačev do Štajerskih 7, celjskega Cika in še koga. Pove tudi, da je bolje biti humorist kot pevec, ker pevec poje veči- noma vedno iste viže, humo- rist mora pripovedovati nove šale. Žal je za te včasih bilo več priložnosti, čeprav so bili drugačni časi. »Spomnim se jubilejnega koncerta Avsenikov na Bledu, ki si ga je ogledal tudi ves ta- kratni jugoslovanski politični vrh. Najbolj strah je bilo Avse- nika, da ne bom kaj preveč po- vedal. Po koncertu mi je česti- tal tovariš Dolanc in rekel, da sem bil super, samo pri enem štosu je manjkala poanta. Ta- koj za njim so se njegovi oceni pridružili vsi ostali. Ja, tako so bili enotni.« Njegova je tudi ideja za Loj- trco domačih s priljubljenim petelinom... »Ob dveh zjutraj sem se vozil v Ljubljano, saj smo oddajo začeli vsak pone- deljek ob petih v živo. Ljudje, ki so se vozili na delo, niso hoteli z avtobusa, ker so po- slušali moje štose in viže. Ob osmih pa so uredniki že >kre- mentirali<, kaj je bilo prav in česa je bilo preveč. Takrat so uredniki res morali poslušati oddaje, danes pa...« TONE VRABL Sobota, 26.3., 10.30 V modnem vrtincu Po novem bo oddaje o modi vodila kar naša modna svetovalka Vlasta Cah-Žerovnik sama, njen prvi gost pa bo mladi modni oblikovalec Tomaž Jaštrobnik, ki je v zadnjem letu dni pri nas in na tujem opozarjal nase s svežimi, medijsko odmevnimi kreacijami. V oddaji pa bo sodelovala tudi prva prijavljenka za natečaj mladih kreatorskih talentov. Sobota, 26.3., 19.00 Sobotni večerni program Osrednji športni dogodek sobotnega športno-zabavnega pro- grama bo neposredni prenos srečanja državne rokometne lige med Celjem Pivovarno Laško in Gorenjem iz Velenja. Celjani imajo res izjemno naporen ritem igranja, vendar pa po sredinem odločilnem srečanju s špansko Teko v evropski ligi prvakov ni pričakovati, da bi si privoščili presenečenje z vse boljšimi Velenjčani, še zlasti ne po porazu z Andor Jadranom v Hrpeljah v prejšnjem krogu. Nedelja, 27.3., 15.00 Nedeljsko športno popoldne: Publikum-AM Cosmos, prenos Nogometaši Publikuma so odlično začeli spomladanski del prvenstva: tri srečanja, pet točk. Pred srečanjem z neposrednim konkurentom za 2. mesto, Muro na domačem igrišču, jih čakata še dve močni ljubljanski ekipi: na Skalni kleti AM Cosmos, prihodnjo nedeljo na Kodeljevem pa Mavrica. Pred srečanjem boste spet lahko napovedovali izid srečanja, spremljali gibanje rezultatov na drugih igriščih in prisluhnili še kakšnemu šport- nemu prispevku. Sreda, 30.3., 10.30 Osebnost meseca Mesec je naokrog in spet je na vrsti radijsko izbiranje Oseb- nosti meseca na Celjskem. Po novih pravilih ne smete več glasovati za novinarje in voditelje na Radiu Celje in druge zaposlene na NT&RC. Marec pa je bil zelo razgiban mesec in veliko je ljudi, ki bi si zaslužili vaš glas. Na Radiu Celje stavimo na športnike: na Rolanda Pušnika, ki je fantastično obranil sedemmetrovko pet sekund pred koncem odločilnega srečanju s Češko v Chomutowu za nastop na evropskem rokometnem prvenstvu na Portugalskem ali pa na nogometaša Publikuma Andreja Gorska, ki je Celjanom priigral veliko zmago na sreča- nju v Dekanih proti Istragas Jadranu ali pa na hokejske repre- zentante Inntal Celja, ki nastopajo na svetovnem prvenstvu skupine C na Slovaškem itn. RADIJSKI SPORED od 24. do 30. marca RADIO CELJE četrtek, 24.3.: 5.00 Po domače v novo jutro, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.30 Poročilo OKC Maribor 6.45 Horoskop, 7.00 Druga jutranja kronika (RaS), 7.20 Tečajnica, 7.40 Pregled tiska, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.25 Poročilo OKC Celje, 8.45 Kam danes, 9.00 Predstavitev programa, 9.05 Pokličite in vprašajte, 10.00 Novice, 10.15 Minute za zdravje, 10.30 Mali O, 11.05 Glasbene novosti, 12.00 Novice, 13.00 Danes do 13. h, 14.00 Jack pot, 14.30 BBC-Pregled evropskega tiska, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RaS), 16.00 Podalpski biser (melodija tedna), 16.05 Glasbeni Ex-press, 17.00 Kronika, osmrtnice, 17.30 Pika na i, 18.00 Rock blok (Aleš Uranjek), 19.00 Radijski dnevnik (RaSI), 19.25 Deutsche Welle, 20.00 Zaključek sporeda. Petek, 25.3.: 5.00 Po domače v novo jutro, 5.30 Prva jutranja kronika (RaS),6.00 Poročilo OKC Celje, 6.30 Poročilo OKC Maribor, 6.45 Horo- skop, 7.00 Druga jutranja kronika (RaS), 7.20 Tečajnica, 7.40 Pregled tiska, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.25 Poročilo OKC Celje, 8.45 Kam danes, 9.00 Predstavitev programa, 10.00 Novice, 10.15 Filmski spre- hodi, 10.30 Petkove štengee, 12.00 Novice, 13.00 Danes do 13. h, 14.00 Jack Pot, 15.00 Šport ob koncu tedna, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RaS), 16.00 Podalpski biser (melodija tedna), 17.00 Kronika, osmrtnice, 17.30 Celjski magazin (Nada Kumer), 19.00 Radijski dnevnik (RaSI), 19.30 Deutsche Welle, 20.00 Zaključek sporeda. Sobota. 26.3.: 5.00 Po domače v novo jutro, 5.30 Prva jutranja kronika (RaS), 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.45 Horoskop, 7.00 Druga jutranja kronika (prenos RaS), 7.20 Tečajnica, 7.40 Pregled tiska, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.45 Kam danes, 9.00 Predstavitev programa, 10.00 Novice, 10.15 Študentski servis, 12.00 Novice, 12.15 Teen val, 13.00 Danes do 13. h, 14.00 Jack pot, 14.05 Glasba je življenje, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RaS), 16.00 Podalpski biser (melodija tedna), 16.05 Čestitke in pozdravi, 17.00 Kronika, osmrtnice, 17.30 Vročih 20, 19.00 Večerni športno-zabavni program, 24.00 Zaključek sporeda. Nedelja, 27.3.: 8.00 Začetek programa, 8.05 Poročila, 8.30 Verska oddaja-Luč sveti v temi, 9.00 Horoskop, 10.00 Novice, 10.30 Nedeljski gost, 12.00 Time out za šport, 12.30 Iz domačih logov (Jure Krašovec), 13.00 Novice, 13.05 Čestitke in pozdravi, 15.00 Nedeljsko športno popoldne: Publikum-AM Cosmos (prenos), 17.00 Nadaljevanje čestitk in pozdravov, Pribl. 18/19.00 Zaključek sporeda Ponedeljek, 28.3.: 5.00 Po domače v novo jutro, 5.30 Prva jutranja kronika (RaS), 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.30 Poročilo OKC Maribor, 6.45 Horoskop, 7.00 Druga jutranja kronika (RaS), 7.20 Tečajnica, 7.40 Pre- gled tiska 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.25 Poročilo OKC Celje, 8.45 Kam danes, 9.00 Predstavitev programa, 10.00 Novice, 10.15 Za lepše okolje, 10.30 Športno dopoldne, 11.30 Športni kviz, 12.00 Novice, 12.10 Tečajnica, 13.00 Danes do 13. h, 14.00 Jack Pot, 14.30 BBC-Pregled evropskega tiska, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RaS), 16.00 Podalp- ski biser (melodija tedna), 17.00 Kronika, osmrtnice, 17.30 Pika na i, 18.00 Podalpski pop, 19.00 Radijski dnevnik (prenos RaS), 19.25 Deutsche Welle, 19.30 Večerni program, 20.00 Domača glasba: Vrtiljak polk in valčkov: gost Franci Zeme, 22.00 Zaključek sporeda. Torek, 29.3.: 5.00 Po domače v novo jutro, 5.30 Prva jutranja kronika (RaS), 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.30 Poročilo OKC Maribor, 6.45 Horoskop, 7.00 Druga jutranja kronika (RaS), 7.20 Tečajnica, 7.40 Pre- gled tiska, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.25 Poročilo OKC Celje, 8.45 Kam danes, 9.00 Predstavitev programa, 10.00 Novice, 10.30 Časovni stroj, 12.00 Novice, 12.10 Tečajnica, 13.00 Danes do 13. h, 14.00 Jack pot, 15.30 Dogodki in odmevi (RaS), 16.00 Podalpski biser (melodija tedna), 17.00 Poročila, osmrtnice, 17.30 Pika na i, 17.45 Zimzelene melodije, 19.00 Radijski dnevnik (RaS), 19.30 Deutsche Welle, 20.00 Zaključek sporeda Sreda, 30.3.: 5.00 Po domače v novo jutro, 5.30 Prva jutranja kronika (RaS), 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.30 Poročilo OKC Maribor, 6.45 Horoskop, 7.00 Druga jutranja kronika (RaS), 7.20 Tečajnica, 7.40 Pre- gled tiska, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.25 Poročilo OKC Celje, 8.45 Kam danes, 9.00 Predstavitev programa, 10.00 Novice, 10.15 S knjiž- nega trga, 12.00 Novice, 12.10 Tečajnica, 13.00 Danes do 13. h, 13.30 Podarite, izberite, 14.00 Jack Pot, 14.30 BBC-Pregled evropskega tiska, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RaS), 16.00 Podalpski biser (melodija tedna), 17.00 Kronika, osmrtnice, 17.30 Pika na i, 17.45 Pop loto, Lestvica 3, Tri, III. & AS, 19.00 Radijski dnevnik (RaSI), 19.25 Deutsche Welle, 20.00 Brane Rončel na RC, 21.00 Zaključek sporeda. Radio Celje oddaja od 5.00 do 20.00 v torek, četrtek in petek, ob ponedeljkih do 22.00, ob sredah do 21.00, ob sobotah do 24.00 ure, ob nedeljah pa od 8.00 do približno 18.00 ure, na UKV frekvencah 95,1, 95,9 in 100,3 MHz - stereo. Glavni in odgovorni urednik: Mitja Umni k Pomočnik odgovornega urednika: Robert Gorjanc Uredništvo: Nataša Gerkeš, Nada Kumer, Vesna LejičJVIateja Podjed, Janez Vedenik in Tone Vrabl. Glasbeni urednik: Stane Špegel. Vodja tehnike: Bojan Pišek. Naslov uredništva: Radio Celje, Prešernova 19, Celje. Telefon: 29-431, Fax: 441-032 Studio: 441-310, 441-510 Št. 12 - 24. marec 1994 2« Prihaja obetajoči Vlado Cverle V zadnjem obdobju so vse bolj popularni mladi pevci med desetim in petnajstim letom, založbe jim na široko odpirajo vrata, svoje mesto pa so našli tudi v TV oddaji Nedeljskih 60. Otroci so pač vedno hva- ležni, pa če kaj znajo ali ne. Med tistimi, ki resnično veli- ko obetajo, je enajstletni Vlado Cverle iz Vodul pri Dramljah. Izhaja iz glasbene družine, saj ima njegov oče Vinko svoj ansambel, njego- va mamica pa tudi poje. Vla- do se uči igranja harmonike, je vesel fant in obeta veliko tudi na zabavnem področju, ob tem pa odlično poje. Dve leti že nastopa, posnel je tudi nekaj domačih viž z očeto- vim ansamblom, ki so se uspešno vrtele na posamez- nih radijskih postajah. Zdaj se je odločil še za zabavne melodije in v studiu Zlati zvoki pri Igorju Podpečanu posnel dve sicer stari, vendar nekoč izredno popularni viži Mama in Na svidenje, prija- telji. Teksta je prevedla in priredila za današnje potre- be Vera Soline. Vlado sedaj z očetom Vinkom obiskuje slovenske radijske postaje, kjer predstavlja obe skladbi. Obiskal je že tudi Radio Ce- lje in obe skladbi smo arhivi- rali. Vlado ima še veliko na- črtov, sicer pa, kako tudi ne, saj je še mlad in šele na za- četku — tako vse kaže - dobre glasbene poti. Pri njem je pomembno predvsem to, da ob igranju harmonike dobro poje in zna poskrbeti tudi za humor. T. VRABL Foto: E. EINSPIELER Robert Plant, Jimmy Page in John Paul Jones bodo še pred koncem tega leta spet skupaj zaigrali kot LED ZEPPELIN. Za začetek bodo pionirji he- avy-metala v New Yorku pri- redili nekaj »unplugged« na- stopov, ki jih bo seveda posne- la MTV, kmalu zatem pa naj bi izšla tudi kompaktna plošča z naslovom »Un-Led-ed«. Za večje, »električne« nastope, fantje že iščejo zamenjavo za v letu 1980 umrlega bobnarja Johna Bonhama. HENNRY ROLLINS in ICE-T bosta skupaj z Dolp- hom Lundgrenom in Keanum Reeveseom nastopila v filmu »Neouromancer«. To bo letos že druga filmska vloga Henry Rollinsa. Pred kratkim je na- mreč končal snemanje filma »The Chasewill«, v katerem je glavno vlogo igral Charlie Sheen. Sicer pa Rollins pridno nastopa s svojim bendom, tre- nutno je na turneji po Veliki Britanji, kjer predstavlja glas- bo, ki bo 11. aprila izšla na njegovem novem albumu »We- ight«. Tudi rapper ICE CUBE se je z nekaterimi solidno odigrani- mi vlogami uveljavil v film- skem svetu. Ponudb rati ne manjka, vendar se je odločil za sodelovanje z režiserjem odlič- nega filma »Boyz In The Ho- od« Johnom Singletonom. V filmu »Higher Learning« bo- do, podobno kot v že omen jem filmu, imeli glavno besedo temnopolti. Izšel pa je tudi že četrti single z zadnjega Ice Cu- beovega albuma »Lethal Injection«. Na sceno se zopet vračajo očetje speed in trash-metala SLAYER. Potem ko so zame- njali bobnarja, so se Tom Ara- ys, Kerry King, Jeff Hanne- man in Paul Bospath, zaprli v studiu v Los Angelesu, kjer snemajo material za novo ploščo, prvo po letu 1990 izda- ni »Seasons In The Abyss*. THE RAMONES letos praz- nujejo 20 letnico delovanja. Ob tem jubileju bo založba Si- ^re Records ponovno izdala nji- hovih prvih pet plošč, seveda na CD formatu. Vodji kultne angleške alter zasedbe THE FALL, Marku E Smithu, se je končno uspelo prebiti med prvih deset na le- stvico Top Of The Pops; sku- paj z odličnimi Inspiral Car- pets je posnel komad »I Want You«. V klubu K4 v Ljubljani bo v sredo, 30. marca, prvi predfi- nale za letošnji Novi rock '94. THE SANDALS se imenuje trenutno najobetavnejša an- gleška zasedba. Z izvrstno me- šanico plesne glasbe in Acid- jazza so nam postregli na de- bitantskem albumu »Ride The Silence«, prejšnji teden pa se jih dalo videti tudi v daljšem prispevku v oddaji D J Mag hr- vaške televizije. 12. aprila bodo v ljubljanski Festivalni dvorani gotovali BAD BRAINS, legende punk in hard-eore glasbe. Štiri dni prej pa bodo v mali dvorani hale Tivoli nastopili The MOTHERS OF INVENTION, seveda brez Franka Zappe. Festival MMS razpisuje na tečaj za 17. Festival melodj morja in sonca. Na razpis j lahko prijavijo slovenski ar torji s skladbami, ki še nis bile javno predvajane. Melodi je pošljite do l.maja v oblik demo posnetka na kaseti q naslov: Festival MMS, p.p 434, Koper. Letošnji festiva bo med 7. in 9. julifem na mest nem trgu v Kopru, razdeljei pa bo na tri dele; mednarodni, mladinski in slovenski večer. STANE ŠPEGEl Največji letošnji heavy-metal spektakel, open-air koncert Monsters Of Rock, bo 4. julija v angleškem Castle Donington. Karte so že v prodaji, udeležbo pa so, poleg nekaterih pri nas manj znanih bendov, potrdili tudi megazvezdniki AEROSMITH in EXTREME (na sliki). V newyorskem Carnegie Hall je svojo petdesetletnico prazj val Roger Daltrey, pevec ene izmen najpomembnejših in najj plivnejših rock skupin, THE WHO. Na velikem koncertu so J mu, poleg kolega iz benda Petea Townshenda, pridružili še čljJ zasedbe The Chieftains, Sinead O'Connor, Spin Doctors, pevj skupine Pearl Jam Eddie Vedder... Na sliki abrahamovec Djl trey, skupaj z Eddiem in gospodično Perry, pevko benda 4 Nj Blondes. Ostanimo prijatelji Turistično društvo Franko- lovo, ki ima v svojih vrstah tudi sekcijo mladih glasbeni- kov pripravlja v nedeljo ob 15. uri tretjo prireditev z na- slovom Ostanimo prijatelji. Običajno je telovadnica os- novne šole premajhna za vse, ki bi želeli od blizu videti ko- pico priznanih narodnozabav- nih ansamblov in domačih na- darjenih muzikantov. Upajo, da bo tudi leto tako, saj bodo med drugim nastopili Bratje iz Oplotnice, ansambli Robija Zupanca, Francija Zemeta... E. M. Cvetje za otroke V velenjskem Domu kulture bodo v petek, 24. marca, ob 19. uri pripravili dobrodelno glasbeno-plesno prireditev ob materinskem dnevu. Čisti dohodek prireditve je namenjen otrokom s cerebral- no paralizo, ki so za osnovni življenjski standard prikrajša- ni zaradi pomanjkanja denar- ja. Na prireditvi bodo nastopi- li Simona Weiss, Lado Lesko- var, Irena Kohont, Rafko Irgo- lič, Irena Vrčkovnik, Borut Lesjak, Hajdi, plesni klub Bo- lero, sedemletni pianist Kristi- jan, plesni skupini Queen in Gib, plesni studio N ter skupi- na za izrazni ples Glasbene šo- le Velenje. Vstopnina za koncert v Ve- lenju je 600 tolarjev, ob vstoa niči pa bodo darovali še šopa spomladanskega cvetja. US PRED 5. LETI: 1. BALLAD OF THE STREETS......................... SIMPLE MINDS 2. LOVE CHANGE EVERYTHING....................... MICHAEL BALL 3. SOMETHING'S GOTTEN HOLD OF MY HEART....... MARC ALAMOND 4. MY PREROGATIVE................................BOBBY BROWN 5. STOP!.............................................SAM BROWN 6. FINE TIME................................................YAZZ 7. HOLD ME IN YOUR ARMS........................... RICH ASTLEY 8. THE LIVING YEARS ....................MIKE AND THE MECHANICS 9. LEAVE ME ALONE ............................. MICAEL JACKSON 10. LOVE TRAIN ...................................HOLLY JOHNSON PRED 10. LETI: 1. RELAX.......................... FRANKIE GOES TO HOLLYWOOD 2. RADIO GA GA...........................................QUEEN 3. DOCTOR! DOCTOR!.......................THE THOMPSON TWINS 4. MY ECER CHANGING MOODS ................THE STAYLE COUNCIL 5. GIRLS JUST WANT TO HAVE FUN ...................CINDY LAUPER 6. HOLIDAY............................................MADONNA 7. 99 RED BALLOONS .......................................NENA 8. MICHAEL CAINE...................................... MADNESS 9. BREAKE MY STRIDE ...........................MATTHEW WILDER 10. WHAT DIFERENCE DOES IT MAKE ....................THE SMITHS PRED 15. LETI: 1. HEART OF GLASS .....................................BLONDE 2. CHIQUITITA.............................................. ABBA 3. TRAGEDY .......................................THE BEE BEES 4. CONTACT ........................................EDWIN STARR 5. WOMAN IN LOVE ...........................THE THREE DEGREES 6. I WAS MADE FOR DANCING........................ LEIF GARRETT 7. DON'T CRY FOR ME ARGENTINA ...................-THE SHADOWS 8. OLIVER'S ARMY................................ELVIS COSTELLO 9. MILK AND ALCOHOL ..............................DR. FEELGOOD 10. KING ROCKER ...................................GENERATION X PRED 20. LETI: 1. DEVIL GATE DRIVE ................................SUZI QUATRO 2. JELAUSMIND..................................ALVIN STARDUST 3. REBEL REBEL.....................................DAWID BOWIE 4. WOMBLING SONG ................................THE WOMBLES 5. THE AIR THAT I BREATHE........................... THE HOLLIES 6. YOU'RE SIXTEEN..................................RINGO STARR 7. THE MAN WHO SOLD THE WORLD ...........................LULU 8. TIGER FEET..............................................MUD 9. LOVE'S THEME........................... LOVE UNLIMITED ORCH 10. REMEMBER..................................BAY CITY ROLLERS PRED 25. LETI: 1. HALF AS NICE....................................AMEN CORNER 2. WHERE DO YOU GOT TO MY LOVELY .............PETER SARSEDT 3. BLACKBERRY WAY ...................................THE MOVE 4. I'M GONNA MAKE YOU LOVE ME......................DIANA ROSS 5. ALBATROSS..................................FLEETWOOD MAC 6. DANCING IN THE STREET..............MARTHA & THE WANDELLAS 7. YOU GOT SOUL...................................JOHNNY NASH 8. FOR ONCE IN MY LIFE...........................STEVIE WONDER 9. PLEASE DON'T GO...............................DONALD PEERS 10. TO LOVE SOMEBODY .............................. NINA SIMONE Glasbo iz »ČASOVNEGA STROJA« lahko poslušate vsak torek, med 10.30 in 11.30 uro, na valovih Radia Celje. Št. 12 - 24. marec 1994 pridi-ga na tla Ir^p pozdrav! Seveda je basanje okusa eno od naj- hj raztegljivih vprašanj ph, če pa je vmes še kakš- ni razprodaja, so se ljudje opravljeni med sabo tudi $lati, med brati. No, in če- 0 vendar bi se potem nek- \)(jaz?), nekje (tu?) in nekoč p trenutek?) moral (s prsti?) cikati neprijetno zaudar- ijočih pojavov v družbi po frižbi? Pa se nikar ne ma- ftjte, saj bi kakršenkoli od- 0or bil čisti blef ali pa, kar p v končni fazi lahko še huj- tnevednost. Mogoče bi bilo $ za večino dovolj že, če se pletim z glavo v stiropor, al za kaj drugega nimajo ni- j časa, še manj pa potrplje- «3, jaz pa si tudi ne morem jnišljevati za vsakogar ne- ker tisto je pa res že ta- ndnja afnarija. In če res mi- iite, da je prav afnarija ti- to, kar vas še edino zabava, Totem se malo zamislite nad vojim hihitanjem ob na- iednji trditvi: »Enota s ka- tro merimo posledice zaf- 0iosti televizijskih oddaj se jnenu/e Trefalt in označuje iopnjo zatelebanjenosti/ ozvedhla žejnih komzu- nentov!« Meni se to ne zdi b;posebej zabavno in pred- jo kdo dvigne slušalko in pkliče svojega odvetnika, laj samo na kratko povem, da se enota imenuje po lam- borghinskem mlinarju Trotu Trefaltu, ki je pred nekaj stoletji postal znan po tem, da je med moko mešal prah posušenih mušnic in s tem lamborghinsko kulturo prav skozi dolino pod Poncami popeljal v evforični razpad jeter, se smejiš sveti Peter? Prosim, zadeva je resna kot na dlani, zato še malo zbra- nosti od vas mi je želeti! Vi- dite in tudi takratni narod je, čeprav nor od kruha, bil pripravljen scefrati vsako- gar, ki bi samo podvomil v mlinarjeva dejanja, saj je bila moka izpod njegovih kamnov konec koncev zelo poceni sredstvo za zatiranje lastnega razmišljanja pri ljudeh, da ne govorimo kako so otroci bili pridni, ko so dobili kos kruha, ohladila se bo juha. Zato se mi zdi da danda- nes ljudje ne bi smeli toliko svojega časa, ki ga imajo na voljo, da se odločijo, kaj bo- do s sabo po smrti, zaprav- ljati pred televizorji, dokler je na svetu še kaj živega. Ti- stim pač, ki mislijo, da je tu- di pri tem, tako kot pri oku- su, stvar intimne odločitve, takoj zabrusim v brk, da je to larifari, naj kar malo po- gleda, na kakšen način se ljudje losajo svojih otrok, ker zanje nimajo časa. Seve- da, prižgejo jim televizijo. Vsa čast izjemam, ki vedo, da se deca še bolj radostno pusti zasvojiti s kreativnost- jo, karkoli bi to že znalo biti. Bodimo odkriti! Treba se je veseliti! Življenja, ne pa Sante Barbare, bog poma- gaj! Adijo! Za vas, stuhtal na glas Toni Špas! Ali slišite glasbo? Konc filma! Piše Aleš Jošt Paket poln ročka Pilsner tour '94 — Pivovarn spet rešujejo slovensko rock sceno Organizator izbora sloven- skih pop in ročk zvezdnikov Zlata nota, glasbena agencija Nota iz Maribora, se je poleg 2. slovenskega ročk festivala »Slovenija ročk '94«, ki bo ko- nec maja, lotila tudi organiza- cije turneje Paket poln ročka Pilsner Tour '94. Skupaj s češko pivovarno Pilsner Urquell bodo po vseh večjih slovenskih mestih pope- ljali nove in že uveljavljene rock skupine. Prvi tak koncert bo v petek, 25. marca, v velenj- ski Rdeči dvorani. Poleg do- mačinov, skupi Sank Rock in Chateau, bodo nastopili še la- ški It's Not For Sale, dolenjski Mercedes Band, celjski Kaya, iz hrvaške bodo prišli Hladno pivo, Opča opasnost in Psiho- modo pop (na sliki). Izmed manj znanih pa velja omeniti še Železobeton, G.R.B., No na- me, D Angel in Yellow minute. Obeta se nam torej prav zani- miva mešnanica različnih zvr- sti ročka, ki bo v podobni za- sedbi gostovala še v Prevaljah, Postojni, Izoli, Črnomlju, Ma- riboru, Novem mestu, Murski Soboti... gg Robi, fant z violino Marsikdo se še spomni ansambla Monitor iz Lendave, ki je slavil zmago na festivalu Popevka vesele jeseni pred tremi leti. Na nasto- pu je izstopal pred- vsem njihov vokalni solist in violinist Robi Hrovat. Po zmagi so imeli fant- je velike načrte, vendar je prevelik zanos kmalu pov- zročil prva neso- glasja, nazadnje pa so se razšli. Robi je bil zaradi tega zelo potrt, nato pa se je pobral in sklenil nadaljevati sam. Bilo je pred približno dvema le- toma - takrat me je tudi poklical in za- prosil, da bi mu na- pisal kakšno sklad- bo za samostojno kaseto. Od tistega trenutka naprej sva bila v stalnem stiku, z ve- seljem sem zanj napisal nekaj pesmi, saj sem takoj videl, da je resno pristopil k stvari in da ve, kaj hoče. Delo v studiu je potekalo brez naglice, premi- šljeno, nastalo je tudi več pos- netkov in šele končni izbor je pokazal, katera verzija je naj- boljša. Tako je tudi prav, saj le takšen način dela lahko »rodi« dober material in s tem tudi dobro kaseto. To vem iz last- nih izkušenj, saj so bile vse spontano narejene skladbe po- tencialni hit, medtem ko je bi- lo nekaj na hitro narejenega praviloma slabo ali celo zanič Aranžmaji na Robijevi kase- ti so delo največjega tovrstne- ga mojstra v Prekmurju, nekoč klaviaturista Magnetov Borisa Vučkiča, in tokrat se je zares še posebej potrudil. Nad pos- netim materialom se je zelo navdušil tudi Brendi, Robiju je ponudil najboljše pogoje, da bi kaseto izdal pri Mandarini. Ker ima Robi nasploh zelo rad mandarine in pomaranče, je Brendijevo ponudbo sprejel, in tako bo v kratkem luč sveta ugledala kaseta z naslovom Zvezda nebeška. V teh dveh letih, ko je nasta- jal material, je Robi v svoji že- ni odkril pravo menedžerko, s katero bodo imeli opravka še številni glasbeni uredniki in razni sponzorji. Tokrat ji bo- do, spričo dobrih skladb, brez dvoma vsa vrata odprta na steza j. Vsi, ki smo sodelovali pri snemanju, smo prepričani, da bodo skladbe Mama Mari- ja, Mačka na kvadrat, Iz tvojih rok bi strup popil, Zvezda ne- beška, Oče-mati in druge osvojile srca slovenskega po- slušalstva. Prva promocija Robijeve Zvezde nebeške bo prav danes, 24. marca, v Lendavi, kjer bo Robi predstavil vse svoje skladbe. SLAVC L. KOVAČIČ Pop loto Nihče ni napovedal pra- [rilnega vrstnega reda skladb. Nagrada, ki jo po- darja sponzor oddaje Pop loto, trgovina ORIS MASH, se podvoji in je sedaj vred- na 9000 SIT. Za skladbe, ki jih je izbral Stane Špegel, lahko glasujete v sredo, 30. .marca. Kupone pošljite na dopisnicah na naslov: Radio Celje, Prešernova 19, Celje. Št. 12 - 24. marec 1994 21 Ljudje »Življenje je včasih sivo, včasih rumeno...« pravi Bajaga. Ljudje pa so mavrični. Barve spreminjajo kot kameleoni ali pa še prej in še bolj. Pri večini stvari v življenju si lahko človek vsaj približno predstavlja, pri čem je — pri sočloveku pa tega ne moreš nikoli predvideti. Pravzaprav je res, da lahko človeka spoznaš pred- vsem po njegovih reakcijah v kritičnih situacijah; ko potrebuješ pomoč, ko si v stiski, osamljen... Skratka, pravi človek je tisti, ki je v pravem času na pravem mestu. In morda je za nekoga najboljši tisti, ki ga imajo vsi drugi za slabega, pokvarjenega... Skratka, nihče ni popolnoma dober in nihče popolnoma slab. So pa ljudje spremenljivi in zato je v odnosih z njimi najbrž najbolje ubirati srednjo pot. In - pa naj se sliši še tako čudno, glede na to, da gre za isto živalsko vrsto - najbolje je biti previden. Veter namreč rad obrača smer pihanja. In ljudje z njim. NINA M. Sestava vojske Andromede Sestavila: tirana Grizli in Berti Ko sva se z ministrskim apara- tom rešila vseh očitkov o naji- ni nesposobnosti, sva se odlo- čila najino Andromedico mal- ce razširiti (povečati, poobse- žiti. .), zaradi česar sva izved- la manjšo vojaško reformo in v devetih dneh sva že nadzira- la večji del (niti ne tako neob- sežnega) ZH-ja in na novopri- dobljenih osončjih uvedla no- vonapisano novodemokratič- no ustavo, ki temelji na najini stari ustavi in nekaterih stro- gih izvlečkih iz spisov antične- ga filozofa Marxa. Tako je na- stala Zveza Andromedskih Komunističnih Sovjetov (ZAKS). Tu je štorija o najini vojskici in njeni svetli prete- klosti, svetlejši sedanjosti in slepeče svetli prihodnosti. AMEN!!! Reforma V najini državi vojske še ni, a s to reformo nameravava vojsko uvesti.. .in to prekleto veliko. Našo državno vojsko bomo odslej imenovali Vojska. S to reformo je vojska IN! Sestava vojske — V Voj sko so se dolžni vključiti vsi državljani, državljanke ter hermafroditi. Skratka, vsi! — Kdor za vojsko ni sposoben, naj gre v policijo. — Kdor ni sposoben niti za poli- cijo, je zagotovo mrtev. — Če iz kakršnih koli političnih ali drugih nagibov v Vojski nočete sodelovati, boste dode- ljeni skupini, ki je sprta z dru- go in boste drug z drugim obračunali sami! — Vsak vojak nama je dolžan priseči zvestobo do groba (ka- mor lahko zelo hitro pride, če tega ne bo storil). — Vsa odlikovanja so dodeljena izključno nama. — Generalštab sestavljava mid- va, nato pa še jaz, Grizli, kot minister za vojsko (edini, ki ima nekaj dejanske oblasti — kot je pri nas že tako in tako v navadi; sorry, JJ!) in jaz, Berti, kot državni svetnik za vojsko. Vojaška hierarhija (velja v vseh enotah Vojske) - Vojak - Nadrejeni vojaku - Nadrejeni vojakovemu na- drejenemu - Nadrejeninadrejenemuvoja- kovega nadrejenega - Generalštab - Midva Vojaški rodovi Kopenska vojska: pehota, pohota, oddelek za žderanje in popivanje vojakov, kolesarski oddelki, pračarji, paničarji, uspavalne enote, suličarji, sa- nitetne enote, gardisti, avant- gardisti (garda, ki gre na fron- to), oklepničarji, enote za psi- hološko ustrahovanje nasprot- nika, manično depresivne eno- te, enota za izkopavanje kore- nja in naši grozni traktoristi. Mornarica: rušilci, letalono- silke, podmornice in ostalo standardno sranje, splavarji, kanuisti, kajakaši, rafting te- am, težkooboroženi gumenjaki (podmornice), plavalci, potap- ljači, utapljači, pirati, pod- stavljači morskih ježkov in na- ši elitni ribiči. Enote za boj v zraku in va- kuumu: lovci, bombniki in ostali blabla, zmajarji, jadral- ni padalci, planiški skakalci, balonarji, padalci, padci (lju- dje brez padala), Ikarova ora- ča, jezdeci komarjev... Za boj v vakuumu pa: intergalaktične enote, vakuumski fajterji, živa torpeda, mrtva torpeda (upo- rabljena živa torpeda), space invaders, kapetan James Kirk, težkooboroženi intergalaktič- nohiperprostorskištoparji - te- roristi, vrtalci črnih lukenj in vse ostalo, kar leti. Prihodnjič (na vašo srečo): Konec! Fight The Power (Public Enemy) 1989 the number another summer (get down) Sound of the turky drummer Music hittin' your heart 'cause I know you got soul (Brothers and sisters, hey) Listen if you're missin' y' all Swingin' while I'm singin' Givin' whatcha gettin' Knowin' what I know While the Black bands sweatin' Got to give us what we want Gotta give us what we need Our freedom of speech is freedom or death We got to fight the powers that be Fight the power As the rhythm designed to bounce What counts is that the rhymes Designed to fill your mind Now that you've realized the prides arrived We got to pump the stuff to make us tough From the heart It's a start, a work of art To revolutionize make a change nothin's strange People, people, we are the same No, we're not the same Cause we don't know the game What we need is awareness, we can't get careless You say what is this? My beloved lets get down to business (Yo) bum rusht the whow You gotta go for what you know Make everybody see, in order to fight the powers that be Fight the power Elvis was a hero to most But he never meant shit to me you see Straight up racist that sucker was Simple and plain Mother fuck him and John Wayne Cause I'm Black and I'm proud I'm ready and hyped plus I'am amped Most of my heroes don't appear on no stamps Sample a look back you look and find Nothing but rednecks for 400 years if you check Don't worry be happy Was a number one jam Damn if I say it you can slap me right here (Get it) lets get this party started right Right on, c'mon What we got to say Power to the people no dealy To make everybody see In order to fight the powers that be Dragi Vrtiljak! Že v začetku pisma vas mo- ramo razočarati, kajti vaš Vr- tiljak je zadnje čase zanič. Lansko leto ste ga lepo ob- darovali z verzami, ljubezen- skimi zgodbami, poezijo, uganko, anketo... Zdaj pa te- ga ne najdemo več na strani Vrtiljaka. Zadnje čase ga za- polnjujete s horoskopom, ki je nepotreben, saj je na stran za razvedrilo, horoskop name- njen vsem ljudem. Vi pa rabite pol strani da napišete za eno znamenje obeh spolov. Zakaj pišete samo besedila tujih pe- smi? Ali ste se že kdaj vprašali ali ga bo razumel 10-letni otrok. Vrtiljak je stran, ki je namenjena mlajšim bralcem Novega tednika. Ne mislite da je to kakšna zafrkancija - to je prošnja naših otrok V nadalje prosimo, da se bolj potrudite ANONIMCI Anonimci! Veseli nas, da spremljate razvoj Vrtiljaka. Vendar tega; žal, ne počenjate preveč po- zorno. Sicer bi namreč ugoto- vili, da: 1. Verze, ljubezenske zgodbe, itd. objavljamo, ko jih pošljete bralci. Ste že poskusili? 2. Anketo objavljamo, ko se navezuje na kakšno zanimivo temo (sicer pa lahko anketo preberete v skoraj vsaki števil- ki NT na straneh, namenjenih našim krajem in ljudem). 3. Horoskop objavljamo že malo manj kot leto in sicer ta- ko, da enkrat na mesec pred- stavimo en znak. Pričeli smo lani z ovnom, pri katerem se Zodiakov krog začne, končali pa smo z ribo. Od sedaj naprej bomo enkrat na mesec pred- stavljali splošne značilnosti znakov iz kitajskega horo- skopa. 4. Ne pišemo samo besedil tu- jih pesmi, je pa res, da je veči- na pesmi, katerih besedila ob- javljamo, tujih. Bralci, ki jih besedila zanimajo, si jih pona- vadi izrežejo, pri prevodu pa si lahko (če jim tuji jeziki ne gre- do najbolje) pomagajo s slo- varjem. Sicer je Vrtiljak stran, na- menjena najstnikom, razmi- šljamo pa o tem, da bi ^ enkrat na mesec eno stran h menili tudi najmlajj bralcem. Upamo, da ste z odgoJ zadovoljni. In še to. Vrtiljak najbrž* ni popoln, vendar ga.ureja* kot najbolje znamo in trudu se, da bi ga mladim čirnS približali. Veseli smo vsafcj nih odmevov (in do sedaj, bili le-ti večinoma pozitivj razen tega pa se pod vsak m lek podpišemo. Kaj pa vi, a*' nimci? Če bi se pod pismo poj pisali, bi se morda lahko doh na soku in mnenja ter predU uskladili, se o njih pogovi rili... Do sedaj nam v urednici Vrtiljaka ni še nihče metal n žev; če pa se bo to že dogaja] jih pričakujemo v obraz, j i v hrbet. Kar pomeni odkrj igro. In podpisana pisma. Lep pozdrav, NINA M. SEDLA Black or... Oddajo smo zaključili s po- anto, da smo se vsi razvili iz opice in da takrat, ko se je to dogajalo, sploh ni bilo važno, kako se kakšna opica piše ali iz katere države prihaja... Vse to je postalo pomembno šele potem, ko so pričeli neki politiki govoriti o nekih kar- tončkih, o tem, da se nekate- rim priimki končujejo na - ičj drugi na - ich, da so nekaU bolj črni po glavi, drugi pa d nogah, da so nekateri brez zol drugi brez las... Skratka, sobotna oddaji v kateri smo govorili o ožin ma proti nestrpnosti (čemurj bil posvečen ves prejšnji u den), je bila odmevna. Posli1 šalci so se orientirali predvsa na tukaj in zdaj. Moralno gledano je člo\jj vsakdo, ki je Človek. Z en nomskega stališča pa (kot j1 povedal poslušalec Jure) stva globalno postajajo problem.! Dejstvo pa je, da se z nestrf nostjo do tujcev srečuje] v vsaki državi in da množi padajo predvsem na plakate! na televizijske spote. Če bij trdili tako, bi na milijone ljid verjelo, da je majski hrošč nf hov enojajčni brat... NINAI Z ženo imava nekaj skup- nega. Poročila sva se na isti dan. Ti njemu kruh, on ta atomsko bombo... (M. V., prirejeno po Biblij Z NT&RC v Gardaland Prvi izžrebanci Prvi izlet z nami in TA Dober dan v Gardaland bo 9. aprila. Do sobote, ko smo izžrebali prve tri nagrajence, smo v uredništvo prejeli trideset kuponov z odkritimi napa- kami, ki jih je v tekst vnesel zmajček Gardy. Vaše detektiv- sko usmerjene oči so odkrile, da se Ten-val pravilno napiše Teen-val, Gardland je v resnici Gardaland, tudi telefonske številke niste zavreli, temveč ste jo zavrteli, razen tega pa tiskarskih napak niste hoteli odriti, ampak ste jih raje odkrili. Čestitamo in vam želimo veliko sreče pri žrebu ter lepo potovanje v mesto pravljic! In srečneži, ki smo jih izžrebali v sobotnem Teen-valu? To so: Polona Marovt, Tomažičeva 2, Celje; Boris Tavčer, Trebče 32, Bistrica ob Sotli, in Matic Štorman, Vrh nad Laškim, Laško. Št. 12 - 24. marec 1994 if' Sveti Valentin [14. februar pomeni milijo- po svetu samo eno — čas, zapravljajo denar za rože, Lbone, večerje pri svečah in Uitke z zabavnim ali roman- Ejjrn tekstom. Valentinovo je ]L ko si zaljubljenci povedo, l£o radi se imajo, če pa še Ep prišli tako daleč, lahko U skrivnostni občudovalci uijejo nepodpisane izjave Lpezni svojim izbrankam ali ^rančem. lalentin [Zgodovinarji niso čisto pre- Ličani, kdo je bil sveti Valen- L sprašujejo se, ali je bil to les tisti duhovnik, ki je bil man po svoji (moralni) ne- jniadeževanosti in so ga Rim- jani ubili okrog leta 270 naše- p štetja. Nejasno ostaja tudi lo, zakaj je postal prav sveti Falentin svetnik vseh zaljub- (encev. Toda tudi preden so Falentina obglavili, so Rimlja- ii praznovali svoj praznik jlodnosti, luperkalije, prav 14. februarja. Med drugim so pvovali koze in ljudi škropili i njihovo krvjo. Ženske so se jostovoljno dajale prebičat, |er naj bi udarci preganjali eplodnost. 14. februar so kas- eje opazili tudi kot tisti dan, ko se začnejo ženiti ptički. To ptičjo navado je v svojih delih prvi omenil že angleški pisa- telj Geoffrey Chaucer iz 14. stoletja, za njim pa tudi William Shakespeare v kome- diji »Sen kresne noči«. V 16. stoletju so si v angleških vaseh mladi na ta dan izme- njavali darila, po splošnem ve- rovanju naj bi tisto neporoče- no dekle, ki jo je fant prvo srečal 14. februarja dopoldne, postalo njegova bodoča neve- sta. Zdaj so navade seveda ne- koliko drugačne. Valentinovo danes Valentinovo je z leti izgubilo verski in tradicionalni prizvok in je postalo samo priložnost za uveljavitev več milijonov funtov vredne industrije. Britanci na ta dan radi poši- ljajo svojim izbrancem in iz- brankam čestitke s posebnim sporočilom, ob tem pa je vred- no pripomniti, da se dobiček na Valentinovo kljub vsemu ne more niti približno meriti s številom poslanih čestitk za božič in novo leto, kajti vesele praznike lahko voščite večje- mu številu ljudi, valentinka pa naj bi bila namenjena samo posebnemu oboževancu ali oboževanki in večina pripad- nikov monogamne britanske družbe tako pač disciplinirano pristane pri nakupu ena same čestitke. Otočani so lansko le- to nakupili več kot 20 milijo- nov valentink, zanje pa so po- trošili 26 milijonov in pol fun- tov. (Letos so bili britanski za- ljubljenci manj zagnani in so po pošti poslali samo 9 milijo- nov čestitk). Glede na to, da večina kupi samo po eno če- stitko, je mogoče sklepati, da so šle Valentinove neumnosti lani po glavi več kot tretjini populacije severno od Rokav- skega preliva. In še to: kot pravijo, pokupijo ženske za polovico več valentink kot mo- ški. Tako so bile že od konca januarja police papirnic polne prav posebnih Valentinovih čestitk, namenjenih širokemu krogu kupcev: od tistih precej klasičnih, na katerih pod vrt- nico in srcem piše kaj podobno neiznajdljivega kot »Ljubemu možičku za Valentinovo«, do precej bolj abstraktnih in drz- nih sporočil, na primer »Poz- dravljen, Zemljan! Sem bitje iz vesolja. Preoblikovalo sem se v to čestitko. Pravkar sek- sam s tvojimi prsti. Vem, da ti je všeč, ker vidim, da se smeh- ljaš. Prosim, predaj me še v kake druge roke, ker se da- nes počutim zelo pohotno. Ve- selo Valentinovo!« Na ta dan se poveča tudi povpraševanje po rdečih vrt- nicah. Najcenejše so bile letos po 3 funte, uvozili pa so jih iz Izraela, Nizozemske, Kolum- bije, Kenije in s Kanarskih otokov, da bi tako zadostili ve- likemu povpraševanju - v ne- katerih trgovinah so zabeležili kar 50 odstotkov večje zani- manje za vrtnice kot na ta dan lani. In v prestižni veleblagov- nici Harrods so cvetove proda- jali tudi po 50 funtov. Američani v pošiljanju va- lentink ne zaostajajo za Bri- tanci in so tudi letos pokupili več sto milijonov kartic. Fran- cozi so nad tem praznikom bi- stveno manj navdušeni, Nizo- zemci pa se zanj sploh ne me- nijo, ker Valentinovo očitno ni del njihove tradicije in nobene potrebe ne vidijo v tem, da bi ga papagajsko uvajali šele zdaj samo zato, ker ga praznu- jejo drugod po Evropski uniji. Darila In drugo Najbolj priljubljena darila, ki jih zaljubljenci prejmejo na ta dan, so poleg vrtnic bonbo- niere - večkrat v bolj ah manj kičastih škatlah v obliki srca. Britanci se 14. februarja iz- življajo še na en način - časo- pisni oglasi so na Valentinovo polni skrivnostnih sporočil, kot na primer »Cmok poljublja svoje vroče hlačke« ali »Tarza- nu koš poljubčkov - tvoja po- rednica«. Seveda pa v vrsti ta- kih anonimnih sporočil ne manjka opisov natančnih lo- kacij na telesu izbranca, ka- mor naj bi prileteli poljubčki, ter omenjanja še vsega druge- ga, kar zlasti na ta dan menda tudi sodi zraven. Valentinovi bonboni. Piše: Mojca Belak Počutila sem se razdvojeno. Ni mi bilo prav, da domači tako nasprotujejo poroki. 2 Markom sva hodila že dve leti in sva se dobro ujemala. Še na misel mi ni prišlo, da H se razšla, imela sva mnogo skupnih na- frtov. t V Rogaški Slatini sem se pomirila. Brat Jože je obljubil, da bo priča, svak Juh prav T*ko. Bodoča tašča je bila bolna. Morala tem pridno pljuniti v roke, da sem v nekaj Tah poribala in očistila hišo, preden so irišie priče. Na poročni dan je bila narava z mano. Travniki in gozdovi so se kopali v soncu, ftički so evrčali in žgoleli v krošnjah kosta- njev. Zdelo se mi je, da ves svet poje foiano. \ Brat me je svaril: I »Le smej se. A veš, kaj te čaka?« »Čaka me življenje v dvoje in vrisk otrok. Zdajle me zares nič ne skrbi.« Pomenljivo me je pogledal in se zaskrb- fleno zasmejal: »Saj še nič nimata. Ti imaš službo, plačo P tako, da komaj sama živiš.« »Če se imata dva rada, vse gre,« se nisem jtfaia, čeprav sem bila res v skrbeh, ker so °*u vsi tako črnogledi. Tašča je bila ta dan zidane volje in je puhala dobro kosilo. Proti večeru se je braf poslovil. Čez tri dni je bila gostija doma. Sprejeli *° me vse prej kot prijazno. »Kdaj se boš cerkveno poročila?« me ^raša mama. ■*Afe vem,« sem odgovorila. V resnici sem * bala cerkveno ženiti, ker bi lahko izgubi- službo, čeprav sem si vedno želela, da bi ^poročila v beli obleki ob petju in igranju Bratova žena je v beli obleki in vsa na- smejana prišla od poroke. Njiju so vsi poz- dravljali in jima prinašali darila, nama ni nihče dal niti najmanjšega poklona. Opra- vičevali so se, da niso vedeli za najino poro- ko — domači so jo namreč zamolčali. Na gostijo je prišel tudi duhovnik in vsi »po- božni« sorodniki so naju zasliševali, kdaj se bova poročila tudi cerkveno. Nikogar ni zanimalo, kakšno službo bi potem še lahko imela, nihče ni vprašal, kako bi nama po- magal ah nama dal kakšno spodbudno be- sedo. Za mizo sem se počutila kot v peklu, vsi so naju opazovali in komaj sem čakala jutra. Zjutraj naju je teta Ana zalotila na pra- gu, ko sva kar brez slovesa odhajala. Tola- žila naju je: »Vse bosta prestala, tudi te besede, ki sta jih slišala. Svetujem vama, da si sama ustvarita svojega boga, to poiščita drug v drugem. Pomagajta si in si ostanita zve- sta. Združena bosta lažje premagovala in prenašala težave v življenju. Vesela bom, če me bosta kdaj obiskala v Trbovljah.« Poslovila sva se. Tetine besede so se mi za vse življenje vtisnile v spomin. To je bila edina spodbudna popotnica na novo živ- ljenjsko pot, čeprav se nas je na gostiji zbralo čez sedemdeset. Tete nisem nikoli obiskala, je prekmalu umrla. V Gančane sva se vračala z grenkimi spoznanji, tam pa me je čakalo novo prese- nečenje. Mladinci, s katerimi sem igrala in delala v mladinski organizaciji, so se me začeli izogibati. Nisem mogla verjeti. Poz- nali so mojega moža, lahko so tudi začutili, da ga imam resnično rada. A bili so ljubo- sumni in tega niso mogli skriti. Najbolj seje nad možem znesel ljubček moje gospoda- Ko je namreč junija moj mož prišel na počitnice, ga je ozmerjal s »prišlekom« in mu zagrozil, naj se pazi. Spodsekal je stop- nice, ki so vodile v moje stanovanje, nekega večera pa je moža pričakal kar s sekiro. Takrat sva se zatekla v šolo k Milici. »Milica, lahko prespiva pri vas? Gospodi- njin ljubček ne spusti moža v stanovanje, tako je ljubosumen. Čeprav je le nekaj dni do konca šolskega leta, morava dobiti novo stanovanje. Nevarno je, da bi možu res kaj naredil, kadar je pijan.« »Začasno sta lahko v pisarni.« »Kar jutri se bom preselila. Vedno me je stresla groza pred tem človekom, čeprav je bil do mene vljuden.« »Moram priznati, da nisem nikoli nič le- pega slišala o njem. Neko jesen je hotel podorati svojo ljubico. Takrat je klicala na pomoč, a sta se kmalu pobotala. Zelo je grob.« Po pouku sem prosila učence, naj mi po- magajo pri selitvi. Prva se je prijavila Mar- jana, za njo pa še pet sošolcev. Marljivo so nosili v šolo, kar sem pripravila v pakete, in me vedno poklicala pod oknom, ko so praz- nih rok prišli nazaj. »Marko, poglej skozi okno! Tebe želijo videti.« »Bomo videli,« se nagne ven. Otroci so se nasmejali in spet odhiteli proti šoli. Nazadnje sem se na klic odzvala sama. Požela sem vsesplošno razočaranje: »Aaah.« »Vidiš, kako so že tako mlada dekleta prebrisana. Klicala so mene, videti pa so želela tebe. Če bi nazadnje ne pogledala skozi okno jaz, ne bi spoznala njihove ukane.« Izlet na Boč Že med šolskim letom smo sklenili, da bomo šli na končni izlet na Boč. Na zemlje- vidu smo si ogledali, kje je, in ugotovili, da ima 980 m nadmorske višine, stolp pa se vzpenja še 20 m više. Tako bodo vsi prvič 1000 m nad morjem. Kar niso mogli verjeti, da jim bo uspel tak podvig. V Gančanih je namreč vse naokrog, kamor seže oko, sama ravnina. Edina strmina, ki jo je mogoče videti, je nasip ob cesti. Tod so se pozimi otroci smučali in sankali, še večkrat pa sta dva sedela na saneh, dva pa vlekla sani po ravni cesti. Veselili so se izleta, hkrati pa so se bali, da takšne strmine ne bodo zmogli. Na izlet sem povabila tudi moža. Zanj je bila to prijetna preizkušnja, saj se je pri- pravljal za profesorski poklic. Učenci so bili njegovega spremstva še posebej veseli. Zgodaj zjutraj smo se zbrali na železniški postaji v Beltincih. Učencem so skrbne ma- mice dajale še zadnja navodila, kako naj se obnašajo. To so bih še tisti zlati časi, ko so učenci ubogali na prvo učiteljevo besedo, zato sva z možem z lahkoto obvladovala 56 otrok. Na vlaku so peli in opazovali okolico. Zagledali so prve griče. »Tovarišica, ali je Boč tako visok kot tale hrib?« sprašujejo. »Mnogo višji je. Ta hrib nima niti 500 m nadmorske višine. Kar malo še potrpite, v Pragerskem ga bomo že videli.« Šh smo se »rihtarja«. En učenec je skril glavo v naročje sošolcu, ostali so ga tepli po zadnjici. Ko je uganil, kdo je udaril, sta se zamenjala. Najmočnejše udarce je dajal Balažic, ki je bil tudi sicer najmočnejši uče- nec v razredu, saj je hodil osmo leto v šolo. Še danes se čudim, zakaj je tolikokrat po- navljal, ker je pri meni z lahkoto izdelal četrti razred. Je bil včasih način učenja tako tog ali pa je bil odnos tako nepra vilen ? Ta Balažic je bil ta dan tudi najbolj tepen. »Poglejte, Boč!« vzkliknem. »Kaj ste nori, tovarišica! Na to goro nas vlečete? Nikoli ne bom prišel nanjo!« se je prestrašil Balažic. V Pragerskem izstopimo. Balažic se je hotel izmuzniti iz skupine. Stopim za njim. »Kaj se ti je zamerilo? Kam greš? Menda te zadnjica ne boli tako hudo?« sprašujem. »Nazaj grem v Beltince, saj na to goro nikoli ne bom prišel!« »Bodi pameten, če to zmorejo učenci pr- vega razreda iz Rogaške Slatine, ko hodijo od tam tri ure peš, boš zmogel tudi ti,« prigovarjam. »Oni so navajeni hribov, jaz pa ne.« »Hoditi si vendar navajen. Vsak dan ho- diš v šolo in se še kako podiš za žogo. Tako močan si, najmočnejši v razredu! Se nobe- den se ni prestrašil. Včeraj popoldne si se mi celo hvalil, da si sam oral s kravami, sedaj pa tak strah.« »Kaj, če ne bom zmogel poti?« »Tega me niti najmanj ni strah. Ko sem bila stara štiri leta, sva s sestro šli peš štiri ure na goro Orlico in nato domov, pa sem z lahkoto vzdržala.« KOMPAS HERTZ RENT A CAR Celje obvešča, da sprejema rezervacije in pro- daja avtobusne vozovnice za avtobusa, ki vozita dnevno na relacijah: 1. Ljubljana-Celje-Beograd-Pri- zren, z možnostjo nadaljevanja poti do Skopja 2. Ljubljana-Celje-Beograd-Vrnjač- ka Banja. Prav tako sprejemamo prijave za avtobus, ki vozi dvakrat tedensko na relaciji Celje-Munchen in nazaj. Vozne karte lahko kupite tudi v poslovalnicah Kompas d.d. Turizem v Celju in Velenju, informacije pa dobite tudi v njihovih poslovnih enotah v Laškem, Žalcu in Zrečah. Za vse dodatne in podrobnejše informacije pa lahko pokli- čite na telefon 26-551 ali pa se zglasite v poslovalnico KOMPAS HERTZ RENT A CAR na Mariborski cesti 1 b v Celju. Št. 12 - 24. marec 1994 30 Št. 12 - 24. marec 1994 131 Št. 12 - 24. marec 1994 13 V MODNEM VRTINCU Pripravlja: VLASTA CAH - ŽEROVNIK Najprej obvestilo za nagra- jenki meseca februarja. V na- šem tajništvu ju že čakata dva unikatna izdelka. Verjetno bo to polepšalo že tako lepe dneve v pomladi, ki se je očitno do- končno preselila na ulice in se- veda tudi v naše omare. Z mize naše modne sveto- valke nenehno prihajajo pre- senečenja, tokrat se je odločila za vagabundski videz ponoše- nosti. Tudi drugače se bo v so- boto, 26. marca na valovih ra- dia Celje prvič udejanjila Vla- stina ideja za podelitev tretje nagrade, ko bo nekoga pokli- cala po telefonu in z njim po- klepetala. Lahko seveda pred- postavljamo, da bo z izbranim poslušalcem klepetala o modi in njenih zapovedih. Še več o oddaji V modnem vrtincu in Vlastinih gostih na radijski strani Novega tednika, na naši strani pa si podrobneje oglej- mo novo modno zapoved. Uredništvo Živel individualizem! Že lansko jesen je iz ameri- škega Seattla privihral stil grunge (izg.granč) z jasnim sporočilom, da se je modna melodija spremenila in bo tre- ba zaplesati v drugem taktu... Grunge, ki ga Italijani ime- nujejo tudi Finto povero in po- meni narejeno siromašen, je z vagabundskim videzom po- nošenosti čez noč strogo eno- stavnost spremenil v sprošče- no kompliciranost, konzerva- tivnost pa v izziv. Individu- alen način oblačenja je tukaj sveto pravilo in s tem pred- stavlja pravi mali modni udar proti strogo ukrojenim asket- skim oblačilom, ki so jih še leto, dve nazaj, elitna kreator- ska imena kovala v zvezde. Se- stavljajo ga tipični »sprani« materiali in vzorci, kjer blesti patchwork, umetelno po meč- kani efekti ter sloj evito obla- čenje. Druženje dolgega in kratkega, ohlapnega in oprije- tega, hlač pod transparentno obleko, telovnika nad kardi- ganom, izpod katerega kuka še rustikalna čipka, so osebna iz- kaznica tega super modnega stila, ki daje zgolj vizualni vtis malomarnosti in revnosti. če se boste odločile »posvo- jiti« grunge, morate svoja nova oblačila izbirati oziroma kom- binirati nadvse skrbno, naj- bolj preverjene pa so še vedno črno-bele kombinacije ter se- stavljanke v etno barvah (pe- sek, zemlja, lubje, jajčna lupi- na). Za svež in zabaven videz pa poskrbite še z nevsakdanji- mi pokrivali, atraktivnim reli- gioznim ali nakitom iz »čisto tretje zgodbe«. VLASTA Nagradno anketno vprašanje meseca marca: KATERA IZMED ATRAKTIVNIH DOMISLIC LETOŠNJE MODNE POMLADI VAM JE NAJBOLJ VŠEČ? a) Mikro mini in zapeljive »Lolite«, b) prosojna moda iz »Tisoč in ene noči«, c) visoke pričeske v stilu Marie Antoniette, d) nobena. Maturantske, poročne in oble- ke za birmo in obhajilo. Izposoja in prodaja po zelo ugod- nih plačilnih pogojih in cenah. Trgovina Pika, Kardeljeva 12, Žalec, nasproti tržnice. Odprto: vsak dan od 8. do 12. in od 15. do 18., ob sobotah od 8. do 12. ure. Sprejemamo tudi rezervacije! Šifra: Samostojnost Sem poročena, vendar brez otrok. Z možem že več kot de- setletje živiva skupaj. Zadnja leta se ne razumeva najbolje, zdi se mi, da sva skupaj bolj iz navade kot pa kaj drugega, že nekajkrat sva šla narazen, vendar so naju okoliščine spet zbližale. Oba veva, da se bo to enkrat končalo, vendar nobe- den nima poguma ali možnosti stopiti na lastno pot. Imam jih dobrih trideset in si želim ži- veti na novo, čeprav me je tudi strah. Nisem več rosno mlada, ne pretirano lepa, čeprav kot pravijo privlačna. Na skrivaj mi je nekdo že nekaj let všeč, vendar pa me je strah oziroma ne vem če sem sposobna z njim zaživeti, za samostojno življe- nje pa nimam pravih možno- sti. Zanima me kaj mi lahko poveste iz priloženih podatkov in kako se bo vsaj približno odvijala prihodnost? Ivana: Res je, vaše slutnje se bodo dogodile. Planetarne po- zicije kažejo na to, da se vaše dosedanje partnerstvo izteka in da se vam že s pomladjo približujejo novi vplivi in po- vsem nov način življenja. Po- staviti se bo treba na lastne noge, nikakor ne živite več ta- kega življenja, ki vam jemlje vašo kreativno energijo. Spoz- nali boste, da imate v sebi več moči kot sedaj čutite in si predstavljate. Začeti je treba s prvim korakom, vedno je bil najprej prvi korak, drugi je sa- moumeven, tretji pa povsem spontan! V dosedanjem življe- nju ste se marsikaj naučili, predvsem kar se tiče skupnega življenja, pozabili pa ste razvi- jati samostojnost in lastno kreativnost. Ta se sedaj v vaši podzavesti znova prebuja in želi priti na dan! Takoj ko bo- ste naredili nekaj zase se boste bolje počutili. Najprej poskr- bite za zdravje, kar je prvotne- ga pomena in sploh ni nerešlji- vo kot ste si morda mislili. Na- slednji korak je novo delo, no- ve aktivnosti, ki bodo le vaše. Pustite moža, da dela in živi po svoje, nikar ne trosite svoje energije za opazovanje ali mu uspeva ali ne! Pazite raje na to ali vam uspeva ali ne! Oseba za katero ste mi priložili po- datke je za vas zelo privlačna, nekako magnetična. Vendar pa zahteva veliko, vprašanje je če ste vi v tem trenutku spo- sobni na vrat na nos skočiti v to razmerje. Mislim, da mo- rate najprej izživeti sebe, last- ne ambicije in skrite želje, kaj- ti če ne bi se spet in znova razdrlo. Torej, predlagam vam da nekaj časa živite sami, se postavite na lastne noge in preizkusite kaj zmorete, šele potem pa čez vsaj minimalno pol leta začnite razmišljati o tem ali bi radi z njim tudi živeli. Mislim namreč, da bi bilo vse drugo zatiranje kar bi povzročilo še večje nezado- voljstvo. Predvsem se pred je- senjo ne odločajte za skupno življenje, ampak bodite raje samostojni. Mislim, da vam bo to uspelo. Šifra: Cedra Prosim, da mi z vašo pomoč- jo osvetlite mojo prihodnost. Zanima me kdaj bom spoznala ustreznega partnerja, kako bo potekala zadeva na sodišču in kakšno bo splošno dogajaj v mojem prihodnjem j? ljenju? Ivana: Najbolj zoprno J dobje je takorekoč za doy vnaprej za vami in najbrž? si že oddahnili! Še malo J boste zadihali še z večjo \M koto! Vedeti morate, da jejj voletno obdobje, pa vse tja 1 konca marca za vas vedno y porno, zato v tem času raje ¡4 rujte ter si ne nalagajte noJ obveznosti, dela in kontaktu z ljudmi. Poletje, še bolj * jesen vam bo prineslo vel^ sprememb na bolje. PredvseJ kar se tiče sodišča imate po^ več možnosti za uspešen m plet. Vsekakor vam bo šlo letj boljše, saj ste večino težava prestah. Spremembe na p, dročju dela bodo ugodneje v drugi polovici leta, prav tafc pa jih boste čutili v partner stvu. Vaše življenje je zelo po vezano s kontakti z ljudmi, tj ko da je malo nenavadno, daj niste srečali pravega partner ja. Vendar pa se bodo možno sti pojavile konec leta, še bol pa v naslednjih dveh letih. Le tošnje leto bo ugodno za ureja nje družinskih in finančni! zadev, pa tudi za izboljšanji načina življenja nasploh. Psi. hično se boste okrepili in nas. ploh vnesli več stabilnosti j trdnosti v svoje cilje. Če se bo. ste odločali za kakšne zelo po. membne zadeve, potem počni- te to v poletnem času ker b? najbolj uspešno! STROKOVNJAK SVETUJE Bodelj Bodelj (Silvbum marianum L. Gaertn. syn.) spada v druži- no nebinovk (košarice). Spada med osate. Je dvoletna rastlina in po dveh letih rasti doseže zavidljivo višino 1,5 metra ali več. Iz razrasle korenine zraste razvejano steblo s številnimi velikimi, belo zeleno pisanimi listi. Ti imajo številne bodice in bele lise. Na koncu stebel so precej velika koškasta socvet- ja sestavljena iz škrlatno rde- čih cvetov, imajo tudi bodice. Po oprašitvi se iz cvetov razvi- jejo plodovi s trdo, črno in svetlečo lupino. Plod je do 7 mm dolg in 3 mm širok. Na vrhu je svilnat čop dlačic, ki skrbijo za razmnoževanje rastline. Bodelj cveti poleti od julija do avgusta in raste v južnih krajih s toplejšo klimo, ob ro- bu poti, ob železniških nasi- pih, po vrtovih, zlasti v zavetr- nih in kamnitih krajih. V zdra- vilne namene nabiramo plodo- ve in to tako, da se odrežejo celi cvetni koški preden plodo- vi dozorijo in se spravijo na toplo in zračno ter svetlo me- sto, kjer se posušijo in plodovi dozorijo. Nato ločimo plodove od posušenih ostankov. Prav tako se nabira cvetoča rastlina in redkeje posamezni listi. Najpomembnejši so plodovi, ki vsebujejo silimarin - meša- nico različnih flavanoderiva- tov, precej maščobnega olja, ki vsebuje precej linolne kisline, malo sluzi, grenčin, vitamina E in rastlinskih hormonov. Plodovi so grenkega okusa. Vse te zdravilne snovi delu- jejo na obnovo jetrnih celic, kar uporabljamo pri različnih jetrnih boleznih. Te bolezni so precej pogoste in so posledica zlatenice, zastrupitve z alko- holom in drugimi strupenimi snovmi ter zaradi preobilne ali preslabe prehrane. Glavna de- lujoča snov je silimarin, ki spodbuja regeneracijo jetrnih celic ter naj bi deloval tudi kot antioksidant in lovilec prostih radikalov. Silimarin ni stru- pen in tudi v večjih količinah ne povzroča stranskih nezaže- lenih učinkov. Z njim so delali številne poizkuse ter so tako ugotovili, da odlično deluje pri zamaščenih jetrih, pri zastru- pitvah z gobami, pri zlatenici, jetrni cirozi in pri drugih obo- lenjih. Iz plodov bodlja si lahko pripravimo čaj in sicer tako, da vzamemo eno zvrhano čaj- no žličko plodov in jih prelije- mo s skodelico mrzle vode. Po- časi segrejemo, da postane čaj vroč, a ne zavre. Odstavimo in pokrijemo ter pustimo 10 mi- nut, da se ohladi. Nato prece- dimo in čaj pijemo topel dva- krat na dan, zjutraj in zvečer. Iz plodov si pripravimo tudi tinkturo. Vzamemo 50 delov plodov, 50 delov alkohola in 50 delov vode. Mešanico pusti- mo stati 14 dni na toplem in temnem prostoru. Medtem večkrat premešamo in nato precedimo. Če hočemo, lahko zdrobljenim plodovom doda- mo še poprovo meto in regra- tove korenine. Pri jetrnih in žolčnih teža- vah vzamemo večkrat na dan po 25 kapljic na skodelico čaja ali vode malo po jedi. Ljudsko zdravilstvo pa upo- rablja bodelj za zdravljenje je- trnih bolezni, želodčnih težav, pri nizkem krvnem pritisku, kot diuretik. Z rednim jema- njem zdrobljenih plodov pone- kod v sredozemskih krajih zdravijo tudi sladkorno bole- zen, hemeroide in lajšajo krče- vite bolečine pri žolčnih kam- nih. Ljudsko zdravilstvo upo- rablja tudi zelene liste za pri- pravo čaja, s katerim so poleg jetrnih in žolčnih težav skušali zdraviti tudi malarijo in obo- lelo vranico. Boris Jagodic Trgovsko in storitveno podjetje ABA optika-foto Maribor p.o., Maribor, Gosposka 27, objavlja prosto delovno mesto OPTIKA I, v Poslovalnici Celje, Ljubljanska c. 6 Delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas, z dvo- mesečnim poskusnim delom, z datumom pričetka: 1. 5. 1994, s polnim delovnim časom v dopoldanski in popol- danski izmeni v šestdnevnem delovnem tednu. Zahtevani pogoji za zasedbo so: - končana 3-letna poklicna šola za poklic očesni optik ali IV. stopnja sred. usm. izobraž. za poklic finomehanik-optik, - najmanj 3 leta delovnih izkušenj na delovnem mestu optika v očesni optiki, - poznavanje očesne optike in strežbe v prodajalni optike. Zaželeno je znanje enega tujega jezika, vsaj pasivno. Plača je stimulativna, z možnostjo napredovanja in izobraže- vanja. Vse informacije dobite po tel.: 062/223-661, ga. Benčič. Zainteresirani kandidati naj pošljejo pisne vloge z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev na naslov: ABA optika- foto Maribor, Gosposka 27, 62000 Maribor, v roku 8 dni od dneva objave. Pred izbiro bo s kandidati opravljen razgovor v poslovalnici Celje, o čemer bodo kandidati obveščeni pisno. Št. 12 - 24. marec 1994 33* Rojstvo audija AO V ingolstadskem Audiju, se- inem delu korporacije y0]kswagen, še ne vedo točno, ^0|iko izgube so imeli lani, Ii domnevajo, da ne bo manjša ud 200 milijonov mark. \ Kljub temu se pripravljajo La skorajšnjo predstavitev po- kern novega avtomobila z oz- nako A8 (na sliki). To bo - kot ije že bolj ali manj znano - na- domestilo za dosedanji največ- ji audi V8, ki tržno ni bil naj- bolj uspešen (lani so v Nemčiji tako prodali 920 vozil, med- tem ko so si Nemci omislili več kot 15 tisoč mercedesov S in osem tisoč BMW 730i in 740i). Bistvo novega audija A8 je se- veda v aluminijasti karoseriji, ki je v primerjavi z avtomobili podobnih dimenzij vsaj za 140 kilogramov lažja. Zaradi tega bo audi A8 hitrejši in zmoglji- vejši, verjetno tudi varčnejši in kljub vsemu cenejši v primer- javi s predhodnikom V8. Avto- mobilu bodo v tovarni name- nili dva motorja: šestvaljnik z močjo 174 KM (9,1 sekunde do 100 km/h, največja hitrost 228 km/h) in osemvaljnik s 300 KM ter pospeškom 7,3 sekun- de do 100 km/h in največjo hi- trostjo 250 km/h (ki je elek- tronsko omejena). Seznam se- rijske opreme je dolg: dve zračni varnostni blazini, ABS, potovalni računalnik, klimat- ska naprava za vsako stran vo- zila ipd. Vsaj za Nemčijo sta znani tudi ceni. A8 s šibkejšim motorjem bo stal dobrih 80 ti- soč mark, zmogljivejša izve- denka pa bo na voljo za 110 tisoč mark. Ali bo to zadosto- valo za ugodne prodajne šte- vilke, pa bo kmalu jasno. Renault prodaja Volvojeve delnice | Lanska propadla poroka med francoskim Renaultom in Kvedskim Volvojem je bila "vendarle šok, kajti na združi- tev sta se tovarni pripravljali dolga leta. Medtem so pri Vol- ni imenovali nov upravni od- bor, pri Renaultu pa očitno menijo, da prave ljubezni med tovarnama ni več. Tako so na prostem trgu prodali nekaj Volvojevih del- nic (obe tovarni sta namreč v procesu združevanja izme- njali lastniška deleža), tako da je po novem Renaultov delež v AB Volvo 3,45-odstoten. S tem denarjem je francoska tovarna dobila nekaj dodatnih sredstev, pravijo pa tudi, da je bila prodaja delnic dokaj ugodna, saj so ustvarili še do- biček. Medtem pa je Volvo sporočil, da je bila njegova lanska prodaja večja za pri- bližno 2,5 odstotka, medtem ko je bilo kupcev renaultov la- ni za skoraj 16 odstotkov manj. Kljub tem rezultatom pa je jasno, da bo sedanje gospo- darsko in avtomobilsko recesi- jo švedska avtomobilska to- varna prebrodila nekaj teže kot njen nesojeni francoski partner. BMW in individualno oblikovanje ter urejanje avtomobila Pri nemškem BMW že precej časa poznajo tisto, čemu pra- vijo »oblikovanje in urejanje za individualnega kupca«. Gre seveda za potezo, s katero sku- šajo avtomobil bolj približati specifičnemu okusu in različ- nim željam kupcev. Tako postaja BMW touring serije 5 prijeten družinski av- tomobil, v katerem otrokom ne bo dolgčas in bo^zato tudi vož- nja prijetnejša. Tako si je moč že v tovarni omisliti dva otro- ška sedeža na zadnji sedežni klopi. Sedeža seveda ustrezati vsem varnostnim zahtevam, poleg tega pa sta primerna za otroke od starosti devet mese- cev do 12 let. Naslonjalo sede- ža je moč poljubno prilagajati in je zato predvsem dolgotraj- na vožnja udobnejša. V ustrez- nih, in sicer nekaj bolj živah- nih barvah je urejena tudi no- tranjost, hkrati pa je moč spodnji del otroškega sedeža preprosto podaljšati. Tako no- ge ne visijo v prazno, pač pa ima otrok ugodno oporo. Po- vsem jasno je, da so stekla v zadnjem delu avtomobila zaščitena tako. da malim pot- nikom sonce ne sveti v oči, po- leg tega pa je v sredinskem de- lu dovolj prostora za, denimo, dva walkmana in še slušalke povrh. Skratka, munchenska tovarna se skuša tudi tako in po tej strani približati kupcu. Na sliki: otroški sedeži v to- uringu serije 5 ali individual- no oblikovanje. Skromni izvozni rezultati nemških avtomobilskih tovarn Statistične obdelave lanske- ga dogajanja pri evropskih av- tomobilskih tovarnah zaradi recesije verjetno še nekaj časa ne bo konec. Tako nemška avtomobilska industrija kot najmočnejša na stari celini ugotavlja, da je bi- lo leto, ki je za nami, v resnici izjemno neugodno. Med vsemi nemškimi tovarnami je lahko le bavarski BMW tisti, ki je lahko kolikor toliko zadovo- ljen, vsi drugi spoznavajo težo krize. Za vsako avtomobilsko tovarno je domači trg seveda najpomembnejši, vendar je tu- di izvoz merilo pomembnosti oziroma uspešnosti. Prav tu- kaj pa so lanski rezultati za večino skoraj katastrofalni. Tako je BMW povečal izvoz v Veliko Britanijo za skromnih 0,6 odstotka, veliko bolje pa mu je šlo v ZDA, kjer je bila prodaja večja za 18,8 odstotka, je bilo pa zato v Franciji ku- pcev za 18,6 odstotka manj. Volkswagen je prodajo po- večal le na britanskem trgu, in sicer za 11,7 odstotka, veliko slabše pa se je odrezal na Ja- ponskem (40 odstotkov manj), pa v Italiji (minus 31 odstot- kov) in Franciji (za 27 odstot- kov manj) ipd. Še veliko na slabšem je bil lani Porsche. Res je sicer, da so v Veliki Britaniji prodali za 0,6 odstotka več avtov kot leta 1992, je bila pa zato kupčija na Japonskem za 45 odstotkov skromnejša, V Franciji je bil posel slabši za 44 odstotkov in v Italiji za 34 odstotkov. Mercedes Benz pa je lani ta- ko ah tako zabeležil samo ne- gativne izvozne rezultate. Pro- daja v Italiji je bila manjša za 21,6 odstotka, na Japonskem za 5,7, v Veliki Britaniji za 5,5 in v ZDA za 2,2 odstotka. Daihatsu in obnovljeni hijet Mariborski DKS d.o.o., uradni predstavnik japonske avtomobilske tovarne Daihat- su v Sloveniji, se z lansko pro- dajo daihatsujev na sloven- skem trgu ni mogel prav preti- rano pohvaliti. Veliko je k te- mu pripomogel trden jen, ki je cene vseh japonskih avtomo- bilov potisnil skoraj nedoseg- ljivo visoko in s tem zmanjšal njihovo tržno konkurenčnost. DKS pa sedaj slovenskemu kupcu ponuja lahko komerci- alno vozilo hijet. To je vozilo, ki so ga prvič predstavili že leta 1979, vendar so ga lani temeljito obnovili in prilago- dili evropskemu okusu ter ho- mologacijskim zahtevam. No- vi hijet izdelujejo v Italiji (P&D), vsaj pri nas pa sta na- prodaj dve različici (van oziro- ma zaprt kombi in pick up ali dostavno vozilo), ki ju poganja 993-kubični bencinski trivalj- nik z močjo 33 kW pri 5.300 vrtljajih v minuti. Tovorni prostor v hijet vanu ponuja 2,9-kubičnega metra razpo- ložljivega prostora, avto pa zmore prenesti največ 690 ki- logramov, medtem ko je pick up z dovoljeno obremenitvijo 785 kilogramov nekaj zmoglji- vejši. Maloprodajna cena prve izvedenke je nekako 18.400, druge pa 17.000 mark. Na sli- ki: daihatsu hijet pick up. Opel tigra gre v serijsko proizvodnjo Russelsheimski Opel je na lanskem avtomobilskem salo- nu v Frankfurtu postavil na ogled tigro kupe na osnovi lani obnovljene corse. Tedaj je šlo šele za prototip s povsem negotovimi napoved- mi bodočnosti, zdaj pa tovarna zagotavlja, da bo v drugi polo- vici leta stekla tudi serijska iz- delava tega avtomobila. Tigra je všečen in hkrati dovolj ne- navaden kupe klinaste podobe in z relativno velikimi stekli, pa prostorom za — vsaj načelo- ma - štiri ljudi. Ima 1,6-litrski ecotec motor s po štirimi ven- tili na valj ter močjo 109 KM. Gre za motorni agregat, ki ga Opel namenja najmočnejši corsi GSi, odlikujeta pa ga ve- lika prožnost in tudi varčnost. Tigro bodo izdelovali v špan- ski Zaragozi, serijsko pa bo opremljena tudi z zračno var- nostno blazino za voznika, za- tegovalniki varnostnih pasov, jeklenimi palicami v vratih ipd. Št. 12 - 24. marec 1994 341 DEŽURSTVA TRGOVIN Celje Potrošnikova samopostrež- na trgovina Soča v Stanetovi 14 in diskont na Cankarjevi 1 sta ob sobotah odprta do 17. ure, slednji je odprt tudi ob nedeljah od 8. do 12. ure. Ob nedeljah so od Potrošnikovih trgovin od 7.30 do 11. ure od- prte naslednje prodajalne: ži- vilski oddelek v blagovnici Nova vas, marketi na Ljub- ljanski cesti, Dolgem polju, Zgornji Hudinji, Vojniku, Što- rah in na Ostrožnem, samopo- strežne trgovine v Gaberjah, Pod gradom, Trnovljah, Te- harjah, Frankolovem, na Sve- tini, na Ljubečni, Polulah, v Šmartnem v Rožni dolini, Škof j i vasi in Novi cerkvi ter stojnica na celjski tržnici. Ob nedeljah je odprt tudi kiosk pri celjski bolnišnici in sicer od 12. do 15. ure. Klasje Celje ima odprte pro- dajalne kruha Štručko, Ado in Pekarno v Štorah ob sobotah od 7. do 13. ure, Štručka je od- prta tudi od nedeljah od 7. do 11. ure, kiosk na Hudinji pa ob sobotah od 6. do 15. ure. Dežurna je tudi trgovina Gala trade na Mariborski 128, ki je odprta ob sobotah od 7. do 13. ure, ob nedeljah pa od 8. do 12. ure. Od Centrovih prodajaln so ob sobotah odprte samopo- strežne trgovine: Center od 7. do 13. ure, Logarska in Vo- glajna od 7.30 do 13. ure, Rio od 6. do 14. ure, Sedmica in Solidarnost od 7. do 15. ure, Otok in Ložnica od 7.30 do 15. ure, Adut pa od 8. do 12. ure. Nakupni center Lava je ob sobotah odprt od 7. do 13. ure. Samopostrežna trgovi- na Savica je odprta od 7. do 14. ure, kadar je dežurna pa do 17. ure. Ob nedeljah pa je de- lovni čas Centrovih prodajaln od 8. do 11.30 ure, odprte pa so naslednje samopostrežne trgo- vine: Otok, Sedmica, Solidar- nost in Ložnica. Ob nedeljah od 7. do 11. ure vam je na voljo celjska tržnica. Poleg celjske tržnice v Rimljanki na Savino- vi 3 je vsako soboto od 6. do 13. ure in nedeljo, od 7. do 11. ure odprta Pekarna in Mes- nica Prekoršek iz Vojnika. V Vojniku pa je njihova Mes- nica odprta od 7. do 12. ure. Vsak dan je od 7.3do 23. ure odprta trgovina Dragstor na Mariborski 119, mini market Gaj v Ozki ulici vsak dan od 8.30 do 22. ure, ob nedeljah in praznikih od 8. do 22. ure, tr- govina Plemič Teharje - sobote od 7. do 14. ure, nedelje od 8. do 11. ure, trgovina Figec Štore - sobote od 7.30 do 20. ure, ob nedeljah od 8. do 12., trgovina Mini shop Jereb Teharje ob sobotah od 7. do 19. ure, ob nedeljah od 8. do 11. ure, mini market Čebelica v Novi vasi ob sobotah in ne- deljah od 8. do 21. ure, Skan market na Mariborski 181 v Celju ob sobotah od 7. do 22. in ob nedeljah od 8. do 22. ure, trgovina Nadi v Šmar- jeti pri Celju in vsak dan od 8. do 20. ure, trgovina Papica na Ljubljanski cesti 67 je od- prta vsak dan, ne glede na praznik od 6. do 22. ure, odpr- ta pa je tudi trgovina Sneja v Kocbekovi 2, od ponedeljka do petka od 6. 30 do 21. ure, ob sobotah od 7.30 do 19., ob ne- deljah in praznikih pa od 7.30 do 14. ure. Od 7.30 do 15. ure je ob so- botah odprta tudi Mercatorje- va trgovina na Hudinji, kupu- jete pa lahko tudi v trgovskem podjetju Ponudba na Dobojski cesti v Celju in sicer ob sobo- tah od 7. do 20. ure, ob nede- ljah in praznikih pa od 8. do 12. ure. Laško Odprti sta trgovini Trgov- skega podjetja Izbira: samo- postrežna v Debru in Market Živila v Rimskih Toplicah in sicer ob sobotah od 7.30 do 14. ure in ob nedeljah od 7.30 do 11.30 ure. Odprta je trgovi- na Rogač pri železniški postaji ob sobotah od 7. do 17. ure in ob nedeljah od 7. do 12. ure, Market Zlatorog ob sobotah od 7. do 15. ure in ob nedeljah od 7. do 12. ure ter prodajalna Ježek ob sobotah od 7. do 16. in ob nedeljah od 8. do 12. ure. Na Brezah nad Laškim je ob sobotah od 7.30 do 13.30 in ob nedeljah od 8. do 11. ure odprta trgovina z mešanim blagom Kocman, na Vrhu tr- govina Deželak ob sobotah od 8.30 do 12. ure, ob nedeljah pa od 9.doli.ure, v Rimskih To- plicah trgovina Marjeta in si- cer ob sobotah od 7. do 19., ob nedeljah in praznikih pa od 7. do 12. ure ter Market Brez- nica na Breznem pri Laškem ob sobotah od 7. do 20. ure, ob nedeljah in praznikih pa od 7. do 13. ure. Šentjur Ob sobotah od 7.do 12.ure in ob nedeljah od 7. do 10.30 ure je odprta Delikatesa Klanj šek Mesarstva Jurij v Eferikovi ulici, ob nedeljah od 8. do 11. ure je odprt živil- ski oddelek Blagovnice Resev- na, prodajalne Lipe Šentjur so ob sobotah odprte od 7. do 12. ure, ob nedeljah pa proda- jalne v Gorici pri Slivnici, Pre- vorju in Loki pri Žusmu od 9. do 12. ure, na Planini pri Sevnici od 8. do 13. ure in na Ponikvi od 8.30 do 11.30 ure. Odprta je prodajalna Močnik v Vrbnem pri Šentjurju v so- boto od 8. do 17. ure, ob nede- ljah pa od 8. do 12.30. Žalec Trgovska družba Savinjski magazin Žalec ima ob nede- ljah od 8. do 11. ure odprte na- slednje trgovine: blagovnice Savinjka Žalec, Šempeter in Prebold ter samopostrežbe Cankarjeva Žalec, Vransko, Pirešica in Liboje, medtem, ko je blagovnica Polzela odprta od 8. do 12. ure, samopostrež- na trgovina Tabor pa od 7.30 do 11.30. Trgovina RR je ob sobotah in nedeljah odprta non-stop od 7. do 22. ure, mar- ket Eni ob sobotah od 8. do 17., ob nedeljah in praznikih pa od 8. do 12. ure, Potrošnikova po- slovalnica Marelica v Prebol- du ob nedeljah od 7.30 do 11. ure, Minimarket Špela v ulici Florjana Pohlina 3 v Žalcu ob sobotah od 7. do 17. ure in ob nedeljah od 8. do 12., prodajalna Gala v Šempe- tru v Savinjski dolini ob sobo- tah od 7. do 13. ure, ob nede- ljah je po novem zaprta. Ob sobotah od 7.30 do 16. in ob nedeljah od 8. do 12. ure je od- prta tudi samopostrežna trgo- vina in bife Kmetijske zadruge Petrovče. Mozirje Ob sobotah od 7. do 14.ure in ob nedeljah od 8. do 10. ure je dežurna Blagovnica Savinja na Trgu osvobodilne fronte 3. Velenje V tem mesecu je odprta tr- govina Ere Živila in sicer ob sobotah od 7. do 19. ure, ob ne- deljah pa od 8. do 11. ure. Od- prta je tudi samopostrežna tr- govina KK Ptuj na velenjski tržnici, ki je ob sobotah odprta od 7. do 14., ob nedeljah pa od 8. do 11. ure. Slovenske Konjice V Slovenskih Konjicah sta odprta Merxov Market ob so- botah od 7. do 15., ob nedeljah pa od 8. do 11. ure ter Diskont Dravinjskega doma ob sobo- tah od 8. do 13., ob nedeljah pa od 8. do 11. ure. Isti delovni čas imata tudi samopostrežni tr- govini Pohorje v Zrečah in Dravinja v Ločah pri Sloven- skih Konjicah, odprt pa je tudi živilski oddelek v blagovnici Vitanje in sicer ob nedeljah od 7.30 do 11. ure. V Zrečah je ob sobotah od 7. do 19. ure in ob nedeljah od 7. do 12. ure odprt diskont Tornado, na Rogli pa Market Tornado in sicer ob so- botah in nedeljah od 7. do 19. ure. Šmarje pri Jelšah Ob sobotah so vse posloval- nice Jelše Šmarje odprte do 12. ure, ob nedeljah pa so de- žurne naslednje: Oskrba Šmarje od 7.30 do 10.30, Mar- ket Podčetrtek od 8. do 11. ure in Atomska vas od 8. do 12. ure. Market Lipa Šmarje je ob sobotah odprt od 7. do 19. ure, ob nedeljah pa od 8. do 12.. V Rogaški Slatini je vsako nedeljo od 8. do 11. ure izme- nično odprt Market Ratanska vas ali Prehrana, prav tako pa so odprti gostinski obrati Grad Rogatec in Hram v Šmarju pri Jelšah. DEŽURSTVA ZDRAVSTVENIH DOMOV ZDRAVSTVENI DOM CE- LJE: Zdravstvena služba je organizirana v dopoldanskih in popoldanskih ordinacijah, prav tako imajo organizirano neprekinjeno 24-urno dežur- stvo. Dežurna ambulanta dela ob delavnikih od 13. do 7. ure naslednjega dne, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa ne- prekinjeno 24 ur. Zdravnika za obisk na domu lahko naro- čite kadarkoli, vendar bodo nenujni hišni obiski ob delav- nikih opravljeni po 13. uri. V primeru življenjske ogro- ženosti kličite telefonsko šte- vilko 94, sicer je telefon 441- 142 ah 27-721, za nujne inter- vence pa 94. ZDRAVSTVENI DOM LA- ŠKO: Zdravstvena služba je organizirana v dopoldanskih in popoldanskih ordinacijah od 7. do 20. ure, nočno dežur- stvo je organizirano od 20. do 7. ure zjutraj od ponedeljka do petka in sicer za vso občino. Dežurstvo med vikendom je organizirano od petka od 20. do ponedeljka do 7. ure zjutraj, vmes je v soboto odpr- ta redna ordinacija od 7. do 15. ure. Telefon 731-233. ZDRAVSTVENI DOM MO- ZIRJE: Redno ambulantno de- lo opravljajo od 7. do 13. ure, popoldan od 13. do 20. ure pa imata vsak dan redno delo po dve ambulanti in sicer ob po- nedeljkih Mozirje in Ljubno, v torek Nazarje in Gornji Grad, v sredo Luče in Nazarje, četrtek Mozirje in Nazarje, ob petkih pa le Mozirje. Telefon v Mozirju 831-421. ZDRAVSTVENI DOM ŠENTJUR: Redni delovni čas ordinacij med tednom je od 7. do 19. ure, od 19. ure dalje do 7. ure zjutraj pa je organizi- rano neprekinjeno dežurstvo. Telefon 741-511. ROJSTVA Celje V celjski porodnišnici so ro- dile: 7.3.: Mojca Kopušar iz Celja - dečka, Marija Tepeš iz Rogat- ca - deklico, Jožica Mavc iz Vi- tanja - dečka, Marjeta Bizjak iz Pristave - deklico in Vlasta Borovnik iz Celja - dečka; 9.3.: Neža Zupan iz Polzele - dečka (dvojčka) in Slavica Zlodej iz Loč - dečka; 10.3.: Andreja Hasenbichel iz Slovenskih Konjic - dečka; 11.3.: Silva Brošič iz Štor - dečka, Simona Rajšter iz Škofje vasi - deklico, Ksenija Žafran iz Griž - deklico in Karmen Rener iz Celja — de- klico; 12.3.: Jelka Logar iz Celja - dečka; 13.3.: Jožica Pečnik iz Za- bukovja - dečka, Verica Ger- šak iz Buč - dečka, Terezija Moškon iz Lesičnega - dečka, Darj a Lekše iz Sevnice - dečka, Darinka Rihtar iz Vojnika - deklico, Sandra Jankovič iz Rogaške Slatine - dečka, Brigi- ta Fijavž iz Celja - deklico in Larisa Roje iz Škofje vasi - dečka; 15.3.: Nataša Pečovnik Per- me iz Nazarij - dečka, Milena Furman iz Loč - deklico in Ida Zakošek iz Brez — dečka; 16.3.: Marjeta Trobiš iz Šmartnega v Rožni dolini - dečka, Mateja Perger iz Pe- trove — deklico in Irena Vasle iz Polzele - deklico. POROKE Celje Poročil se je en par. SMRTI Celje Umrli so: Stanko MRKŠA, 68 let iz Rogatca, Marija JOR- DAN, 58 let iz Pariželj, Dušan ČANDER, 60 let iz Lahovna, Rozalija ČREŠNAR, 64 let iz Resnika, Ivan MASTNAK, 65 let iz Štor, Ivanka GAŠPER- ŠIČ, 88 let iz Celja, Marija SLOKAN, 84 let iz Celja, Jože- fa MIRNIK, 78 let iz Pernove- ga, Ljudmila PETELINŠEK, 72 let iz Bezenškovega Bukov- ja, Frančiška SKRBINŠEK, 85 let iz Slovenskih Konjic, Vin- ko ZALOKAR, 64 let iz Celja, Emina AVDIČ, 64 let iz Mozir- ja, Janez PUŠNIK, 72 let iz Razdelja in Frančiška PO- TOČNIK, 67 let iz Kasaz. Šentjur pri Celju Umrla sta Vincenc FRECE, 67 let iz Drobinskega in Mari- ja OSET, 89 let iz Kranjčice. Velenje Umrli so: Mihael JELEN- KO, 71 let iz Loke gore, Marija ROJŠEK, 84 let iz Celja, Mar- tin DOLER, 77 let iz Zavrha pri Galiciji, Frančiška BAR- LE, 87 let iz Velenja in Alojzij MIRT, 69 let iz Šoštanja. Žalec Umrla sta Jožefa ČMAK, 74 let iz Polzele in Franc GRIL, 89 let iz Griž. VETERINARSKA DEŽURSTVA VETERINARSKA POSTAJA CELJE: Delovni čas veterinar- jev na veterinarski postaji v Celju je od 7.00 do 14.30. Ambu- lanta za male živali je vsak dan dopoldan (razen ob nedeljah in praznikih) od 8. do 10. ure, vsako popoldne od 16. do 17. ure, sicer pa je dežurna služba za nujne primere organizirana v popoldanskem in nočnem času. Tel.: 34-233. VETERINARSKA POSTAJA LAŠKO: Redni delovni čas je od 7. do 15. ure na veterinarskih postajah v Laškem in Radečah. Dežurstvo od 15. do 7. ure pa je za celo občino na veterinarski postaji Laško, telefon 731-485. V primeru odsotnosti veterinarja v času dežurstva pa lahko sporočilo pustite pri vratarju Pivo- varne, tel.: 731-121. VETERINARSKA POSTAJA SLOVENSKE KONJICE: Redni delovni čas veterinarjev je od 7. do 12. ure, od 15. do 7. ure zjutraj naslednjega dne pa je organizirano dežurstvo. Telefon na veterinarski postaji: 754-166. VETERINARSKA POSTAJA ŽALEC: Dežurstvo je organizi- rano od 14. do 6. ure zjutraj, telefon 0609 616-786. V rednem delovnem času lahko pokličete na telefon 714-144 in 0609 616- 786. Ambulanta za male živali je*odprta vsak dan, razen ob nedeljah in praznikih, od 7. do 9. ure in popoldan od 16. do 17. ure. VETERINARSKA POSTAJA MOZIRJE: Redni delovni čas veterinarjev je vsak dan, razen ob nedeljah, od 7. do 15. ure, redna dopoldanska ambulanta pa od 7. do 9. ure. Do nedelje, 27.marca bo dežural dr. vet. med. Marjan Lešnik, telefon 831- 219 in (0609) 616-978, od 28. marca dalje pa dr. vet. med. Ciril Kralj, telefon 841-410 in (0609) 616-978. VETERINARSKA POSTAJA ŠENTJUR PRI CELJU: Redni delovni čas veterinarjev je od 7. do 14. ure vsak dan, od 14. ure do 7. ure zjutraj naslednjega dne pa je organizirano dežurstvo. V času popoldanskega in nočnega dežurstva pokličite na šte- vilko mobitela 0609 618-772. BORZA DELA Št. 12 - 24. marec 1994 j5l Št. 12 - 24. marec 1994 Zi Št. 12 - 24. marec 1994 i/ Št. 12 - 24. marec 1994 31 Št. 12 - 24. marec 1994 39 Št. 12 - 24. marec 1994 40 Privatizacija, sanacija bank, javni dolg in še bi lahko naštevali, a seznam bil bi predolg, so področja, ki dotikajo se strank vseh barv. Da pa opozicija ne bi ostala praznih rok, ustanovljen je bil nov združeni sredinski blok Zdaj človek se upravičeno s ptico spogleduje, saj velik uspeh v Planici v višave ga dviguje. A iz nebes se človek na trdna tla moral bo vrniti, saj svojih korenin ni mogoče kar tako prikriti. Škoda, ko znali smo velikanko tako uspešno adaptirati, nikakor pa ne znamo naše dežele uspešno promovirati. FRANCI ČEČ Tako gre to... Gregor Uranič - zvani »Tako gre to« - zanesljivo vodi na le- tošnji top lestvici najvztraj- nejših sodelavcev pisem bral- cev, čeprav mu za ovratnik di- ha Franc Zabukošek v družbi z Ivanom Glušičem, Marjanom Mančkom in še nekaterimi. Boj za prva mesta bo torej še hud, če le ne bo vmes preveč- krat posegla uredniška roka. Tako gre to... Kazen je uhajanje Mozirski izvršnik Jakob Presečnik izkazuje nepo- pravljiv optimizem. Sveto je prepričan, da poslanci bere- jo skupščinsko gradivo in da bo poslušal samo še niihova mnenja in predloge. Vendar se je zgodilo, da so mu po- slanci ušli. Bojimo se, da se bo uhajanje dogajalo tako pogosto, da bo še Presečnika minil optimizem. Pačnik, porasel z devjem Pred kratkim smo »tračarji« celjskim veljakom predlagali lektorja. Vse bolj pogosto opa- žamo, da bi imel popravljalec besedil obilico dela tudi v dru- gih občinah: »..., ki ima za posledico spremembo gozda v pačnik, porasel z gozdnim devjem...« Vzorček je iz mo- zirskega skupščinskega gra- diva. Stolčkov bo premalo Vse bolj se sliši hudobno na- tolcevanje, da bo zaradi ambi- cij političnih strank prišlo do spremembe slovenske ustave. Glede na velike želje bosta v vsaki novi občini potrebna najmanj dva županska stolčka. Šport v politiki Še sreča, da se v teh dneh dogajajo razno razni zbori po- litičnih strank. Tako vsaj izve- mo, det je začasno zaključen prestopni rok. Cene političnih veljakov sicer ne poznamo, sklepamo pa, da je plačilo eno izmed vodilnih mest v novi, »prestopljeni« stranki. Gosposvetska in Beznica V konjiških Novicah so a pisali, da se Posinekov P* show nahaja v »Gosposvetskt ulici v Celju. Le zakaj se j inn, zapisalo še pri naslovu gospo da Posineka, ki bi lahko stan^ val v Beznici namesto v Be. zini? Kdo bo potegnil krajši konec? Žalski župan Milan Dobnik predsedniku Milanu Kučan »Res ne vem ali je bolje, da te preganjajo paravojaški vohunit savinjski kmetje. V vsakem primeru se bojim, da jo bova sla\ odnesla«. Med šalami, ki jih dobivamo, so v veliki meri zelo izvirne tudi tiste o lovcih. Zato ni čudno, da smo za Lovsko, ki nam jo je poslal Marjan Jazbec iz Prebolda, dobili največ glasovnic. Zanjo je glasoval tudi izžrebanec Iztok Lampret iz Rožnega vrha 24, 63201 Šmartno, ki dobi našo nagrado. Šala tedna Lovska Jaka in Anzi sta na lovu v globokem temnem gozdu. V bližnjem grmu zašumi... Jaka reče: »Anzi >strelistrelat<, jaz^Tem človek...?!« Jaka Anzi ju: »Kar >streli<, kaj pa, če laže!« Dialog Stoletnika Janez in Miha, stara znanca, se po daljšem času srečata. »Janez, si še živ, od kod pa prihajaš?« »Na pokopališču sem bil.« »Kam pa greš sedaj?« »Domov.« »Pa se ti splača?« meni raztreseno Miha. Selili se bomo V Prekmurju je 5-članska družina živela v eni sobi in vsak dan čakala na večkrat obljubljeno stanovanje. Otroci so spali na jogiju na tleh, oče in mati pa v postelji ob njih. Ko se zvečer vse umiri, si v upanju, da otroci spijo, privoščita malo ljubezni. Jane- zek, ki pa očitno še ni zaspal, zdrami bratca poleg sebe in zakliče ves vesel: »Tunek, se- lijli se bumu, mama su si že ataja nalujžli!« Z ušesi ne vidimo Učitelj pri biologiji razlaga: »Učenci, čemu nam služijo ušesa?« »Da lahko vidimo,« odvrne Mihec. »Napačno. Z ušesi ja ne moremo gledati.« »To ne, gospod, toda če jih ne bi imeli, bi nam čepice zlezle na oči...« V prodajalni Peter stopi v prodajalno kovinskih izdel- kov: »Ali imate cilindrične ključavnice?« »Ne!« odvrne prodajalec. »Kaj pa magnetne?« »Ne!« »Navadne?« »Tudi ne!« Nato se Peter razhudi: »Ali imate sploh kakšne ključavnice?« Prodajalec mirno: »Ne, nobenih!« »Ja, zakaj pa imate potem sploh odprto?« je jezen kupec. »Zato, ker nimamo ključavnic!« odvrne prodajalec« Globokoumna »Pepi, ali veš, kaj se mi mota po glavi?« »Kako naj vem, saj ne vidim, če imaš pa tako mastne lase in še počesan nisi.« »Pepi, mislim, da je naša oblast čedalje bolj podobna ponemarjeni varuški.« »Daj mi to malo pojasni, preden te bodo zaprli.« . »Pepi, poglej, ona ima sama s sabo polne roke dela, dojenček pa tako nima izbire.« Higiena Novoporočenca se peljeta na poročno po- tovanje. V grmovju poleg motorja zagledata nezavestnega voznika. Ustavita in poskuša- ta voznika spraviti k sebi na vse mogoče načine, tudi z umetnim dihanjem usta na usta. Nič ne pomaga. Mladi mož poskusi še z napihovanjem v zadnjico. Vzame ustnik iz žepa in piha. Ves onemogel pregovori ženi- co, naj še ona pomaga. Zenica zagrabi ust- nik, ga obrne in potisne v zadnjico. Mož jo začudeno gleda in vpraša, zakaj ga je obr- nila. »Veš, ni higiensko, če oba na istem koncu pihava.« Volitve Pri vsakih volitvah imamo predvolilni in povolilni čas. V predvolilnem času naši po- litiki obljubljajo »vse mogoče«, v povolil- nem času je pa »vse nemogoče«. Šale so prispevali: Stane ŠUMEJ iz Šentjurja, Štefka RAVNAK iz Celja, Brigita LESJAK iz Gorice pri Slivnici, Komad ZONTIČ iz Vojni- ka, Vili ERJAVEC iz Polzele, Cilka LIPNIK iz Rogaške Slatine in Mira MILEČ iz Dunaja. Kako se je Franclu Marija prikazala Franclu se je nekega lepega nedeljskega dopoldneva, ko je bilo veselje na ohceti na vrhuncu, prikazala Marija. Kuharica je na- mreč prinesla na mizo češplovo vejo, lepo okrašeno s suhimi slivami, kar je bil znak, da hrane zmanjkuje in da bo ohceti počasi konec. Muzikantu so se toliko bolj zasvetile oči, ko so svatje pričeli vleči iz žepov papir- nati denar, ga pomakati v vino, da se je lepo razmehčal in se potem prijel na vejo. Kar tekmovali so med sabo, kdo bo obesil več denarja dokler niso bile tako okrašene vse veje. »To bo pa za muzikanta in kuharice,« so rekli. »Mater, tol'k pa še nisva nikol zaslužla,« je Franci veselo dregnil svojega »pajdaša«. In veselja kar ni bilo konec. Igrala sta veselo še naprej, dokler nista opazila, da je veja z mize izginila. »Pejd'mo v kuhno pogledat, kje je najin pridelek, da ne bova ostala brez vsega« je predlagal kolegu, on pa je, da ne bi čudno izgledalo, igral naprej. Ampak »Marija« ki se jima je prikazala v obliki denarja, je izginila. Nihče ni vedel kam. Ljudje so bili brez denarja, muzikanta tudi, samo stareši- na je še imel nekaj malega, toliko da sta imela potem za kavo. To je le ena od zgodbic, ki bi jih lahko Franci Zupan z Vranskega zapisal v svoj dnevnik. Pa si je ni, tudi dnevnika ni nikoli pisal. Preveč je bilo vsega, ohceti, godovanj, kožuhanj in sploh trenutkov s harmoniko, čeprav se je le-te resneje poprijel šele po vojski. S Šoštarjevim Jožijem sta veliko skupaj »prevandrala« in menda se je »ta pravo« muzikantsko življenje zanju začelo šele po kakšnem špilu, ko sta jo veselo »mahala« proti domu. Nekoč sta tako na eni od takš- nih poti domov naletela na pogreb, ki se jima je zdel prav zanimiv. Odločila sta se, da se procesiji pridružita. »Kaj pa če ga poznava?« je rekel Franci in jokala sta, da so tekle debele solze. »Nartaboljš kolegi smo bli v mladih letih,« sta potem govorila domačinom in ob enem spominjala še Francko, ki je sploh nista poznala, a je očit- no obstajala, saj so rekli da je teta bolna. Še na sedmino sta bila potem povabljena, da sta se reveža malce opomogla in vsa žlahta je zatrjevala, da se od nekod poznajo, čerav- no sta bila Savinjčana na Kozjanskem bolj poredko. Ko sta jo mahala proti domu, ju je lakota največkrat preganjala, še posebno so se jima cedile sline, če sta šla mimo kakšne domači- je, kjer je dišalo po domačem kruhu. Nekoč sta na domačiji zagledala v lopi prav veliko peko in Franci ne bi bil Franci če ne bi stopil v lopo. »Dob'r jut'r...« Nič. »Buh dej...« Nič. Nihče se ni oglasil. Pa sta si sama postre- gla z enim hlebcem, odšla do pravkar na-, stavljene preše in pomakala kruh v ta slad- kega. To je bil zajtrk. Enkrat pa sta bila dokaj zgodnja. V ne-] kem bloku sta videla, da v enem od stano- vanj še gori luč, pa sta rekla, da se povabita na zajtrk. Pa jima niso hoteli odpreti. Tudi pri drugih vratih ne. Za spomin pa sta po- tem vzela »nartalepše« čevlje, s katerimi st* potem odšla na sosednji hrib, ter jih ponu- dila neki teti. »Teta, tele >punčuhe< so vaše, če nama avto operete in date klobaso.« »Ar duš. Take mi pa še Anzi nikol D* kupu,« je rekla in kupčija je bila sklenjena- Teta je prala in medtem sta muzikanta Franci in Joži lepo pomalicala in potem zaigrala, da se je s hriba slišalo daleč P° dolini. Takšen je Franci. Če ga srečaš na cesti, mu nikoli ne bi pripisal, da je muzikant Miren je, ampak ko začne, potem se mu pa ne ustavi. EDI MASNEC Ena Iz Franclovega rokava »Pa vi sploh veste zakaj imajo ženske trn ste, no, svoje stvari vsak mesec?« »Ne!« »Zato ker ves mesec možem kri pijejA potem pa nekam mora >vsekat«. Št. 12 - 24. marec 1994