Za petek, dne 29. marca dopoldne je sklical predsednik Peter Krapež, dipl. inž., redno sejo obeh zborov občinske skupščine. Po predlogu dnevnega reda bo občinska skupščina na tej seji obravnavala več pomembnih zadev s področja gospodarstva, financ in komunale.
Občinska skupščina bo najprej obravnavala poročilo o poteku zborov volivcev in zborov delovnih ljudi, ki so bili na območju celotne občine in v večini delovnih organizacij od 10. marca dalje. Zbori so bili razmeroma dobro obiskani.
Na tej seji bo občinska skupščina bolj podrobno obravnavala le pripombe in predloge zborov v zvezi z občinskim proračunom in v zvezi z gradnjo centralnega pokopališča za Šaleško dolino v Podkraju pri Velenju. Ostale pripombe in predloge pa bo obravnavala na eni izmed prihodnjih sej, ko Jih bodo predhodno proučili pristojni sveti in drugi kolegijski organi občinske skupščine.
Zbori volivcev sO glede proračuna sprejeli le nekatere spreminjevalne predloge, vendar je svet za finance kljub temu pripravil manjšo spremembo splošnega razporeda izdatkov občinskega proračuna, s katerimi je nekaterim korist-nikom zmanjšal sredstva, nekaterim pa je predvidena sredstva še povečal.
Zbori volivcev v Šoštanja, Topolšici, Ravnah, Družmirju, Florjanu in Lokovici so nasprotovali, da bi njihovi kraji spadali pod območje novega pokopališča v Podkraju pri Velenju in so zahtevali, da jim rudnik lignita Velenje zgradi nadomestno pokopališče v bližini mesta Šoštanj. Predvideni opustitvi pokopališča v Velenju pa je najbolj nasprotoval zbor volivcev v Saleku. Na zborih volivcev so nasprotovali občani pokopavanju na novem pokopališču predvsem zaradi tega, ker menijo, da bo pre-oddaljeno in da bo s pokopi in z vzdrževanjem spomenikov preveč stroškov. Dokajšen odpor do centralnega pokopališča je bil tudi zaradi tega, ker so bili volivci o določenih vprašanjih napačno ali nepopolno informirani.
Pomembna točka dnevnega reda sklicane seje občinske skupščine bo obravnava resolucije o temeljih ekonomske politike v letošnjem letu. S to resolucijo, ki jo predlaga svet za gospodarstvo, bodo zagotovljene razvojne možnosti gospodarstva in družbenih služb in sprejete smernice in priporočila za takšen način gospodarjenja, ki bo največ prispeval k uresničevanju gospodarske in družbene reforme in povečanju proizvodnje.
Odborniki občinske skupščine bodo poleg občinskega proračuna obravnavali tudi predloge finančnih načrtov občinskega cestnega ter komunalnega sklada ter sklada za zadeve borcev NOV skupno s pripombami zborov volivcev, ki jih upravni odbori pri sestavi dokončnih predlogov niso mogli upoštevati.
Odlok o delovnih organizacijah, ki opravljajo komunalno dejavnost posebnega družbenega pomena, ki bo obravnavana na tej seji občinske skupščine, bo bistveno vplival na izboljšanje dela organizacij, ki o-pravljajo komunalno dejavnost. S tem odlokom so predvidene posebne dolžnosti organizacij, ki opravljajo komunalno dejavnost do občanov in do delovnih organizacij, pred-
stavnikov družbene skupnosti v organih upravljanja komunalnih delovnih organizacij.
Na seji občinske skupščine bo nadalje obravnavan tudi odlok o namembnosti nekaterih poslovnih prostorov v mestih Šoštanj in Velenje. S tem odlokom se namerava preprečiti odpiranje novih točilnic in bifejev na območju teh dveh mest in obrtnih storitev, ki povzročajo pri svojem delu velik hrup v ožjem centru mesta Velenje.
Občinska skupščina bo obravnavala tudi plan vodno vzdrževalnih del in plan porabe sredstev iz vodnih odškodnin v letu 1968, predlog odloka o premijah za kravje mleko v letu 1968 in predlog odloka o količinah in vrstah lesa, ki pripada lastnikom zasebnih gozdov za neposredno domačo uporabo. Odborniki pa bodo obravnavali tudi predloge komisije za volitve in imenovanja ter poslušali odgovore na nj"hova vprašanja.
Prejšnji teden so spet začeli delali delavci cestnega podjetja na eesti iz Šoštanja proti Gorenju. Zvedeli smo, da bodo asfaltirali tudi preostali del cestišča pred Gorenjem, v dolžini 1,6 kilometra. Z deli bodo pohiteli, tako da bo cesta po vsej dolžini izgotovljena do 1. maja
VELENJSKA GIMNAZIJA BO ŠE NAPREJ 0BSTAJAL4
IN USPEŠNO IZOBRAŽEVALA NOV ROD INTELEKTUALCEV
Prihodnje leto bo prva generacija velenjskih gimnazijcev zapela »Gaudeamus igitur, iuvenes dum sumus« življenjsko himno srednješolcev. Sedaj ima gimnazija že tri razrede s šestimi oddelki, dijakov pa je 171. Povprašali smo ravnatelja gimnazije v Velenju prof. BOJANA GLAVAČA, kako šola, ki je najmlajša v Sloveniji, orje začeto ledino.
»Čeprav še nimamo vseh priznanih pravic popolne šole, nismo več najmanjša slovenska gimnazija,« je začel pripovedovati prof. Bojan Glavač. »Manj učencev imajo še dve ali tri gimnazije. Drugo leto bomo na naši šoli že imeli 8 oddelkov, na novo pa bomo vpisali okoli 60 učencev. Vpis
Hotel PAKA
VELENJE
Mednarodni barski program
Strip-teas Strip-teas
Vsak dan razen ponedeljka
bo omejen, zato pa bomo pri vpisu izbirali in s tem še dvignili kvaliteto.«
Utrip gimnazije se po teh skromnih letih obstoja že čuti v Velenju. Kako bo z izven-šolsko dejavnostjo v bodoče?
»Že od vsega začetka delamo z občutkom, cla smo tudi del nosilcev kulture. V tem smislu načrtujemo izvenšolsko dejavnost in dijake vzgajamo. Letos bomo imeli deset različnih kul-
turnih prireditev na šoli in izven nje. Zdaj imamo dober dekliški pevski zbor, ki je na zadnjem srečanju mladih pevcev v Velenju uspešno nastopil in bo tudi odšel na slovensko pevsko revijo v Zagorje. Na gimnaziji pa je športno društvo s številnimi sekcijami, krožek mladih literatov, espe-rantistov, planinski-, ki je najboljši, pa biološki in marksistični. Zadnji čas uspešno dela tudi klub OZN. Skratka, oblik izvenšolskega dela je dosti, prepričan pa sem, da se bo z leti njihovo delo še popestrilo.«
Kakšni so učni uspehi?
»Nič slabši kot drugod in se gibljejo v normah slovenskega povprečja. Ob koncu lanskega šolskega leta je izdelalo 86 odstotkov naših dijakov. Največ negativnih ocen je bilo iz matematike. Porok dobrih uspehov na šoli so učenci, ki pridejo z osnovnih šol s prav dobrim in odličnim uspehom.«
Kaj pa učilnice in kadrovska zasedba?
»Imamo šest učilnic, delavnico za tehniški pouk, tri kabinete, knjižnico in učilnico za fizikalne vaje. Prihodnje leto pa bomo imeli še učilnico za biologijo in kemijo. Prostorsko tako opremljeni, vsi prostori so seveda v nekdanji rudarski
šoli, bomo prihodnje leto pričeli s kabinetnim poukom.
Letos nimamo posebnih kadrovskih težav, čeprav je izbor teh na gimnaziji zelo zahteven. Poučuje 7 rednih profesorjev in 8 zunanjih sodelavcev. Zaposlili pa bomo še po enega slavista, matematika, kemika in profesorja za telesno vzgojo.«
Gotovo ste že razpravljali o predlogu ukrepov za racionalizacijo na področju vzgoje in izobraževanja, ki jih je sestavil republiški sekretariat za prosveto in kulturo. V tem predlogu med ostalim tudi priporočajo, da bi bilo potrebno proučiti smotrnost in upravičenost obstoja velenjske gimnazije. Kaj menite o tem?
»V naši občini so pristojni organi o predlogu že natančno presojali in ugotovili, da je nadaljnji obstoj velenjske gimnazije povsem utemeljen in ni nobenih razlogov, da bi gimnazijo ukinili, dijake pa pre-šolali. Takšno stališče je bilo zavzeto tudi na širšem posvetu v Celju, kjer je zavod za prosvetno pedagoško službo ugotavljal in podprl upravičenost obstoja velenjske gimnazije.
Naj povem, da so v naši občini še vedno enake potrebe kot takrat, ko smo gimnazijo ustanavljali. Tudi letošnji podatki kažejo, da bo dovolj v čencev za vpis. Zlasti pomembno ph je, da lahko mladina iz naše občine čim bližje obiskuje srednjo šolo. Ce imamo gimnazijo v Velenju, potem je šolanje prav gotovo cenejše kot v oddaljenem Celju.«
V elektromerilnem laboratoriju
V laboratorijih rudarskega šolskega centra delajo raziskave tudi za druge
V	velenjskem rudarskem šolskem centru so pred nedavnim uredili tri laboratorije: fizikalnega, elektromerilnega in kemijskega. Svoj čas so laboratorije uporabljali samo za interno rabo. Učenci so tu imeli praktične laboratorijske vaje.
Ker pa so laboratoriji opremljeni s sodobnimi raziskovalnimi pripomočki in aparaturami, so se odločili, da bodo nudili usluge tudi drugim. Zdaj so dejavnost vseh treh laboratorijev že registrirali pri gospodarskem sodišču in nudijo razne raziskave tudi ostalim koristnikom.
V	fizikalnem laboratoriju delajo po naročilu metalografske in spektografske preiskave. Nadalje optične analize mehanskih napetosti, kontrolirajo fizikalne pogoje dela — svetlobo, temperaturo, vlago, toplotno žarčenje in prašnost. Takšni pregledi so zlasti pomembni, kadar hočemo v delovnih organizacijah ugotoviti pogoje v katerih delajo zaposleni delavci. V fizikalnem laboratoriju pa tudi preslikujejo članke iz knjig in revij ter delajo mikroskopske raziskave.
Meritve s področja električnih merjenj, avtomatizacije in električne zaščite, strokovno opravijo v elektro merilnem laboratoriju. V kemijskem laboratoriju pa ugotavljajo kalorično vrednost, količino pepela in vlage v premogu, določajo količino ogljika in žvepla v jeklu ter izvršujejo analizo zraka. Predvidevajo, da bodo v tem laboratoriju v perspektivi še analizirali vodo in opravljali druge kemijske analize.
Laboratoriji, ki jih imajo v rudarskem šolskem centru, so vsekakor novost in pomembna pridobitev za naše lokalno področje.
Vsak deseti obdan je motoriziran
V teh velikanih je žlahtno vino, ki ga prodajajo po Gornji in Spodnji Savinjski, Mislinjski in Šaleški dolini ter v Zasavju. Postavljeni so v vinski kleti veletrgovine »Vino«. O duhu po vinu, ki je spremenil vaško ozračje, in še o marsičem drugem, smo napisali v reportaži SEM TER TJA PO SMARTNEM OB PAKI, ki jo objavljamo na 4. strani.
Izredno hitra rast cestnega motornega prometa je razvidna tudi iz podatkov o števila registriranih vozil v naši občini v lanskem letu.
V letu 1968 je bilo v naši občini registriranih že 2849 motornih vozil, od tega '211 v družbenem in 2638 v zasebnem sektorju. V zasebnem sektorju ima sedaj že vsak deseti občan po eno motorno vozilo. Od skupnega števila motornih vozil je registrirnaih 1516 motornih koles od tega 29 v družbenem in 1.487 v zasebnem
sektorju. Največ motornih koles je mopedov, ki jih je kar 1.044.
Število osebnih 1 avtomobilov je lansko leto prvič naraslo na preko 1000 in jili je bilo ob koncil leta registriranih 1.133 (1.086 zasebnih in 47 družbenih). Osebni avtomobil ima sedaj že vsak 24 občan, oziroma vsaka šesta družina.
Poleg teh vozil je registriranih preko 200 kamionov in nekaj avtobusov ter drugih cestnih vozil.
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE VELENJE
28. marec 1968 - LETO IV. Št. 5 (67) — Cena 30 par — Poštnina plačana v gotovini.
JUTRI BO SEJA OBEH ZBOROV OBČINSKE SKUPŠČINE
Stran 2
SABESKI RUDAR
28. marec 1968
LETOS SO BILI ZBORI VOLIVCEV RAZMEROMA DOBRO OBISKANI - OBČANI PA SO RAZPRAVLJALI IN SLIŠALI
POROČILA O:
-	predlogu proračuna občine Velenje za leto 1968 in finančnih načrtih temeljne izobraževalne skupnosti, cestnega, komunalnega sklada in sklada za zadeve borcev NOV
-	gradnji in režimu na osrednjem pokopališču za šaleško dolino v Podkraju
ZBORI VOLIVCEV
krajevnih vprašanjih
Več upravičenih pripomb
PLESlVEC, 10. marec. Na
zboru volivcev so se Plešivčani največ pogovarjali o krajevnih zadevah. Vendar so imeli nekateri kljub temu pripombe na predlog občinskega proračuna. Menili so, da bi morali del regresa za mleko dobiti tudi kmetje. Povedali so tudi, da je precej denarja namenjenega za pospeševanje kmetijstva vendar se kmetijska zadruga premalo briga za razvoj kmetijstva v hribovitih predelih. Kmetovalci v teh krajih želijo, da bi jih obiskali kmetijski strokovnjaki in pri delu nudili pomoč in nasvete.
Razpravljali so tudi o primanjkljaju v skladu za zdravstveno zavarovanje in opozorili na pomanjkljivosti v zdravstveni, zlasti pa zobozdravstveni službi. Zobozdravnik bi mo-
ral biti na voljo takrat, ko ga ljudje rabijo in ne šele po naročilu čez tri ali več mesecev. V Plešivcu želijo, da pride na njihov sestanek upravnik podružnice KZSZ v Velenju Ivo Blekač in podrobno obrazloži okolnosti zaradi katerih je nastal tolikšen primanjkljaj.
Seveda pa volivci v tem kraju niso mogli mimo vprašanj, lahko bi že rekli standardnih, ki jih še sedaj niso rešili. Čeprav so uvedli že pred leti samoprispevek, so zbrana sredstva premajhna, da bi zgradili pokopališčno obzidje in mrtvašnico. Plešivčani pa so sami zbrali tudi okoli 30 tisoč novih dinarjev za rekonstrukcijo glavne ceste. Menijo, da bi bil zdaj že čas, da se cesta od Skal do vasi čimprej usposobi tudi za avtobusni promet.
Ureditev osrednjega pokopališča je povsem umestna
PODKRAJ, 10. marec. Volivci so se na zboru strinjali s posameznimi postavkami proračuna, pripomnili so le, da bo v njihovem kraju zmanjkalo denarja za ureditev občinskih cest.
Ko so se pogovarjali o novem pokopališču in cenah pokopov so povedali, da se strinjajo z ureditvijo centralnega pokopališča za vso šaleško dolino. Menili so tudi, da so cene pokopov primerne. Zanimalo pa jih je, kako bodo lahko na pokopališče pripeljali ven-
ce, kadar bodo pokojnika peljali z doma.
Napetost električnega toka je v nekaterih predelih Pod-kraja slaba in včasih pade tudi na 130 vatov. Zato v gospodinjstvih in kmetijah ne morejo uporabljati električnih strojev. Tudi televizijski sprejemi so zavoljo tega slabi. Volivci so o tem že večkrat govorili na svojih zborovanjih. Tokrat pa so odločno zahtevali, da se v njihovem kraju mora slej ko prej primerno urediti elektrifikacija.
Pikre pripombe na račun velenjske komunale
ŠKALE, 10. marec. Čeprav so imeli volivci pripombe na osnutek proračuna, so ga vendarle sprejeli takšnega kot je bil predlagan.
Več pa so govorili o krajevnih problemih. Posebno pikre so bile njihove pripombe na
Tudi cesto od iiorenja do Le tuša je potrebno popraviti
ŠMARTNO OB PAKI, 12. marec. Ker je v napovedanem času prišlo na zbor premalo volivcev, se je ta začel šele po enournem čakanju. Vendar je bilo tudi takrat navzočih le 21 volivcev.
V Šmartnem ob Paki se krajevna skupnost še vedno u-kvarja s kanalizacijo. Želijo, da bi vsaj začasno rešili odtok vode, ker voda povzroča na nekaterih zemljiščih škodo. Zato so naročili lastnikom
Najprej šolo
ŠENTILJ PRI VELENJU, 13. marec. V Šentilju so imeli kritične pripombe na delo zdravstvenih delavcev in gospodarjenje v velenjskem zdravstvenem domu. Ni prav, so povedali volivci na zboru, da imajo zdravniki zjutraj delovne sestanke, pacienti pa morajo zaradi tega čakati v čakalnici. Zanimali so se, zakaj je nastal tolikšen primanjkljaj v skladu zdravstvenega zavarovanja. Odločno pa so podprli stališča in priporočila občinske skupščine, ki jih je ta zavzela do kritja primanjkljaja v zdravstvu.
Volivci pa v Šentilju niso imeli nobenih pripomb na to, da bo pokopališče v Podkraju. Povedali so samo, da se jim zdijo pogrebne usluge nekoliko prevelike.
Osnovna šola v Šentilju je v zelo slabem stanju. Zato so na zboru govorili tudi o tem. Sanitarije v šoli so skoraj neuporabne, učilnice pa neprimerne. Šolo bi morali nujno popraviti, zato ne razumejo zakaj tega nihče ne uvidi.
Na zboru nad tristo Šoštanjčanov
ŠOŠTANJ. 12. marec. Toliko ljudi, kot se jih je zbralo na zadnjem zboru volivcev v ki-nodvorani v Šoštanju, že dolgo ni bilo skupaj. Na željo prebivalcev so za ves kraj sklicali samo en zbor. Ker je bila prejšnji mesec v Šoštanju že problemska konferenca, je bilo pričakovati, da bodo volivci največ časa posvetili razpra-
vam okoli lokacije novega pokopališča.
Odbornik Ivan Urek je najprej poročal o predlogu proračuna. Zatem pa je predsednik društva upokojencev Franc Stanovšek dejal, da je predvidena dotacija za Koroške borce za severno mejo premajhna. Tem borcem bi morali nuditi tudi davčne olajšave. Volivci so imeli še nekatere druge pripombe, potem ga so občani proračun sprejeli.
Ko so razpravljali o gradnji centralnega pokopališča v Podkraju so se na zboru zavzemali za ločeno pokopališče, na katerem bi pokopavali Soštanj-čane in okoličane. Zahtevali so naj se v Šoštanju izvede referendum.
Izvolili so tudi polovico članov sveta krajevne skupnosti. Izvoljeni so bili: Ivan Donko, Leopold Teran, Slavka Gušič, Ivan Erhard in Franjo Nagode.
Dimnikarske usluge niso vedno najboljše
TOPOLŠICA, 11. marec. Na tem zboru so volivci, čeprav jih je bilo blizu sto navzočih, površno razpravljali o predlogu občinskega proračuna in problemih njihovega kraja. Zbor volivcev pa je kljub temu trajal dobre tri ure. Zato pa so veliko govorili o novem pokopališču. Povedali so, da se ne strinjajo z lokacijo in zahtevali novo pokopališče v Šoštanju.
Na zboru so se volivci tudi pritoževali nad dimnikarji in njihovim delom. Ponavadi pridejo dimnikarji takrat, ko kuhajo kosilo in zahtevajo plačilo za neopravljeno delo. Do-
Predlagajo postopno ureditev kraja
PESJE, 15. marca. Na zboru v Pesju so volivci predlagali, da bi denar, ki ga bodo zbrali pri njih iz prispevka za ureditev mestnih zemljišč in je namenjen za cestp na zahodnem delu Pesja, porabili za kanalizacijo vzhodnega dela Pesja. V tem predelu je od-vodnjavanje vode neurejeno in je v kleteh polno vode. Sklenili so, da bo predsednik
račun komunalno obrtnega centra. Dejali so, da bi moral ta obvestiti krajevno skupnost preden je začel posipati škal-sko cesto. Delo je slabo opravljeno in ga občina ne bi smela plačati.
Občinsko cesto nihče ne vzdržuje
zemljišč, da očistijo odvodne jarke. Letos nameravajo v Pa-ški vasi urediti tudi vodovod in asfaltirati cesto četrtega reda, ki pelje skozi naselje v Šmartnem.
Volivci pa so razpravljali tudi o rekonstrukciji ceste do Gorenja. Povedali so, da so lani dela na tej cesti slabo napredovala. Ker je cesta od Gorenja do Le tuša zelo slaba, so menili, da bi morali popraviti tudi ta del cestišča.
LOKOVICA, 15. marec. Tu
so volivci na zboru zlasti govorili o cestah. Prebivalci Lo-kovice so vseskozi urejevali glavno cesto in zanjo prispevali denar. Zdaj pa ceste nihče ne vzdržuje. Predlagali so, da bi moral odgovorni pri komunalnem obrtnem centru vsaj enkrat na leto priti na sestanek sveta njihove krajevne skupnosti. V zvezi s temi vprašanji so v Lokovici postavili naslednje zahteve:
Občinska cesta mora biti prevozna vse leto. Pod Penško-
Na~cesti bodo uredili še odvodnjavanje
BELE VODE, 16. marec. Poleg tega, da so na zadnjem zboru volivcev sprejeli občinski proračun, so v Belih vodah volivci razpravljali tudi o delovnem in finančnem načrtu njihove krajevne skupnosti.
Cesto, ki so jo lani zgradili, in je vredna 40 milijonov starih dinarjev, bodo letos še dokončno uredili. Ker je neurejeno odvodnjavanje, to pa je bil pogoj ob tehničnem prevzemu, bodo letos skupno s komunalno obrtnim centrom ure-
Cesto so uničili kamioni
DRUŽMIRJE, 16. marec. Čeprav je odbornik Maks Lom-šek podrobno in jasno obrazložil predlog občinskega proračuna za letos, so volivci skoraj nezainteresirano šli mimo njega in ga sprejeli brez poglobljene in zavzete razprave. Zolčno pa so govorili o novem
pokopališču in predlagali za Šoštanj ločeno pokopališče.
Ko so govorili o krajevni ureditvi, so opozorili na slabo vzdrževano cesto četrtega reda, ki vodi proti Velenju. Komunalno obrtni center vozi material iz oddaljenih kamnolo-
Predlagajo dvoje pokopališč: starega za domačine novega za priseljence
ŠALEK, 13. marec. Polne štiri ure je trajal zbor volivcev v Saleku. Volivci pa so načenjali različne probleme. Naj omenimo samo nekatere.
Po njihovem mnenju je zelo krivično razdeljen prispevek od kmetijske dejavnosti, ker je enako odmerjen za področje celotne katastrske občine. Ker republiški zakoni predvidevajo enotno stopnjo za celotno katastrsko občino, so predlagali, da bi hribovite predele priključili sosednjim katastrskim občinam.
Svet krajevne skupnosti predlaga, da bi v Šaleku ponovno uvedli krajevni samoprispevek, ki bi ga porabili za ureditev nekaterih komunalnih zadev v kraju. Ker mora biti sprejetje takšnega odloka zakonito — sprejeti ga mora večina volivcev — bo svet krajevne skupnosti pripravil predlog in z njim seznanil vse volivce. Ti pa se bodo pismeno odločili za uvedbo samoprispevka.
V Bevčah pri Velenju imajo vaščani že zbrano nekaj de-
narja, ki ga jim je dala krajevna skupnost za regulacijo Brajšnjice. Zdaj pa bi radi vedeli, če bo občinska skupščina prispevala vsaj toliko, kolikor bodo sami zbrali. Na zboru jim je predstavnik skupščine povedal, da iz letošnjega proračuna denarja ne morejo dobiti. Vendar pa kmetje plačujejo en odstotek v vodni sklad. Tega bi lahko uporabili za regulacijo potoka, če bo republiški vodni sklad dal ta sredstva velenjski občini.
Ko so v Šaleku govorili o novem pokopališču, so volivci zavzeli zelo čudno stališče. Predlagali so, naj bi tudi v bodoče pokopavali na velenjskem pokopališču tiste, ki že imajo družinske grobove. Staro pokopališče bi bilo po njihovem mnenju za »domačine«, novo v Podkraju pa za »priseljence«. Res čudno stališče.
menili so se, da bo svet krajevne skupnosti zbral od občanov posamezne nepravilne primere in jih posredoval občinski skupščini.
Proračun drugorazrednega pomena
RAVNE PRI ŠOŠTANJU, 17. marec. Predsednika občinske skupščine je skupščina pooblastila, da skliče zbore volivcev in določi vrstni red obravnave. Volivci v Ravnah pa so smatrali, da je vprašanje občinskega proračuna manj pomembna točka dnevnega reda
in so na zboru najprej razpravljali o gradnji pokopališča, zatem pa šele o proračunu.
Po razpravi so potrdili predlog letošnjega občinskega proračuna in podprli stališče zbora volivcev v Šoštanju, da se najde nova lokacija za pokopališče.
krajevne skupnosti Jože Sla-tinšek sklical zainteresirane prebivalce vzhodnega dela Pesja, kjer se bodo pogovorili o sredstvih in pričetku del.
V Pesju pa so se na zboru volivcev strinjali, da se v Šaleški dolini uredi centralno pokopališče, katerega bodo lažje vzdrževali kot vsako posamezno.
Tudi v drugih krajih velenjske občine so obravnavali volivci predlog občinskega proračuna. V Zavodnjah, Cirkov-cah in Gorenju so menili, da je premalo denarja predvidenega za krajevne skupnosti. Vendar niso nikjer predlagali zavoljo tega spremembe v proračunu. V Velenju pa so volivci menili, da je premalo sredstev za kulturno prosvetno dejavnost. Zato so predlagali, da bi znižali predvideno postavko za civilno zaščito in več namenili za kulturo.
V Paki pri Velenju in na
zborih v Velenju so se ljudje strinjali z ureditvijo novega pokopališča v Podkraju. S tem pa se niso strinjali v Florjanu pri Šoštanju. Tu so volivci zahtevali referendum, kjer se bodo lahko izjasnili za ločeno pokopališče.
O primanjkljaju v skladu zdravstvenega zavarovanja so razpravljali na zborih v Velenju, Zavodnjah in drugod. Skoro povsod pa so govorili o razvoju velenjske občine in se zanimali za gospodarsko stanje delovnih organizacij.
vo njivo in v Drajevem klancu so studervci, ki cesto močijo. Ko je bil na tej cesti še cestar, je sproti odvajal vodo v obcestne jarke. Zdaj, ko cestarja ni več, pa studenci namakajo cesto v dolžini 150 metrov in je poleti cestišče blatno, pozimi pa poledenelo.
Med drugim so v Lokovici volivci razpravljali o primanjkljaju v skladu zdravstvenega zavarovanja in o novem pokopališču. Zahtevali so, da se zgradi novo pokopališče v Šoštanju.
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦t'
Velenjčani in okoličani!
dili še odvodne jarke. Na cesti v Bele vode bo tudi cestar, velenjska komunala pa bo kupila posebni stroj za zimsko vzdrževanje te ceste.
Pri pokopališču v Belih vodah bodo letos uredili zaščitni zid. Ker so v Šoštanju nekateri dejali, da bodo svojce pokopavali na belovoškem pokopališču, so se v Belih vodah na zboru volivcev odločili, da bodo v tem primeru povečali ceno pokopov in najetja grobov.
mov, čeprav so blizu priroč-nejši kamnolomi. Gramoz, ki ga posipajo je slab in otežko-ča normalni promet. Volivci so povedali, da so cesto uničili kamioni in predlagali, da bi cesto zaprli za težak tovorni promet.
NOVA TRGOVINA
Semenarna Cvetličarna
v stolpnici pri avobusni postaji v Velenju
VAM NUDI
—	Lončnice vseh vrst, rezano in suho cvetje, sveže in suhe vence ter aranžira darila.
—	Semena vrtnin, cvetic, zelenjave, fižola, graha, gomoljice, zgodnje in pozne vrste krompirja.
—	Semena poljščin — detelje, trave, jari ječmen in oves, krmilno peso, hibridno koruzo vseh vrst, kot novo pa avstrohlbrid 390 in 266.
—	Bogato izbiro krmil za rejo malih živali — briketi za kokoši, zajce, krmilo za piščance, razni rudninski dodatki, merkan-tilno žilo vseh vrst, orodje, zaščitna sredstva in umetna gnojila.
—	Cvetlične lončke — navadne in okrasne, razna stojala, zemljo in gnojila za lončnice, okrasne vaze, žardinjere.
—Akvarijski pribor in ribjo hrano.
Naročila sprejemamo tudi po telefonu, v Celju 20-07 in Velenju 85-065.
Po želji kupcev dostavljamo večje količine tudi na dom.
GARANTIRAMO DOBRO BLAGO IN SOLIDNO TER HITRO POSTREŽBO.
28. marec 1968
ŠALEŠKI RUDAR
Strah J
KJE IN KAKO BOMO GRADILI M PODEŽELJU
Svet za urbanizem in komunalne zadeve je na zadnjih sejah sprejel več sklepov s področja urbanističnega planiranja. Med temi so pomembni predvsem naslednji sklepi:
-	Sklep o razgrnitvi osnutka urbanističnega reda občine Velenje.
-	Več sklepov o izdelavi urbanističnih načrtov na območju mesta Šoštanj.
-	Sklep o razgrnitvi osnutka odloka o uskladitvi generalnega urbanističnega načrta za šaleško dolino, z grafičnimi prikazi.
-	Sklep o razgrnittvi osnutka sprememb zazidalnega načrta za stanovanjsko sosesko Velenje-Selo.
-	Sklep o razgrnitvi osnutka zazidalnega načrta za gradnjo objektov za obrtnike ob potoku Trebušniea v Velenju.
-	Sklep o razgrnitvi osnutka odloka o prepovedi gradnje ter prepovedi parcelacije zemljišč na območju občine Velenje.
Osnutek urbanističnega reda občine Velenje
cijo in dobiti lokacijsko dovoljenje od oddelka za gospodarstvo.
Za počitniške hišice, lovske in planinske koče se bo grad-
Po zakonu o urbanističnem planiranju predpiše urbanistični red občinska skupščina. Z urbanističnim redom se določi način urejanja in asanacija naselij, namenska uporaba zemljišč, komunalno opremljanje zemljišč, pogoji za graditev objektov, zlasti glede njihove lege, funkcije, višine in oblikovanja, velikost stavbnih zemljišč in drugi pogoji, ki jih mora investitor izpolniti v zvezi z graditvijo objektov ali z drugimi posegi, ki vplivajo na spremembo prostora.
Tako je po naročilu občinske skupščine projektivni biro Velenje izdelal osnutek urbanističnega reda občine Velenje, ki je sedaj javno razgrnjen na oddelku za gospodarstvo.
Osnutek urbanističnega reda je izdelan na temelju sedanje urbanistične dokumentacije in sklepov občinske skupščine o zavarovanih območjih ter podatkov generalnega urbanističnega načrta za Šaleško dolino.
Z osnutkom urbanističnega reda se urejajo vsa naselja v občini, razen mest Velenja iii Šoštanja ter naselij Šmartno ob Paki, Konovo, Selo, Pesje in Šalek. Ti mesti in naselja se bodo urejala na podlagi dokumentacije urbanističnega programa, urbanističnega načrta in zazidalnih načrtov.
Z urbanističnim redom se ne urejajo še naslednje površine in območja:
1.	Eksploatacijsko polje rudnika lignita Velenje.
2.	Trasa ceste Dravograd— Velenje—Polzela.
3.	Trasa električnih daljnovodov.
4.	Trasa plinovodov.
5.	Območja zajetij pitne vq-de.
6.	Trase kanalskega kolek-torja med Velenjem in Šoštanjem, s čistilno napravo v Pen-ku.
7.	Območje velenjskega jezera z weeckend naseljem.
8.	Velenjski, šoštanjski in šaleški grad ter grad Turn.
9.	Območje Paškega Kozjaka in Šentvida pri Zavodnji.
10.	Površine, ki so določene ali zavarovane za gradnjo regionalno pomembnih objektov.
11.	Zavarovane gozdne površine, za ostale gozdne površine pa je potrebno soglasje pristojnega gozdarskega organa.
12.	Vse kmetijske obdelovalne površine. Če pa se na takih površinah predvidi gradnja, je potrebno predhodno soglasje pristojnega kmetijskega organa.
Tako se torej z urbanističnim redom urejajo vsa naselja in območja, razen zavarovanih območij in mest Šoštanja in Velenja ter naselij Šmartno ob Paki, Konovo, Selo, Pesje in Šaleka.
Naselja in območja, ki se urejajo z urbanističnim redom, so uvrščena v dve kategoriji. To so vsa naselja in območja, ki obdajajo urbanizirane površine (Velenja z okolico, Šoštanja in Šmartno ob Paki) obravnava tako, da je v njih dovoljena gradnja: stanovanjskih hiš, nadomestnih kmečkih hiš in gospodarskih poslopij, obrtne dejavnosti in objekti
javnega — lokalnega pomena (šole, pošte, lokali, komunalni objekti, daljnovodi, vodovodi idr.). To so naslednja naselja in območja: Lokovica. Podgorje, Podkraj, Kavče, Laze, Hra-stovec, Skale, Gaberke, Ravne, Topolšica, Sentflorjan, Paška vas, Gorenje in Rečica ob Paki.
V ostalih naseljih in območjih pa se lahko gradijo vsi objekti, kakor so navedeni že prej, razen stanovanjskih zgradb za zaposlene izven do-tičnega naselja, torej v teh naseljih (Paka, Bevče, Arnače, Silova, Plešivec, Cirkovce, Za-vodnje, Bele vode, Skorno, Slatine, Mali in Veliki vrh, Gav-ce in Podgora) ne morejo graditi stanovanjskih zgradb občani, ki so zaposleni v podjetjih in ustanovah izven navedenih naselij, razen npr. gozdnih delavcev ipd.
Za gradnjo vseh objektov v naseljih in področjih, ki se nameravajo urejati po urbanističnem redu je predviden naslednji način gradnje: dovoljuje se gradnja visokopritlič-nih objektov z izrabljenim podstrešjem. V izjemnih primerih, kjer to dovoljuje am-bient in konfiguracija terena, se bodo lahko gradile enonad-stropne zgradbe. Kota pritličja je lahko največ 1,5 m nad terenom. Strehe bodo morale
biti dvokapnice z naklonom ca. 35° ter krite z zarezno opeko, betonsko opeko ali skodlami.
Vsi objekti morajo biti priključeni na javno kanalizacijo, če ta obstaja, če ne pa bo potrebno fekalne odplake speljati v vodotesno pretočno greznico s ponikovalnico.
Obvezen je priključek na javno električno omrežje in javni vodovod, kjer ta obstaja. Sicer je obvezno zgraditi hišno kapnico, vodnjak ali imeti lastno vodno zajetje. Ne dovoljuje se gradnja objektov s prizidki, ki imajo ravno streho (verande, garaže in slično). Prizidki morajo biti v podaljšku strešine objekta.
Medsebojni odmiki stanovanjskih, javnih objektov je najmanj 12 m, kakor tudi odmiki teh objektov od gospodarskih poslopij. Medsebojni odmiki gospodarskih poslopij so lahko manjši.
Odmiki objektov v strnjenih naseljih se bodo določili v lokacijski dokumentaciji glede na posamezni primer.
Za gradnjo družinskih stanovanjskih zgradb, kmečkih gospodarskih poslopij, obrtnih dejavnosti in pomožnih poslopij, bo moral investitor naročiti pri Projektivnem biroju Velenje lokacijsko dokumenta-
PUSTNI KARNEVAL je mimo. Ohranjeni pa sta ostali fotografiji, ki prikazujeta le majhen drobec tistega kar smo lahko videli na pustni torek v Velenju. Smelo lahko trdimo, da takšnega sprevoda v Velenju še nikoli ni bilo. Prireditvenemu odboru in turističnemu društvu moramo izreči vse priznanje. Upamo, da bo drugo leto vsaj tako kot letos. — Posnetka: FOTO PAJK. Velenje.

immM
nja dovoljevala tam, kjer ne bo vplivala kvarno na pokrajinske značilnosti, naravne lepote in ne bo v nasprotju z javnimi interesi.
Kje bodo lahko gradili v Šoštanju?
V Šoštanju je glede na eks-plotacijsko polje rudnika Velenje, obstoječo industrijo ter konfiguracijo terena malo prostih površin za gradnjo. Glede na to, da se je na svfetu za urbanizem in komunalne zadeve čestokrat pojavljalo vprašanje glede gradnje na premogovnem sloju na območju mesta Šoštanj, je oddelek za gospodarstvo zaprosil za mnenje Republiški sekretariat za urbanizem in Republiški sekretariat za gospodarstvo v Ljubljani. Predvsem je bil važen odgovor sekretariata za gospodarstvo v čigar pristojnost spada tudi rudarstvo. Tako je sekretariat za gospodarstvo izdal naslednje mnenje:
Severno od železniške proge, razen manjše površine ob potoku Pečevnici, ni dovoljena nobena zazidava. Dočim je na delu mesta med linijo, ki poteka od žezeniške postaje za hotelom Kajuh in dalje pri brvi za pešce po Paki do mostu pri tovarni usnja v smeri mostu preko Topolšice na cesti Metleče—Penk preko objektov tovarne usnja ter železniško progo možna gradnja s tem, da investitorji pred začetkom gradnje obvezno knjižijo na zemljiški knjigi na sodišču izjavo, da ne bodo zahtevali nobene odškodnine, če bi nastale na zgradbi kakršne koli poškodbe zaradi jamskih del.
Na osnovi takšnega mnenja sekretariata za gospodarstvo in ostalih urbanističnih pogojev, je svet za urbanizem in komunalne zadeve sprejel naslednje sklepe, ki programirajo nadaljnjo urbanizacijo mesta Šoštanj:
0 Za območje med Pako in železniško progo ter za zemljišče ob potoku Pečevnici se lahko takoj izdela zazidalni načrt in sicer za zahodni del tega območja, tj. zahodno od Koroške ceste za enodružinske zgradbe, dočim so na vzhodnem delu predvideni objekti javnega značaja.
#	Območje Podhrastnik, tj. zemljišče zahodno od Šoštanja ter severno od ceste Penk— Sentflorjan, je zelo primerno za gradnjo, stanovanjskih zgradb. Ker je po odobrenem generalnem urbanističnem načrtu za šaleško dolino na vzhodnem delu tega območja predvidena nova elektrarna, je potrebno najprej ugotoviti, ali je elektrarna na tem območju še aktualna. V primeru, če se ugotovi, da lokacija elektrarne na tem zemljišču ni več aktualna, se mora ustrezno spremeniti regionalni plan ter naročiti zazidalni načrt za gradnjo enodružinskih zgradb.
O V kolikor pa je lokacija nove elektrarne še zmeraj aktualna, se naroči zazidalni načrt za gradnjo enodružinskih zgradb na zemljišču med Pako in cesto zahodno od smetišča, zahodno od Šoštanja.
•	Zazidalni načrti se financirajo iz prispevka za uporabo mestnega zemljišča na območju mesta Šoštanj.
0 Glede zazidave še prostega zemljišča severozahodno od stare cerkve v Šoštanju naj se upravni organi in urbanisti pogovorijo z zavodom za spomeniško varstvo v Celju.
Uskladitev generalnega urbanističnega načrta za Šaleško dolino z novo zakonodajo
Po zakonu o urbanističnem planiranju morajo občinske skupščine vse že sprejete generalne urbanistične načrte uskladiti z določbami zakona o urbanističnem planiranju. Tako se mora tudi generalni urbanistični načrt za šaleško dolino uskladiti z določbami zakona o urbanističnem planiranju. Ta uskladitev je začasno dosežena z osnutkom odloka o uskladitvi generalnega urbani-
stičnega načrta za Šaleško dolino z grafičnim prikazom, ki ga je sestavil Projektivni biro Velenje ter je dan v javno razgrnitev. Popolna uskladitev pa bo dosežena oziroma bo zadoščeno določbam zakona o urbanističnem planiranju, ko bo izdelan urbanistični program za celotno območje občine Velenje, ki je že naročen pri Projektivnem biroju Velenje.
Osnutek sprememb zazidalnega načrta za stanovanjsko sosesko Velenje - Selo
Zazidalni načrt za stanovanj- Projektivni biro Velenje je sko sosesko Velenje — Selo je .^po sklepu sveta za urbanizem že bil sprejet pri občinski »n komunalne zadeve izdelal skupščini. Po tem zazidalnem fosnutek sprememb zazidalnega načrtu je bilo predvideno okoli £ načrta za stanovanjsko sosesko j— ^—----.. — Velenje — Selo, ki je javno razgrnjen. Tako so po osnutku teh
dve tretjini površin v tej soseski za enodružinske zgradbe in vrstne zgradbe, ostala tretjina pa za gradnjo stanovanjskih blokov in stolpičev ter za javne objekte. Glede na to, da je v zadnjem času narastel interes za gradnjo družinskih zgradb, manjše so pa možnosti za gradnjo blokov in stolpičev ter glede na oddaljenost te soseske od mestnega centra, je bil dan predlog, da se zazidalni načrt spremeni v korist gradnje družinskih stanovanjskih hiš.
Gradnja objektov za obrtnike
Ker je precejšnje povpraševanje po gradnji raznih obrtniških objektov, je po sklepu sveta za urbanizem in komunalne zadeve Projektivni biro Velenje izdelal osnutek zazidalnega načrta za gradnjo objektov za potrebe obrtnikov in sicer na južnem delu mesta Velenja, ob potoku Trebušniea, ki je tudi javno razgrnjen.
Osnutek zazidalnega načrta obsega razmeroma majhno površino okoli i hektare, katerega odpade 2,5 hektara na sta-
bo obsegala gradnjo visoko-pritličnih hiš z izrabljenim podstrešjem in kletjo ter v kolikor dejavnost dela obrti ne predvideva večjega obsega, od-nosno posebnih prostorov za delavnice, bodo slednji vključeni v sam stanovanjski objekt. V kolikor pa bodo potrebe po večji delavnici, bo ta predvidena kot samostojni objekt.
Zazidalni načrt predvideva na predelu med potokom in gozdom 10 novih objektov.
Tudi te parcele bo oddelek za gospodarstvo oddajal na li-litaciji.
Prepoved gradnje na nekaterih območjih v občini
Po zakonu o urbanističnem planiranju lahko občinska skupščina z odlokom razglasi splošno prepoved graditve ter prepoved parcelacije zr UjiSča na območjih, za katera se predvideva izdelava zazidalnega načrta. Ta ukrep je potreben predvsem zaradi tega. da se prepreči gradnja na zemljiščih, ki se nameravajo kasneje smotrno zazidati in urediti komunalne naprave po zazidalnih načrtih.
Tako se predvideva zaščititi dve območji, in sicer v Velenju in Smartnem ob Paki.
V	Velenju se namerava zaščititi območje, ki je po generalnem urbanističnem načrtu za Šaleško dolino in urbanističnem načrtu za mesto Velenje, predvideno za gradnjo stanovanjskih objektov in ga omejuje železniška proga od bivšega postajališča Selo do Kidričeve ceste, nato Kidričeva cesta do križišča s šaleško cesto, šaleška cesta s Celjsko cesto, Celjska cesta proti smeri Celje v dolžini ca. 1.5Q0 m do gozda in gozd, ki omejuje južni del naselja Šalek do razvalin gradu v Šaleku, nato pa Paka do bivšega postajališča Selo.
V	Smartnem ob Paki pa se namerava zaščititi območje na severovzhodni strani naselja nad železniško progo, ki ga omejuje. Železniška proga od graščine do postajnega poslopja, nato zahodne meje pare. št. 186/2. 186/1 in 385/1 k. o. Šmartno ob Paki, nato gozd, ki se razteza nad naseljem skoraj do šole odnosno do poti ob gozdu ter nato ta krajevna pot do križišča s cesto Šmartno ob Paki—Šoštanj, nato pa ta cesta do graščine.
Ko bo sprejet odlok o prepovedi gradnje na teh območjih, nihče več ne bo smel zgraditi noben gradbeni objekt, dokler ne bo izdelan zazidalni načrt.
Dovršeni gradbeni objekti na teh območjih pa se bodo lahko prezidavali ali obnavljali samo z dovoljenjem oddelka za gospodarstvo.
Vladimir Baškovič
sprememb odpadle v celoti vrstne zgradbe ter bloki, razen stanovanjskih stolpičev in ostalih javnih objektov, predvidelo pa se je nekoliko dvojčkov.
Po sprejemu spremenjenega zazidalnega načrta bo oddelek za gospodarstvo po etapah odkupoval zemljišča, jih komunalno uredil ter oddajal parcele na javnih licitacijah.
novanjske zgradbe z obveznimi obrtniškimi delavnicami in sicer na območju med potokom Trebušnico in gozdom, dočim je 1,5 hektarja zemljišča na območju med potokom in cesto Velenje—Celje predvideno za avtomelianično delavnico, bencinsko črpalko, avtopralnico in okrepčevalnico.
Povprečna velikost parcel Se giblje okoli 1.100 m2. Zazidava
Tudi pri nas bodo prodajali
»PIPCAi«
Aktiv društva časnikarjev v Celju je spet pripravil novo številko humorističnega Sista Pipec. List bo imel 16 strani, prodajali pa ga bodo tudi v Šoštanju in Velenju. Gotovo je humoristovo pero zapisalo kakšno pikro tudi na naš račun. Zato bo Pipec zani :;iv tudi za nas. Ker pa bo humo-ristični list Pipec izšel za prvi april, se ne bomo smeli čutiti prizadete, ker bomo stvar pač vzeli za prvoaprilsko šalo.

i
DOPISUJTE
V NAS LIST 1

S3&3
Sem ter tja po Šmartnem ob Paki
Čeprav je Šmartno ob Paki nekoliko oddaljeno od občinskega središča, kraj vendarle ne živi povsem ločeno od skupnih problemov. Ker imajo zelo delavno krajevno skupnost, zato večinoma sami rešujejo svoje krajevne težave. Če pa ne gre drugače se povežejo z občino. Ta nikoli ne glecla na njih mačehovsko.
Obiskali smo Šmartno ob Paki in spraševali. Tudi tokrat ni*mo zanemarili ukoreninjeno navado in smo se najprej ustavili na krajevnem uradu. Tu nas je sprejela edina predstavnica občinske uprave — Pepea Steblovnik. Poleg državnih poslov pa pomaga tovari-Sca Steblovnikova tudi krajevni skupnosti. Zato smo zatrli razgovor najprej o krajevni ureditvi in delu njihove skupnosti.
SE VEDNO NEUREJENA KANALIZACIJA
V lepem sončnem dnevu je kraj izgledal spodobno urejen. Ustrašili smo se, da ne bomo imeli kaj zapisati. Domačini pa so marsikaj povedali. Trgovine v Smartnem so stare in premajhne, čeprav so še kar dobro založene. Ljudje gredo po večje nakupe drugam, v Velenje ali Celje. Za sproti pa jih zalagajo domači trgovci. Ne n»or«jo se pritoževati nad gostinskimi uslugami. Teh je v okolici dovolj. Dve gostilni pa premore samo Šmartno. Svetovali so, naj gremo v tisto »Pri
vih dinarjev prispevka za mest" no zemljišče. Tega pobirajo od lanskega oktobra dalje. Vendar ga Šmarčani zelo slabo plačujejo, saj je v tem času plačala prispevek le ena tretjina prebivalcev. Pepca Steblovnik je povedala, da bo denarja premalo. Asfaltirati nameravajo cesto IV. reda skozi središče vasi do železniške postaje. Urediti morajo kanalizacijo v novem naselju in dokončati vodovod v sosednji Paški vasi. Zelja in potreb pa je še več.
DUH PO VINU JE ZAMENJAL ONEGA ...
KI JE BIL VČASIH ZNAČILEN ZA VAŠKO IDILO
V Šmartnem ob Paki kmetje sicer večjih kmetijskih površin nimajo. Zato prevladujejo mali in srednji kmetovalci. Največ ravnega sveta je ob Paki. Tega zasadijo s hmeljem. Ukvarjajo se tudi z živinorejo. Sadjarstvo in gozdarstvo pa kmetom ne prinašata večjih dohodkov.
Kmetovalci so dovzetni za napredno kmetovanje. V kraju je bila svojčas dobro organizi-
Polnjenje steklenic v avtomatizirani x)olnilnici
pošti«. Odkar jo ima v zakupu privatni gostilničar Ivo Bašck, *c nad postrežbo in veliko izbiro pijač ter jedil nimajo kaj aa pritoževati. Cas ni dopuščal, da bi stopili še v drugo, ki jo vodi Maks Rahten.
Vsekakor so prebivalci s temi dejavnostmi v glavnem zadovoljni.
Glavni problem je neurejena kanalizacija. O njej zadnja leta ljudje večkrat govorijo. To so pred leti sicer že urejevali, položili so kanalske cevi, vendar ne toliko globoko, da bi odpadne vode potegnilo v jarke. Povedali so, da bodo v središču naselja lahko kmalu imeli veliko umetno jezero, ki bo konkuriralo onima v Braslovčah in Velenju, toliko vode se včasih nabere zaradi slabe kanalizacije.
Lani je krajevna skupnost dobila 20 tisoč novih dinarjev. Računajo, da bodo letos pobrali od občanov okoli 13 tisoč no-
rana kmetijska zadruga, zdaj pa je tu samostojni proizvodni okoliš šoštanjske zadruge. Vodja tukajšnjega okoliša Leopold Travner je povedal, da imajo dobro razvito kooperacijo. Zadruga je od kmetov lani odkupila 28 tisoč kilogramov živine. Čeprav ima zadruga sama sodobno urejeno pitališče živine, bodo tega opustili in uvedli rejo plemenskih telic. Pitanje ni donosno. Lani so imeli v Šmartnem s pitanjem 70 tisoč novih dinarjev izgube.
Hmelj je ves v kooperaciji. Kmetje so lani pridelali 50 ton hmelja, zadruga pa 20 ton. Letos bodo za kooperante napravili nekaj novih žičnih nasadov hmelja. Zasledili so lahko nazadovanje, zato morajo kmetom urediti te donosnejše hmeljne nasade.
Ne bi bili pravi Slovenci, če r.e bi iz upravnih prostorov kmetijske zadruge zavili k so-
sedom preko ceste, od koder je vonjalo po vinu. Veletrgovina »Vino« Šmartno ob Paki je močno trgovsko podjetje z alkoholnimi in brezalkoholnimi pijačami, ki si utira tržišče sirom po Šaleški, Mislinjski, Gornji in Spodnji Savinjski dolini ter tudi v Zasavju.
Tu smo v razgovoru z direktorjem Stanetom Jakšetom lahko zvedeli kaj naši ljudje najraje pijejo in če se njihov okus iz leta v leto kaj bistveno menja.
Pa začnimo za spremembo najprej pri brezalkoholnih pijačah. Najbolj znana je Tali-sova ora. Po njej rada sega mladina in vozniki motornih vozil. Manj znana je Sinalca, ki jo bodo začeli preprodajati šele z aprilom. Lani je trgovsko podjetje Vino iz Šmartne-ga ob Paki prodalo preko milijon steklenic raznih brezalkoholnih pijač.
Precej prodajo tudi piva. Svetlo laško pivo je zelo priljubljena pijača, zlasti v poletnih mesecih. Na leto ga prodajo blizu 12 hektolitrov.
Ker smo že pri naštevanju katere in kolikšne količine pijač največ prodajo, naj povemo, da prodajo največ cvička in briškega merlota, dočim znana rebula ni več popularna. Dobri pivci so spoznali, da je merlot odlični nadomestek za kraški teran. Od belih vin ljudje največ popijejo pekrča-na, ki je slajše vino. Za njim pa cenijo še ostala lažja bela namizna vina. V zadnjih dveh letih vse manj prodajo buteljčnih vin. Ta so nadomestili različni biseri, ki jih potrošniki cenijo zavoljo okusa in razkošne embalaže.
V	Šmartnem sami polnijo steklenice. V sodih in cisternah imajo ukletenih 22 vagonov vina. Steklenice avtomatsko polnijo v novi polnilnici. Tu napolnijo okoli tisoč steklenic na uro.
Direktor Stane Jakše pa nam je zaupal, da bodo kmalu prišli na trg z lastnim proizvodom posebnega vina, ki bo prirejen okusu kot ga imamo pivci v našem predelu. Vino bo lepo embalirano in ne bo nič dražje od ostalih vin. Nismo pa zvedeli kako bodo to vino imenovali.
DRUŠTVENO ŽIVLJENJE
SPRAVLJAJO NA ZELENO VEJO
V	vasi smo poiskali Tineta Steblovnika, ki je bil včasih nosilec društvenega življenja v Šmartnem. Ko smo ga povprašali, če društva kaj delajo, je najprej skomignil z rameni, nato pa je le povedal, da v Šmartnem ni dolgočasja. Kaže, da se je tukajšnje prosvetno društvo slednjič le naspalo spanje pravičnega in znova oživlja svojo dobro dejavnost. Napovedujejo	uprizoritev Finžgarjeve ljudske igre Raz-
Krompirjeve sorte ki jih priporočamo
Stane Jakše, direktor veletrgovine z alkoholnimi in brezalkoholnimi pijačami
valina življenja, saj je minulo že dve leti odkar niso sami nič uprizorili. Pred nedavnim je začel z nastopi moški pevski zbor, ki ga vodi Franc Klane-nik. Za veselo razpoloženje pa že dolgo skrbi ansambel Srnica.
Dobro dela Ljudska tehnika, ki se ukvarja s kinom in skrbi za vzgojo novih šoferjev. Delovni pa so spet postali taborniki. Letos so preimenovali svojo taborniško enoto v odred Hudi potok. Pozimi pa so se taborniki smučali, zgradili so tudi 15-metrsko skakalnico, zdaj pa se bodo začeli pripravljati na taborjenja. Pripravljajo tudi samostojno prireditev Veseli večer.
Društvo Partizana je tudi delavno. Največje uspehe dosega namiznoteniška sekcija. Šmarčani pa igrajo tudi dober nogomet, saj igra njihovo moštvo skupaj z šoštanjčani in Velenj-čani v isti ligi.
ŠOLA JE TESNO POVEZANA S KRAJEM
V Šmartnem ob Paki pa so nam povedali, da naj gremo še v njihovo šolo. Šmarčani so nanjo zelo ponosni. Ne samo zavoljo tega, ker je stavba občudovanja vredna. Njihova osnovna šola ima v kraju posebno vlogo s svojo obsežno izvenšolsko dejavnostjo. Ravnatelj šole Franjo Karažinec jte povedal, da imajo na šoli dramski, literarni, lutkovni, strelski, modelarski in športni krožek ter folklorno skupino. Zato šola sodeluje pri vseh krajevnih prireditvah.
Franjo Karažinec je tudi predsednik tukajšnjega prosvetnega društva. Vprašali smo ga kako on ocenjuje družabno življenje v kraju. Povedal je, da Šmarčani in okoličani radi pridejo na kulturne prireditve. Zelo radi gledajo uprizoritve domače igralske skupine. Ta je svojčas trikrat na leto nastopila. Tudi prosvetno društvo bo pripravilo Veseli večer. Torej se Šmarčanom obetata kar dve tovrstni prireditvi. Bomo videli kdo bo obljubo najprej izpolnil: ali člani prosvetnega društva ali pa morda taborniki, katerih dejavnost ne smemo podcenjevati. Ce bo res Veseli večer v pravem veselem razpoloženju, potem na svidenje na tistem, ki bo prvi.
Pri nas pred vojno nismo imeli nobene domače krompirjeve sorte, vzgojene z načrtnim delom, čeprav je znano, da je vsaka sorta najboljša tam, kjer je bila vzgojena. Po zaslugi ing. Repanška, našega najbolj znanega strokovnjaka za krompir, in njegovih sodelavcev, ki so se pred 20 leti vztrajno lotili vzgoje domačih sort s križanjem tujih, smo dobili nekaj domačih sort krompirja, ki imajo odlične lastnosti in so se zelo hitro razširile med prebivalce.
O Med zgodnjimi sortami je zelo rodovitna in zato vse bolj razširjena domača sorta »ves-na«. Precej je pri nas razširjena tudi sorta »saksija«, medtem ko nekdaj cenjeno sorto »frimele« prvi dve vse bolj spodrivata, ker je občutljiva za rastlinske bolezni.	/
Med krompirjem, najprimernejšim za ozimnico, se je začel zadnje čase zelo uveljavljati »igor«, domača sorta dobrih lastnosti. Poljedelci ga i-majo radi tudi zaradi tega, ker je bujne zrasti in se dobro upira nadležnemu plevelu. Prav nasprotno lastnost pa ima druga odlična domača sorta, »Viktorija«, ki jo je treba zaradi slabe začetne rasti varovati pred plevelom. Zelo cenjena je tudi sorta s svetlorume-nim mesom »bintje«, ki se je zaradi okusnosti pri nas uveljavila, kljub temu, da nismo
bili vajeni sort s takšno barvo mesa. Žal pa je zelo občutljiva za krompirjeve bolezni. Zato jo domača sorta »dobrin« s podobnimi lastnostmi vse bolj uspešno nadomešča.
# Podatki o pridelovanju semenskega krompirja v Jugoslaviji zadnja leta kažejo, da jugoslovanski poljedelci gojijo razen bintja zelo veliko tudi holandski sorti »urgenta« in »dezire«, čeprav je z njima precej nevšečnosti zaradi krompirjevih bolezni. Vendar ti dve sorti zelo privlačita kupce v Srbiji, deloma pa tudi na Hrvatskem in v Bosni, ker imata rdečo kožico gomoljev. Ker so slovenski poljedelci doslej prodajali precej krompirja v druge republike, je prav, da tudi pri nas upoštevamo zahteve tamkajšnjih kupcev.
0 Med sortami za krmo in industrijsko predelavo so cenjene tiste, ki imajo velik odstotek škroba. Med njimi posebno izstopa nemška sorta »kapela«, ki prekaša po tej lastnosti vse pri nas razširjene sorte. Pred sedmimi leti smo jo k nam dobili iz Poljske. »Merkur« in »foran« sta našim kmetovalcem že dobro znani stari nemški sorti z manj kvalitetnim, toda velikim pridelkom. Slovenski žlahtnitelji pa so vzgojili tudi nekaj dobrih sort krmnega krompirja, med njimi se odlikujeta »mat-jaž« in »karmin«.
O JALOVOSTI
Jalovost povzroča naši govedoreji veliko škodo. Poleg izgube teleta se sčasoma občutno zmanjša tudi količina namolženega mleka, zato je izguba kar dvojna. Jalovost ni bolezen v pravem smislu besede, saj so lahko jalove živali čvrstega zdravja in tudi dobre reje. O jalovosti kot bolezenskem znaku govorimo takrat, kadar se krave tudi po 5. mesecih od zadnje telitve ne obrejijo, pri teiicah pa, če so stare več kot dve leti in se še niso obrejile.
Jalovost povzročajo razni vzroki: nepravilna in nezadostna prehrana, nepravilna nega in slabo ravnanje z živalmi, so gotovo najvažnejši. Poleg omenjenih so še cesti vzroki jalovosti obolenja rodil, razne kronične in druge izčrpavajoče bolezni. Eden najbol j pogostih vzrokov je prehrana živali. Če v krmi primanjkuje beljakovin, vitaminov in rudnin, primanjkuje živalim snovi, ki so za njihove življenjske funkcije neobhodno potrebne, zato primanjkljaj le-teh povzroča pri živalih jalovost. Tudi količinsko nezadostna prehrana dovede do jalovosti. Takšne živali so že na izgled mršave in od njih še ne moremo pričakovati podmladka. V teh primerih zdravljenje ne
privede do uspeha, če ne nudimo živalim dovolj zdrave in sočne krme, silaže, dobrega sena in okopavin. Pri izdatni in dobri hrani bodo živali kmalu nadoknadile potrebne snovi in njihovo stanje se bo hitro popravilo.
Zelo pogost vzrok jalovosti so še nadalje razna vnetja maternice, kot. posledica težkih porodov, nestrokovne pomoči pri porodih, zaostajanje posteljice in podobno. Splošne okužbe katere so še pred leti povzročale naši živinoreji veliko škodo, so z uvajanjem osemenjevanja skoraj popolnoma zatrli. Razne bolezenske spremembe na jajčnikih povzročajo tiha, ali neredna gnojenja, ali pa celo povzroče, da ista popolnoma izostanejo.
Kakor je iz bežnega prikaza vzrokov, ki privedejo do jalovosti, razvidno, da so le ti različni, tako je tudi zdravljenje temu prilagojeno. Velikokrat bo zadostovala že prehrana, zopet drugič bo potrebno zdraviti maternico in podobno. Napačno ravnajo tisti živinorejci, ki čakajo na pojatev svojih plcmenic po leto dni in še več predno jih pripeljajo na pregled. Pogosto se zgodi, da gre marsikatera visokovredna žival zaradi malomarnosti in neznanja rejcev v zakol.
Komisija za razpis prostih delovnih mest pri podjetju
g. Industrija plastike »PoIypex« Šoštanj
razpisuje prosto delovno mesto
šefa računovodstva
Potrebna kvalifikacija:
® ustrezna visoka strokovna izobrazba in najmanj 5-letna praksa v takšpi stroki, ali
O sredn ja ustrezna izobrazba in najmanj 10-letna praksa v isti stroki.
Osebni dohodek po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov.
Posebni pogoj je 2-mesečno poskusno delo.
Prijave za razpisano delovno mesto z opisom dosedanjih zaposlitev pošljite Komisiji za sprejem in odpust delavcev pri podjetju »Polypex« Šoštanj, Cesta talcev 3, v roku 15 dni od dneva objave.
\

VELIK DOGODEK ZA MLADE KOMUNISTE
Na pobudo aktiva Zveze mladine so v rudarskem šolskem centru organizirali politično šolo za mladino. V njej so se ti temeljito seznanili z družbeno vlogo komunistov in mednarodnim delavskim gibanjem. Tako so se mladinci uspešno pripravili na vstop v Zvezo komunistov.
Pred nedavnim pa so na sestanku članov osnovne organizacije ZK, sprejeli - 36 mladih komunistov. Pc sprejemu smo se pogovarjali s štirimi mladimi novo-sprejetimi komunisti. Povedali so:
TONE GREGORC, učenec 3. letnika kovinarske šole.
»Vem, da bom v ZK lažje uveljavljal svoja napredna načela in jih še dalje oblikoval. 2e zdaj vidim, da je pri našem delu še dosti napak, ki jih bomo morali pomagati mladi odstranjevati. Zato pričakujem, da me bodo starejši tovariši slej ko prej vključili v delo ZK. Uspeh moje aktivnosti je odvisen od tega, v kolikšni meri me bodo na začetku angažirali. Vsekakor pa bi rad bil vzor dobrega komunista.«
JOŽICA HUDOBREZ-NIK, učenka 3. letnika kovinarske šole. »Ves čas se že zanimam za notranjo in zunanjo politiko. Ker sem se hotela s temi vprašanji poglobljeno ukvarjati, sem odšla v mladinsko politično šolo. Marsikatera nerešena uganka mi je jasnejša. Tudi jaz sem sedaj, ko so me sprejeli v Zvezo komunistov, pripravljena delati, vendar čakam, kam me bodo vključili.«
FRANC ŽERDIN, dijak rudarske tehniške šole. »Če
kdajkoli, velja za nas, da smo bili na sprejem v Zvezo komunistov dobro pripravljeni. Vsi vemo kakšne so naše naloge. Zato sem še tembolj ponosen, ker se mi zdi zaupanje v moje u-čenje in obnašanje. Sem predsednik mladinske organizacije v rudarskem šolskem centru in bom tu aktivno delal kot komunist.-«
FOTO — PAJK
VELENJE
OBVEŠČA FOTO AMATERJE
da redno razvija vse vrste c o I o r filmov ter izdeluje original AGFACOLOR povečave vseh velikosti. Foto-amaterji dobijo BREZPLAČNO STROKOVNO NAVODILO za fotografiranje z barvnimi filmi. Barvni filmi so amaterjem na razpolago v vseh velikostih. Brez-obvezno se lahko prepričate o visoki kvaliteti in nizki ceni.
Drzni fantje iz Velenja na zatožni klopi
BOGOMIR ŠIBANC, rudar strojnik. »Zdaj, ko sem postal član Zveze komunistov imam občutek, da sem dobil novo resnejšo dolžnost. Zato bom vsako nalogo bolj vestno opravil.. Svoje znanje pa bi rad še bolj utrdil. Pričakujem, da me bodo sprejeli v večerno politično šolo.«
Franc Cepin zagrešil 25, Srečko Pristovšek pa 18 kaznivih dejanj - Bajde le pri poskusu ropa - Slab začetek za mladoletnika iz Škal.
Minulo jesen je v Velenju čedalje bolj vznemirjala skupina storilcev, pred katero ni bil nihče varen. Skoraj vsak dan so prihajale na, milico nove prijave tatvin, neupravičene rabe vozil, celo ropov. Miličniki so preverjali, iskali in nazadnje odkrili. Sicer pa: vsakega pobalinstva je enkrat konec.
Ko so Franc čepin, Srečka Pristovšek, Jože Bajde in mladoletni J. sedeli na zatožni klopi pred velikim senatom okrožnega sodišča v Celju, niso izgledali prav nič taki junaki, kot takrat, ko so posedali v gostilnah, se šopirili po ulicah in se pogovarjali o že storjenih in načrtovanih dejanjih.
Glavna udeleženca skupine sta bila Franc Čepin in Srečko Pristovšek, oba stara dobrih 20 let in oba iz Velenja. Prvi ima na vesti 25 kaznivih dejanj, drugi 18, pa zato težje. Pri nekaterih kaznivih dejanjih je — menda bolj kot »vajenec« — sodeloval mladoletni J. iz Škal pri Velenju, pri neuspelem ropu, ki je bilo nemara tudi zadnje kaznivo dejanje skupine, pa še Jože Bajde, tudi 20 let star.
NAJHUJŠA KAZNIVA DEJAN,A
Značilno je, da so fantje postajali čedalje bolj predrzni. Od vse pogostejših tatvin so prešli tudi na rope in kdo ve, kaj vse bi se še zgodilo, da jih niso prijeli. Prvi rop je zagrešil 25. oktobra sam Pristovšek, ki je pri/ železniški postaji v Velenju z lato udaril po glavi M. Mehiča, da mu je nato lahko pobral denar v znesku 320 novih dinarjev.
Za drugi rop si je Pristovšek dobil za pomagača Jožeta Bajdeta. Na gozdni cesti pri Skalah sta pričakala in napadla I. Hribrška. Najprej je Pristovšek pograbil žrtev za obraz in ga vrgel na tla, nato pa ga je udaril še Bajde. Hribršek se ni vdal kar tako. Uspel je potegniti nož
tribuna vaših mnenj
JE POKOPALIŠČE ZA NAŠO DOLINO RES
NAJVAŽNEJŠE VPRAŠANJE
V Šoštan ju je bil 12. marca zbor volivcev. Kljub temu, da smo bili slabo obveščeni, saj so letake razobesili šele zadnji dan, osebnih vabil pa sploh ni bilo, se je na zboru zbralo nepričakovano veliko število volivcev, predvsem starejših Ijudi-upokojencev.
Na zboru smo sprejemali proračun občine Velenje. Občani so spraševali in predlagali tudi spremembe, vendar so proračun v glavnem sprejeli. Na vprašanja občanov je odgovarjal sam predsednik
Mlajši ljudje iz Šoštanja in okolice se ukvarjajo s problemom zaposlitve, borijo se za obstoj, za vsakdanji kruh in za bodočnost. Na zboru volivcev v Šoštanju pa sem spoznala, da je starejšim ljudem to malo mar. Čudim se tistim, ki so na zboru toliko govorili, da s svojimi »pametnimi« predlogi ne pridejo na dan tudi takrat, ko razpravljamo o obstoju in razvoju naše doline. Ce bi svoje sile namenili tildi v to smer, potem gotovo občini ne bi bilo toliko
in je mahal z njim naokrog. Vsiljivca sta dobila nekaj vbodljajev, nakar sta odnehala in izginila v temi. Te rane na telesu so bile izdatna pomoč za odkrivanje storilcev.
Zelo grda dejanja so bila tudi pobiranje denarja nemočnim vinjenim osebam. Franc Čepin je 4. novembra pobral denar na tleh ležečemu R. Rantašu, Pristovšek pa v drugem primeru R. Ostrovš-niku. 5. oktobra se je Pristovšek lotil v kolodvorski restavraciji Fadila Do j kovica. Iz gostišča ga je zvabil pred stranišče in mu ponudil v prodajo rokavice. Ko je Doj-kovič vzel denarnico, mu jo je Pristovšek iztrgal in nato zbežal s 320 novimi dinarji.
Tri dni kasneje je storil podobno v Slovenjem Gradcu, tokrat v družbi Cepina. M. Dvanajščaku, katerega sta priložnostno spoznala, sta obljubila, da ga zapeljeta čez mejo v Avstrijo. Peljala st^ ga do nekega avtomobila, tam pa od gosta najprej zahtevala, da se legitimira. Možakar je res potegnil potni list in denarnico z osebno izkaznico. Tedaj mu je Pristovšek iztrgal denarnico, v kateri je bilo sicer le nekaj nad 40 novih dinarjev in sto šilingov. Potem Sta fanta pobegnila.
VLOMI V AVTOMOBILE
Obsežen del dejavnosti ma-lopridnežev se je nanašal na vlome v avtomobile. 14. oktobra sta Pristovšek in Čepin vlomila v osebni avto A. Po-zveka in odnesla stvari za 80 N-din, še isti dan pa poskusila vlomiti v avto A. Jab-Ianška, kar pa jima ni uspelo. Še pred tem je Čepin skupaj z mladoletnim J. vlomil v prtljažnik avtomobila F. Hrasta, kjer sta vzela orodje. Ista storilca sta v Celju vzela moped F. Konca in demontirala z njega uplinjač in sireno.
V troje — Pristovšek, Čepin in mladoletni J. so v oktobru v Šoštanju vlomili V avto I. Blekača in odnesli razne predmete, z motornega
_________ v nam
občinske skupščine. Odgovar- ■ mladih ljudi nezaposlenih, j al je jasno in utemeljeno, ta- Zelo žalostno je, da starejši kolesa A. Prosenjaka pa so V ko da je večina navzočih bila ljudje ovirajo mlade pri nji- Velenju pobrali orodje. Razen z njimi zadovoljna.	hovih načrtih in kot kaže celo tega so z motornega kolesa
Največ pa so volivci raz- nagajajo. Pomislimo samo na I. Balažeka vzeli akumulator, pravi j ali o novem pokopališču, 'is115' ki so umrli za lepše živ- Pristovšek in Cepin sta vzelai Odbornik občinske skupščine Ijenje nas vseh, pa se niso nič še pred gostilno Bife v Vele-je prečital cenik pogrebnih spraševali kje bodo pokopani, nju z mopeda potovalko F. uslug, ki jih bo nudil komu- Umrli so v veri, da bodo imeli Kotnika s stvarmi, ki so bile nalno obrtni center Velenje, njihovi potomci lepše življe-Cene uslug so po mojem mne- n.ie> k?1 ga imeli sami. nju visoke, toda o tem so vo- Menim, da je najvažnejši livci malo razpravljali. Sta- problem zagotoviti delo vsa-rejši šoštanjčani, predvsem kemu, zatem pa pride šele po-upokojenci, se ne morejo spri- kopališče. Zvedeli pa smo ce-:—]q) (ja nekateri pišejo nepodpisana pisma na višja vodstva naše ljudske oblasti, naj ne dovolijo zgraditi šoštanjske elektrarne zaradi novega pokopališča. Pri tem pa se nočejo zavedati, da od novograd-
jazniti z mislijo na novo pokopališče v Podkraju. Zato so se upokojenci temeljito pripravili, saj so na zboru prebrali več točk zahtev. Celo pretili so, da se bodo obrnili v Beograd, če v občini ne bo-
do upoštevali njihove zahteve,	nje zavisi blagostanje celotne
Mar v Beogradu res nimajo	doline, predvsem pa Šoštanja, važnejših problemov od naših
lokalnih?	S. P., Šoštanj
BIL SEM OB HRANILNO KNJIŽICO - A NE OB DENAR
Prejšn ji mesec sem ves prestrašen ugotovil, da sem ob hranilno knjižico z večjo vsoto naloženega denarja — delno je bil vezan, ostalo pa kot navadna vloga. Takoj sem javil izgubo Postaji milice in kreditni banki Velenje, kjer sem vlagal denar. Na banki so me potolažili, tla se zmikavt ne bo mogel z mojo knjižico okoriščati, ker mora povsod pri dvigu predložiti osebno izkaznico.
Toda tat je izmaknil še neko osebno izkaznico, popravil hranilno knjižico na to ime in še številko ter poizkušal z dvigom na pošti v Šoštanju, kjer se jim je knjižica zazdela sumljiva in so povprašali banko v Velenje, če je možen dvig. Ker se številka in ime knjižice nista ujemali s kartico na banki, so ga napotili na banko v Velenje, kamor seveda ni šel. Šel pa je na pošlo Velenje, kjer
so že bili seznanjeni z zadevo o moji ponarejeni hranilni knjižici. Poklicali so postajo milice in kmalu so imeli zmikavta.
Zahvaljujem se Kreditni banki Velenje za njeno takojšnjo ukrepanje v mojem slučaju. Vse banke in pošte v okolici so bile takoj obveščene, da ne smejo izplačevati iz hranilne knjižice, ki je ponarejena. Navedli so ime in številko.
Vsa zadeva je še bolj utrdila v meni prepričanje, da denarja ni varno hraniti doma. Če bi mi namesto knjižice izmaknil denar, ga skoraj gotovo ne bi več videl. Tudi vi ravnajte tako kot jaz: vsak prihranjeni dinar je najbolj varno naložen v banki!
vredne 600 N-din.
Pristovšek, čepin in mladoletnik so v Velenju pred kulturnim domom vzeli še moško kolo na škodo J. žnidar-šiča, razen tega Cepin in mladoletnik še kolesi N. Vodla-na in J. šoštariča. Ti zadnji dve tatvini sta opravila že v avgustu. Ta dva sta vzela še denarnico z dokumenti na škodo K. Senegačnika.
Vsi trije so se za zabavo tudi posluževali tujih motornih vozil. V ta namen so vzeli motorno kolo J. Učakarja, nato še motorno kolo J. Kočarja in moped I. Blagotinška. Poskusili so vzeti še dostavni avto podjetja Bazen, pa ga niso uspeli spraviti v pogon.
DRUGE TATVINE
Pristovšek in Čepin sta pono-či 5. oktobra v Šoštanju vzela iz kleti M. Zajca aktovko
in kleparsko orodje v vrednosti 660 N-din. Sam Čepin je iz sušilnice nekega bloka v Velenju vzel tekstilne predmete na škodo V. Dumančič, dalje iz garderobe RŠC suknjič in čepico na škodo J. Ramšaka* potem zvočnik RŠC, dinamo in stikalo z motornega kolesa J. Učakarja, škornje v RŠC M. Koconji in dežnik C. No-vinšku. Pristovšek je vzel v RŠC le dežnik./
DEJANJE IN KRIVDO PRIZNAVAJO
Fantje so očitana dejanja in krivdo priznali. Izgovarjali so se, da so pač bili brez zaposlitve in denarja. Čepin je povedal, da se je začelo, ko sta Pristovšek in Bajde prišla iz JLA. Pristovšek pa je trdil, da so začeli, ko je Čepin rabil akumulator. Bajde se je izgovarjal na slabo družbo obeh.
Sodišče je ugotovilo, da fantje niso ravno »nepopisani listi«. Pristovšek in Bajde sta pred odhodom v vojsko že bila v vzgojnem poboljševalnem zavodu v Radečah, Čepin pa je tudi že imel strožje nadzorstvo skrbstvenega organa.
Pristovška so zaradi tatvin svojčas izključili iz rudarskega šolskega centra, kasneje pa še iz rudarske šole v Zagorju. Matere posebno ni ubogal in tudi pri delu se ni preveč gnal. V Radečah so imeli z njim dosti dela. Tu se je izučeval v kovinski stroki, od tam pa odšel na služenjo-kadrovskega roka.
Tudi Čepinova zgodba je precej podobna. Zaradi slabega ponašanja so ga vrgli iz velenjskega RŠC in nato še iz zagorske rudarske šole. V velenjskem rudniku je bil še kar dober delavec, slabše pa je bilo z njim po očetovi smrti, saj matere ni mnogo poslušal.
Z Bajdetovim Jožetom so nastali problemi po materini smrti, ker se ni mogel navaditi na mačeho. Postajal je svojeglav, begal od doma. V Radečah se je ,učil kovinske stroke, ni pa hotel polagati izpita za polkvalifikacijo. Po vrnitvi iz JLA ni mogel najti zaposlitve. Delal je honorarno pri očetu v skladišču Bazena vendar sta se z očetom sprla in fant je moral od doma. Zatekel se je k prijateljem.
KAZEN
Začasna nezaposlitev seveda še ni razlog za počenjanje kaznivih dejanj. Sicer pa od vrste dejanj sploh niso imeli kake posebne koristi. Ce bi bili solidni, se držali doma in prijeli za vsako delo, bi se že prebijali, dokler ne bi našli rednega dela. Tako pa so se odločili za najslabše.
Veliki kazenski senat okrožnega sodišča v Celju je ob upoštevanju okoliščin izrekel fantom naslednje kazni: Franc Čepin je dobil dve leti zapora, Srečko Pristovšek tri leta in dva meseca strogega zapora in Jože Bajde eno leto strogega zapora. Z& mladoletnika J. so za zdaj izrekli le strožje nadzorstvo skrbstvenega organa in mu tako dali priložnost, da se popravi. Fantje so dolžni povrniti storjeno škodo. Sicer pa bo kazen dovolj dolga za razmišljanje o nadaljnji življenjski poti.
jv
Gorišek Alojz rudar
Velenje, Šlandrova
36
RAZPISNA KOMISIJA DELAVSKE UNIVERZE VELENJE
razpisuje delovno mesto
DIREKTORJA
Poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje:
—	imeti morajo visoko, višjo ali srednjo šolsko izobrazbo;
—	ustrezno pedagoško oziroma andragoško prakso;
—	sposobnosti za organizacijo izobraževalnega dela z odraslimi.
Plača po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Stanovanje ni zagotovljeno.
Razpisni rok traja do 15. aprila 1968. Vloge naslovite na Delavsko univerzo Velenje.
Pomladno razpoloženje fV
H ar t i se je slednjič le odločil, da izda zbirko pesmi, v katerih je opeval pomladno naravo. Seveda je pri tem imela ženska svoje prste zraven. To bitje je bila gospodična Milena, ki je prebrala v nekem modnem časopisu, da izvoljenima inspirira svojega ljubega za velika dela.
Harti se je sprva upiral, toda gospodična Milena se je tako premeteno razjokala, kot se morejo samo ženske. Govorila mu je o banalnosti življenjske proze, potem pa priliznjeno zašepetala: »Kajne, ljubček, da bi te jaz lahko in-spirirala za velika dela. Oh, če bi znal pisati pesmi, in če bi jih meni posvetil?!« In gospod Harti se je odločil za pe-snikovanje. Saj je Milena imela tako ljubke očke in tako nežno ročico, s katero ga je božala, da se je res počutil spremenjen. Bral je, da je slavni ruski pesnik Kolcov pasel svinje, preden se je posvetil poeziji. Torej bo nemara tudi njemu, knjigovodju v trgovini barv, to šlo od rok.
Globoko zamišljen je hodil po skladišču, se sklanjal nad fakture in vpisoval v inventarno knjigo: »200 kg indiga, 500 kg slonove črnine, 250 kg košenilije...«
Od Milene inspiriran za velika dela, je čutil, da je daleč zunaj skladišča pomlad. Drevje cvete, grmi poganjajo popke, tukajle pa hlapec František smrči na vreči slonove črnine tako nedolžno in brez vsake inspiracije, kot je sploh vsa atmosfera tega prozaičnega skladišča.
Na vrsto so prišli sodčki zelene barve in gospod Harti se je spomnil zelenih trat in poljan in nebesne modrine. To je bil drugi predmet, ki ga je inspiri)ral: najprej Milena, zdaj pa sodčki zelene barve. In bil je prepričan, da se v njem rojeva pesnik. Zlahka bo naklepal zbirko pesmi in v njih opeval lepoto narave.
Najprej je kupil 1000 pol papirja in porabil dva večera, da jih je razrezal na 4000 listov. Potem si je preskrbe! trde platnice in napisal nanje: »Pomladna razpoloženja, ki jih je spesnil Oldrich Harti.«
V nedeljo je oborožen z nekaj bloki papirja in štirimi nalivnimi peresi šel lovit razpoloženje.
Na osamljeni postajici je stopil iz vlaka in se vzpel po pobočju mimo čuvajnice.
Kar debelo je gledal od začudenja, kakšen vtis je napravil nanj brezov gozdiček. Mehko zelenilo in drobne vejice nad glavo so ga primorale, da se je vsedel v travo in začutil doslej neznano koprnenje. Verjel je, da je prav zdaj prišel trenutek za poezijo.
Vzel je pero in hotel že na prvi strani nedolžnega belega bloka napisati nekaj pomembnega. Vendar ni in ni šlo. V glavo so mu prihajali samo stavki v trgovskem stilu:
»Sporočam vam, da imajo breze kromasto zeleno barvo št. 26. Lahko vam postrežem z njihovimi vzorci.«
»Da, št. 26 ima firma Driinger v Strassburgu«, je vzdih-nil. »Moram jim pisati.«
Usedel se je malo više na štor in pogledal v dolino. Videč zelena žitna polja, se je spomnil kobaltnega zelenila št. 3, ki so ga dobili iz Berlina.
»Saj nam že zmanjkuje«, je pomislil in si zapisal: »Takoj moramo naročiti večjo količino.«
Vstal je in zavil v gozd. Zagledal je jelke in se takoj domislil, da je to zeleni cinober št. 4 d. »Pa sem res radoveden«, je brundal, '»ali bo zVdia"tovarnarjev barv v Avstriji poskrbela, da ne bo ukinjena carina za barve, ki prihajajo iz Nemčije, kot hoče vlada. Saj so ti zlodji dvignili ceno temu malahitnemu zelenju že marca!« je dodal razkačeno in udaril s palico po drevescu. Tedaj pa ga je nekdo zgrabil za ovratnik.
»Hej vi«, je rekel napadalec in ga obrnil k sebi. »Kar z menoj na občino! Vidite tale znak? Že dolgo vas opazujem, kaj počenjate.«
»Vi ste logar, ne?« je mirno rekel gospod Harti. »Prav rad bom na občini pojasnil to malahitno zelenilo. Veste to je strašansko drag produkt. Svetujem vam, da si ga pravočasno priskrbite, kajti zaloga pohaja.«
»Kar z menoj, vi norec!«
»Lejtc, tole je pa rdeči kršeč«, je rekel Harti in pokazal logarju barvo plota. Naša firma vam bo takoj plačala 1 krono 20 krajcarjev za kilogram.«
Na občini so ga brez posebnih ceremonij zapisali v protokol. Kot v sanjah je moral plačati 20 kron'globe.
Bil je že na cesti, ko se je nekaj domislil. Vrnil se je k tajniku in mu dal svojo vizitko: »Če boste kdaj potrebovail kromovo zelenilo ali kobaltno, malahitno ali cinober, pišite, prosim, naši firmi. Občinam pošiljamo brez povzetja. Plačljivo v Pragi. Pri takojšnjem plačilu 5 odstotkov popusta.«
Zvečer se je znašel v okrajnem mestecu in zavil v hotel »Pri pošti«. Po dolgem celodnevnem potovanju si je zapisal nekaj važnih pripomb glede barv, ki jih je treba poslati raznim tvrdkam. Med večerjo je v restavraciji sklenil z nekom kupčijo za pet sodčkov okra, zjutraj pa stopil v vlak za Prago.
Ko je bil že blizu Prage, je pogledal skozi okno in opazil revno njivico, ki je obupno rinila v predmestje.
Na vsem lepem se je spomnil, zakaj je pravzaprav šel na ta izlet, in preblisnila ga je imenitna misel.
Vzel je pero in urno zapisal:
»Mlado žito v okolici se zeleni...«
In to je bila vsa pesem. Potem je videl samo še hiše, tovarne in dimnike in balkone i razobešenim perilom.
In tako se je v knjigi Pomladnih razpoloženj novopeče-nega pesnika Oldricha Hartija pojavilo tole:
»Mlado žito v okolici se zeleni...« In pod tem verzom:
»Poslati R. Voštaru v Kamyku 5 sodčkov okra, za kar dobim 19 kron provizije. Vlak me je stal 7 kron, stroški za hrano 10 kron, globa 20 kron, logarju za pivo 1 krono. Na Pomladnem razpoloženju imam torej 19 kron izgube.«
ANEKDOTA
mm
Kmalu po letu 1933, ko so nacisti že prišli na oblast, je v nekem cirkusu nastopil burkež z dresiranimi prašički. Na predstavi jc povedal njihova imena:
»Spoštovano občinstvo, pazite dobro: ta prašič se imenuje Otto, drugi je Franz in tretji, največji je Adolf...«
Prenapetim ustvarjalcem »novega reda« je bilo že dovolj, šaljivca so vrgli v zapor, kjer je presedel lepo število dni.
Ko se jc vrnil, je na prvi predstavi takole predstavil svoje živali:
»Gospoda moja, tale prašič je Otto, tale Franz tale pa...«, malo je pomolčal in nato odločno izjavil: »Ne, zaradi tega praUča se res ne dam še enkrat zapreti.«
Mirni
Malenšek
Pod očmi in na sencih so se ji videle tenke modre žilice, imela je še isti lepi, hladni obraz, ki se ga sonce ni prijelo, toda videti je bil zelo utrujen in kakor bolan. Preden je z mislijo dognal, kaj naj bi to pomenilo, mu je pogled nagonsko ušel po njenem životu in v nenadnem spoznanju je opazil, da so ji prsi postale težke in napete in da se pod pasom komaj za spoznanje siri. »A, tako?« je rekel.
Prikimala je. On je molče jedel in vmes skrivaj opazoval snaho. Videl je, kako je povesila glavo in da ji je okrog ustnic zadrhtelo. Rad bi se bil obrnil stran, kakor bi se sramoval zanjo, toda kakor priklenjen je njegov pogled počival na njenih vekah. Izpod dolgih svetlih trepalnic so ji začele padati solze. Sedela je z obrazom sklonjenim naprej in solze so padale naravnost na steptano travo. Bile so dolge in težke in so starca spominjale na steklene bisere v cerkvenem lestencu, ki ga je včasih nezavedno ogledoval med žup-nikovo pridigo. Ah, to je torej, si je rekel in njegova prva misel je bila: Dobiti bomo morali žensko v hišo, ker bo Cila kmalu postala tako nerodna, da ne bo nič več pravega z njo. Toda ta misel se mu je zdela čisto nepomembna, ker se je takoj oglasila druga, ki je prvo daleč odrinila. Vstal je, si otre-sel drobtine z delovnega predpasnika in zamrmral:
»Nikar ne jokaj, no! Nisi prva, ki bo dobila otroka! To je zmeraj tako. Vesela bodi, da je tako. Jaz sem tudi.«
»Saj ne zato,« je rekla Cila in si obrisala solze.
Obrnil se je k vozu, visoko naloženemu s snopjem. Celo se mu je oznojilo od skrbi. Pomaknil je zveženi klobuk na tilnik in stisnil .pesti.
»Zda j bo menda čas, da ga ukrotimo,« je rekel.
Cila ni odgovorila. Pogleda! je po njej. Klečala je v travi in spravljala ostanke malice v košaro. »Kaj praviš?« je rekel.
»Nič,« je odvrnila. »Kaj naj jaz rečem? Jaz sem zadnja, ki bi me poslušal.«
Postavila je košaro na lat-nike, potem je s povešenimi rokami stala pred tastom. On je spet premeril njen rahlo skaženi život in menil:
»Saj si mu povedala, ne?«
»Nisem.«
»Morala bi mu povedati, mislim!«
»Dokler je tak z menoj, mu ne morem reči.«
»Torej naj bom jaz tisti, ki bo raztrobil po hiši tole zadevo?« se je obregnil stari.
Zardela je in začela s konico raztrganega čevlja brskati po rjavi prsti. »Bo že sam opazil,« je rekla.
Jezno je odkimal. Postalo mu je žal, da je bil osoren z njo. Prav nič ji ni imel prigovarjati. Najbrž bi nikjer ne mogli dobiti boljše gospodinje. Toda jeza na sina, ki se je že nekaj tednov kuhala v njem, mu ni pustila, da bi bil prijazen s komerkoli. Ko je prvič opazil, da Ciril zvečer odhaja zdoma, si ni kdovekaj mislil. Spet je začel piti, si je dejal, človek bi ga najlaže naklestil. Potem je zvedel, da ne zahaja v krajevno gostilno in si je rekel: V sosednjo vas je začel hoditi, hudič, da bi ne bil vsem na očeh! Toda čez dva, tri tedne je spoznal, da Ciril ne pijančiije. Skrivaj ga je opazoval pri delu. Ciril je zdaj pridno delal in bil je prijazen z vsemi, samo s Cilo je redko spregovoril. Starec je videl na njegovem obrazu temne sence, sledove preču-tih noči — a pijančeval prav gotovo ni. Potem ga je spre-letelo spoznanje, kakor bi ga nekdo udaril s koloni po glavi: K Miheli se je vrnil! Oh, si je rekel starec, vedel sem, da se bo zgodilo nekaj takega, ker je mrha ostalai v va-
si! In vendar ni vedel — nikoli ni pomislil na tako možnost. Ko je prišla Cila v hišo, se mu je zdelo, da je vse v redu. Med mladima res ni bilo posebne prijaznosti, toda Zaletel si je dejal, da.se bosta polagoma privadila drug drugemu. Končno bi bil rad videl, kaj na Cili Cirilu ne ugaja. Bila je lepa, mlada žena in Mihela je bila v primeri z njo pravi zapr-tek — le kje ima njegov sin oči? Toda zdaj mora biti tega konec! Takoj mora biti konec, preden nastane sramota, ki bi jo le težko potlačili.
»Name se lahko zaneseš,« je prijazneje rekel snahi.
»Saj vem, oče,« je rekla.
»Nikar ne bodi tako žalostna,« ji je prigovarjal.
Bal se je, da bo spet začela jokati, toda ona se je že zbrala. »Tone mi je povedal, da hodi k njej,« je rekla tiho. »Pod temle stogom se shajata.«
»Kaj?« je zazijal starec. »Pod stogom se shajata?«
»Tone je rekel, da so ju videli, kako sta šla proti stogu vsak od svoje strani.«
Zdaj je starec pobesnel. Zgrabil je podajalnik in ga pognal v drugi konec lope. »Jaz jima bom dal stog!« je siknil skozi zobe. »Da, jaz jima bom dal stog! Raje ga zažgem z vsem snopjem vred, toda pod nojim stogom se ne bosta shajala!« Starcu je stopila pena na ustnice. Obrisal si jo je z rokavom in se zadri na snaho: »Ti si pa to vedela in nisi nič rekla! No, lepa žena si, moram priznati! Mož se ti vlači pod stogovi, ti pa — nič! Kaj takega se pod Zale-telovo streho še ni zgodilo in se ne bo, dokler bom jaz živ! Ampak ti — sam ne vem, kaj bi ti rekel!«
Cila je skomignila z rameni. »Nič bolje bi ne bilo, če bi mu očitala,« je rekla z nekim trdnim, neomajnim prepričanjem, ki je starca zbegalo.
»Bom kmalu videl, ah res ne bo nič bolje,« je srdito zamrmral.
»Nič,« je dejala Cila »Nikoli me ni maral. Od prvega dne sem mu bila zoprna. Tudi takrat, ko se je ženil... mislila sem, da je boječ in neroden in mi zato nikoli ne reče pri jazne besede ... potem sem pa spoznala, da me je vzel, ker ste ga vi prisilili. Vse ste nas pokopali v nesrečo!« je malone krikni-la. »Vi ste nas vse pokopali! Mar bi mu bili pustili, naj bi bil vzel Mihelo! Ali pa... ne, saj sama več ne vem, kaj govorim! Seveda — pustili bi ga bili... Zdaj se znaša nad~ menoj, kakor da sem jaz kriva!«
»Torej sem jaz kriv?« je rekel Zaletel tako presenečeno, da bi se mu bila sko-ro nasmehnila.
»Pustili bi ga bili,« je ponovila. »Ampak zdaj seveda ni mogoče ničesar več spremeniti! Prepozno je za vse...«
»Bomo kmalu videli, če je res prepozno,« je odločno rekel Zaletel. »Ukrotil sem ga, ko je šel z nožem nadme in ga bom tudi zdaj!«
»Nič ga niste ukrotili!« je ihtavo rekla Cila. »Zdaj vidite, da ga sploh niste ukrotili!«
»Ga pa še bom!« je pribil starec. »Pri nas se ne bo pasla sramota in čeprav... da, čeprav ga ubijem!«
Cila je zastrmolela v tastov obraz in zdelo se ji je, da tudi njega šele zdaj prvič vidi takega, kakršen je v resnici: trmast, neodjenljiv, ves zaverovan v ugled Zaletelo-vega doma. Čisto vseeno mu je, če jaz trpim, samo sramote se hoče ubraniti, je pomislila. Njemu bi za vse na svetu ne mogla povedati, kako mi je bilo tisto jutro po svatbi, ko sem vstala in sem gledala Cirila, ki je spal na postelji s takim obrazom, kakor bi ga še v spanju razjedalo sovraštvo! Ne ve in zaman bi mu skušala dopo-
vedati, da sem se zmeraj bala noči, ko je Ciril prilegel k meni v posteljo in sem vedela, da mu ni nič zame in da me hoče imeti, ker mu je oče pač izročil grunt in mene! In potem, ko se je nekajkrat vrnil šele proti jutru in je ves dišal po rosni travi — takrat se nisem niti za hip motila, niti enkrat nisem verjela, da se je zasedel v gostilni! če bi mi bil sam povedal, bi ne bila mogla bolje vedeti, da se shaja z Mihelo! Zmeraj sem se delala kot da spim, on pa ni spal in se je nemirno premetaval po postelji. Ni še dolgo tega, kar sem se zbudila in še preden sem odprla oči, sem začutila, da me gleda. Res je slonel na komolcu in me opazoval, mene pa je postalo tako strah, tako strah ... Mislila sem si, da bi bil zmožen celo zločina, da, da bi se ne ustrašil, zadaviti me v spanju — take oči je imel! Jaz sem tista, ki mu zapiram pot do Mihele, zato me sovraži. Tast niti ne ve, da Ciril že drugi teden spet spi v svoji čumnati nad skladiščem, da bi ne slišali, kdaj se vrača domov in da bi mi pokazal, da me noče imeti več za ženo ... Toda zdaj je za vse prepozno! Ne morem se umakniti, čeprav bi hotela ...
»Tepita se nikar,« je rekla pomirljivo. »Ce ga zlepa ne boste mogli ugnati, ga tudi zgrda ne boste.«
»Bom videl,« je zamrmral Zaletel.
Napregel je voz in skupaj sta se odpeljala po žito. Od daleč sta ugledala Cirila, ki je kosil žito, dve žanjici pa sta pobirali za njim. Ko ju je uzrl, ni prestal z delom. V dolgih, enakomernih zamahih je podiral dolge redi in ženski sta se gnali na vso moč, da bi sproti povezali snope. Bebasti Anžek je sedel na koncu njive in zvijal povre-sla.
Zaletel je zapeljal na sredo njive in začel nakladati snop-je. Cila se je naglo pripogi-bala in mu metala po tri, štiri snope hkrati. Starec jih je s srditim obrazom prilagal drugega k drugemu in vmes pogledoval sina, ki je bil v sami srajci in ponošenih hlačah videti nekam zanikrn. Tudi delal je kot nekakšen stroj in se očividno gnal, da bi čimprej podrl zadnje redi. Ko je bil voz naložen, se je Zaletel naslonil na lestev in si prižgal cigareto. Obrnil se je k Cili in rekel:
»Ti greš lahko domov. Kar je še ostalo, bomo opravili sami.«
Prikimala je, pobrala košaro in počasi šla z njive. Na ozarah je postala in se ozrla. Skozi poletno soparico, ki je migljala nad njivami je videla Zaletela, kako nepremično stoji, naslonjen na voz, težek in čokat kakor skala. Upam, da se ne bo začel prič-kati s Cirilom pred žanjica-mi, je pomislila. Ampak čaka ga, dobro vem, da ga čaka. Tako dolgo bo stal zraven voza, dokler ne bo Ciril pose-kel zadnje pšenice. Potem bo že našel način, da bo žanjice poslal proč in nato se bosta počila...
Spreletelo jo je, da bi morala ostati na njivi, toda tega si ni upala. Navadila se je ubogati tasta. Čutila je, da je on edini, ki stoji na njeni strani. Ana in Drago se sicer tudi delata, kakor bi ji bila prijatelja, toda to je zgolj zaradi hiše. Ko bosta hišo spravila pod streho, jima bo čisto vseeno, kaj in kako bo pri Zaletelu.
Obrnila se je in šla po ozarah proti kolovozu. Na pol poti do vasi se je spet ozrla. Videla je, da stari pelje voz proti stogu, Ciril pa gre počasi za vozom. Zdaj se bosta spoprijela, si je mislila, in kdo bo trpel zaradi njunega prepira? Jaz, samo jaz, zmeraj spet samo jaz ... Toda drugače ne more biti. Prej ali pozneje bi se moralo nekako urediti. Navsezadnje sem prišla v hišo kot gospodinja in Ciril bi moral vedeti, da me mora spoštovati, če me že nima rad. Zdaj pa me je tako„
ponižal in povrh nosim njegovega otroka...
Otroka se od prvega trenutka ni veselila. Sprejela ga je kot nekaj, kar mora tako biti. Kljub temu pa je bil pričakovani otrok tisto, kar jo bo šele zares povezalo z Za-letelovo domačijo in ji dalo več pravic, kot jih je imela doslej. Ko je zaslutila njegov prihod, si je tudi mislila, da se bo morda Ciril spremenil, ko bo med njima otrok. Zdaj tega ni več upala.
Na cesti se je zopet ozrla. Voza ni več videla, pač pa je mogla videti šjroko streho velikega stoga dvojnika. Tu, pod tem stogom se shajata, jo je presunilo, kakor da se je tega šele zdaj zavedala. Z njo ne ravna tako, kot z menoj. Njo ima rad, kakor mene ni imel nikoli. In vendar smo priklenjeni skupaj in vsi smo tako brezupno pokopani, da ne moremo pričakovati nobene rešitve... vsi, tudi ta otrok, ki bo šele čez pol leta prišel na svet... Globoko je zadihala in za nekaj trenutkov se ji je zdelo, da bi sama, z lastnimi rokami zadavila Cirila in Mihelo. Potem se je osupla nad tako globoko sovražnostjo naglo pognala po cesti naprej, kakor bi se bala, da bi se sicer utegnila vrniti in se vmešati med oba moška, ki se zdaj prerekata pod stogom — ali pa da bi celo izvršila naklep, ki jo je obšel kot nekakšna blazna sla.
— Ciril in Zaletel sta medtem zapeljala voz pod stog. Starec je izpregel konja in ga privezal k praznemu latniku na zunanji strani stoga. Potem se je s težkimi koraki vrnil. Ciril je stal zraven voza in odpenjal verigo, ki se je zataknila, stisnil je čeljusti in njegov obraz je postal besen, kakor bi hotel pretrgati verigo, ki se mu upira. Sunil je v voz in izpulil ročico, nato je navrl z njo verigo in zavrtel da je presušeni les začel pokati. Stari je jezno stopil k njemu in mu potegnil ročico iz rok.
»Hudič, bi rad voz polomil, kaj?« je zarežal.
»Prekleto, ko pa je tako trdo zapeto!«
Stari je zrahljal verigo, jo odpel in spustil, da je rožlja-je padla po tleh. »Ravnaš s stvarmi, da bi hlapec ne mogel huje,« je zarežal v mladega. Jezno je šel okrog stoga in porinil krošnjo v latnike. Nato je zlezel gor in ukazal: »Podajaj!«
Molče sta zlagala snopje. Ko sta zložila pol voza, je starec prestavil krošnjo. Ozrl se je na Cirila, ki je stal na vozu, se opiral na podajalnik in nekam strmel. Sledil je njegovemu pogledu in videl, da se mu je prilepil na rdečo farovško streho. Odsunil je krošnjo in zavpil:
»Kam zijaš? Podajaj!«
Sin je presenečeno dvignil snop. Toda preden je dosegel očeta, ga je spet spustil. »Kdo naj vam dela, če samo rev-skate,« je rekel. Neodločno je držal podajalnik v rokah in ni vedel, ali naj skoči z voza in gre ali naj začne delati.
»Daj, sem rekel-« je ponovil Zaletel.
Ciril je dvignil snop in ga pomolil tako hlastno, da je zadel starega z roglji poda-jalnika v bok. Starec je zaklel in komaj še ujel ravnotežje. Naglo je zlezel dol in se z razjarjenim obrazom ustavil pri sinu. »Dol se mi spravi!« je ukazal.
»Kakšen hudič pa vas je obsedel?« je vprašal Ciril in zlezel z voza. Stopil je očetu nasproti in prekrižal roke na prsih. »A res mislite, da se še zmeraj lahko zadirate name?«
»Mislim, da bi smel še vse kaj drugega,« je zarenčal oče.
»Pozabljate, da sem zdaj jaz gospodar!«
Se nadaljuje
šport špprt spori
Pestro delo šolskega športnega društva v rudarskem šolskem centru
Pošolska dejavnost na rudarskem šolskem centru je zelo pestra. V teh dejavnostih je vključena in se aktivno udejstvuje večina učencev šole. Nedvomno je največ zanimanja za šport. Zato ni slučaj, da ima šolsko športno društvo kar 12 sekcij — nogometno, rokometno, odbojkarsko, košarkarsko, namizno teniško, strelsko, judo, dviganje uteži, šahovsko, gimnastično, atletsko in planinsko sekcijo.
SPORED TEKEM SPOMLADANSKEGA DELA CONSKE NOGOMETNE LIGE
Delo v sekcijah se odvija po programu, ki obsega vadbo in tekmovanja. Udeležujejo pa se tudi raznih prvenstev, od šolskih pa do državnih. Rezultati načrtnega dela se kažejo v dosežkih, ki so na teh prvenstvih iz leta v leto boljši. Posebno pester in obsežen program si je društvo zastavilo ob letošnjem jubilejnem letu, ko RŠC praznuje deseto obletnico obstoja.
Poleg svojega rednega programa bodo izvedli v mesecu maju medšolsko tekmovanje v nogometu, rokometu, namiznem tenisu, košarki, streljanju, šahu in atletiki. V istih pano-
gah se bodo na Dan mladosti 25. maja pomerili s sorodnimi šolami z Raven na Koroškem, Štor, Trbovelj ali Zagorja. Izvedli bodo tekmovanje med jamo, delavnicami in šolo, kjer bodo nastopili tudi starejši športniki.
S tem želijo športniki rudarskega šolskega centra prispevati svoj delež k počastitvi jubileja RŠC.
Na predvečer rudarskega praznika bodo izvedli poulični tek za rudarsko svetilko. Povabili bodo najboljše atl&te slovenskih klubov. To naj bi bila v bodoče vsakoletna prireditev.
Začetek obetu
V prvi spomladanski nedelji so zaživela tudi nogometna igrišča. Pričele so se ponovno borbe za točke na zelenem polju. Trije predstavniki iz naše občine se bodo potegovali za čim-boljšo uvrstitev v končni lestvici slovenske conske lige.
Nadaljevanje prvenstva je prineslo tudi prva presenečenja. Začelo se je kar pri vrhu. Lendavska Nafta je izgubila v Rogaški Slatini proti Steklarju, tako so se Rogačani povzpeli na tretje mesto. Velenj-čani so z zmago nad Fužinar-jem v točkah dosegli vodeče moštvo iz Lendave. Drugo presenečenje pa je priredil Partizan iz Šoštanja, ki je brez težav premagal Olimpa iz Celja s 5:0. Nogometaši iz Šmartnega ob Paki pa so ponovno odvzeli točko Braniku iz Maribora.
PARTIZAN - OLIMP 5:0 (0:0)
i Domači nogometaši so navdušili gledalce, ki takih dogodkov na igrišču niso pričakovali. Soštanjčani so povsem nadigrali Celjane, vendar v prvem delu igre niso uspeli premoči izraziti v zadetkih, kljub neštetim priložnostim. Napadalci domačih so pred vrati Celjanov vse preveč oklevali ali pa slabo streljali na gol. Sele v nadaljevanju se jim je odprlo. Najprej je mrežo gostov zatresel Pavšek. Nato pa je sledilo ponovno obleganje vrat gostov in Soštanjčani so dosegli še štiri gole. Rezultat bi lahko bil še višji v prid domačinov.
Gole so dosegli: Pavšek 2, Stevančevič, Eržen in Tajnik.
Za Partizana so nastopili: Cepelnik, Koren, Hočevar, Ko-stajnšek, Novak, Bukovec, Pavšek, Stevančevič, Tajnik, Erhart in Eržen.
FUŽIN AR - VELENJE 0:3 (0:2)
Velenjčani so v Ravnah na Koroškem zabeležili pomembno zmago nad Fužinarjem. Ra-venčani so v polju bili povsem enakovreden nasprotnik dobrim Velenjčanom. Slaba obramba pa je omogočila, da so gostje dosegli kar tri zadetke.
Strelca za Velenjčane sta bila Majdak 2 in Kovač.
Za Velenje so igrali: Devič, Kuret, Špegel, Sitar, Koren, Trpin, Kovač, Kujan, Majdak, Zmazek (Radojevič) in Ram-, šak.
Šmartno - branik 2:2 (0:1)
Nogometaši Šmartnega ob Paki so s težavo osvojili točko proti Mariborčanom. Gostje so vodili že z dvema goloma, vendar so domačini z borbeno in zagrizeno igro dosegli v treh minutah dva gola, kar jim je zadostovalo, da obdržijo točko. Gole za Šmartno sta dosegla Polak in Podgoršek II.
Za domače moštvo so nastopili: Podgoršek I, Turnšek, Berdnik I., Lukner (Cimper-man), Berdnik II, Pokleka, Ho-fer, Hohnec, Polak, Benko, Podgoršek II.
Rezultati ostalih srečanj: Grafičar - Peca 7:1 (4:1) Žalec - Drava 3:0 (2:0) Steklar - Nafta 3:0 (1:1)
Lestvica
Nafta	12	8	2	2	34:16	18
Velenje	12	8	2	2	25:12	18
Steklar	12	8	0	4	37:17	16
Žalec	12	7	1	4	32:24	15
Drava	12	6	2	4	29:28	14
Šmartno	12	4	6	2	23:25	14
Grafičar	12	5	1	6	34:28	11
Olimp	12	5	1	6	21:24	11
Partizan	12	2	4	6	19:28	8
Branik	12	3	2	7	25:42	8
Fužinar	12	2	3	7	21:36	7
Peca	12	1	2	9	16:36	4
Soštanjčani dobri
V	okviru interlige, ki zajema obmejne klube Slovenije, avstrijske Koroške in Štajerske, sta se v Šoštanju pomerila med seboj najboljše rokometno moštvo Slovenije Slovenj Gradec in domači Partizan.
V	razburljivem srečanju so se domačini dobro upirali in v prvem delu bili povsem enakovredni nasprotnik. Gostje so šele v nadaljevanju po izključitvi Štefana Kaca prevzeli igro ter zmagali z rezultatom 19:14.
Za Šoštanjčane so bili najuspešnejši: Kac 7, Pejovnik 3 in Stvarnik 2.
Rokometaši Partizana so pokazali, da so dobro pripravljeni za bližnje prvenstvene tekme v Štajerski ligi, kjer se bodo potegovali za prvo mesto in za vstop v prvo slovensko ligo, kamor po prikazanih igrah nadvomno spadajo.
KRATKE ŠPORTNE VESTI
V	okviru priprav na prvenstveno srečanje SCNL so šmarčani odigrali nekaj prvenstvenih tekem. Dvakrat so premagali moštvo iz štor 7. rezultatom 5:4 in 2:1, moštvo Polzele pa z rezultatom 3:1.
Velenjačni pa so v okviru turnirja premagali Olimpa iz Celja z rezultatom 9:1, moštvo Partizana iz Šoštanja pa z rezultatom 8:2.
Igralki namiznega tenisa iz šmartnega ob Paki Vera Podgoršek in Anda Svetko sta v okviru II. slovenske lige dosegli 4. mesto.
V	prijateljski rokometni tekmi je velenjski Rudar izgubil srečanje v Mariboru z Branikom z rezultatom 23:16 (11:6). Gole za Ve-Icnjčane so dosegli Ovnik 7, Po-eajt 4, Pislotnik 3 in Koper 2.
12. maja Grafičar : Drava Velenje : Natta Branik : Olimp Peca : Partizan Š. Šmartno ob Paki : Steklar Fužinar : Žalec
19. maja Fužinar : Grafičar Žalec : Šmartno ob Paki Steklar : Peca Partizan š. : Branik Olimp : Velenje Nafta : Drava
2. junija
Grafičar : Nafta Drava : Olimp Velenje : Partizan š.
Branik. : Steklar Peca : Žalec
Šmartno ob Paki : Fužinar
9. junija Šmartno ob Paki : Grafičar
Fužinar : Peca Žalec : Branik Steklar : Velenje Partizan š. : Drava
Olimp : Nafta
16. junija
Grafičar : Glimp Nafta : Partizan Š. Drava : Steklar Velenje : Žalec Branik : Fužinar Peca : Šmartno ob Paki
31. marca Partizan š. : Grafičar
Olimp : Steklar Nafta : Žalec Drava : Fužinar Velenje : Šmartno ob Paki
Branik : Peca
7. aprila Grafičar : Branik Peca : Velenje Šmartno ob Paki : Drava Fužinar : Nafta Žalec : Olimp Steklar : Partizan š.
14. aprila
Steklar : Grafičar Partizan š. : Žalec Olimp : Fužinar Nafta : Šmartno ob Paki Drava : Peca Velenje : Branik
28. aprila
Grafičar : Velenje
Branik : Drava Peca : Nafta
Šmartno ob Paki : Olimp Fužinar : Partizan Š.
Žalec : Steklar
5. maja
Žalec : Grafičar
Steklar : Fužinar
Partizan Š. : Šmartno ob Paki
Olimp : Peca
Nafta : Branik
Drava : Velenje
: S hranilno knjižico po tuj denar
*	GOLJUFIJA Z UKRADENO HRANILNO KNJIŽICO
NI USPELA
Rudolf Vrhovnik, 22-letni rudar iz Velenja, je prišel na zanimivo idejo. Z lahkoto si je hotel na tuj račun pridobiti večjo vsoto denarja. 15. februarja ob 22. uri je prišel v belo garderobo na rudniku, spustil obešalnik št. 6 in iz suknjiča obleke, ki je visela na tem obešalniku, vzel ključ od stanovanja in omare.
DELAVSKE ŠPORTNE IGRE
Komisija za oddih in rekreacijo pri občinskem sindikalnem svetu Velenje je razpisala IV. delavske športne igre velenjske občine za leto 1968. Letni del športnih iger bo obsegal naslednje panoge: nogomet, odbojko, rokomet; namizni tenis, streljanje, kegljanje in šah.
Sindikalne podružnice de-
lovnih organizacij morajo prijaviti udeležbo za posamezne panoge do 31. marca 1968, na občinski sindikalni svet Velenje.
Podrobni razpis za izvedbo posameznih tekmovanj boda izdelali na osnovi prijav, vse nastopajoče pa pravočasno! obvestili o načinu in kraju tekmovanja.
Vedel je, da je rudar Alojz Gorišek v jami, zato je z njegovim ključem brezskrbno odprl stanovanje in omaro. Iz nje je vzel hranilno knjižico, na kateri je imel Gorišek naloženih 8.184 novih dinarjev. Poleg knjižice pa je Vrhovnik vzel iz omare še 400 novih dinarjev.
Dva tedna kasneje se je ob istem času zvečer spet pojavil v beli garderobi in vzel Ivanu Verbotenu iz hlačnega žepa osebno izkaznico. Naslednji dan je Rudi Vrhovnik na svojem domu ponaredil osebno izkaznico. Odlepil je Verbote-novo fotografijo in namesto nje nalepil svojo. Lotil se je še hranilne knjižice. Z vodo in lepilom je zbrisal ime in priimek Alojza Goriška in napisal v hranilno knjižico Ver-botenove podatke. Tako oborožen je bil pripravljen za nadaljnje premišljene akcije.
V dopoldanskih urah se je 9. marca pojavil na šoštanj ski pošti. Dvigniti je hotel 8.000 N-dinarjev na bančno hranilno knjižico. Ker na pošti niso imeli tolikšne vsote denarja, so Vrhovniku naročili, naj pride po denar popoldne, vendar ni prišel po njega. Istega dne popoldan pa je v Velenju na pošti dvignil 2.000 N-dinarjev. Na šoštanj ski pošti se je ogla-
V	petek, 5. aprila bo slavil svoj 70-letni življenjski jubilej rudarski upokojenec Rudolf Mravljak, ki preživlja jesen svojega življenja v Ravnah pri Šoštanju.
Rojen za delo, je bil ves predan rudarskemu poklicu, na katerega je bil vedno ponosen. Kako tudi ne. Saj mu je narava že sama priljubila podzemni svet. Le redki so rudarji, ki so vseskozi, nad 40 tet, rudarili samo v enem premogovniku. Naš jubilant pa je dobo svojega rudarjenja preživel v velenjskem rudniku lignita. Vsak dan je preko Ležita prekoračil 12 km, ker so takrat bila kolesa še redkost.
Rudolf Mravljak je bil rudar, eden najvztrajnejših in ' najzvestejših. Zanj nobena naloga ni bila pretežka. Poln najlepših vrlin, kot so treznost, skromnost, poštenost, preudarnost, vztrajnost in odločnost, je bil med svojimi delovnimi tovariši izredno priljubljen. Strokovno znanje, ki si ga je pridobil na svojem delovnem mestu, je rad prenašal na mlajše sodeiavce. V sebi nosi neizmerno mero pravičnosti in pogled v njegove odkrite oči človeku dobro de.
V	Ravnah pri Šoštanju si je ustvaril prijeten dom. Pet
Razpisna komisija
KOMUNALNEGA ZAVODA ZA ZAPOSLOVANJE VELENJE
razpisuje delovno mesto
RAČUNOVODJE
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje:
—	da ima srednjo ekonomsko šolo,
—	da ima vsaj štiri leta prakse v računovodski službi.
Nastop službe je možen takoj. Ponudbe s kratkim življenjepisom, dokazili o strokovnosti in delu v drugih organizacijah, pošljite na naslov: Komunalni zavod za zaposlovanje Velenje, razpisna komisija.
sil čez dva dni in zahteval dvig za 6.210 N-dinarjev. Uslužbenec pošte pa mu denarja ni izplačal, ker je bila vloga vezana pri kreditni banki. Vrhovnik je zvečer poskušal še na pošti v Velenju in v Celju. V Celju mu denarja niso dali, ker je bila knjižica napisana na zakonitega zastopnika. Okoli pol šeste ure popoldan se je 11. marca Vrhovnik spet pojavil pri blagajni velenjske pošte in hotel dvigniti 1.000 N-dinarjev. Ni pa vedel, da so ga že odkrili in da za njim poizvedujejo varnostni organi. Uslužbenka ga je spoznala in hotela pridobiti na času. Dala mu je obrazec, ki ga je moral Vrhovnik izpolniti. Ko je sprožila alarmni zvonec in s tem obvestila postajo milice, je goljuf nenadoma zbežal. Pred pošto se je vsedel na kolo in se odpeljal. Tega je potem pustil na Tomšičevi cesti in zbežal v neznano smer.
Vse goljufije in beg pa mu nista pomagala, ker so ga kmalu zatem prijeli delavci velenjske postaje milice in ga priprli. Rudi Vrhovnik je svoje dejanje priznal in vrnil ves prisvojeni denar, zato je na prostosti. Za goljufijo in tatvino pa se bo moral zagovarjati pred sodiščem.
Rudolf Mravljak praznuje 7@-letnieo
Namesto šopka za dan žena
otrok je pripravil za življenje, med njimi pa vlada še vedno pravo družinsko sožitje. To je posebna vrlina in zasluga jubilanta, ki je svoj prosti čas posvetil otrokom, za kar so mu še danes vsi hvaležni.
Ko je Mravljak leta 1953 po dopolnjenih polnih delovnih letih stopil v zasluženi pokoj, še vedno ni miroval. Včlanil se je v društvo upokojencev šoštanj in postal član upravnega odbora ter poverjenik za Ravne, kjer je uspešno delal nad deset let. Vrline iz delov-nega okolja je prenesel tudi v društvo upokojencev. Manjkal ni na nobeni seji, živo razpravljal in nudil članom na področju, kjer je bil poverjenik vso potrebno pomoč. Uspešno je izvrševal vse prevzete naloge pri društvenih prireditvah in družabnih izletih. Še ko ga je pred nedavnim lažja kap navezala na bolniško posteljo, se je ob obisku članov društva upokojencev z njimi pomenkoval o društvenih zadevah.
Jubilant Rudolf Mravljak je ob svoji pomembni življenski obletnici zdaj že na poti k okrevanju. Zato mu želimo še mnogo zdravih in srečnih let.
F. S.
Očitno je, da nekateri ljudje svoje veselje ne morejo izražati na dostojen način. Tako je bilo tudi 8. marca letos, ko smo praznovali dan žena. Čeprav so v velenjski občini povsod zmerno in lepo praznovali praznik naših žena in jih obdarili s šopki rdečih nageljnov, pa so tudi in tam nekateri le bili preveč glasni, ali pa so ce-
MALI OGLASI
PREKLIC
9 Veljavnost plačilnega kartončka RLV št. 315 prekli-cuje Albert Bračič, Paka 10 a, Velenje.
PRODAM
9 Zelo ugodno prodam dobro ohranjeno motorno kolo NSU Pretiš prima. Vprašajte na Kajuhovi 24, Velenje.
lo prišli v navzkriž z zakonom zoper javni red in mir..
V delavskem klubu so praznovale svoj praznik žene iz velenjskega rudnika. Mirno in spodobno v veselem razpoloženju. Okoli 21. ure pa sta prišla v klub 23-letni LUKA BERlC, skladiščnik pri Vegradu in 31-letni JANEZ PALIR, frizer iz komunalno obrtnega centra. Bila sta močno vinjena in sta premetavala mize in stole, razbijala kozarce, glasno vpila in se nespodobno norčevala iz natakarice. Obvestili so postajo milice, vendar razgrajača nista hotela z miličnikom, ko ju je lepo spravljal iz lokala. Janez Palir je pljunil po tleh in ponovno razbil kozarec.
Miličnik, ki je odšel po intervencijsko vozilo, je oba našel zatem v hotelu Paka. Medtem pa sta bila Luka Berič in Janez Palir še v bifeju ekspre-su, kjer sta tudi razgrajala. Varnostni organi so ju iz hotela spravili na postajo milice in zadržali do iztreznitve.
(Test je na 8. strani našega časnika)
Primerjajte vašo odločitev z našo in skušajte v bodoče ravnati po naših priporočilih.
NAJPREJ O RAZPOREDITVI CVETIC. Vsaka cvetica pod 1 A je bila skrbno odrezana in premišljeno postavljena v vazo. Čuteča roka je vedela, da mora ustvariti primerno kompozicijo, ki ustreza marjeticam.
Tisti, ki je porinil lepe nežne cvetice v vazico (fotografija 1 B) se ne odlikuje z imenom cvetličnega aranžerja. Roka, ki je cvetice natrgala, ni imela sposobnosti, da bi jih tudi postavila. Cvetice niso v vazi razvrščene kompozicijsko, temveč so v vazo porinjene tako, kot so bile utrgane. Zato za 1B ne moremo reči, da je okusno urejen šopek.
IN KAKO STE SE ODLOČILI PRI OMARICAH? Lahko bi prikazali 2 A še slabše, zlasti, če bi bila barvna fotografija. Zgornja omarica (2 A) ima or-
namentalno navlako in izvira iz reklamnega pripomočka, da dobijo kupci slabo izdelano pohištvo. Takšno pohištvo je lahko izdelano iz različnih furnirjev, ki se razlikujejo po barvah in svetlobnih nijansah. Razen tega vsebuje mnogo domiselnih dodatkov: svetli ročaji, plastični vložki, zakrivljeni podstavki z vgrajenimi svetilkami, urami, pepelniki ipd. Zares krasna vrednost za vaš denar!
Sodobno pohištvo je iz kvalitetnega lesa, brez nepotrebnih okrasnih dodatkov (takšnega lahko vidite na naši fotografiji 2 B), kjer se ne nabira prah in nesnaga. Je praktično in enostavno in mora ustrezati svojemu namenu. Sodobni človek se bo torej odločil za pohištvo, ki je iz dobrega lesa, praktično in jasnih ravnih oblik.
Ce ste se v našem testu odločili za 1 A in 2 B, potem vam povemo, da imate dober okus in ste estetsko razgledani.
ŠALEŠKI RUDAR — uredništvo Velenje, Titov trg 2, poštni predal 89, telefon 85-087 — Lastnik ln izda|atelj: občinska konferenca SZDL — Urejuje uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik LJUBAN NARAKS — Časnik je Izhajal kot »Rudar«, glasilo delovnega kolektiva rudnika lignita Velenje — Od 1. maja 1965 dalje ga izdaja občinska konferenca SZDL občine Velenje — List Izhaja vsak drugI četrtek — Posamezna številka stane lil par (.HI starih dinar]™) — Letn« naročnina 7 dluarjev Jn S« par (750 starih dinarjev) — Naročnin« se plsfa vnapre) ua tekočI račun: 5U74-8-369 pri SDK, ekspozitura SoSlaaf — Rokopisov In fotografij ne vračamo —
iiii Ua iiiiijii lir »«.*i)»ki tiiti Ui|t.
-	Milan KOCEVAR, električar iz Družmirja št. 58 in Cvetka KRAJNC, uslužbenka iz Velenja, Gregorčičeva c. št. 8;
-	Jožef VUNDERL, referent za strokovno izobraževanje iz Velenja, Tavčarjeva 23 in Leopoldina MAJDlC, predmetna učiteljica iz Šoštanja, Kajuhova c. št. 11;
-	Anton ROJTEN, strojni ključavničar iz Velenja, Slandrova 38 in Pavla PETRE, delavka iz Velenja Zi-danškova c. št. 9;
-	Dušan Ivan FERLEZ, pilot iz Sibenika št. 2 in Marija Antonija CERIČ, profesor iz Celja, Stanetova c. št. 22;
-	Alojz Lesjak, kmetijski inženir iz Uničnega št. 7 in Kristina PODKORITNIK, predmetna učiteljica iz Blan-ce št. 7;
-	Josip POKOS, uslužbenec iz Jesenic, Maršala Tita 32 in Slavica ZAJC, kemijski laborant iz Velenja, Tomšičeva c. št. 10;
-	Jožef KOČAR, prometno transportni tehnik iz Velenja, Tomšičeva c. št. 1 in Antonija SKRLOVNIK, delavka iz Pesja št. 73;
-	Anton GOLOB, kmečki delavec iz Sv. Florjana pri Šoštanju št. 38 in Olga OBLAK, delavka iz Šoštanja, Kajuhova c. št. 39;
-	Vinko ROTOVNIK, kovino-rezkar iz Pesja št. 79 in Ana PIRECNIK. trgovska pomočnica iz Šoštanja, Aškerčeva c. št. 11;
-	Jožef KAJBA, rudar iz Šoštanja, Trg Svobode št. 3 in Pavla ZABUKOVNIK, natakarica iz Šoštanja, Lole Ri-barja št. 12.
Stanislav GRACNER, rudar iz Velenja, Kersnikova c. št. 3 in Milica NAPOTNIK, šiviljska pomočnica iz Velenja, Kidričeva c. št. 15.
Anton ŠELIGA, študent VŠPV iz Pečk št. 42 pri Slovenski Bistrici in Frančiška HLEB, trgovska pomočnica iz Velenja, Kavče št. 28.
Ivan HRIBERŠEK, rudar iz Velenja, Koroška c. št. 43 in Marija CAS, gospodinjska pomočnica iz Velenja, Kersnikova c. št. 17.
Anton OŠTIR, elektrotehnik iz Velenja, Tavčarjeva c. št. 11 in Heidemarie WENDT, medicinska sestra iz Dunaja.
Franc CEVZAR, strojni tehnik iz Hrastovca št. 16 in Marija SEDOVNIK, tehnični risar iz Velenja, Slandrova c. št. 8.
Franc OŠTIR, steklar iz Pa-ke pri Velenju št. 74 in Marija Martina KOPRIVNIK, delavka iz Završ št. 86.
Franjo ŠPEGEL, žerjavo-vodja iz Kozjaka št. 54 in Anica MARTINC, trgovska pomočnica iz šaleka št. 50.
Peter PLEŠNIK, rudar iz Laz št. 7 in Mihaela KOS, poljedelka iz Podkraja št. 17.
Jože VIRBNIK, rudar iz Skal št. 81 in Marta STRMČ-NIK, poljedelka iz Plešivca št. 43.
Jožef KRALJ, rudar iz Velenja, Celjska c. št. 44 in Marija MARINC, gospodinjska pomočnica iz Velenja, Šercer-jeva c. št. 4.
Anton POGORELCNIK, trgovski pomočnik iz Velenja, Celjska c. št. 8 in Marija JA-VORNIK, delavka iz Velenja, Jenkova c. št. 15.
Janez ŠPEGEL, krojaški mojster iz Velenja, Gregorčičeva c. št. 16 in Martina JEV-SEK, krojaška pomočnica iz Konovega št. 18.
Ivan URATNIK, usnjar iz Velenja, Stritarjeva c. št. 1 in Stanislava HOHKRAUT, kuharica iz Velenja, Celjska c. št. 2.
Franc LOPERT, delavec iz Velenja, Tomšičeva c. št. 4 in Marija MIR, kuharica iz Velenja, Tomšičeva c. št. 4.
Milan BAJSIČ, strojni ključavničar iz Veternice št. 19 in Ana STROPNIK, delavka iz Hrastovca št. 18.
Friderik PART, skladiščnik iz Velenja, Koroška c. št. 51 in Pavla GORENJC, delavka iz Velenja, Koroška c. št. 51.
Jože KURNIK, šofer iz Skor-nega pri Šoštanju št. 59 in Jožica ŽNIDAR, trgovska pomočnica iz Šoštanja, Kajuhova c. št. 14.
Martin URATNIK, rudar iz Lokovice št. 29 in Zora SAM-BOLEC, gospodinja iz Lokovice št. 29.
Jože DOBNIK, rudar iz Družmirja št. 56 in Štefanija BLA2IČ, gospodinjska pomočnica iz Družmirja št. 56.
Jožef HERLAH, kmetovalec iz Raven št. 148 in Marija UR-BANC, usnjarska delavka iz Raven št. 135.
Željko BRAJDIč, kovino-^trugar iz Rečice ob Paki št. 5 in Frančiška ŠARNER, kmeto-valka iz Rečice ob Paki št. 41.
Jakob DRE V, mizarski mojster iz Zakla št. 6 in Ana GO-RICNIK, kmetovalka iz Velikega vrha št. 31.
Martin ŠARNER, rudar iz Velikega vrha št. 14 in Marija VODOVNIK, kmetovalka iz Dobriča št. 51.
5MHIK
-	Janez BEVC, kmetovalec iz Podsrede št. 14, star 65 let;
-	Ferdinand PEMlC, upokojenec iz Šentjurja pri Celju št. 26, star 73 let;
-	Matevž NAVERŠNIK, upokojenec iz Raven št. 23, star 88 let;
-	Štefan VORŠNIK, upokojenec iz Dobrne št. 30, star 74 let;
-	Jože LAZNIK, kmetovalec iz Raven št. 63, star 75 let;
-	Janez DROBINC, prevžitkar iz Bukovja št. 12, star 81 let;
-	Edvard PODBEVŠEK, upokojenec iz Pesja št. 59, star 68 let;
-	Marija VOLOVŠEK, družinska upokojenka iz Gornjega grada št. 11, stara 75 let;
-	Franc DOLŠAK, invalidski upokojenec iz Spodnje Seče-ve n. h. star 39 let;
-	Marija MEH. družinska upokojenka iz Šoštanja, Goriška c. št. 19, stara 77 let;
-	Mihael PLETERŠEK, upokojenec iz Šoštanja, Koroška c. št. 11, star 89 let;
-	Terezija RAK. upokojenka iz Šoštanja, Levstikova c. št. 2, stara 77 let;
-	Janez BIZJAK, osebni upokojenec iz Velenja, Kersnikova cesta, star 78 let;
-	Ivan PERGER, invalidski lpokojenec iz Šoštanja, Aškerčeva c. št. 3, star 66 let.
-	Marija LESKOŠEK, prevžit-karica iz Velikega vrha št. 8, stara 79 let;
-	Jernej ZAPUŠEK, prevžitkar iz Šmartnega ob Paki št. 120, star 89 let;
-	Janez ZAGORC, upokojenec iz Velenja, Prešernova c. št. U, star 86 let;
-	Antonija RTJTNIK. prevžit-karica iz Plešivca št. 40, starca 89 let;
-	Marija OBU, prevžitkarica iz Podkraja pri Velenju št. 64, stara 69 let;
-	Alojz KOTNIK, upokojenec iz Kavč št. 54, star 77 let;
-	Marija NA VODNIK, gospodinja iz Plešivca št. 71, stara 65 let;
-	Vincenc STROPNIK, upokojenec iz Pesja št. 17, star 74 let;
-	Terezija KRAJNC. družinska upokojenka iz Šaleka št. 1. stara 79 let. .
Janez ROGEL, kmetovalec iz Gavc št. 61, star 61 let.
Helena FORŠTNER, soc. podpiranka iz Skornega št. 45, stara 83 let.
Matevž MAZEJ, kmetovalec iz Topolšice št. 175, star 85 let.
Jože GORŠEK. kmetovalec iz Topolšice št. 3, star 76 let.
Paulina PIRECNIK, družinska upokojenka iz Šoštanja, Cesta talcev 1, stara 57 let.
Marijan BRLOŽNIK, otrok iz Šoštanja, Kajuhova c. št. 7, star 7 let.
Anton KONOVŠEK, invalidski upokojenec iz Raven št. 9, star 56 let.
Janez ŠRAMEL, usnjarski delavec iz Šoštanja, Koroška c. št. 48, star 42 let.
Anton KOŠICA, invalidski upokojenec iz Gore št. 8 Hrastnik, star 73 let.	,
Franc HRIBAR, prevžitkar iz Marije Reke št. 59, star 74 let.
Štefanija DOLAR, družinska upokojenka iz Šoštanja, Koro-tanska c. št. 3, stara 68 let.
Jožefa TEŽAK, družinska upokojenka iz Šoštanja, Slandrova c. št. 1, stara 71 let.
Ivan KUMER, upokojenec iz Šoštanja, Prešernov trg 9, star 74 let.
IZ ŠMARTNEGA OB PAKI Žalil je miličnika
OBČNI ZBOR. Odbor Ljudske tehnike v JSmrat-nem ob Paki je pred svojim mnogoštevilnim jelan-stvom polagal obračun svojega dela za preteklo poslovno leto. Bilanca dela in uspehov je bila kar zadovoljiva. Posebno se je izkazala avto-moto sekcija s svojimi tečaji za voznike motornih vozil. {Usposobila je 70 šoferjev A in B kategorije. Praktičnih voženj je bilo 1270 ur (za kandidate osebnih avtomobilov in 57 ur z motornimi kolesi.
Kandidati-so dosegli pred izpitno komisijo v Celju lepe uspehe, saj je nad 90 odstotkov kandidatov 'položilo izpit prvikrat, kar daleč jpresega dosežke sosednjih sekcij, zato ni čudno, če se vpisujejo v to šolo tudi iz Spodnje in Zgornje Savinjske doline ter Šaleške doline.
V svoji stavbi so člani Ljudske tehnike izdelali sanitarije, napeljali vodovod in pripravili vse potrebno za pralnico avtomobilov.
Tudi kino sekcija je imela lepe uspehe. Pomagala je finančno pri izgradnji doma. Modelarska in foto sekcija bosta v najkrajšem času lahko služili svojemu namenu. Pripravili so vse potrebno za dograditev doma. Da jim je to uspelo in
da so uspehi tako dobri, gre zasluga celotnemu članstvu, kil je mnogo prispevalo k napredku društva s svojim prostovoljnim delom. Tudi v bodoče jim želimo obilo uspehov.
OPOZORILNO OGLEDALO. Vsem voznikom motornih vozil je znan ovinek blizu zapornic na cesti, ki pel je skozi Šmartno. Ker je ovinek zelo oster, bi bilo zaradi varnosti nujno potrebno, da bi cestna uprava na tem mestu (pri Jazbecu) postavila opozorilno ogledalo, da bi se s tem preprečila morebitna večja nesreča.
GOSTOVANJE. Pred
dnevi je v Šmartnem ob Paki gostovalo Ljudsko gledališče iz Celja z Goldoni-jevo Krčmarico. Tj udje, ki so napolnili dvorano prosvetnega doma, so bili zelo zadovoljni in si želijo še večkrat takih snidenj.
Z. K.
V razburljivem pogovoru z angleškim poslanikom je Napoleon vzkliknil:
»Ali veste, da bom napadel Anglijo?«
»To je vaša stvar,« je odgovoril poslanik.
»Toda vedeti morate, da bom Anglijo tudi uničil!«'
»To je pa naša stvar,« odgovori mirno Anglež.
Pred sodnikom se bo moral zagovarjati 35-letni ANTON BABULČ iz Velenja, Tomšičeva 23, ker je grobo žalil delavca postaje milice in ga oviral pri izvrševanju službene dolžnosti.
Anton Babulč se je 9. marca ob 4,45 uri peljal s svojim osebnim avtomobilom. Pred avtobusno postajo v Velenju pa ga je ustavil delavec postaje milice. Ta je posumil, da je voznik Babulč nezmožen za nadaljnjo vožnjo, ker se mu je zdel nekoliko pod vplivom alkohola. Zato ga je povabil v službeni avtomobil. Čeprav je Babulč vztrajno zanikal in dejal, da ni skoraj nič pil, je poizkus z alkosko-pom le pokazal, da zaradi alkohola ni sposoben za nadaljnjo vožnjo.
Ker ni mogel več zanikati, da,,'e alkoholiziran, je začel miličnika pregovarjati naj alkoskop uniči in prečrta kar je zapisal v svojo beležnico. Vztrajno mu je tudi ponujal 3 starih tisočakov. Podkupovanje pa je bilo neuspešno. Anton Babulč se je zatem razburil m začel delavca, postaje milice na ves glas brutalno zmerjati, ker mu je ta odvzel vozniško dovoljenje.
Njegovo glasno kričanje je privabilo na okna tudi bližnje stanovalce, ki so Babulčevo neposlušnost obsojali.

Komisija za sprejem in odpust delavcev pri GOSTINSKEM PODJETJU »PAKA« VELENJE razpisuje naslednja sezonska delovna mesta:
natakar
kuhar — slaščičar kuharji K V
Za čas
od V do XII od VI do XII od VI do XII
Število
1 1 4
Za	restavracijo »JEZERO«:		
•	natakar	od VI do IX	1
•	natakarji	od V do IX	3
•	kuharji KV	od V do IX	2
•	obratni blagajničarki	od V do IX	2
•	šef recepcije	od V do VIII	1
• •	receptor prodajalka spominkov	od V do VIII od V do X	1 1
•	pomivalki	od IV do X	2
•	snažilka	od VI do IX	1
•	snažilka	ad V do IX	1
•	snažilka šotorišča Razpis velja do zasedbe	od VI do VIII delovnih mest.	1
Testirajte vas okus
T j ud je imamo različne okuse. Vendar tudi pri izbiri okusa obstajajo določena pravila, predvsem pa vzgojenost o dobrem okusu. Ni vse lepo, praktično in okusno kar nas obdaja. Zato bomo z našimi testi o okusu skušali pripomoči, da boste znali svoje okolje estetsko kar najbolj skladno in okusno urediti.
Danes lahko preizkusite vaš okus na dveh različnih primerih. Primerjajte vsak par testov (fotografij) in odločite, katera se vam zdi bolj okusna in estetsko boljša. Napišite na list papirja številko izbrane fotografije. Zalem pa vaša odgovora primerjajte s pravilnimi odgovori, ki so objavljeni na 7. strani našega časnika.
OBVESTILO UPOKOJENCEM
Društvo upokojencev v Šoštanju pripravlja občni zbor, ki bo 12. maja letos ob 9. uri dopoldne v kino dvorani. Ker bomo to leto imeli volitve po delegatskem sistemu, priporočamo vsem članom upravnega odbora ter poverjenikom, da organizirajo na svojih področjih društvene sestanke. Ti naj bodo v mesecu aprilu. Sestanke predvidevamo v Lokovici v zadružnem domu, v Gaber-kah v gasilskem domu, v Ravnah pri Kocu, v Zavod-njah v prosvetnem domu (tudi za Šentvid), v Belih vodah pri Grebenšku (za Bele vode, Florjan ter Lepo njivo) in v Šoštanju, če bomo imeli do tega časa že klubski prostor, v tem klubu za Skorno in šoštanj.
Na teh sestankih bomo obravnavali aktualne probleme upokojencev, novi pokojninski sistem, valorizacijo in usklajevanje pokojnin, oskrbo s premogom, organizacijo družabnih sestankov in izletov itd. Zato priporočamo, da se upokojenci teh sestankov udeležijo v čimvečjem številu.
Članom društva tudi priporočamo, da kupijo premog najkasneje do 10. aprila, dokler prodajajo premog na regres. Vse one člane, ki so bili zaposleni kot rudarji v rudniku lignita Velenje, kakor tudi družinske upokojenke rudarjev, pa vabimo, da v tem roku prijavijo v naši društveni pisarni svoje premoženjske razmere ter predložijo odrezke zadnje pokojnine, da bodo lahko dobili deputatni premog na RLV.
Hkrati prosimo, da vsi člani pred občnim zborom poravnajo zaostalo članarino in ostale društvene prispevke (za vence in po-smrtnino), ker je obstoj društva odvisen le od lastnih sredstev.
Iz društvene pisarne