ZS. NOV. , I______M 1969 ltz: r^--s- ivtti lll^ .¡GLASILO delovnega kolektiva zp ISKRA - INDU-i (TRIJE ZA ELEKTROMEHANIKO, TELEKOMUNIKACIJE, ELEKTRONIKO, AVTOMATIKO IN ELEMENTE, KRANJ ‘Sefa komisije zveze borcev ZP Iskrene čestitke k dnevu republike Pogled na zgodovinsko bosansko mesto Jajce, kjer so se delegati iz vseh predelov zasužnjena Jugoslavije, po izredno nevarnih in težkih pohodih zbrali na II. zasedanje AVNOJ — 29. november 1943 in se odločili za našo današnjo družbeno ureditev v skupnosti enakopravnih narodov Jugoslavije Teze za izdelevo statuta ZP Iskra Kranj j 19, novembra ob 9.. uri je inela komisija ZB, ZP Iskra ' jijijedni sestanek. Sestan-ijiajkomisije.se je udeležil t-u-i ¡1 generalni: direktor ZP ¡tovv-j lfjadtmir'3 cgar -j lajpcročilai predsednika kb-- miaje tov:--" Franea-v-Buttarja-jehazvidho, da je komisija : svoje naloge,- zadane z let* l nim planom, v cedoti: izpolni-j la,'še’ več, napravila je še ne-' jaj dodatnih akcij; katerih . so se udeležili člani ZB Jiknizacij. ’' Nekaj važnejših akcij, katere je komisija ZB izvedla v. letošnjem letu: — Letovanje članov ZB ZPI je bilo organizirano prek-Počitniške skupnosti ZP Iskra -na Dugem otoku. Leto-’ vaflja se je udeležilo 50 članov ZB iz ZP Iskra. Vsi udeleženci so bili z letovanjem-zadovoljni in si želijo še tako organiziranih letovanj. Člani ZB, ki so se udeležili letovanj na Dugem otoku jn; ostali člani. enotno; podpira-. jo' predlog Počitniške .skupnosti, da se kamp. MIR ha Dugem otoku nadalje obdrži, uredi, odkupi žemljo- itd. : — Dan ISICRE —■ 4. julij -Lokve — Nova Gorica 'splošna ocena je, da je proslava' v celoti uspela, da. je : bila priprava dobro urejena in Zunanji videz na višini. Negativno” j e bila ocenjena udeležba s strani posameznih kolektivov, ker so se premalo angažirali talko sindikat, kot komisije ZB za prijavo večjega Števila udeležencev. Stroški celotne prireditve so bili, tudi previsoki, če jih primerjamo s proslavo 'v Semiču v letu 1968, ob občutno večji udeležbi članov ZB j' Iskra. le — V -razpravi je bilo -izraženo stališče’ vseh prisotnih,, 'posebej pa. še gen. dir. tov. Logarja, ki je. jasno podprl prireditev —- Dan ISKRE 4. 'julij, da mora to postati vsa-’.kajetna tradicija, kot skupna prireditev kolektivov . ZP ‘ ISKRA. .. — Jasno je bilo tudi- pove-! dano, da se morajo z letnim ¡ finančnim planom zagotoviti .potrebna fi-nančna sredstva, aa se to nemoteno izpelje. E.. — Izlet v CSSR članov ZB . Je.bila tudi zelo uspešna akcijo. ki jo je komisija ZB realizirala prek . Počitniške ' skupnosti Iskra, štiri-dn®vne-. ga izleta se je udeležilo 50 članov ZB iz vseh organiza-S «j. ZP Iskra. Tu so prispe-' -Vali-. .y, posamezniki, eno tretjino. komisija ZB iz organi- " zaoij in Vj komisiza ZB ZP. Iskra. 'Vsi člani izleta so,bi--:.ii izredno zadovoljni’ mied sa-, man sprejemom v tovarni, v - katere aranžmaju je bil izlet -1 organiziran ih nad JtrajíL ifi • zgodovinskimi spomeniki, ka- - ters - só -šSogledali. - — Poleg’ teh večjih množic- - nih -akcij so bile komisija ■ ZB ZP Iskra in komisije ZB 5 po organizacijah aktivne v delu - v družbeno-politionih : organizacijah, samoupravnih organih, raznih komisijah itd, — Vsi so se enotno zavzeli, da je moralna dolžnost članov. ZB, da obiskujejo znane požrtvovalne partizanske kraje, lju-di itd,, da še obdarijo šole v partizanskih krajih in ¡posamezne družine, posebno tiste, ki ;jih še do danés naša skupnost ni v do-voljni meri vzela v svoj program dviga njihovega osebnega ih skupnega standarda. — V . splošni debati se Je razvila zelo. živahna diskusija o raznih perečih zadevah, tako v okviru ZP Iskra, v razreševanju, organizáay, skih, kadrovskih in drugih |zadevah, kakor tudi -reševa-nje problemov članov ZB s strani podjetja in družbe. Vsi so bili enotnega stališča da borčevski dodatek, ki ga prejemajo člani ZB, to je aktivni udeleženci pred 9. 9. 1943 ni najboljša rešitev za (Dalje na 3. strani) . Teze za izdelavo Statuta PZ Iskra Kranj so prestale prve preizkušnje in dobile spreminjevalne in dopolnilne predloge, tako da smo Sestavi j alci »tez« pred pomembnim delom: vse predloge ter ‘pripombe moram® zbrati, jih temeljito pretehtati ter izdelati za obravnavo na; UO ZP dokončni »predlog Statuta ZP’ Iskra Kranj«, ki. naj bi pričel veljati z letom 1970. Predno bodo predlog statuta za razpravo in odločitev dobili uradno v roke samoupravni organi ZP. (in nato vsi samoupravni organi vseh organizacij ZP ter delovni kolektivi ZP Iskfa), so bile teze v večkratnem pretresu: — o njih je razpravljal najprej naj ožji krog predstavnikov družbeno-političnih organizacij ZP in predsednika DS in UO ZP na eni strani ter generalni direktor ZP in sestavljale! na drugi strani; — drugo razpravo smo imeli s predstavniki republiškega sveta sindikatov nato sta sledili še — razprava ha aktivu družbeno-političnih organizacij ZP in s predsedniki samoupravnih organov v ZP (12. 11. 1969) ter — na razširjenem kolegiju generalnega direktorja ZP (13, 11. 1969). Taka temeljita predpriprava osnov za izdelavo Statuta je bila še kako potrebna, saj se sestavljalci tez nikakor ne domišljamo, da bi bilo naše delo možno zaključiti brez sodelovanja vseh najpomembnejših dejavnikov v Iskri in izven nje. Hoteli smo, da pred samoupravne organe in delovne kolektive Iskre pride tak predlog, ki bo tako s strokovnega kot z družbenopolitičnega gledišča zdržal pritisk kritike in pritisk vseh sredobežnih sil, ki jih prav v Iskri ne manjka nikdar. Želeli -smo napraviti tak Statut (oz. predlog zanj), ki bi zagotavljal — vso oblast delovnim lju-dem velike skupnosti kolektiva Iskre in njihovim organom samoupravljanja ® nad začrtanjem dolgoročnih ciljev poslovanja Združenega podjetja Iskre in vseh njegovih članov (organizacij), ® nad utemeljitvijo poslovne politike kako doseči začrtane cilje,’ • nad kontroliranjem, kako se izvaja poslovna politika in ustreznim ukrepanjem Za do- sego zastavljenih ciljev, • nad razpolaganjem rezultatov- dela Po domače povedano: želimo,' da: bi se samoupravljanje v Iskri še nadalje krepilo in dobilo tisto mesto, ki mu gre. in da naj odloča dejansko o živi jensko važnih in usodnih odločitvah za kolektive Iskre: da si bomo začrtali skupno pot tudi za nekaj let v naprej, — da bo Iskra še nadalje prosperirala, uspešno poslovala, se širila in razvijala, — da bomo čvrsto stopali po začrtani poti, kajti cilji so nam vsem is ti • vsak dan večji ■ kos kruha • varnost za delo, da vemo, da bomo imeli delo tudi v naslednjih letih • da bodo morda tudi naši otroci dobili delo v Iskri, da jim ne bo treba s »trebuhom za kruhom« po .svetu — z eno besedo, da nam bi Iskra postala varen dom, ki skrbi za svoje delavce: od dela in zaslužka do zdravja, dobrega počutja in zadovoljstva ter reševanja, za mnogo-katere najosnovnejša vprašanja — pridobiti današnjemu času in družbenemu Standardu primerno stanovanje! Da pa bi te naše cilje lahko uresničili, je po mojem mne- (Nadaljevanje na 2. strani) LJUBITELJE PLANIN OBVEŠČAMO, DA BO USTANOVNI OBČNI ZBOR PLANINSKEGA DRUŠTVA IKSRA DNE 19. DECEMBRA LJUBLJANI 1969 V MESEČNA IZPOLNITEV PLANA ZA OKTOBER 1969. PROIZVODNJE-v 000 N din TOVARNE mesečni plan mesečna Izognitev ■ . % ELEKTROMEHANIKA 25.355 25.897 ■ 102,1 ELEMENTI 12.468 13.508 108,3 AVTOMATIKA 5.685 6.284 - 110,5 SPREJEMNIKI 3.653 4.305 117,8 APARATI 6.870 8.019 . 116,7 AVTOIZDELKI 11.013 15.118 137,3 ELEKTROMOTORJI 2:867 2.941 102,6 NAPRAVE 3.335 3.600 107,9 ELEKTRONIKA 2.342 1.802 76,9 KONDENZATORJI 3.359 4.169 124,1 INSTRUMENTI 2.279 2.272 *99,7 POLPREVODNIKI 2.880 2.475 85,9 USMERNIKI 1.010 1.668 165,1 RIZ 26.440 18.938 71,6 ORODJARNA 766 203 26,5 MIKRON 1.3Ž5 1.555 116,4 SKUPAJ TOVARNE 111.647 112.754 101,0 ZZA 4.500 7.451 165,6 PSO 1.536 1.502 97,8 BAŽ 200 221 110,5 SKUPAJ PODJETJE ■ 117.883 121.928 103,4 K ekspozeju predsednika Z1S Mitje Ribičiča o ekonomski politiki v letu 1970 Doseženi rezultati so odlični, če upoštevamo pogoje pod katerimi so bili ustvarjeni Nenavadno kratek, konci-zen, s poudarjeno akcenta-cijo »ključnih vprašanj« toda brez odvišnih posploševanj, dokaj decidirán v naglaševa-nju odločnosti in pripravljenosti vztrajati vzlic možnim bočnim udarcem in pritiskom — navaja ekspoze predsednika Zveznega izvršnega sveta ' v Zvezni skupščini o temeljih in ciljih ekonomske politike v letu 1970 na resna razmišljanja. Ne samo o tistem, kar je napisanega, temveč tudi o tistem, kar beremo ali slutimo med vrsticami. Prvič zato, ker gre za strategijo enoletne politike, da bi se uresničila dva težka cilja: stabilizacija ekonomike in »rehabilitacija reforme«. Drugič, ker je minilo »sto dni« prilagajanja in vpeljevanja, ko se je dalo pogledati skozi prste Zveznemu izvršnemu svetu. Javnost zelo veliko bolj kritično ocenjuje njegove postopke. Zveznemu izvršnemu svetu ni mogoče zameriti, da je bil v oceni gospodarske situacije bolj optimističen kot to dovoljuje stvarnost, še manj pa da je bil pri izbiri prioritetnih nalog in smeri akcije v naslednjem letu izbral stranske tirnice. Za vsakega, ki količkaj pazljivo spremlja gibanja na domačem in tujem tržišču, njihove reflekse na politična in druga razmerja, mora biti umevno, da je opozarjanje na možne komplikacije — če se reforma ne rehabilitira in ekonomska situacija ne umiri ter stabilizira — dejanski odraz obstoječe družbeno-ekonom-ske situacije. Predsednik Zveznega izvršnega sveta je ponudil precej širok okvir za akcijo odzdo-laj navzgor. Ko je govoril o ftistem, kar je predloženo, je imel v mislih spoznanja in nauke leta, ki gre h koncu. Čeprav odločnost in jasnost, s katero prihaja vlada pred javnost lahko imponirata, bo bližnja bodočnost' pokazala, v kolikšni stopnji uporabljajo na širši fronti družbenoekonomskega in političnega življenja nauki iz preteklosti in v kolikšni, meri bo dobila vlada najširšo podporo za svoje akcije. Določen skepticizem bi moral biti prej vzpodbuda na vztrajanje, kot pa znak dvoma, da so pro klamirani cilji neuresničljivi in da pomenijo prevelik zalogaj. V trenutku, ko se še vodijo dialogi in ko bitke okrog formulacij odražajo razne interese in poglede na metode in sredstva, da bi se dokopali do ciljev, bi bilo prav poudariti, da ne cenimo dovolj specifično težo dveh velikih resnic iz ekspoze ja. predsednika ZIS. Kot prvo, da je od stabilizacije gospodarstva odvisna stabilizacija politične situacije, in kot drugo, da se moramo štiri leta po razgla- su reforme krčevito boriti za njeno »rehabilitacijo«. Gledano s teh dveh vidikov bi moralo biti marsikaj v naši ekonomski politiki mnogo jasneje tudi poprej. Na vseh točkah in ravneh odločanja. Vzlic temu pa je evidentno, da se je Zvezni izvršni svet odločil, da bo vodil aktivno politiko, da bo navzoč povsod, kjer se bodo odvijale temeljne reformske bitke in — kar je zelo pomembno — da želi nastopati s svojimi predlogi, ukrepi in iniciativami. To so glasovi, ki jih je bilo jasno čutiti v ekspozeju. To-, da lažje je napisati jasen program, kot pa najti poti, ki peljejo do njegovega uresničenja. Duhu naše demokratičnosti . ustreza, da mora na primer poslanec upoštevati odmev njegovih razlag v skupščini v okolici, iz katere izhaja. Če tako ne ravna, ni dober poslanec. Toda' tudi vlada, ki se upogiba, ni dobra vlada, posebno če kritike, pritiske, zahteve, sprejema kot čisto resnico. Naša stvarnost je že takšna, da ni dobro imeti »dobre« poslance in »slabe« vlade. Sicer pa reformska ladja ni blodila zaradi zgrešenega kursa, marveč zaradi bočnih udarcev in pritiskov. Gledano s te smeri, nimamo preveč razlogov, da se' vdajamo verbalni podpori ukre- (Nadaljevanje s 1. strani) nju potrebno izpolniti naslednje pogoje: £ Iskra mora imeti v svojih organih samoupravljanja sposobne, razgledane in odločne ljudi, ki bodo sposobni sprejemati daljnosežne in usodne sklepe, kontrolirati izvajanje sklepov in tudi ustrezno ukrepati, kadar bi se za to pokazala potreba. Z Iskra mora imeti sposobno, Iskri predano in za svoje odločitve odgovorno vodstvo tako na nivoju ZP kot v posameznih organizacijah, odgovorno za izpolnitev zastavljenih ciljev. 3. Vse odločitve na vseh nivojih morajo služiti izključno interesom delovnega človeka, odločitve morajo biti pojasnjene vnaprej in o rezultatih takih odločitev mora biti celotni kolektiv sproti objektivno obveščen. Da bi zagotovili tem pogojem sestavljalci tez predlagamo naslenje vsebinske spremembe v organizaciji naše Iskre in našega ZP: 1. Delavski svet ZP naj dobi pristojnost začrtavati poslovne cilje ZP in poslovno politiko ZP za dosego teh pom in politiki, ki jo predlaga Zvezni izvršni svet. Nasprotno, pričakovati moramo' dolgo, težko in zapleteno borbo, da bi se uresničila ekonomska politika za 1970. leto. Lj. Miklič kolektive ZP, da svojo politiko in svoje cilje usmerijo v isto — skupno smer. 2. V DS ZP naj delovni kolektivi prav zaradi tega izvolijo svoje najbolj sposobne in razgledane in odločne sa-moupravljalce, in to iz vrst članov lastnih DŠ. To bo zagotavljalo enotnost stališč in sklepov tako v tovarnah in organizacijah 'kot v ZP. 3. Poslovanje _ Združenega podjetja. Iskra Kranj vodi Poslovni odbor Združenega podjetja, ki ga naj sestavljajo generalni direktor (kot prvi med enakimi) in še deset direktorjev organizacij, ki jih v Poslovni odbor ZP (PO) izvoli Delavski svet ZP. Poslovni odbor v celoti in vsak član posebej so odgovorni za izvajanje sklepov DS ZP in za.poslovanje Iskre. 4. Prodaj rfo servisna organizacija in Nabavna organizacija naj se združita v močno ISKRINO trgovsko hišo (TH — Trgovska hiša Iskre in Iskra Commerce) pri čemer ime ni važno, važna je vsebina: TH mora in bo poslovala v korist celotne Iskrine skupnosti, ker le v tem je smisel obstoja tega velikega močne- Tako nekako sodi o Iskri spet ena izmed inozemskih študij strokovnjaka, ki je lani in letos študiral Iskro, Saturnus in delo ter vlogo Republiške gospodarske zbornice. Strokovnjak trdi tudi tole: Tehnološki nivo je visok. Kakovost kadrov je odlična. ga in pomembnega organizma. 5. Družbeno-politične organizacije (kamor štejemo ZK, Sindikata, ZMS in ne nazadnje ZB) morajo dobiti dejanske pogoje za svoje delovanje (he samo finančna srečktva). To pa so pravica na informiranost še pred važnimi poslovnimi odločitvami — in pravica na dajanje mnenj in predlogov v zvezi vsega družbenopolitičnega življenja v Iskri, katere so organi samoupravljanja dolžni obravnavati in dati nanje svoja stališča oz. sprejeti ustrezne sklepe, ki so jih posamezna vodstva obvezana izvršiti. Prepričan sem, da bodo vsebinske spremembe, kot jih predlagamo, spremenile tok dogajanj v Iskri, da se bo nehalo sedanje obdobje poslovanja ,iz rok v usta« aild še celo pritrgavanje od ust, in bo nastopilo obdobje, ko bomo s še večjim zaupanjem gledali v bodočnost: stali bomo trdno na svojih nogah z zaupanjem v naše lastne sile, lastno sposobnost odločati o .svoji »usodi« v razburkanem morju današnje ekonomike in njenih »večnih zakonov«. :....-4I-. ■, Igor Slavec Trdi pa tudi, da obstajajo »centrifugalne (sredobežne) sile«, kar vodi k razkropitvi' skupnih naporov in tako rezultati niso taki, kakršni bi lahko bili pri takem potencialu odličnih kadrov, kot jih imamo v Iskri. Bolezen konferiranja (set stankovanja), da je pri nas močno razširjena, trdi dalje. To pomeni, da zapravljamo veliko svojega časa za pogovarjanje namesto za dogovarjanje in za izpolnjevanje dogovorov. Smatram, da vse to drži, da je res, zato ni razloga, da mu ne bi verjeli še ostalo^ kar je še napisal. (Po pravici povedano, da nam pravzaprav ni povedal nič novega,-vse to tudi mi sami vemo, vendar ima taka izjava večjo veljavo, če jo pove inozemski strokovnjak). Strokovnjak, švicarski inženir, navaja naslednje pomanjkljivosti, ki imajo zanj poseben negativen pomen: — med nami ni doktrine Iskre, ki bi bila zakon za vse njene člane, — cilji Iskre so še neizdelani — megleni, zato pogoste težave pri razdelitvi (in zaradi prekrivanja) proizvodnega programa, — raziskovalno-razvojne sile so v celoti razdrobljene in često med seboj v nezdravem j tekmovanju, — še vedno prevelika , prisotnost proizvodnega koncepta v miselnosti naših ljudi) večja skrb za izpolnjevanje planov po vrednosti kot pa skrb za poslovnost, za spoštovanje pogodbenih rokov — kar vodi do visokih zalog in v njih zabunkanih težkih milijonov naših dinarjev). Kaj nam predlaga: 1. V prvi vrsti morajo postati poslovne banke dejansko poslovne in prožnejše do Iskre 2. Poslovne informacije morajo biti primerne za naše poslovne odločitve ne pa za vodenje zgodovinskih statistik 3. Stroškovno računovodstvo pri nas se mora modernizirati in dobiti vidnejše mesto v pomembnosti organizacijske strukture posameznih proizvodnih organizacij 4. Avtonomija vodilnih delavcev mora biti ojačena 5. Le izboljšanje produktivnosti (kvaliteta in poslovna zanesljivost) daje ključ za osvojitev svetovnih trgov 6. Življenjskega pomena za Iskro je potreba po najtesnejšem sodelovanju v trikotu RAZVOJ — PROIZVODNJA — PRODAJA 7. Treba je preprečiti vsakršno možno nezdravo (nelojalno) konkuriranje med organizacijami — posebno na inozemskih trgih, kar lahko privede do diskvalifikacij Iskre kot take na določenem trgu. Dosti in marsikomu v premislek in ravnanje. -S- KOMULATIVNA IZPOLNITEV PLANA PROIZVODNJE OKTOBER 1969. v 000 N din TOVARNA Plan kumulat. Izpolnitev kumulat. V. ELEKTROMEHANIKA 229.406 234.614 102,3 ELEMENTI 111.900 110.216 98,5 AVTOMATIKA 55.407 64.544 116,5 SPREJEMNIKI 36.545 33.204 90,8 APARATI 59.213 61.071 103,1 AVTOIZDELKI 112.484 125.631 111,7 ELEKTROMOTORJI 25.635 32.173 125,5 NAPRAVE 32.579 24.565 74,4 ELEKTRONIKA 19.277 15.477 80,3 KONDENZATORJI 33.579 38.892 115,8 INSTRUMENTI 19.321 23.435 121,3 POLPREVODNIKI 24.962 22.416 89,8 USMERNIKI 8.794 10.076 114,6 RIZ 221.815 178.558 80,5 ORODJARNA 4.389 2.664 60,7 MIKRON . 13.247 11.738 88,6 SKUPAJ TOVARNE ■ 1,008.553 989.274 98,1 ZZA 39.300 53.655 136,5 PSO 13780 13.966 101,3 BAŽ 2.000 2.036 101,8 SKUPAJ PODJETJE 1^063.633 1,058.931 99,6 liHiiiiiiiMiiiiiMiMiUiiiiiimiimiimiiiiiniiritimiiiiuMMmiiiriutfnmiMiitiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMimiimiiuiiiiiiiiiiiiia Teze za izdelavo statuta ZP Iskra Kranj ciljev, s čemer zavezuje vse Poslovni rezultati za j 9-mesebev leta 1969 v »Napravah« ; Po devetih mesecih so glav-jjiposlovni rezultati v tovarni «ktronskih naprav nekoliko Jjiiji, kot smo predvidevali v fctneni gospodarskem planu, j jo konca septembra smo jiosegli 20,966.000 .ND proiz-¡jipdaje ali 71,0% dinamične-1 m plana, prodaja v istem ’ razdobju je dosegla 23,847.000 Igli 84,5% dinamičnega plani, ostanek dohodka pa je Idosegel 3,665.000 ND ali 46,1 odstotka letnega plana. I Pri številu zaposlenih smo (v povprečku 9 mesecev) za 1,5% izpod planskega predvi-joranja, pri povprečnem stanju zalog pa dovoljeni normativ presegamo za 2,600.000 D ali za 11,3%; Torej rezultati, ki so komaj zadovoljivi in le nekaj odstotkov presegajo lanskoletne — tudi nič kaj dobre — devetmesečne rezultate. Primerjava lanskoletnih 9-mesečnih uspehov z letošnjimi kaže namreč takole sliko: Za odtenek ugodnejši je položaj pri drugem novem izdelku — telegrafskih kanalih, kjer je artikel v začetni proizvodnji, spremljani z vsemi uvajalnimi težavami. Tudi tu dobavitelji javljajo dolge dobavne roke in še te -zamujajo, čeprav gre za znane tuje firme. . Kiljub tem težavam menimo, da bomo sedanji velik zaostanek — 3.000.000 ND do konca leta precej omilili. Precej proizvodnje je izpadlo tudi pri artiklu UKP-5, kjer so vzroki predvsem v konstrukcijskih in tehnoloških spremembah, deloma pa tudi v pozni dobavi materiala. Zaostanek znaša 600.000 ND, je pa tembolj boleč, ker gre za'artikel, ki ga proizvajamo že dve leti in bi morala proizvodnja gladko teči. Pri ostalih izdelkih je bil prvotni proizvodni plan izpolnjen ali celo presežen. Pri izvršitvi plana prodaje 9-mes. 68 9-mes. 69 Indeks 69:68 Proizvodnja 14,625.000 20,966.000 143 .Realizacija (fakt.) 24,653.207 26,550.607 107 Ostanek dohodka 2,404.000 3,665.000 152 Štev. , zaposlenih 388 390 101 Povpr. zaloge 24,120.000 25,704.000 106 Doseganje plana proizvod- smo v 9 mesecih 1.1. dosegli nje. kaže sicer , za 43% večji za 7 % višjo prodajo (to- uspeh kot v letu 1968, vendar kar 29 % zaostanka, za dinamičnim letnim planom 1969. Glavne »zasluge« za zaostanek imajo 'artikli, ki jih v letu 1969 uvajamo, predvsem VF - telefonski kanali. Pro-izvodno-tehnične službe ugotavljajo, da je artikel zakasnil že v razvoju, iz istih razlogov se je močno zavleklo tudi naročanje', in nabava materiala, ki je že tako aili tako vezana na izredno dolge -nabavne- roke. Pri 'tem artiklu znaša zaostanek 1,000.000ND. krat spremljano po načelu fakturirane realizacije) kot v istem obdobju leta 1968, vendar pa tudi pri prodaji zaostajamo za okoli 15% za dinamičnim letnim planom. Glavno (in edino) breme zaostanka nosijo artikli iz VG programa — zaostanek za prodajnim planom znaša okoli 2,500.000 ND. S strani tovarne in v sodelovanju s. službami PSO je v teku okrepljena akcija za prodajo VG aparatur. (Dalje na 4. strani) Ob koncu minulega tedna je bilo v dvorani gospodarske zbornice v Ljubljani posvetovanje strokovnjakov o radiofrekvenčnih motnjah, ki ga je priredilZZA, vodil pa predsednik sekcije DS — TOCIS PR, dipl. ing. Jože Gajšek Sestanek komisije zveze borcev ZP Iskra (Nadaljevanje s 1. strani) vse aktivne udeležence NOB. Mnogo bolj pravično bi bilo, če bi se uredili tako, da bi imeli vsi aktivni udeleženci pravico na dodatek. Višina dodatka pa naj bi bila odvisna od časovne udeležbe posameznika v NOB. V drugi točki dnevnega reda je seznanil prisotne gen. direktor tov. Logar s stanjem ZP Iskra, doseganjem plana proizvodnje,. ki je letos zelo zadovoljiv, nadalje s problemi v okviru ZP, s kvalitetnimi spremembami v interni zakonodaji itd. Tovame, ki so bile v letih 67., 68. slabo stoječe, se je stanje bistveno popravilo, tako da sedaj do- segajo dobre rezultate. Trenutno je nekaj organizacij, ki ne stoje dobro, so pa že storjeni ukrepi, da se stanje čimprej popravi. ’ ■ Nase podjetje stoji na stališču, da so ekonomske integracije vedno koristne ih. ZP Iskra ima za take integraaije vedno odprta vrata, pri tem republiške meje niso nikakršna ovira. Nujno potrebno je, da se v okviru ZP Iskra organizira močna komercialna služba to je prodaja in nabava skupaj, ki bo kos vse bolj zahtevnim tržnim -pogojem. . Na vprašanje, kako je s poslovno Stavbo ZP Iskra, je tov. Logar odgovoril,, da se na tem intenzivno delà in da je predvidena lokacija "finančno zelo ugodna. V poslovni stavbi ZP Iskra, bo imela svoje prostore trgovska hiša - celotna komerciala, uprava ZP in ostale .skupne službe. Pogovor je stekël tudi o Dnevu ISKRE v letu 1970, kje in kdo naj ga organizira. Vsi predsedniki ZB po organizacijah so zadolženi, da o tem razpravljajo na svojih komisijah in da do prihodnje . seje pridejo s svojimi predlogi. Komisije ZB naj pravočasno predajo predlog finančnih potreb za prihodnje leto. Janez Hlini' iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiitiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiEiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiii j Ing. Vladimir Klavs »Kričač« Po reviji »Borec« (12/1966) smo i povzeli spomine iz NOV ing. Vla-dimira Klavsa-Klisa, direktorja tovarne »Elementi«. Pozimi 1942/43 se je »Radiotehni-j la« zadrževala na osvobojenem ozem-i lju v vasici Hruševje v Dolomitih, j Neposredna bližina Ljubljane oziro-I na dobre zveze z njo so bile Za naše j delo zelo ugodne. V tistem -času smo j se hiteli na novo opremljati z mate-1 rialom; ki so- nam ga naši kolegi j Pošiljali iz Ljubljane. Tako smo v j razmeroma kratkem času nadomestili f izgube,;; ki nam jih je sovražnik pri-j Sadejal v ofenzivah. Prav v Dolomitih smo ponovno ■ izpostavili radijsko zvezo z Moskvo ] m zdaj se je znašel v partizanih tudi Kričač. V januarju in februarju 1943 so j Pogoji za delo v Dolomitih postajali zmerom težji. Napadi sovražnikov na Pas so bili vse pogostejši in vse je v partizanih kazalo, da so se Italijani zarotili proti temu koščku v neposredni bližini Ljubljane. Bližajoča se pomlad pa je z ruskimi ofenzivami obetala nove odločilne dogodke. Po raznih znakih smo sodili, da se nameravajo vse centralne enote, tako Glavno poveljstvo - slovenskih partizanskih čet,. Centralni komite. Komunistične službe (med njimi seveda tudi Radiotehnika) preseliti v najkrajšem času na Dolenjsko. Ob koncu meseca februarja je prišel med nas Miloš Brelih iz štaba s sporočilom, da se mora ekipa s Kri-! čačem ■ nemudoma odpraviti na Dolenjsko, od tam pa .takoj vzpostaviti radijsko zvezo z Dolomiti. Na pot - smo tako odšli Miloš, Stane Vrščaj in jaz. Novega prebivališča nam niso natančno določili. Rekli so nam, naj • bo to področje v okolici Mirne oziroma Mokronoga. Potovali smo seveda ponoči po regularnih kurirskih zvezah. Te pa so bile prav v tistem času pogosto pretrgane. zaradi neprestanih napadov-in sovražnikovih ofenziv. Zaradi neugodne vojaške situacije na področju, kamor smo se bili napotili, smo morali že med potjo spremeniti prvotni načrt. Po mnogih pripetljajih in zaprekah pa smo s Kričačem le srečno prispeli v dolino Starih žag na vzhodnem robu Kočevskega Roga. Nastanili smo se v majhni in zapuščeni koče-varski vasici Srobotniku. Po prihodu v novo prebivališče smo se seveda takoj lotili priprav za vzpostavitev naročene zveze. Naj. smo si še tako. .prizadevali, nam to ni uspelo,, ker so se prav v tistem času vrstile v Dolomitih ofenziva za ofenzivo -in ge zato kmalu prišla za nami vrsta pomembnih institucij -našega osvobodilnega boja, ki so« se, prav tako kot mi, nastanile .na. področju Starih žag. Tu se je sedaj začelo novo obdobje našega dela; semkaj,;so po naporni poti. srečno prispeli tudi tovariši, ki so dotlej vzdrževali zvezo z Moskvo in tudi tu takoj nadaljevali z delom. Kričač je dobil novo nalogo: postal je-prva postaja Glavnega poveljstva slovenske partizanske vojske. Uresničitev te naloge so zaupali meni in-tovarišu Stanetu.- Stane.je namreč že pred vojno končal elektrotehnično srednjo šolo, razen tega ,pa je bil tudi že odličen praktik. Sara sem bil pred vojno, radioamater-za-četnik, telegrafije pa sem se dokpnč-no naučil šele leta 1941 v tečaju Centralne tehnike v Ljubljani. Reči moram, da sem tudi pozneje v partizanih izrabil vsako priložnost za izpopolnjevanje. V vasi Poljane, na robu našega svobodnega ozemlja in do koder, je še segalo električno ; omrežje»; sya s Stanetom večkrat, poizkušala .vzpostaviti zvezo, z neko našo” radijsko postajo, ki bi morala delovati nelsje na Gorenjskem; s .postajo Glavnega štaba Hrvatske in pa seveda s postajo Vrhovnega .štaba. Kljub prizadevanjem, pa so vsi naši poizkusi ostali brez uspeha« Iz neznatne strokovne literature, dosti bolj pa iz izkušenj, pri radijskih zvezah z Moskvo in ob poslušanju tujih radijskih postaj sva s Stanetom kmalu spoznala, da s Kričačem, ki. je v Ljubljani tako uspešno »kričal«, ni nekaj v redu. Ta radijska postaja v Poslovni rezultat! za S-mesecev 1969 v »Napravah« Nabavna dejavnost v oktobru (Nadaljevanje s 3. strani) S sistematičnim obhodom bodo prodajalci obiskali vsa PTT podjetja v državi, vendar pa bo treba za uspešen potek prodaje ugoditi zahtevam kupcev po spremembah aparatur, kar bo povzročilo potrebo, da se vse službe tovarne prilagodijo hitremu tempu dela. Znatni prodajni problemi so tudi v prodaji artiklov iz programa ultra-kratkovalov-nih zvez, kjer pa je glavna težava nekompletmost programa, ki ga v tako skrčeni obliki, kot je sedanja, zelo težko plasiramo. Ovira pri prodaji so tudi zelo visoke prodajne cehe, ki so sicer za dano kvaliteto ustrezne, vendar bi trgu bolj ustrezala 'kombinacija nekaj nižje kvalitete (seveda še vedno v sorodnih okvirih) in precej nižje prodajne cene. Pri ostalih artiklih pa je glavna težava v tem, da proizvodni a trenutno zaostaja za tržnimi potrebami in povpraševanja ne moremo zadovoljiti. Finančni efekt prodaje, prikazan kot ostanek dohodka — ali po novi terminologiji dobiček — izkazuje za 52% več uspeha kot v preteklem ‘letu, vendar pa smo pri doseganju letnega plana šele na polovici! V devetih mesecih smo sicer. dosegli ob 26,550.000 ND fakturirane "realizacije za 3,565.000 ND dobička, kar pomeni dobičkov-no stopnjo 13,8 %. To je sicer soliden uspeh za našo tovarno, ki je trenutno še zelo obremenjena z obveznostmi za odplačila dolgoročnih kreditov, vendar pa znesek koonaj zadostuje. Na področju zalog, vezave obratovalnih sredstev in likvidnosti so dosežki zaskrbljujoči. Skupne zaloge (materiali, polizdelki, gotovi izdelki in terjatve do kupcev) naj bi znašale po predvide- vanjih v gospodarskem planu 23,100.000 ND, pri tem pa so bili normativi dokaj ohlapni, prilagojeni pač ne preveč uspešnemu dosedanjemu gospodarjenju in‘težkim pogojem gospodarjenja zaradi značaja proizvodnje. Dejanske zaloge pa so znašale 30. 9, 1969 kar 28,130.000 ND! Presežena vezava sredstev se je seveda močno odrazila na likvidnosti tovarne, saj | za tako povečano vezavo sredstev nimamo kritja v povečanih virih obratnih sredstev. Tako ta porast zalog krijemo s slabšim plačevanjem, odlaganjem plačil kreditov, v določeni meri (Za 2,500.000) pa s pridobljenimi avansi s strani kupcev. Najbolj šo nad normativi in nad začetno stanje porasle Zaloge materiala, ; ki so za 2.000.000 ND višje kot jih glede na razpoložljive »finance« zmoremo, oz. potrebujemo. Ob takih zalogah je pa po drugi strani v letošnjem letu stalen refren: nizka izpolnitev proizvodnega plana za zaradi pomanjkanja materiala! In posledica tega stanja je — porast tudi pri zalogah polizdelkov zaradi nekom-pletnosli dobav. Tudi zaloge gotovih izdelkov so višje kot bi smele biti in višje kot sp bile ob začetku leta kar za okoli 400.000 ND. Tu nas najbolj "bremenijo artikli iz VG programa. Vsekakor bo v naslednjem letu področje vezave sredstev tista točka, kjer se bo — poleg razvojne in proizvodne problematike — odločalo vprašanje izpolnitve ali neizpolnitve zahtevanega proizvodnega plana. Da bomo ¡lahko uspešni, bo treba sedanji način gospodarjenja z obratnimi sredstvi občutno izboljšati. Ob takem splošnem (in še posebej finančnem položaju) smo imeli težave pri določanju višine in porabljene mase osebnih dohodkov, ko smo morali upoštevati na eni strani komaj zadovoljive poslovne rezultate, na drugi strani pa izrazit porast osebnih dohodkov naših »sosednjih« podjetij in pa nepriča-■ kovano velik porast življenjskih stroškov in občuten padec realnega zaslužka, kar je seveda terjalo zviševanje OD, da bi vsaj~za silo zaustavili odhajanje zaposlenih. Tako planiramo, da bomo v letu 1969 v celoti izrabili planirani plačilni fond v višini 8,390.000 ND, ali ga celo minimalno prekoračili za 1— 2 %, pa tudi višina povprečnih osebnih dohodkov na zaposlenega bo za malenkost višja od planirane in računamo, da se bo gibala okoli 1,200,00 ND. Na področju proizvodnega plana pričakujemo izpolnitev v višini ca. 32,000.000 ND, kar pomeni 82 % letnega plana . ali 33 % več kot v letu 1968. Fakturirana realizacija bo dosegla — z upoštevanjem novega načina obračuna — v tem letu blizu 37,500.000 ND ali 12% več kot v letu 1968, vendar pa le 84 % letnega plana. Pri ugotavljanju dobička pa pričakujemo rezultat okoli 6,000.000 ND ostanka, kar bi pomenilo 30% več kot v letu 1968, ‘oziroma 75% plana za leto 1969. Končni skupili poslovni rezultati, ki bodo približno na *85% letnega plana in za okoli 15—20 % boljši od preteklega leta, bodo torej zadovoljivi, kar pa seveda ne pomeni, da smemo letošnje poslovanje gledati brez prepotrebne ' kritičnosti, iz tega nabrane izkušnje pa nam morajo sicer kot najdražja šola — pomagati pri planiranju in gospodarjenju v naslednjem gospodarskem obdobju. -M. K,- Iz poročila Nabavne organizacije za' minuli mesec je razvidno, da so imele naše tovarne precejšnje težave zaradi dobav panoge 114 — železne metalurgije. Tako je jeseniška železarna sicer v redu dobavljala pogodbeno naročen material za tretje in zadnje trimesečje," vendar smo morali zaradi neustrezne kvalitete' zavrniti velike količine brušenega jekla in hladno valjane dinamo trakove. Tudi pri Železarni Ravne, ki sicer redno izpolnuje pogodbene obveznosti, je nastal zastoj. Zaradi okvare peči železarna ni dobavila določene dimenzije, valjanega ploščatega jekla. NO je morala zaradi tega ‘kupiti pločevino in jo dati v razrezanje v podjetje RIKO v Ribnici, kd ima edino ustrezne škarje za rezanje debele pločevine, železarna B. KIDRIČ iz Nikšiča je prav tako v zamudi z dobavami hladno valjanih trakov za AVTOELEKTRIKO. Material bi moral biti v tovarni že v sredini septembra. Akcija Valjarne bakra v Se-vojnem za povečanje cen bakrenih in medeninastih izdelkov je kot kaže propadla, ker glavni potrošniki teh materialov,, niso dali. pismenih soglasij in ker ZIS hi odobril večjih cen. Posledica tega je, da Valjarna izredno pritiska ha pogodbeno vezano vračanje odpadkov in grozi z odpovedjo dobav. Ker naše podjetje redno vrača odpadke tovarni se ni bati, da bi nam zavoljo tega grozili zastoji. Panoga elektroindustrija — 119 sporoča, da je že prejela pretežni del potreb lakiranih žic za naslednje leto. Oba dobavitelja FKS Svetozarevo in ELKA Zagreb zagotavljata, da bosta vse naročene količine materialov v celoti doba-, vile, ker bosta imeli na voljo v naslednjem letu večje proizvodne zmogljivosti. Za preostali elektromaterial NO še ne zbira potrebe, ven.l dar bo čez nekaj dni zaklju'1 čila naročila in jih. odposlala! Glede rednih dobav elektroll materiala ni večjih pripomb® Nekaj težav je bilo pri profili ni lakirani žici, ki jo je moi rala NO. naročiti v tujini, za.]i radi preselitve, stroja pri’ doji bavitelju. Pač pa so še vedno* težave s tovarno ELMOS iz| Svetozareva, ki je v zaostani ku z dobavami priključnih! vrvic za SPREJEMNIKE v) Sežani,- Da ne bi prišlo v Se.1 Žani in tudi v Pržanu do ia-I Stojev proizvodnje, je NO na-f ročila ustrežen kabel in dala* priključne vrvice izdelati dru-j: gemu proizvajalcu. Za osteh:. elektromaterial ni bilo proi blcmpv, ker so naše organi! i zacije prejemale naročene? izdelke v predvidenih rokih. I Pri preostalih panogah 117j — 120 tudi ni'bilo večjih ia-j s stojev, razen pri dobavah s embalaže tovarne IVICA LO.i VINČIČ iz Zagreba.' Tovarna] p naročenega hi mogla- izdelati] :■ zaradi velikega pomanjkanja] papirja. NO je imela ob kona cu oktobra sestanek s predi I stavniki .te tovarne zaradi do.« bav embalaže v naslednjem c letu. Predstavniki tovarni | predvidevajo, da se bodo ca s ne osnovnim materialom. ¿8 p izdelavo embalaže 1.' 1970, po i» . (Dalje na 7. strani) dopisuj™ V I S KR G ISKRA — glasilo delovne-i < ga kolektiva Iskra, industrije! ( za elektromehaniko, teleko- i munikacije, elektroniko in,i avtomatiko — Urejuje uredili-j i ški odbor —, Glavni urednik: j. Pavel Gantar — Odgovorni ji urednik: Janez Sile — izh* -ja tedensko — Rokopisov ne ! vračamo — Tisk in klišeji:,: »OP Gorenjski tisk« Kranj i mimiumiiiMiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuniiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiit3iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiii!iiiii!iiiiiiiuiiiii!!!iiii!iniiiiiiiii!iiiiiiiimiiiiiii!iiiiiiiHiiuiuiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiumiiiiniiiiiiiniiiiuii!ii!iiiiniiiiiii novih okoliščinah ni bila kos svojim nalogam. Predlagala sva, da je treba Kričača temeljito preurediti in se tega dela tudi lotila. Spremembe so bile v glavnem v tem, da sva mu razširila valovno območje od 20 do 50 metrov še do 80 metrov in da sva končno stopnjo oddajnika zamenjala z dvakrat močnejšo. Največji problem pa - je seveda bila preureditev sprejemnika na to razširjeno valovno območje. S primitivnimi možnostmi in s tistim neznatnim orodjem ter materialom — instrumentov praktično ni bilo pri roki — sva po nekaj tednih vztrajnega dela in po naravnost neverjetnih kombinacijah za indirektne meritve in kontrolo imela Kričača popolnoma preurejenega. Prepričana sva bila, da bova pri vzpostavitvah radijskih zvez v prihodnje zagotovo imela uspeh. Spominjam se, kolikokrat sva s Stanetom' plezala na visoko lipo, na kateri sva imela pritrjeno anteno, in potlej s tlivko kontrolirala izžarevanje energije iz nje. To sva opravljala s tako dosledno natančnostjo za razne valovne dolžine, da se 'nama je na koncu sama od sebe izluščila eksperimentalno določena formula za izračunavanje anten za različne valovne dolžine, še bolj potrpežljiva in natančna pa sva bila pri uglaševanju‘in usmerjanju sprejemnika ter oddajnika. To sva delala nekako takole: kot standardne frekvence so nama služile tuje kratkovalovne postaje (London, Moskva itd X in po teh sva na kratkovalovnem območju kontrolirala sprejemnik. S tem sva lahko nastavila naš oddajni!?, ki sva ga z višjimi harmonskimi frekvencami kontrolirala, tudi v območju do 80 metrov. Zdaj sva lahko določila tudi glavjie točke na sprejemniku za razširjeno območje, medtem ko sva vmesne točke potem določila z interpolacijo. Vše to delo je bilo izredno zamudno, toda za naju najboljša praksa. Odslej nama ni bil nikoli več problem, kako z vso gotovostjo postaviti ustrezno anteno ter brezhibno uglasiti oddajnik ih sprejemnik. Tehnično smo bili zdaj s Kričačem popolnoma pripravljeni, toda zvez kljub temu še ni bilo: Tehnični podatki za zvezo imajo mimo znaka postaje in določenega časa še valovno dolžino..obeh postaj. Za vse dotedanje zveze smo bili izbirali valovne dolžine v območju od 20 do 40 metrov. Na teh valovnih dolžinah pa zaradi tako imenovane mrtve cone,, ki nastaja na razdalji od približno 5 do 10- kiiometrov, sega pa do 100 in več kilometrov, s tako šibko postajo sploh ni bilo mogoče vzpostaviti zveze. Tisti, ki so nam podatke za zveze določali, teh stvari s fizikalne strani očitno niso poznali.- S tem spoznanjem je bila zdaj odpravljena poslednja zapreka za vzpostavitev zvez. Da bi »prebili led« sem komisarju glavnega štaba naše vojske predlagal, da bi sam odšel v žumerak na Hrvaško, koder je bil poleti 1943. leta štab II. operativne cone in s katerim smo tudi zaman poizkušali vzpostaviti Zvezo. Slednjič so mi le izdali prepustnico in napotnico za pot v Žumberak. Pri štabu II. operativne cone so že imeli radijsko postajo. Dobili so jo od zaveznikov. Po kratkem pogovoru s telegrafistom in po ogledu postaje sem se prepričal, da so bili vsi za- ključki tehničnega značaja, ki sva jih pri neštetih poizkusih opravila- s Sta- ■ netom, docela pravilni. S telegrafi-j-stom v žumberku sem se dogovoril j! za nove podatke za zvezo in jo takoj po vrnitvi tudi vzpostavil. Nekaj dni j i pozneje sem z njegovim posredova- njem izmenjal še podatke zai zvezo z Glavnim štabom Hrvatske, pa smo tako imeli Zdaj tudi z njimi direktne stike. Vse to je pomenilo za nas izreden napredek. Glavni štab Hrvatske je postal tako posrednik brzojavk med nami in Vrhovnim štabom. Tudi za zvezo v Vrhovnim štabom smo imeli določeno valovno dolžino v območju 25 metrov. Prek hrvatskega Glavnega štaba smo mu že poslali podatke za drugo valovno dolžino, toda zgodilo se je, da je prav tiste dni kapitulirala Italija, in je zato več dni dobršen del Dolenjske, koder smo tedaj bili, ostal brez električnega toka. Kričač je spet utihnil za nekaj dni. Elektrike ni in ni bilo, pa smo' se Zato lotili zbiranja trofejnih baterij in akumulatorjev ter z njimi obudili to radijsko postajo.. 4 novimi podatki smo takoj vzpostavi“ Z mladinske konference v obra- tu »Mehanizmi« Posnetek z razstave naših embalažnih izdelkov v Celju Iskra na razstavi Jutro Olani mladinske organizacije v obratu »Urni mehanizmi« v Lipnici so se 7. t. ¡m. zbrali na svojo letno konferenco, katero je otvorila predsednica MA Milica Rakovec in po pozdravu gostov naprosila šefa obrata, ing. Damjana Hafnerja za besedo. Udeležencem mladinske konference je šef obrata ing. Hafner podrobneje obrazložil rezultate letošnjega poslovanja obrata, njegove dosedanje delovne uspehe in predvideni obseg proizvodnje v naslednjem obdobju. Zlasti je poudariluspešnost uvel ja v-vljanja na tujih; tržiščih. V svojih izvajanjih je .ing Hafner povedal tudi, da bo proizvodni plan obrata za 1. 1970 predvidoma znašal 15 milijonov novih dinarjev, da pa bodo za izpolnitev tako obsežne naloge potrebni veliki napori celotnega delovnega ¡kolektiva. Blagajniško poročijo je pokazalo, da je bilo finančno poslovanje mladinskega aktiva v Lipnici v preteklem ob- dobju v redu. Za tem se je razvila razprava, v katero pa bi bilo prav, če bi poseglo več -mladincev in mladink, saj prav gotovo so problemi, o katerih bi bila najboljša priložnost spregovoriti prav na letni mladinski konferenci. V razpravi je bilo med drugim tudi govora o šolanju in vprašanju štipendij v tem obratu, vendar je šef obrata povedal, da je glavni vzrok za tako pičlo, šolanje v Lipnici pač oddaljenost obrata od ustreznih- šol, prav tako pa tudi dokaj slabe prometne zveze. Nadalje je predsednik mladinskega aktiva kranjske tdvarne Alojz Debelak po pozdravu konference govoril o delu in povezavi obeh mladinskih aktivov. V novi komite so bili nato izvoljeni naslednji: Branko Bertoncelj, Alenka Gašperšič, Slavka šolar, Zora Bevc, Majda Šolar, Franci Lukan, Miha Kržišnik, Janez Koselj in Mira Jerala. Po končani letni konferenci so imeli udeleženci skromno zakusko. V še nedograjenih /prostorih bodoče veleblagovnice TEHNOMERKATORJA v Celju je bila od 8. do 15 novembra odprta prva jugoslovanska’ razstava trgovinske in gostinske'opreme, embalaže, strojev za pakiranje, transportne in skladiščne opreme — pod nazivom JUTRO. Specializirano razstavo je organiziral Center za napredek trgovine in embalaže v Ljubljani, udeležila pa- se ga je izmed 69 domačih in tujih podjetij tudi naša ISKRA, oz. natančneje: oddelek za razvoj embalaže v ZZA v Kranju, ki mu nače-ljuje Franc Peršič; V kletnih prostorih z oznako A na stojnici, št. 6 je razstavil oddelek za embalažo na razmeroma skromnem _ lefonski aparat, električne škarje, škatlje za elektronske sestavne dele itd. Posebej na steni so bile fotografske sli--ke 11 odličij OSCAR, ki jih je prejela ISKRA ha razstavah za najbolj uspele rešitve embaliranja proizvodov. Naša stojnica je bila zelo okusno urejena (načrt in re-aiizacija je delo dipl. inž, arh,, Alenke Tičarjeve iz Propagandne službe' ISKRA) in je privabljala mnogo obiskovalcev. žal pa na razstavi ni bilo prisotnega našega stalnega. predstavnika, ki bi dajal morebitne informacije, ker so naši organizatorji menili, da naj bi bila razstava le afirmacija dejavnosti ISKRE na tem področju. Bolj kot navzven bi; bila potrebna propagandna dejavnost oddelka za embalažo v ZZA navznoter, med organizacijami našega ZP. Oddelek namreč deluje že 14 let in je v tem obdobju s svojim delom dosegel nesporno evropski nivo. To dokazujejo številna odličja. Samo letos so dobili dva OSCARJA v Novem Sadu in sicer za. embalažo plinskega laserja — izdelek ZZA in stransko uro, izdelek obrata ELEKTROME-HANIKE, Lipnice, Oddelka se poslužujejo naše organizacije Je malo:-ali skoraj nič, z . izjemo kranjske' ELEK-TROMEHANIKE, ki ima urejeno embaluanje za . vsak novi izdelek. Skrajni čas je, da bi tudi ostale proizvodne organizacije -doumele pomembnost embaliranja; . za uspešno prodajo na tržišču in v svojih internih aktih uzakonile obveznost : za načrtno embalirani e vsakega novega izdelka prek oddelka v ZZA, ki ima najboljše kvalifikacije za to storitveno dejavnost. Marjan Kralj Slika nam kaže poškodbe, ki jih je nedavni potres povzročil tudi v pisarniških prostorih našega servisa v Banjaluki, člani prostoru nekaj uspelih reši-delovnega kolektiva tega servisa se iskreno zahvaljujejo za tey embaliranja naših izdel-jjomoč, ki so jo prejeli ob tej težki katastrofi, ki jih je .. kov bot npr. embalažo za doletela ozkotračni kinoprojektor, te- direktno zvezo tudi z Vrhovnim štabom. V tem času se je od nas poslovil ■ tovariš Stane in odšel na delo na i področje telefonskih zvez. Novi dogodki po izločitvi Italije iz vojnega stroja sp bili poglavitni vzrok, da je bilo tudi brzojavk vsak dan več in da se je tudi osebje naše postaje pomnožilo z novimi telegrafisti. S skrbjo smo ocenjevali, za koliko dni , imamo baterij še na zalogi in ki jih je naš Kričač neusmiljeno praznil. Razmišljali in kombinirali smo, kako naj postanemo neodvisni v oskrbi ž električno energijo. Rešitev nam je slednjič prinesel trofejni; ročni dinamo. Z njim smo v odmorih polnili celo akumulator. Dajal pa nam je tudi visoko napetost za oddajnik (500 voltov). Seveda smo morali postajo spet nekolikanj preurediti, in sicer tako,' da je delovala ob lastnem izvoru električne energije. S tem preurejanjem pa smo morali celo zeio pohiteti, ker se je velika nemška ofenziva že začenjala. Novembrska ofenziva je skoraj za teden dni- pretrgala tud i - delo Kriča-tča. Na srečo sva že drugi dan ofen- zive s kurirjem Ježkom postajo skrbno Skrila na Kočevskem Rogu, blizu Rdečega kamna, ker smo, se bali, da jo v ofenzivi ne bi izgubili• Ko pa je bila tudi ta težka preizkušnja za slovensko partizanstvo mimo, smo se odpravili iskat skrito postajo. Partizanska sreča, spomin ali kdove kaj nam je priskočilo na pomoč. Našli smo jo, pa čeprav je ves Rog dan poprej pobelil prvi sneg in tako seveda popolnoma spremenil podobo gozda, v katerem smo bili dotlej enkrat samkrat. Postajo smo zatem postavili začasno/ v bazi Glavnega štaba na Rogu in se od tam ponovno javljali Vrhovnemu štabu. Kasneje so mi tovariši; ki 'so bili prav tedaj v Vrhovnem štabu,¿pripovedovali, kako se vsak dan ob času, določenem za zvezo, hodili k postaji v pričakovanju, da se bo oglasila Slovenija. Z zadnjo brzojavko smo jim namreč sporočili začetek velike nemške ofenzive, potlej pa je Kričač moral utihniti. Toda zvezo Smo spet kmalu vzpostavili. Zveza ž Vrhovnim štabom pa odslej ni bila nikoli več prekinjena in naš Kričač je postal vzoren partizan vse do osvoboditve. Medtem se je marsikaj spremenilo. Sam nisem več tele-grafiral. Ukvarjal sem se predvsem z organizacijo novih zvez, v posel pa uvajal nove telegrafiste. Iz dneva v dan so. še vrstile novi naloge. Vzpostavljali smo zveze s. Primorsko, štajersko, Koroško, s korpusi in divizijami ... Kričaču se je zaradi velikega števila brzojavk pridružila najprej še ena postaja, proti koncu vojne pa jih je bilo v centru Glavnega štaba še sedem. Kričač je zadržal do osvoboditve predvsem zvezo z Vrhovnim štabom, kadar pa je bil prost, je pridno-pomagal Še drugim postajam. Iz njegovega dnevnika, ki smo ga pisali od prve zveze, so razvidni vsi podatki. V njem so ob vsaki zvezi podpisani izredni partizanski telegrafisti: Džidži, Bogdan, France, Ludvik itd. Ti so tipkali in pisali ob' Kričaču dneve in dneve in'se z njegovo pomočjo pogovarjali in dogovarjali s tovariši na Koroškem, štajerskem, Hrvaškem, v Bosni, Dalmaciji, na Visu. ELEKTROMEHANIKA — KRANJ razglaša prosti delovni mesti L VODJA GOSPODARSKE PRIPRAVE PROIZVODNJE v obratu stikal 2. REFERENT ZA REZERVNE DELE v obratu števcev POGOJI: pod tč. 1: višja izobrazba ekonomske stroke z nekajletno prakso; pod tč 2: srednja strokovna izobrazba tehniške- ali ekonomske smeri z nekajletno prakso in odsluženi™ vojaškim rokom. Pismene prijave pošljite na kadrovski oddelek, tovarne do vključno 10. ,.decembra 1969. Obvestilo avtorjem referatov in strokovnih člankov v ZP Iskra Komisija UO ZP Iskra za splošno tehnično in raziskovalno dejavnost (komisija za dejavnost 1 in 2) obvešča vse sodelavce ZP Iskra, ki so avtorji strokovnih referatov in člankov, da bo nagradila vse strokovne publikacije, objavljene v letu 1969. Sredstva za to nagraje-jevanje je komisija izdvojila iz sredstev, namenjenih za raziskovalno dejavnost s sklepom na 16. seji dne 28.5.1969. Nagrajevanje avtorjev ima namen vzpodbuditi vse sodelavce ZP Iskra k objavljanju strokovnih referatov in člankov. Komisija za splošno tehnično in raziskovalno dejavnost namreč ugotavlja, da je kljub precejšnjemu številu strokovnih sodelavcev v organizacijah ZP Iskra in kljub nenehnemu napredku in širjenju poslovanja ZP Iskra, objavljenih sorazmerno malo strokovnih del sodelavcev organizacij ZP Iskra. V skrbi za večji plasma, za afirmacijo na domačem in tujem tržišču pa je nujno, da dvignemo renome podjetja predvsem s publiciranjem strokovnih del. Zaradi tega je komisija za splošno tehnično in raziskovalno dejavnost na predlog ZZA tudi odobrila za leto 1969 finančna sredstva za nagrade avtorjem strokovnih referatov in člankov. Vendar bo komisija skušala tudi v bodoče vsako leto v okviru razpoložljivih finančnih sredstev nagraditi avtorje strokovnih publikacij obenem pa organizirati razdelitev nagrad kot stalno prireditev, ki naj da javno priznanje vsem strokovnjakom, ki so s publikacijami doprinesli k strokovni afirmaciji Iskre. V zvezi z nagrajevanjem obveščamo o podrobnostih: 1. Upravičenci do nagrade so vsi redno zaposleni v organizacijah ZP Iskra, ki so v letu 1969 objavili sami ali kot soavtorji referate ali članke v strokovnih časopisih oziroma na strokovnih konferencah doma ali v tujini. 2. Nagrajena bodo vsa dela, ki jih bodo avtorji prijavili komisiji. Prijave morajo obvezno vsebovati naslednje podatke: — avtor oziroma soavtorji — naslov članka, referata oziroma publiciranega dela — naslov časopisa, zbornika referatov oziroma prireditve, kjer je bilo delo publicirano — osnovni bibliografski podatki o delu (število strani, format, število slik in tabel oziroma obseg v avtorskih polah) — naslov in številko žiro računa avtorja ali ustrezno izjavo o prejemkih Komisiji bi delo zelo olajšali, če bi avtorji poslali obenem s prijavo tudi separat ali kopije članka oziroma referata. 3. Prijavljena publicirana dela bo pregledala posebna strokovna komisija pod vodstvom prof. Franceta Mlakarja, dipl. ing., vodje sektorja v ZZA ter urednika Tehničnih poročil industrije Iskra. Ta komisija bo predlagala nagrade komisiji za splošno tehnično in raziskovalno dejavnost glede na obseg prijavljenega dela. Vsako prijavljeno delo bo : nagrajeno z najmanj 250 din, zgornja višina nagrade pa je lahko največ 750 din. Nagrade bodo izplačane v obliki avtorskih honorarjev. 4. Prijave sprejema predsednik komisije tov. France Mlakar, dipl. ing., Iskra —- Zavod za avtomatizacijo, Ljubljana, Tržaška 2 do 5. decembra 1969. 5. Predlog komisije bo potrdila na posebni seji komisija za splošno tehnično in raziskovalno dejavnost, svečana razdelitev nagrad pa bo na posebni prireditvi dne 26. decembra 1 Podrobnosti o razdelitvi nagrad bodo še objavljen.». i : 6 I • S I Predsednik q komisije UO ZP ISKRA