30 let samostojne Slovenije 25. junija smo praznovali Dan državnosti. Po naših obcinah so na kresni vecer, 23. junija, zagoreli kresovi, hkrati so v teh dneh po števil­nih krajih potekale tudi slovesnosti ob jubileju slovenske samostojnosti. Med drugim je zagorel kres tudi na Sveti Trojici nad Vrhniko, kjer je po- Horjul Ucna pot o cebelah tudi uradno odprta Nova pridobitev V neposredni okolici horjulske šole je Obcina Horjul v sodelovanju s partnerji uradno odprla ucno pot z dvanajstimi informativnimi tablami, na katerih boste obiskovalci lahko spoznavali cebelarstvo na Slovenskem, njegovo zgodovino in znacilnosti lokalnega cebelarjenja. Ob poti, kjer ima glavno besedo cebelica Julka, pa niso samo table, ampak tudi igrala in zunanji fitnes. Vec si lahko preberete na horjulskih straneh. --> tekala maša za domovino, po njej pa je bil kul­turni program z domoljubnimi vsebinami. Ob tej priložnosti je bil pri cerkvi postavljen velik jam-bor, na njem pa je zaplapolala slovenska zastava. Naj le dolgo plapola, je bilo slišati med ljudmi, Borovnica Domoljubni odziv Obletnica osamosvojitve Borovniški dopisnik Rok Mihevc je zbral vec pricevanj lokalnih akterjev zgodovine v casu osamosvajanja Slovenije. Pogovarjal se je z ljudmi, ki so zasedli vojaško skladi-šce v Podstrmcu, s tedanjim župnikom, pa tudi s trojico domacinov, ki so odstrli tanci-co s svojih spominov. Vsi so ponosni, da so bili delcek mozaika, ki je pomagal ustvariti novo domovino. --> Log - Dragomer Mladen Sumina postal castni obcan Obcinska priznanja Ob prazniku Obcine Log - Dragomer je župan Miran Stanovnik med drugim pode­lil tudi obcinska priznanja. Najvišje, naziv castnega obcana, je prejel Mladen Sumi­na, nekdanji župan. Grb obcine je dobila Rafaela Remškar, priznanji obcine pa Rok Meglen in Vanja Potocnik. Zbrane sta nagovorila župan Stanovnik in castni obcan Sumina. --> ponosnimi na domovino. Vec o dogodku, ki je k »beli golobici« nad Vrhniko privabil veliko ljudi, si boste lahko prebrali v naslednji številki. Dobrova - Polhov Gradec Obcina pridobila skoraj cetrt milijona evrov Državna sredstva Obcina je od države pridobila 227 tisoc evrov za sanacijo parkirišca pri Osnovni šoli Polhov Gradec, ki se je posedlo. Parkirišce bodo sanirali letošnje poletje, v casu šolskih pocitnic. Vec na dobrovsko-polhograjskih straneh. --> Bodi zdrava, domovina! Za nami je tridesetletnica ustanovitve lastne države, s katero smo udejanjili sanje naših prednikov. Dobili smo lastno domovino, ki po vstopu Slovenije v EU ni omejena samo na državne meje. Evroatlantske povezave in globalizacija na splošno nas postavljajo na prepih bolj kot kdajkoli prej. To lahko razumemo kot prednost casa, a hkrati tudi kot past naši jezikovni kulturi, zato moramo bolj kot kdajkoli prej negovati svoj materni jezik. A ne gre samo za jezik. V našem casovno omejenem bivanju na Zemlji smo skrbniki dobrin in lepot, ki nam jih daje domovina. Vsa kulturna in naravna bogastva niso naša last, ceprav se nam nemalokrat zdi, da so. Lahko jih razumemo kot sredstva, ki so nam zacasno podarjena na »izposojo«, nato pa jih moramo izrociti našim zanamcem. Tudi knjige v knjižnici ne vrnemo strgane in poceckane, ampak imamo do nje spoštljiv odnos, da bo s svojo vsebino razveseljevala tudi druge bralce. Imeti moramo spoštljiv, kulturen odnos do vsega, kar so nam zapustili naši predniki v obliki materialne in kulturne dedišcine. Zgodovina bo neusmiljeno presojala naš odnos do dobrin, ki so nam podarjene. V upanju na cim vec spoštljivega in kulturnega odnosa vam želim prijetne pocitnice. Tudi letos odkrijte še kakšen slovenski turisticni biser, predvsem pa bodite zdravi. Gašper Tominc, urednik Našega casopisa Cankarjeva misel: O domovina, ti si kakor vlacuga: kdor te ljubi, ga zasmehuješ. Ivan Cankar, Pohujšanje v dolini Šentflorjanski NAS CASOPIS 494/28. 6. 2021 C M Y K 2 2 NA VRHNIKI julij poletni PROGRAM avgust -etrtek 11.nedeljasreda 2 . petek 1. 7. 2 21 poletna LIGA V futsalU 7. 2 21 PRE-GIB športa in umetnosti 4. 8. 2 21 barman show 8. 2 21 POLETJE NA VRHNIKI ZA O TROKE 19: -23:3 ˜°...ˆ..°...ˆ.9: -1 : ..°..ˆ.. .. . 18: -2 : ..ˆ.. .˜°...ˆ..°...ˆ.18: -2 : ..  . ..ˆ. ... 2. petek14. SREDA -etrtek 18: -21: društvo hud “o” 7. 2 21 POLETNA JUŽNA na STARi CESTi 7. 2 21 STAND UP 5. 8. 2 21 poletna liga v futsalu 2 : -21:3 batista caddilac 16: - : ...  . ..ˆ.2 : -21:3 ˜°...ˆ..°...ˆ.19: -23:3 ˜°...ˆ..°...ˆ.˜°...ˆ..°...ˆ. v živo 3. sobota 6. petek21. sobota -etrtek ZA 7. 2 21 OTVORITEV 15. 7. 2 21 poletna LIGA V futsalU 8. 2 21 POLETJE NA VRHNIKI ZA O TROKE 8. 2 21 društvo hud “o” OTROKE 16: -2 : ˜°...ˆ..°...ˆ.19: -23:3 ˜°...ˆ..°...ˆ.18: -2 : ..  . ..ˆ. ...11: -21:  . ˆ. . ..°...ˆ...9: -1 : PRE-GIB športa in umetnosti 16. petek16: -2 : študentski vikend alternativnih športov NEDELJA ..°..ˆ.. .. . 7. 2 21 san di ego v živo ˜°...ˆ..°...ˆ.22.8. 2 21 ZMAJSKI FESTIVAL 2 : -21:3 KONCERT BIGBAND VRHNIKA 2 : -21:3 ˜°...ˆ..°...ˆ.2 : -21:3 il divji v živo 14: -19: ˜°...ˆ..°...ˆ.˜°...ˆ..°...ˆ.˜°...ˆ..°...ˆ.11: -2 : društvo hud “o” 17. sobota 4. nedelja7. 2 21 hiša eksperimentov 7.sobota  . ˆ. . ..°...ˆ... 7. 2 21 PRE-GIB športa in umetnosti 13: -21: ..  . ..ˆ. ..8. 2 21 študentski vikend alternativnih športov 23.ponedeljek 5. 9: -1 : ..°..ˆ.. .. . 2 . torek 1 : -2 : ˜°...ˆ..°...ˆ.8. 2 21 OPEN AIR SALSATION PARTY ponedeljek7. 2 21 KINO POD ZVEZDAMI 12: - : ZAKLJUŠNI TURNIR POLETNE LIGE V FUTSALU 18: -2 : ˜°...ˆ..°...ˆ.7. 2 21 OPEN AIR SALSATION PARTY 21:15-23: ˜°...ˆ..°...ˆ.˜°...ˆ..°...ˆ.18: -2 : ˜°...ˆ..°...ˆ. 8. nedelja24. torek -etrtek 8. 2 21 KINO POD ZVEZDAMI 8. 2 21 študentski vikend alternativnih športov 7. 2 21 poletna liga v futsalu 6. torek 22. 21:15-23: ˜°...ˆ..°...ˆ. 1 : -2 : ˜°...ˆ..°...ˆ. 7. 2 21 KINO POD ZVEZDAMI 19: -23:3 ˜°...ˆ..°...ˆ. 21:15-23: ˜°...ˆ..°...ˆ.23. petek13. petek27. petek 8. 2 21 POLETJE NA VRHNIKI ZA O TROKE 8. 2 21 POLETNA JUŽNA na STARi CESTi -etrtek 7. 2 21 flirrt v živo 8. 7. 2 21 poletnA LIGA V FUTSALU 18: -2 : ..  . ..ˆ. ...16: - : ...  . ..ˆ. 2 : -21:3 ˜°...ˆ..°...ˆ. 19: -23:3 ˜°...ˆ..°...ˆ.19: - 1: futsal turnir siliko 18: -2 : POLETJE NA VRHNIKI ZA O TROKE -etrtek ˜°...ˆ..°...ˆ...  . ..ˆ. ... 9. petek29. 7. 2 21 poletna liga v futsalu 7. 2 21 lea sirk v živo 19: -23:3 ˜°...ˆ..°...ˆ.14.sobota 28.sobota 8. 2 21 futsal turnir siliko 8. 2 21 NOŠNI TEK vrhnika 2 : -21:3 ˜°...ˆ..°...ˆ. 30. petek 12: - : ˜°...ˆ..°...ˆ.15: - : ˜°...ˆ..°...ˆ. 10. sobota 7. 2 21 TINA MARINŠEK IN DEJAN VEZOJ 7. 2 21 PUMP TRACK - DAN ZA KOLO 2 : -21:3 ˜°...ˆ..°...ˆ.v živ o 17. torek 29.nedelja 8. 2 21 SLIKARSKI PIKNIK V STAREM MALNU 8. 2 21 KINO POD ZVEZDAMI 9: -2 : . ..°...ˆ.31. sobota 11: -18: ...  ˆ ..ˆ.21:15-23: ˜°...ˆ..°...ˆ. 7. 2 21 turnir v nogometu in odbojki 3 na 3 9: -1 : PRE-GIB športa in umetnosti 2 : -21:3 SIMFONIKA, CHALLE SALE, MAVRICA ..°..ˆ.. .. . 9: -22: ˜°...ˆ..°...ˆ.˜°...ˆ..°...ˆ. pon-pet: 15.–22. ure sob: 9.–23. ure ŠPORTNI PARK VRHNIKA BAR ned: 9.–22. ure in druge lokacije po vrhniki 071 239 950 Organizator si pridržuje pravico do spremembe programa. Optika in ocesna ordinacija Jelovcan 01 755 61 05, 041 578 205 Trg Karla Grabeljška 2A, 1360 Vrhnika P REDSEZ ONSKI POP US T NA SON.NA O. AL A Popust velja do 30. 6. 2021. OKULISTI.NI PREGLEDI V DOPOLDANSKEM IN POPOLDANSKEM .ASU (tudi z pod ljš nje vozniškeg dovoljenj ) Prve novice Salon za nego rok in nog Pedikas! V sprošcujocem okolju in na dostopni lokaciji izvajam za vas naslednje storitve: -zahtevna pedikura (težave z glivicami na nohtih in koži, zadebeljeni nohti, vrašceni nohti, otišcanci, kurja ocesa...) -estetska pedikura -osnovna manikira - refleksna masaža stopal -klasicno in permanentno lakiranje -maske, pilingi, parafinske obloge Po dogovoru izvajam pedikuro tudi na domu. Lepo vabljeni! Pedikas, nega rok in nog, Barbara Smrtnik s.p. Slovenska cesta 7, 1354 Horjul, 040/593-008 Išcemo sodelavce 1. Za delo v komerciali, kjer pricakujemo aktivno znanje angleškega je­zika, zaželeno tudi osnovno znanje nemškega jezika, VI. ali VII. stopnja izobrazbe ali absolventi ekonomske smeri. 2. Za fizicno delo v skladišcu, zaželene so izkušnje za delo z vilicarjem. Prosimo, da prijave pošljete do 07. julija 2021 na info@fortrade.si ali na Fortrade d.o.o., Pod Hruševco 50, 1360 Vrhnika. FRIZERKA META Cas dopustov in soncnih dni je tukaj, z njim pa tudi cas nekoliko krajših pricesk. Zagotovite si svoj termin še predno odidete na zaslužen dopust ali pa vam postane prevroce pod predolgimi lasmi. V mesecu juliju in avgustu so vsak ponedeljek med 9:00 in 12:00 urice za upokojence, ko na katerokoli storitev prejmete 15% popust. Poleg striženja za moške in ženske vseh generacij ponujamo tudi, klasicno in modno barvanje las, trajno kodranje in urejanje pricesk za razlicne priložnosti. NAROCILA NA 031 219 541 Zbiranje pobud za spremembe borovniškega prostorskega nacrta Obcina Borovnica obvešca obcane, lastnike zemljišc ter vso zainteresirano javnost, da bo predvidoma s 1. 7. 2021 zacela s pripravo Sprememb in dopolnitev obcinskega prostorskega nacrta Obcine Borovnica (v nadaljevanju SD OPN). Pobude bodo zbirali do 2. 8. 2021. Vsi zainteresirani lahko podajo svoje pobude in predloge, povezane s spremembami namenske rabe prostora na obrazcu, ki je na voljo na spletni strani Obcine Borovnica ali pa se oglasijo na sedežu obcine v casu uradnih ur, kjer lahko vlogo prevzamejo osebno. Enako so dostopna tudi Navodila za podajo pobude, saj je za lažjo obravnavo zaželen podroben opis oz. idejna zasnova ureditve, ki je predmet spremembe namenske rabe. Sodelovanje obcin pri prenovi ceste med Brezjem in Podolnico Obcina Dobrova - Polhov Gradec in Obcina Horjul sta skupaj zaceli projekt za rekonstrukcijo ceste med Brezjem pri Dobrovi in Podolnico, ki je pomembna cestna povezava med obema obcinama. Župan Obcine Horjul Janko Prebil in župan Obcine Dobrova - Polhov Gradec Franc Setnikar sta 4. junija 2021 podpisala Sporazum o sofinanciranju. V teku je tudi postopek oddaje skupnega javnega narocila za izbiro izvajalca del. Ce bodo pricakovanja izpolnjena in bo izvajalec v kratkem tudi izbran, bodo z deli lahko zaceli že letos poleti. Veselimo se novega koloparka na Vrhniki Izvajalcem del je letošnje deževno vreme malce zagodlo, zato so težko sledili nacrtovanemu terminskemu nacrtu. Kljub temu so delavci v zacetku junija, ko se je otoplilo, predvsem pa osušilo, krepko pljunili v roke. V casu nastajanja tega prispevka je že zgrajena osnova proge, do konca meseca pa naj bi bila že nared. Se že veselimo! Odprtje prenovljene ceste na Koreno 10.junija je bilo tudi uradno konec obsežne rekonstrukcije ceste na Koreno od Horjula do Laparije, ki je trajala skoraj devet mesecev. Cesto so razširili in sedaj v širino meri pet metrov, utrdili so brežine, postavili kamnite zložbe in oporne zidove, zašcitne ograje ter uredili odvodnjavanje meteornih voda. Ob regionalki bodo gradili 1,3-milijonski vodovod --> --> --> Obcina Log - Dragomer bo ob regionalni cesti gradila primarni in sekundarni vodovod. Milijonski posel je kot najugodnejši ponovno dobil Hidrotehnik, ki v partnerstvu s Komunalnimi gradnjami in Trgogradom gradi kanalizacijo in cistilno napravo. Tokrat je v skupnem nastopu s KPL in Komunalnimi gradnjami ponudil za štirideset tisocakov nižjo ceno od preostalih treh ponudnikov. --> Rojstni dan domovine Naša domovina v mesecu juniju praznuje rojstni dan. Praznuje okroglo obletnico, ki smo jo jubileju primerno obeležili na vec dogodkih: od odprtja razstave »Vrhnika se spominja«, do praznovanja pri Sveti Trojici ali tradicionalne obcinske proslave pri lipi v Parku samostojnosti. Minister, župan in nacelnica prerezali slavnostni trak Vrhnika, 25. maj – Upravna enota Vrhnika je že od prihoda na to funkcijo spomnili, da je bilo veliko slišati je zacela delovati v novih prostorih na Stari Vrhniki s prvim decembrom lani, vendar uradnega odprtja iz znanih razlogov še ni bilo. prizadevala, da bi upravna eno­ta dobila nove prostore. Sprva je ideja šla v smer gradnje obcin­skega upravnega centra, kjer bi o gradnji upravnega centra na Zelenici, zadaj za slašcicarno Breza. Tokrat je v ožji skupini po­tekala krajša slovesnost, ki se jo je udeležil tudi minister za javno upravo Boštjan Koritnik in skupaj z nacelnico Gabrijelo Mlinar ter županom Danielom Cukjatijem prerezal slavnostni trak novega objekta. Nacelnica Mlinarjeva je v svojem nagovoru dejala, da si bile pod isto streho združene obcinska in državna javna upra­va, a so nacrti zaradi reorgani­zacije uprave in gospodarske krize padli v vodo. Tisti z bolj­šim spominom se boste gotovo Vojska je odšla, odprle so se nove možnosti Z odhodom vojske iz voja­šnice na Stari Vrhniki so se leta 2011 odprle nove možno­sti. Kompleks objektov je ve­ liko obetal, a državni mlini so mleli pocasi. Leta 2013 je Vlada vendarle sprejela sklep o preno­ su nepremicnin, s cimer so se ustvarili pogoji za novo investi­ cijo. Mlinarjeva je dejala, da bi po vsej verjetnosti nacrti stekli hitreje, ce leta 2015 ne bi nacr­ te prekrižala begunska kriza, s katero so objekti nekdanje voja­ šnice postali zacasni begunski center. Projekt ureditve se je zacel leta 2017 in se kljub epide­ miji koncal pred rokom, 26. 11. 2020. Upravna enota je v novih prostorih zacela delovati 1. de­ cembra 2020. Vse storitve na eni lokaciji Pred selitvijo upravne enote iz strogega centra mesta na nje-no obrobje se je med delom ob­canov porajal dvom v pravilnost tovrstne odlocitve. A cas je po­kazal, da je bila bojazen zaman. Upravna enota je pridobila veli­ko parkirišce, ki ga prej ni imela, dostop v objekt je omogocen Tisti dan se je minister Koritnik mudil tudi v pi-sarni župana Cukjatija, kjer se jima je pridružila še obcinska svetnica iz vrst SMC Valerija Mojca Frank. Pogovorili so se o aktualnih razmerah in stanju na podrocju javne uprave. Župan je pohva­lil Ministrstvo za javno upravo, ker ima posluh za obcine. Izpostavil je odpravo dolocenih biro­kratskih postopkov pri pridobivanju sredstev ter dvig povprecnine, saj so na tak nacin sredstva naj­hitreje porabljena v dob-robit lokalnih skupnosti in njenih programov ter projektov. tudi gibalno omejenim. Vse storitve, ki so prej potekale na dveh lokacijah, so sedaj združe­ne na eni. Obcani oziroma upo­rabniki storitev so tako z novim objektom veliko pridobili, seve­da pa tudi zaposleni v upravni enoti. Mlinarjeva je povedala, da ima vsak zaposleni, razen dveh v sprejemni pisarni, svo­jo pisarno, kar omogoca vecjo zbranost za delo in bolj osebno obravnavo strank. >> Ce je praznik namenjen pra­znovanju obstoja naše države, je praznik tudi opomnik, da se zamislimo nad našim od­nosom do države in skupnosti v kateri živimo. Obdobje tri­desetih let življenja pod Slo­vensko zastavo je dovolj dolgo, da lahko naredimo refleksijo našega dela in analizo smo­trnosti odlocitve takratnih državljanov, ki so odlocali o naši sedanjosti in prihodno­sti. Osebno sem bil leta 1991 premlad, da bi odlocal, vendar dovolj star, da se spomnim od­rašcanja v osemdesetih letih. V nekaterih medijih lahko za­sledimo statisticne podatke o standardu življenja pred letom devetdeset in sedaj, ki kažejo, da je življenje sedaj boljše, da se za osnovne življenjske po­trebšcine dela manj ur. Bolj kot samo financno stanje dr­žave je pomembneje to, da o svoji usodi odlocamo sami. Kam bo zaplula Slovenija in kako se bo razvijala, ni vec tako pomembno od drugih narodov, temvec od nas sa­mih. Ceprav imamo kot narod, predvsem v politiki, še veliko rezerv, si upam trditi, da smo na pravi poti, da kljub nego­ tovim svetovnim razmeram plujemo v mirnih vodah in da je naša prihodnost lahko svetla. Takšno pozitivno in s ponosom napolnjeno vzdušje je cutiti na vseh shodih in pri­reditvah organiziranih na cast naše države. Iz vrst veteranov je cutiti velik ponos, da so bili v tistih prelomnih trenutkih zraven. Mlajši pa smo lahko hvaležni vsem tistim, ki so se takrat odlocili za Slovenijo. Po letu omejitev želimo na obcini ohraniti to veselje praznova­nja tudi v poletnih mesecih. V mesecih, ko nekoliko izpreže-mo vsakodnevne skrbi - tako šolske kot službene, bomo z zavodom Ivana Cankarja Vrhnika organizirali bogat kulturni in športni program, ki je namenjen predvsem vam obcanom. Za osnovnošolske otroke pa bo poskrbljeno z dobrim dopoldanskim pro-gramom, ki ga vodijo najboljši animatorji. Vrhnika ima lepe naravne danosti in bogato kulturo, zato vas vabim, da izkoristite poletni cas za spo­znavanje skritih kotickov naše obcine. Daniel Cukjati, župan >> Župan: vcasih je bilo za obcane vse isto, tako obcina kot upravna enota Upravna enota je bila do de­cembra lani v vecinskem delu nastanjena v obcinski stavbi na Tržaška 1. Marsikdo od obcanov niti ni locil, da sta dva razlicna pravna subjekta. Za marsikoga je bilo vse isto, vse je bila »obcina«, pa naj je šlo za lokalno samoupravo ali za podrocje državne javne uprave. Župan Daniel Cukjati je dejal, da ljudem ne moremo zameriti, upa pa, da bodo sedaj locili med pristojnostmi. »Srcno pa tudi upam, da vam bodo – upravni enoti – novi prostori služili in da bodo stranke zadovoljne od­hajale iz vaše hiše.« Minister Koritnik: to je vecplastna zgodba o uspehu Boštjan Koritnik, minister za javno upravo, je dejal, da je ob-nova objekta nekdanje vojašni­ce vecplastna zgodba o uspehu. S projektom so namrec rešili kar tri državne službe, ki so do-tlej imele slabe pogoje za delo. To so Urad za delo Vrhnika, ki je bil prej nastanjen na Trgu Karla Grabeljška, in Financna uprava, ki je delovala v Crnem orlu. Sle­dnja ima po novem svoje pro-store znotraj objekta upravne enote, urad za delo pa ima svoje prostore v sosednji obnovljeni stavbi. Še vec, država je obno­vila tudi objekt nekdanje voja­ške jedilnice, kjer je sedaj arhiv vrhniške in ljubljanske upravne enote. Minister Koprivnikar je izrazil veselje tudi nad postop­ dena konec maja. Nedvomno gre za vecplastno uspešno iz­vedeno zgodbo, k pisanju kakr­šnih bomo stremeli tudi v pri­hodnje,« je zakljucil svoj govor minister in vsem javnim usluž­benkam zaželel dobro pocutje v novih prostorih. Po krajšem kulturnem pro-gramu v izvedbi vrhniškega Cankarja in glasbenikov Ajde Jelovšek na violoncelu in Do-mna Muleja na harmoniki so nacelnica Mlinarjeva, minister Koritnik in župan Cukjati pre­rezali slavnostni trak. Sledil je ogled notranjih prostorov. Gašper Tominc,foto: GT Na podlagi Zakona o vrtcih (Ur. l. RS, št. 100/2005-UPB2, 25/2008, 98/2009-ZIUZGK, 36/2010, 62/2010-ZUPJS, 94/2010-ZIU, 40/2012­ZUJF, 14/15-ZUUJFO, 55/17 in 18/21), Pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen programov v vrtcu, ki opravljajo javno službo (Uradni list RS, št. 97/03, 77/05, 120/05, 93/15 in 59/19), Odloka o ustanovitvi javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda Antonije Kucler Vrhnika (Naš casopis, št. 396/2012-UPB2) in Statuta Obcine Vrhnika (Naš casopis, št. 430/2015) je Obcinski svet Obcine Vrhnika na 16. redni seji dne 17. 6. 2021 sprejel S K L E P v zadevi: Predlog uskladitve cen programov v vrtcu Obcinski svet Obcine Vrhnika potrjuje predlog uskladitve cen programov v Vzgojno-izobraževalnem zavodu Antonije Kucler Vrhnika: Od 1. 9. 2021 znašajo cene: - za I. starostno skupino: 550,70 EUR, - za II. starostno skupino: 426,42 EUR, - za kombinirani oddelek: 444,26 EUR, - za razvojni oddelek: 968,63 EUR. Dodatna sredstva Obcine Vrhnika za izvajanje programa s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomocjo za otroka s posebnimi potrebami, vkljucenega v redni oddelek vrtca, znašajo od 1. 9. 2021 naprej: -ce ima otrok odlocbo o usmeritvi, da potrebuje samo dodat-no strokovno pomoc, brez zmanjšanja normativnega števila otrok v oddelku, za obe starostni skupini in kombinirani od­delek: 192,04 EUR, -ce ima otrok odlocbo o usmeritvi, da je v oddelku, ki ga obi-skuje otrok s posebnimi potrebami, zmanjšano normativno število otrok za dva otroka: o za 1. starostno skupino: 1.183,45 EUR, o za 2. starostno skupino: 934,89 EUR, o za kombinirani oddelek: 970,57 EUR. Vrtec Vrhnika zniža ceno programa za stroške neporabljenih živil s tistim dnem, ko starši do 9:00 obvestijo vrtec o otrokovi odsotnosti. Številka: 410-72/2012 (3-01) Datum: 17. 6. 2021 Župan: Daniel Cukjati Župan sprejel japonskega veleposlanika Vrhnika, 27. maj – V izteku maja se je na Vrhniki mudil japonski veleposlanik Hiromichi Matsushima s prvo sekretarko na oddelku za kulturo in odnose z javnostmi Sayako Yamashito. Župan je gosta sprejel v Can-Cankarjeva dela opisujejo uni-karjevi spominski hiši, kjer se verzalne vrednote, ki so v veljavi jim je pridružil še olimpionik na vseh koncih sveta. Miro Cerar. Družno so si ogle-V nadaljevanju dneva je goste dali hišo, kjer je veleposlanik vodila pot v Tehniški muzej Slo-Matsushima dejal, da pozna venije v Bistri, kjer jih je sprejela nekatera Cankarjeva dela, saj Barbara Juršic, direktorica mu-so prevedena tudi v japonšci-zeja. Japonska gosta sta si z za-no. Še enkrat se je izkazalo, da nimanjem ogledala razstavo o robotih, navdušila pa ju je tudi razstava o slovenski športni in-dustriji, ki se lahko meri z najve-cjimi na svetu. Dopoldne se je koncalo z okusi Cankarjeve kave in tradi­cionalnega vrhniškega štruklja, za katere so gostje našli samo pohvalne besede. Župan je japonskemu vele­poslaniku izrocil tudi kavni komplet s Cankarjevemi napisi, ki ga bo vedno spominjal na pi-sateljev rojstni kraj. Gašper Tominc Cankarjeva nagrada Gašperju Kralju za roman Škrbine Na podlagi 112. in 119. clena Zakona o urejanju prostora – ZUreP-2 (Ur. l. RS, št. 61/17) župan Obcine Vrhnika javno naznanja JAVNO RAZGRNITEV IN JAVNO OBRAVNAVO dopolnjenega osnutka sprememb in dopolnitev Obcinskega podrobnega prostorskega nacrta za poslovno - storitveni center v obmocju urejanja L1K/1 Drenov Gric 1. PREDMET SPREMEMB IN DOPOLNITEV OPPN Predmet sprememb in dopolnitev OPPN je ureditev novega dovoza na obmocje iz regionalne ceste, ohranitev t.i. zacasnega dovoza iz regionalne ceste, ukinitev ceste 2, povezava SZ dela obmocja z domacijo na naslovu Drenov Gric 8, sprememba obmocij prostorskih enot 1 in 2 ter posledicno priprava novih pogojev za gradnjo objektov, infrastrukturno opremljenost ter zunanje ureditve. 2. JAVNA RAZGRNITEV Javna razgrnitev bo potekala v casu od 23. 8. do vkljucno 21. 9. 2021. Dopolnjen osnutek spr. in dop. OPPN bo v tem casu na vpogled: - v prostorih Obcine Vrhnika, Oddelka za prostor, Cankarjev trg 11, Vrhnika (potrebna je predhodna najava na tel. št. (01) 755 54 39), - v prostorih KS Drenov Gric – Lesno Brdo, Drenov Gric 25, 1360 Vrhnika, - na spletni strani Obcine Vrhnika www.vrhnika.si pod zavihkom: Prostorski akti v pripravi / tocka 11. Spremembe in dopolnitve OPPN za poslovno - storitveni center Drenov Gric / Gradivo za javno razgrnitev. 3. JAVNA OBRAVNAVA Javna obravnava za najvec 25 udeležencev bo v sredo, dne 15. 9. 2021, z zacetkom ob 17. uri. V primeru vecjega števila prijav bo dodatna javna obravnava v cetrtek, dne 16. 9. 2021, z zacetkom ob 17. uri. Zaradi preprecevanja širjenja COVID-19 in splošne prepovedi zbiranja bo javna obravnava potekala preko ZOOM videokonference. Za udeležbo je potrebna predhodna prijava do 13. 9. 2021, na elektronski naslov prostor.obci­na@vrhnika.si. Prijava mora vsebovati ime in priimek ter naslov stalnega prebivališca. 4. PRIPOMBE IN PREDLOGI JAVNOSTI V casu javne razgrnitve ima javnost pravico dajati pripombe in predloge na razgrnjeno gra­ divo. Vrhnika, 30. maj – Za Cankarjevo nagrado so Pripombe in predlogi se lahko podajo: bili letos poleg Gašperja -pisno na mestu javne razgrnitve kot zapis v Knjigo pripomb in predlogov ali Kralja nominirani še -se posredujejo po pošti na naslov Obcina Vrhnika, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika ali Andrej Blatnik za roman -na elektronski naslov prostor.obcina@vrhnika.si . ŽUPAN Obcine Vrhnika Luknje, Mirana Likar za biografski roman Daniel Cukjati, l.r. Pripovedovalec in Lucija Stepancic za roman Naj me kdo zbudi. Cankarjevo nagrado, ki je poklon velikemu slovenskemu Na Vrhniki se je mudil književniku Ivanu Cankarju in hkrati priznanje za najboljše iz­virno literarno delo prejšnjega sekretar Cuš leta, je na Vrhniki prejel Gašper Kralj za roman Škrbine. Žirija je roman v utemeljitvi oznacila za “zgodbo o nenapisanih zgod-bah”. Kralj je ob prejemu nagrade povedal, da je nagrajeni roman hommage leta 2019 umrli ure­dnici, prevajalki in publicistki Zoji Skušek, ki je bila njegova prva urednica in tudi nekdanja urednica založbe *cf, pri kateri je izšel roman Škrbine. Na prireditvi sta zbrane poz­dravila župan Daniel Cukjati in direktorica Cankarjeve knjižni­ce Vrhnika Sonja Žakelj, slav­nostni govornik pa je bil pisa­telj, pesnik, dramatik, esejist in režiser Vinko Möderndorfer, ki je v svojem nagovoru med dru­gim izpostavil pomembnost na-grad za literaturo in umetnost v današnjem casu, »ki je površen, nasicen z informacijami in la-žnimi resnicami, obseden s Vrhnika, 7. junij – Na povabilo lokalnega še na obmocni obrtno-podje­ hitrim in lažnim uspehom, pre­tnški zbornici. Beseda je bila odbora Zeleni Slovenije Vrhnika se je plavljen z zabavljaško kulturo«. predvsem o razvoju lokalnega Cankarjevo nagrado so leta v Cankarjevem mestu mudil Andrej gospodarstva v senci okolje­ 2019 ustanovili Slovenski center Cuš, državni sekretar ministrstva za varstvene problematike. V PEN, Slovenska akademija zna-skovalni center SAZU. Donato-bruto denarne nagrade in di­ gospodarski razvoj in tehnologijo. sklepnem delu so gostitelji nosti in umetnosti, Univerza v rica nagrade je Obcina Vrhnika. plomo. popeljali gosta v vrhniško pi-Ljubljani in Znanstvenorazi-Nagrajenec je prejel 5.000 evrov STA, GT, foto: GT Najprej se je mudil v župa-seznanil s projektom plovno-vovarno Human Fish na pred- novem kabinetu, pozneje se je sti Ljubljanice in se pomudil stavitev podjetja. (gt) Vrhnika se spominja 15.junij – V avli Cankarjevega doma so odprli razstavo Vrhnika se spominja, 1991– 2021, ki je posvecena 30.obletnici osamosvojitve Slovenije in 15. obletinici podelitve zlatega castnega znaka svobode RS Obcini Vrhnika. Slavnostni govornik je bil podžupan Jožef Malovrh, ki je dejal, da je bila osamosvojitvena vojna prvi vojni spopad v Evor-pi po drugi svetovni vojni. »Na Vrhniki je bila nastanjena ena najvecjih motoriziranih enot JLA in njena protizracna enota. Toda ta moc se je v kljucnem trenutku slovenske osamosvo­jitve obrnila proti svojemu na­rodu in pri ljudstvu izgubila vso podporo. Po zaslugi modrosti takratnega obcinskega vodstva in vodstva Teritorialne obram-be, smo se na Vrhniki izognili vecjemu številu materialne ško­ de in žrtvam. V odlocilnih tre­nutkih so hrabri posamezniki onemogocili oskrbo vojašnic in z barikadami oslabili izhod sil. Ta razstava nas spominja kako smo si priborili lastno državo Slovenijo. Tega se mora vsak slovenski domoljub zavedati sleherni dan in biti posnosen ter hvaležen, da smo si priborili svobodno in samostojno državo v kateri danes v miru živimo.« Na razstavi, ki bo odprta do 12. septembra, si je mogoce ogledati fotografije iz knjige Vrhnika se spominja, 1991–2011, ki sta jo leta 2011 izdali Obci­na Vrhnika in Cankarjeva knji­žnica. Sicer že malce obledeli posnetki, ki pa so v spominih tistih, ki so doživeli dogod­ke, še kako živi. Ali povedano z besedami župana Cukjatija na zgibanki razstave: »Država nam ni bila podarjena. Bila je prislužena z bojem in žrtvami. Da bi se sleherni dan zavedali, da bi bila v naših srcih ponos in hvaležnost, bo dovolj en pogled na to razstavo. Na sleherno sli­ko, ki ima svojo zgodbo, svojo zgodovino. Z enim samim ci­ljem – svobodno, samostojno državo Slovenijo.« Razstavo so postavili in omogocili: Obcina Vrhnika, Cankarjeva knjižnica Vrhnika, Muzejsko društvo Vrhnika in Zavod Ivana Cankarja Vrhnika. Kulturni program prireditve je oblikoval Lado Jakša z multivi­zijo. Gašper Tominc Komunalno podjetje Vrhnika, trgovina Depo Z drugih obcin prišli na ogled dobrih praks Zavod Ivana Cankarja Vrhnika poziva društva, umetnike in ostale zainteresira­ne, da izkažejo interes za uporabo prosto­rov na Tržaški cesti 23 (bivši Rokodelski dom, poznan tudi pod imenom »Primis«) Spoštovane obcanke in obcani! Kot ste morda že seznanjeni, smo v dogovoru z obcino, priceli z obnovo objekta na Tr-žaški cesti 23, poznanim kot Rokodelski dom ali »Primis«). Zamenjali bomo stre-ho, nekatera okna ter uredili notranjost. Ker je stavba po površini velika, lahko postane središce za ustvarjalne, za dru­štva, morda tudi podjetniške iniciative, mreženje, coworking prostor ali kaj dru­gega. Zavedamo se, da bo objekt zaživel toliko, kolikor bo uporaben. Ker smo z deli šele zaceli, je sedaj idealna priložnost, da vsi zainteresirani podate pobude in ideje, katere vsebine naj bi se v tem pro-storu odvijale, saj nam bo to v pomoc pri nacrtovanju in izvajanju prenove. Predvi­devamo, da bo obnova zakljucena v na­slednjem letu in takrat bomo tudi izvedli razpis za najem oz. uporabo prostorov. Vabljeni, da na spodnji naslov pošljete vaše predloge. Hkrati pa tudi prosimo obcane, ki imajo morda stare fotografije, da jih de­lijo z nami. Zavod Ivana Cankarja Vrh­nika, Tržaška 9, 1360 Vrhnika, oz. po elektronski pošti: info@zavod-can­ kar.si, zadeva: »Rokodelski dom«. Hvala za sodelovanje. Marija Zakrajšek Martinjak, v. d. direktorja Komunalno podjetje Vrhnika je v prvi polovici junija gostilo delegaciji okoljevarstvenikov, javnih uslužbencev drugih obcin in zasebnih podjetij iz bližnje in širše okolice Ljubljane, ki so na tak ali drugacen nacin povezani z varstvom okolja. Goste je zanimalo ravnanje z odpadki, ki na obmocju vrhniške komunale na podrocju sto­pnje locevanja verjetno dosega najboljše rezul­tate v Sloveniji. S tem je povezana tudi uvedba dobre prakse v vrhniške javne vrtce, kjer se je pomudila ena od delegacij in se podrobneje seznanila s predstavitvijo razvoja in uporabe pralnih plenic za najmlajše. Verjetno pa je bil za marsikoga vrhunec obisk centra ponovne upo­rabe (na komunali) in trgovine Depo v središcu mesta, kjer dobra praksa postane otipljiva. In to še kako! Številni predmeti, ki bi sicer koncali na smetišcu, potrošniki pa bi iskali nadomestke, tako ponovno služijo svojemu namenu. Trgovi­na Depo v središcu mesta je tako v nekaj letih postala še en prepoznavni znak Vrhnike, ki nav­dušuje domace obcane in prišleke od drugje. (gt, foto: arhiv KPV). Vrhnika junaško mesto, 4. dinator med JLA korpusom v Ljubljani in brigado na Vrhniki polkovnik Budimir Gavric, prejšnji komandant brigade, operativni castnik 14. korpusa JLA. Tako je polkovnik Gavric 17., 18. in 19. januarja 1991 s kar šte­vilcno operativno ekipo opravil inšpekcijo in kontrolo bojne pripravljenosti I. oklepne briga­de. Moštvo, ki ga je spremljalo, Ko je JLA 4. oktobra je bilo naslednje: polkovnik 1990 zavzela Republiški Mikulic, polkovnik Jovic, pod-štab TO, bi pricakovali, polkovnik Kitanovic, polkovnik da je bila popolnitev Pešic, podpolkovnik Gregorc, z bojnim strelivom major Sretenovic, podpolkov­ nik Patacko. V sklopu nadzora I.tankovske brigade je bilo preverjenih 20 tankov na Vrhniki samo M84, BVP 10. Preverjeno je zastraševalne narave. bilo vse strelivo za mitraljeze, vse granate za topove tankov, porocal o dogodkih. Ker je bil Ne, bojne granate kalibra 125 preverjena je bila radiozveza. V upokojeni milicnik, je vedel, kaj mm so vendarle ostale v tankih. glavnem je bila opravljena oce­ porocati, fantje so se dobivali Kaj to pomeni? Od treh bata-na bojne pripravljenosti prvega kar po stanovanjih. Za Gavrica ljonov sta bila dva popolnoma bataljona, kateri je poveljeval je bilo ugotovljeno, da ni rav­pripravljena na boj, tretji je bil major Danilo Radovanovic. no vzoren in zvest mož, je bil brez moštva, saj bi bil popolnjen Ocena bojne pripravljenosti je pa eden najbolj usposobljenih z rezervisti z Vrhnike in iz bli-bila odlicna. Po analizi je bilo oficirjev v 14. korpusu. Pre­žnje okolice po nacrtu koordi-sprejetih kar nekaj varnostnih šel je vse faze usposabljanj, bil nacije mobilizacije. ukrepov, in sicer kot prvo nad-komandir tankovske cete v I. Obvešcevalno-varnostno ni zor nad izhodi iz vojašnice. oklepni brigadi, pomocnik na­bilo dovolj samo opazovanje Zanimivo je bilo, da je bil celnika štaba za obvešcevalne in preštevanje nevarne tehnike, polkovnik Budimir Gavric moj in izvidniške zadeve, nacelnik treba je bilo ugotoviti njihovo sosed. Iz moje hiše iz vrhnjega štaba oklepne brigade in v letih strategijo, taktiko, cilj. Zato je stanovanja je bil lep razgled v '87–'89 komandant oklepne bri­bilo treba zavrtati v njihove njegovo stanovanje na Poštni 7 gade. Od leta '89 je bil nacelnik možgane, v njihov informativni b, oddaljeno deset metrov. Ker operativno dejav­ oddelka zasistem. Na vse nacine sem po-je v tem bloku stanovala kar nost v korpusu. Domnevam, skušal pridobiti informatorja operativna elita brigade, sem da so vse operativne takticne znotraj tankovske brigade, ven-moral poskrbeti tudi za svo-naloge za brigado prihajale iz dar brez uspeha. Januarja 1991 jo varnost. V bloku sem imel njegovega oddelka. Komandant je bilo ugotovljeno, da je koor-informatorja, ki mi je sproti brigade Pane Matic je bil samo izvajalec ukazov, ki so prihajala iz korpusa. Po odhodu JLA iz Slovenije se je Gavric junija leta 1992 prikljucil vojski republike srbske in bil nacelnik štaba kor­pusa v Bijelini pod poveljstvom generala Momira Talica. Sedaj je upokojeni general major srb­ske vojske. Komunikacija med 14. kor­pusom in tankovsko brigado je potekala po sistemu zvez. Nacelnik za zveze v korpusu je bil polkovnik Jozo Kukavica, nacelnik za zveze v brigadi pa major Franjo Radobuljac. S Franetom sva se poznala še od zacetka 70. let, ko je kot mlad podporocnik prišel na Vrhniko. Bil je Hrvat iz Zadra. Marca 1991 je Franjo Rado­buljac privolil v sodelovanje z sodelovati, so bile vzrok vsebine Janeza Janše. Na sestanku smo nicije iz »Borovnice«- 1 bojni varnostno obvešcevalno služ­depeš in aktivnosti, ki jih je kot se dogovorili o nacinu komu-komplet za 3. oklepni bata­bo, ki jo je vodil Andrej Lo-nacelnik zvez dobival šifrira-nikacije. Z njegovo privolitvijo ljon.« všin. Prvi sestanek z njim sem ne iz korpusa od polkovnika za sodelovanje smo posegli v Drugace povedano: tanko­ organiziral v Gostilni Kirn v Joze Kukovice. Na sestanku je obvešcevalno jedro zaupnih vska brigada je bila tisti dan po­ Podpeci v sredo, 19 marca. To je bila ena najnevarnejših nalog, posebej opozoril na aktivnosti podatkov prve oklepne briga-polna z vsemi tremi bataljoni, ki sem jo opravil pred osamo-prvega bataljona in poveljni-de, najbolj nevarne enote JLA v ki so jim poveljevali Danilo Ra-svojitveno vojno. Niti pomisliti ško štabne vaje, ki je potekala Sloveniji. dovanovic, Marko Bajkovski ne smem, da bi nas dobili, saj je 13. 3. 1991, kjer se je preigravala V beležki imam zabeleženo: in Jovanovic. bila aktivnost protiobvešceval-domneva, da bodo sile Nato iz-»7/5-91 - U teku dana domo­ne službe brigade osredotocena vedle agresijo na RS. Dokument biliziran 3. oklepni bataljon Vid Drašcek, predlagatelj prav na odtekanje strogo zau-vaje je bil pozneje pridobljen in - ljudstvo dovezeno avionima. zlatega castnega znaka pnih podatkov. Da se je odlocil je tudi objavljen v knjigi Premiki Stiže 15 vozila za dovoz mu-svobode Vrhniki. NAS CASOPIS 494/28. 6. 2021 C M Y K 9 9 Jakobova želja za prvošolce Direktorica Cankarjeve knjižnice Sonja Žakelj in župan Daniel Cukjatiz Jakobovo željo. Park samostojnosti 18.00 Prestop šolskega praga je pomemben mejnik v življenju vsakega osnovnošolca. Da bo spomin na ta dan nekaj posebnega, bo v bodoce pripomogla tudi obcina. V sodelovanju s Cankarjevo knjžnico Vrhnika se je namrec odloci-la, da bo vsakemu prvošolcu in prvošolki poklonila PREJELI SMO knjigo »Jakobova želja«, izpod peresa Vrhnicanke Nine Vehar, pred leti tudi športnice leta. Župan Daniel Cukjati je pojasnil: »Zgodba govori o fantu Jakobu, ki si želi hišnega ljubljencka, vendar iz ne cisto pravih razlogov. Skozi zgodbo spoznamo, da je hišni ljubljencek tudi obveznost.« Župan pravi, da ga je navdušil nauk zgdobe, ki je univerzalna resni-ca, zato bo knjiga primerno darilo vsem, ki bodo prvic stopili v hram ucenosti. (gt) Odgovor obcanov Vrhnike na prispevek Obcine Vrhnika z naslovom Prihodnost razstave Moja Ljubljanica Spodaj podpisani obcani Vrhnike so-delujemo v javni polemiki na temo prihodnosti razstave Moja Ljubljani-ca in projekta Doživljajsko razstavišce Ljubljanica (DRL) z namenom, da bi Obcina Vrhnika kot nosilka projekta DRL vendarle storila vse, da razstavo Moja Ljubljanica ohrani na Vrhniki. V središcu problema je nesporazum ali spor med Muzejem in galerijami me-sta Ljubljane (MGML), ki je strokovni partner in avtor projekta DRL, in Obcino Vrhnika, ki je nosilka projekta. Spodaj podpisani obcani Vrhnike, ki ta projekt spremljamo od samega zacetka, smo že vrsto let kriticni do lokalne politike, pred­vsem do njenega odnosa do strokovnega partnerja MGML in avtorice projekta Irene Šinkovec. Lokalna politika že od samega zacetka projekta ni spoštovala strokovne integritete kustosinje in stro­kovnega partnerja MGML, saj je v boj med politicnimi nasprotniki vmešala tudi strokovnjake iz MGML, ki so na Vrhniko pripeljali evropska sredstva, raz­stavo Moja Ljubljanica in celostno vizijo oživljanja kulturne in naravne dedišcine Vrhnike. Tovrstno ravnanje lokalne poli­tike je vrhunec spora doseglo leta 2017, ko je Irena Šinkovec iz MGML za Naš caso-pis napisala daljši clanek, v katerem je želela vrhniški javnosti utemeljiti razloge za težavnost sodelovanja z obcinskim za­vodom ZIC Vrhnika. Odgovorni urednik Našega casopisa, ki je zaposlen na ZIC Vrhnika, je clanek Irene Šinkovec eno­stavno cenzuriral, mimo vseh predpisov. MGML so s tem dejanjem na Vrhniki zaprli usta! Ceš, vi nimate na Vrhniki kaj govoriti, tukaj smo mi gospodar! Vsemu temu je sledil izstop ZIC Vrhnika iz partnerstva v projektu DRL. Spor, ki je ob tem nastal med MGML in takrat opozicijsko lokalno politiko, je ogrozil na­daljnje delovanje projekta. Ce se projekt ne bi nadaljeval, bi Obcina Vrhnika kot nosilka projekta morala v celoti vrniti evropska in državna sredstva projekta. S prekinitvijo usposabljanja, v katerega so bili vkljuceni visoko izobraženi mladi brezposelni Vrhnicani za strokovno delo v razstavišcu, bi bili, poleg vrnitve mla­dih na Zavod za zaposlovanje, ogroženi tudi izvedba programa razstavišca in cilji projekta DRL. Zaradi vsega našte­tega so Vrhnicani, ki so se usposabljali pri projektu, sklenili ustanoviti zadrugo Za.Polis, z. o. o. (kar v prevodu pomeni – za skupnost svobodnih in enakih), ki je poleg usposabljanja v partnerskem sodelovanju z MGML projektno/zaca­sno izvajala tudi programske in poslov­ne dejavnosti razstavišca do zakljucka projekta in vzpostavitve dolgorocne oblike upravljanja. Evropsko financirani projekt se je tako lahko nadaljeval in po programu se je nadaljevalo tudi uspo­sabljanje mladih Vrhnicanov za delo v razstavišcu pod vodstvom vodje projekta Irene Šinkovec iz MGML. Dejstvo, da se je vse to dogajalo leto pred obcinskimi volitvami, je prispevalo le k dodatni politizaciji projekta, ki je dru­gace, sam po sebi strokovni projekt s podrocja kulture, ki ga ne bi smeli spo­litizirati. Ker je bilo ob opisanih dogod­kih pricakovati pritisk lokalne politike na mlade, ki so ustanavljali zadrugo, in ker je programska shema veliko pozor­nost namenjala aktivnemu vkljucevanju civilne družbe v programe razstavišca, so k ustanovitvi zadruge povabili tudi tri spodaj podpisane obcane Vrhnike, ki smo v casu delovanja razstavišca Moja Ljubljanica pokazali odprtost za strokov- no delo MGML in predvsem za Celovito revitalizacijo kulturne in naravne dedi- šcine Vrhnike, ki je veliko vec od samega razstavišca Moja Ljubljanica. Na žalost Vrhnicanke in Vrhnicani o tem vedo zelo malo, za kar sta po našem mnenju od­govorni tako prejšnja obcinska oblast kot sedanja. Skratka, nekdo izmed Vrhnicanov je v teh razmerah moral ponuditi hrbet, po katerem bo udrihala lokalna politika v svojem predvolilnem boju za oblast. Svo­je hrbte smo ponudili Andrej Markovic, Irena Oblak in Jernej Fefer in na to smo ponosni. Obrekovanja in zlonamernih poskusov diskreditacij posameznikov smo bili poleg zaposlenih v MGML po novem deležni tudi ustanovitelji zadruge Za.Polis, torej zaposleni v razstavišcu in drugi obcani Vrhnike. Omenjeni smo že vec let tarca zlona­mernega obrekovanja s strani lokalne politike, ki se odvija od ust do ust, pred cemer se prakticno ni mogoce braniti, ceprav je obrekovanje kaznivo dejanje. Z objavo clanka Prihodnost razstave Moja Ljubljanica, pod katerega je pod-pisana Obcina Vrhnika in je bil objavljen v prejšnji št. Našega casopisa (493, na str. 6), je obrekovanje poimensko nave-denih posameznikov, sicer v milejši obliki zlonamernih insinuacij, koncno posta-lo javno. Ker spodaj podpisani obcani menimo, da je bil to verbalni napad na naše dostojanstvo in dobro ime in ker menimo, da nam je bila s tem storjena krivica, utemeljujemo svoje stališce z naštevanjem spornih zadev, ki zadevajo clanek Obcine Vrhnika. – Odgovorni urednik Našega casopisa bi poimenovanim obcanom moral dati možnost zagovora/obrambe v isti številki casopisa. Ker tega ni storil, je kršil dolocbe Programske zasnove NC (2017) in ustvaril najmanj videz pristranskosti v korist svojega ustano­ vitelja, tj. mocnejše strani. – Clanek je objavljen brez podpisa pisca clanka, zgolj z navedbo Obcina Vrh­nika. Enako je izjemoma ob tej pri­ložnosti storil tudi odgovorni urednik NC, ki se po navadi podpiše, a v tem primeru samo z »Naš casopis«. – V prispevku si je »Obcina Vrhnika« privošcila vec netocnosti, zlonamer­nih insinuacij, poskusov tudi osebnih diskreditacij in namernega zavajanja javnosti. In sicer: a) ni res, da je MGML pri izvajanju projekta DRL ravnal izkljucujoce do javnih obcinskih zavodov (npr. ZIC) in da je dajal prednost zasebnim za­vodom, saj je bil ZIC Vrhnika partner pri projektu, dokler leta 2017 ni iz­stopil. Pred izstopom je predstavnica MGML kustosinja Irena Šinkovec vrh­niško javnost želela obvestiti o težavah sodelovanja z ZIC Vrhnika, in sicer z daljšim prispevkom v Našem casopisu (NC), ki ga odgovorni urednik, ki je zaposlen na ZIC Vrhnika, ni objavil. To je v nasprotju z vsemi veljavnimi predpisi in »Obcina Vrhnika« o tem incidentu namerno ne govori, saj kaže na ravno obratno od tega, kar zatrjuje obcina. Izkljucujoce se je na Vrhniki ravnalo do strokovnjakov iz MGML; b) Za.Polis, z. o. o. ,je zadruga in ne »za­sebni zavod«; c) v prispevku je jasna namera »Obcine Vrhnika«, da zadrugo Za.Polis, z. o. o. prikaže kot zasebno združbo, ki zasledu­je »druge interese«. Gre za insinuacijo na osebno okorišcanje zadružnikov, katere cila je lahko samo poskus diskreditacije posameznikov. Ce Obcina Vrhnika meni, da MGML ne bi smel sodelovati z za­ visitvrhnika.si drugo Za.Polis ali da slednja s sredstvi ni ravnala v skladu z zakoni in kot dober gospodar, bi to morala prijaviti za to pri­stojnim organom. Obrekovanje obcanov brez dokazov in žuganje obcanom s pozi­cije moci so protidemokraticna dejanja; d) obcina selektivno poimensko izposta-vi le 4 od 6 ustanovnih clanov zadruge, tj. tiste obcane Vrhnike, ki smo veckrat javno izrazili nestrinjanje z obcinskimi oblastmi, posebno v primeru Doživljaj­skega razstavišca Ljubljanice in odnosa obcine do MGML; e) pri navajanju zneskov sredstev, ki naj bi jih zadruga prejela od MGML, obcina zavajajoce predstavlja izkljucno kumu­lativne zneske, ob cemer se pretvarja, da ne ve, cemu so bila ta sredstva namenje­na. Na obcini zelo dobro vedo, da so bila sredstva namenjena obratovanju raz­stavišca, zasnovi in izvajanju programov ter materialnim stroškom. Sicer pa je za namensko porabo teh sredstev odgovo­ren MGML. Ce obcina meni, da so bila javna sredstva porabljena v nasprotju s predpisi, jo prosimo, da zadevo prijavi pristojnim organom, saj imamo obcani Vrhnike dovolj lažnivega obrekovanja, ki je, ko to pocnejo oblastniki, tudi oblika ustrahovanja. Ko na Vrhniki ne bo vec obcanke ali ob­cana, ki bo javno opozarjal na nepravil­nosti in nedostojnosti lokalne politike in obcinske oblasti, ki bo javno opozarjal na nedopustno politizacijo stroke in kulture, ki bo v bran stopil »tujcem« iz Ljubljane, takrat bo zavladal vtis, da je Vrhnika najbolj kulturno in najnaprednejše me-sto v Slovenji. Irena Oblak, dr. Andrej Markovic in Jernej Fefer NAS CASOPIS 494/28. 6. 2021 C M Y K 10 ODPRTA STRAN »Vodenje [Doživljajskega razstavišca Ljubljanica] so prevzeli zunanji akterji [MGML], ki ne izhajajo iz tega okolja, ki ne poznajo vrednot tega okolja, in so zaceli diktirati tako tempo kot tudi same stroške projekta.« To se besede g. Viktorja Sladica, ki jih je 1. 2. 2018 izrekel v TV oddaji Slovenska kronika v prispevku z na­slovom Spor zaradi razstavišca Moja Ljubljanic«. https://www.rtvslo.si/4d/ arhiv/174517534?s=tv To je bilo izrece-no v letu obcinskih volitev, na katerih je g. Viktor Sladic z LRVP (Liste za ra­zvoj Vrhnike in podeželja) kandidiral za župana. Župan Vrhnike je na teh volitvah postal g. Daniel Cukjati, ki je v isti TV oddaji ravno tako govoril o MGML (Muzeju in galerijah mesta Ljubljane), ceš da MGML »mece pole-na pod noge Zavodu Ivana Cankarja Vrhnika (ZIC)«. G. Cukjati izrecene izjave ni podkrepil z nicemer, bil pa je takrat zaposlen v Zavodu Ivana Can-karja. Oba kandidata za župana sta bila v tistem casu opozicijska svetnika, po volitvah pa je g. Cukjati zasedel mesto župana, medtem ko je Listi za razvoj Vrhnike in podeželja pripadlo mesto podžupana. Izjavi kažeta, da sta oba kandidata nasprotovala sodelovanju z MGML že pred volitvami. Po obcinskih volitvah leta 2018 so pred tem glasni opozicijski kritiki po­stali odgovorni za upravljanje obcine. Tako so postali tudi nosilci projekta DRL (Doživljajsko razstavišce Ljublja­nica), katerega strokovni partner in av-tor vsebine je MGML (Muzej in gale-rije mesta Ljubljane). Po novem bi torej morali zaceti sodelovati z MGML, za katerega so pred volitvami trdili, da je »zunanji akter, ki ne izhaja iz tega oko­lja, ki ne pozna vrednot tega okolja« itn. MGML je s projektom na Vrhniko pri­nesel tudi evropska sredstva za vzpo­stavitev razstavišca in ta sredstva so se pokazala za Demoklejev mec, ki drži sprta partnerja povezana do trenutka, ko ne bo vec treba vracati evropskih sredstev. Gospoda Sladica na tem mestu spra­šujem, katere so tiste vrhniške vredno­te, ki jih na MGML niso poznali? Pri vsem tem je najpomembnejše, da je predstavnica MGML ga. Irena Šinkovec že leta 2017 skušala javno javil, temvec ga je cenzuriral in kot tak je na voljo le na spletni strni Moje Lju­bljanice. V 6. tocki odgovora obcine na moje Pismo bralcev v majski številki Našega Casopisa lahko preberemo, da: »Src­no upamo, da projekt Moja Ljubljani-ca živi in ostane na Vrhniki. … nihce nikogar ne podi z Vrhnike …« Vendar pa navedena dejstva temu ne pritrju­jejo. Ugleden javni zavod iz Ljubljane (MGML) je pri snovanju vrhniškega projekta sodeloval z Univerzo v Lju­bljani. Za projekt na Vrhniki je prejel vec mednarodnih priznanj. Ker pa ga ne upravlja obcinski zavod, je na Vrh­niki sprejet kot tujec (»zunanji akter«), ki naj bi imel drugacne vrednote, kot naj bi jih imeli Vrhnicani. Marko Mocnik, Levica Odgovor g. Sladica V zvezi s pismom gospoda Marka Mocnika, v katerem me v zvezi z mojo izjavo, ki sem jo dne 1.2.2018 podal v TV oddaji Slovenska kronika v prispev­ku z naslovom “Spor zaradi razstavišca Moja Ljubljanica” sprašuje, katere so te vrhniške vrednote, ki jih na MGML niso poznali mu uvodoma odgovar-jam, da za vsako, v tej oddaji izreceno besedo, trdno stojim. Mi je pa zelo žal, da tako vprašanje nekomu, ki je od rojstva Vrhnican postavlja nekdo, ki sicer to ni, se je pa odlocil ustvariti svoj dom na Vrhniki, s tem pa je hote ali nehote, deloma ali v celoti, prevzel tudi vrednote okolja, v katerem živi in ki ga je tudi sprejelo. Zato bom moral na tem mestu raz-ocarati gospoda Mocnika, ko mu vseh teh vrednot, po katerih me sprašuje, ne bom našteval. Kar nekaj jih je že v neposredni bližini njegovega doma in okrog njega, le oci, srce in dušo mora odpreti in vstopil bo v njihov svet. Viktor Sladic Spoštovani g. Mocnik Glede veckrat omenjene »cenzure« sem podal pojasnilo že za casnik Mla­dina, ki se je pred nedavnim razpisal o vrhniškem muzeju. Verjamem, da ga g. Mocnik kot predstavnik Levice vzame v roke. Ne vem pa, ce je bil moj odgovor tudi objavljen v njem, ker je clanek na spletu zakljenjen. Ne glede na to še enkrat dodajam: eno casopisno stran dolg prispevek v Našem casopisu ni bil objavljen, ker ni bil usklajen z drugim partnerjem v projektu. ZIC in MGML sta skrbela za vsebino prispevkov. Ker se prvi ni stri­njal z objavo vsebine, ki jo je pripravil MGML, sem clanek umaknil. Vsebina je bila posredovana tako pozno, ce se ne motim en teden cez rok za oddajo gradiva, da v tistem trenutku ni bilo casa za razpravljanje med partnerje-ma, kdo ima prav. Vsaj zame ne. Tedaj sem odgovoril obema stranema, naj se pomenita med seboj, sam pa sem hitro poiskal nadomestno vsebino. To je bil razlog za umik clanka. Se pa na tem mestu kot urednik pouceval pri predmetih Etika in Poli-»Obcina Vrhnika«, da se pod prispevke Bi se morali ticna teorija: »Pri pomembnih vpra-podpišete in za izreceno prevzamete šanjih za skupnost se v demokraciji odgovornost. do oblasti spodobi, da se državljani kot civilna Dr. Andrej Markovic družba aktiviramo in javno izposta­ kriticni obcani vimo.« To je, seveda, veliko lažje reci, kot narediti. Še posebno v zadnjem Ali je MGML casu, ko se politicni prostor radika­ bati obcinske lizira, pri cemer je prva žrtev ravno demokraticna kultura. Ko enkrat pade res sovražnik oblasti? demokraticna kultura, je lahko nasle­dnja žrtev demokracija sama. Vrhnike? Prav bi bilo, da ne. Formalno gledano Dandanes ni vec nic cudnega, ce se v demokraticni republiki nihce ne bi oblastniki z vrha žugajo novinarjem, Eden izmed odzivov zainteresirane smel bati izvršne oblasti. Bodisi zaradi kulturnikom, profesorjem, protestni-javnosti na javno polemiko o iskanju pravne države bodisi zaradi pricako­ kom, celo poimensko in osebno. To krivcev za odhod razstave Moja Lju-vane demokraticne kulture vladanja. so primeri, ko oblastniki prestopajo bljanica v Našem casopisu, št. 493, V oblasti je skoncentrirana velikan­ meje demokraticnosti, kar se dogaja 31.5.2021, str. 5–8. Velikokrat je slišati ska kolicina moci (pooblastil, vpliva, vse pogosteje. Ko nekaj takega izkusiš in brati, kako pomembna je kulturna javnih financnih sredstev), s katero je na lastni koži, takrat zagotovo razu­ dedišcina in kako lahko dolgorocno treba ravnati zakonito in v skladu z de­ meš spornost takšnega pocetja. Teža­ pozitivno vpliva na oblikovanje nevi­mokraticno kulturo. va je v tem, da oblastnik, ki razpolaga z dnih vezi, ki nas kot skupnost združuje Ker je oblast mogoce tudi zlorabi­ ogromnimi sredstvi, ki so od vseh nas, v neko lastno identiteto in nam lahko ti, ima demokraticni sistem številne žuga posamezniku, ki se proti temu vzvode omejevanja in nadziranja vla-kaže tudi pot naprej. lahko brani le z omejenimi sredstvi, ki dajocih. Eden najobcutljivejših vzvo-Ceprav je v realnosti velikokrat od­ jih sam premore ali pa tudi ne premo­dov je demokraticni nadzor javnosti nos do kulturne dedišcine ravno na- re. To z demokracijo in spoštovanjem nad delom oblasti. Delo oblastnih or-sproten in macehovski, sem ob obisku dostojanstva posameznikov nima vec ganov je po zakonu javno in državljani razstave Moja Ljubljanica v letu 2018 nikakršne povezave. ter vsi prebivalci imamo kot civilna na podlagi dolgoletnega delovanja v Tako nekako smo se pocutili obcani družba pravico javno komentirati delo Vrhnike, ki smo bili poimensko nave-kulturi ugotovil, da je Obcini Vrhnika vladajocih, tudi kriticno. V demokraciji deni v prispevku Prihodnost razstave v sodelovanju z ugledno in medna­sta kriticna javnost in aktivnost dr-Moja Ljubljanica, ki je bil objavljen rodno priznano institucijo Muzej in žavljanov vrednoti, ki zadevata same v prejšnjem Našem casopisu (št. 493). galerije mesta Ljubljane (MGML), ki temelje demokracije. Moc, ki jo kritic-Pisec prispevka ni znan, saj je pod njim med drugim v tem trenutku vodi naj­na javnost lahko ima, mora biti moc pripisano zgolj »Obcina Vrhnika«. vecji kulturni projekt v državi Cukrar­argumentov. Pisanje »Obcine Vrhnika« smo Irena na Ljubljana, uspelo oblikovati zelo V zadnjih petih letih sem se kot ob-Oblak, Jernej Fefer in Andrej Markovic pomemben projekt za našo lokalno can Vrhnike javno in kriticno oglasil razumeli kot verbalni napad obcinske skupnost. Sedaj bo Vrhnika razstavo v treh primerih. Prvic ob nedopustni oblasti na naše dobro ime in dosto-ocitno izgubila. S prstom se kaže na cenzuri v Našem casopisu (NC), ki ni janstvo. Razumemo ga kot poskus MGML in sodelavce s poenostavlje­imela podlage v predpisih (Zakon o obcinske oblasti diskreditirati tiste nimi ekonomskimi kazalniki, kar je medijih, Odlok o ustanovitvi NC in obcane Vrhnike, ki smo javno kriticni nedostojno. Programska zasnova NC). Drugic: do nje. Obcina Vrhnika v omenjenem Ce je blagajniški vidik res edino me- skupaj z drugimi obcani Vrhnike smo prispevku izrece številne netocnosti in rilo, potem se in vas odgovorne po eko- ob požaru v Kemisu vec let javno opo-zlonamerne insinuacije, ki smo jih pri­nomsko sprašujem, ali so pri projektu zarjali na številne nepravilnosti držav-zadeti obcani podrobneje opisali v pri­razstava Moja Ljubljanica podane ali nih organov in na premajhno aktivnost spevku z naslovom Odgovor obcanov vsaj prepoznane pozitivne eksternali­ obcinske izvršne oblasti. Tretjic: v Vrhnike na prispevek Obcine Vrhni­je? Menim, da ce so, potem je razsta­ zadevi Doživljajsko razstavišce Lju-ka z naslovom Prihodnost razstave bljanica in razstave Moja Ljubljanica, Moja Ljubljanica. va Moja Ljubljanica vrhunski projekt za našo obcino, ker na profesionalen kjer so lokalna politicna nasprotova-Obcani se bomo pred verbalnimi nja s številnimi nizkimi udarci zacela napadi naših politicnih predstavnikov, nacin pomembno odpira in plete pozi­ogrožati obstoj tega evropsko financi-ki zasedajo mesto obcinske oblasti, tiven odnos do naše lokalne kulturne ranega projekta.branili tudi na sodišcu, ce bo to po-dedišcine. Ker je od odnosa do kultur- V vseh naštetih primerih sem pocel trebno. Ce ne drugace, bomo za pomoc ne dedišcine odvisno, kako trden bo natanko to, kar sem kot predavatelj na prosili Pravno mrežo za varstvo de-most do naše prihodnosti. Univerzi na Primorskem med drugim mokracije. Zato vas za naprej prosimo, Aleksandar Rajakovic, kulturnik Pošljite SMS sporoilo s kljuno besedo LJUDEM5 na številko 1919 in prispevali boste 5 E R za humanitarno akcijo "Pomo in Prispevate lahko vsi uporabniki mobilnih storitev Telekoma Slovenije, Telemacha, A1 in T-2. podpora stare šim''. pojasniti razloge za težave pri sode-vprašam, ali je umestno, da se posebna lovanju z obcinskim Zavodom Ivana stran, ki je v Našem casopisu namenje-VAŠE DONACIJE SPREJEMAMO TUDI NA NAŠEM HUMANITARNEM RACUNU: RDE.I KRIŽ SLOVENIJE - OBMO.NO ZDR ŽENJE LJ BLJANA IBAN: SI56 6100 0112 2334 482 | DELAVSKA HRANILNICA D.D. SWIFT ALI BIC: HDELSI22 | SKLIC: SI00 10-2-7 Cankarja Vrhnika, ki so botrovali pre-na promociji muzeja (projekta), upora- NAMEN: POMO. IN PODPORA STAREJŠIM | KODA NAMENA: CHAR kinitvi sodelovanja. Napisala je clanek, bi kot mesto medsebojnega obracuna-v katerem je želela ljudem pojasniti, kaj vanja med parnterjema? www.rdecikrizl ubl ana.si je šlo narobe, a clanek ni bil objavljen. Gašper Tominc, Naš casopis, ki ga izdaja Zavod Ivana urednik Našega casopisa Cankarja Vrhnika, tega clanka ni ob­ ODPRTA STRAN Kaj vidi mimoidoci, ko prebere, kar je bilo zapisano v prejšnji izdaji NC o zapletih okoli muze­ja Ljubljanice? Na prvi pogled gre za prepir. Toda … Ali je situacija, v kateri mocnejši mlati šibkejšega, še prepir? Bogme, ne! Pa si pogledaš zgodovino, kolikor je je javno dostopne. Na eni strani oblast. Naša, de­mokraticno izvoljena, da v našem imenu, na optimalen nacin upravlja javne, sku­pne zadeve. Za naš blagor. Pricakujemo, da oblast v svojih dejanjih, upoštevaje Ustavo in zakone, služi nam! Suveren je po slovenski ustavi ljudstvo. Anglija je ustavna monarhija. Suveren v imenu ljudstva je kraljica. Kdor dela v državni službi je »v službi njenega velicanstva.« Velicanstvo smo v Sloveniji mi državljani, na Vrhniki mi obcani. Samo, da ne bo pomote. Zgodba o vrhniškem muzeju je na videz zapletena. Po drugi strani pa hudo preprosta. Obcina, pravni subjekt z deset- in vecmilijonskim proracunom in vsemi pooblastili išce grešne kozle vse­povsod, le pri sebi ne. En grešni kozel je stroka z nespornimi kompetencami in zaslugami, da je iz Evrope prišel denar za projekt Muzeja in da je razstava Moja Ljubljanica prejela Unescov znak, ena redkih v svetovnem merilu (Muzej in galerije mesta Ljublja­ne). Ob vzpostavitvi Doživljajskega raz­stavišca Ljubljanice je poslovno funkcijo prevzel obcinski Zavod Ivana Cankarja, a se je zataknilo, saj je stroka iz MGML zahtevala kompetentnost in ažurnost, ki ju v Zavodu Ivana Cankarja ni našla. Na tem mestu bi se moralo zaceti javno in vsakršno razcišcevanje situacije, ki bi lahko in moralo voditi v smeri, da se strasti pomirijo, problemi odpravijo, projekt pa uspešno nadaljuje. Vodja raz­stavišca ga. Irena Šinkovec (MGML) je težave, ki jih je imela pri sodelovanju z ZIC, opisala v daljšem clanku, ki ga je v objavo poslala v Naš casopis, a ga urednik casopisa, ki ga izdaja ZIC, ni objavil. Razcišcevanje problemov je bilo s tem dejanjem onemogoceno in od tu na­prej so, »kot se za majhno mesto spodobi«, zacele vladati govorice in obtoževanja brez dokazov. V Zavodu Ivana Cankarja, ki ga MGML takrat ni ocenil kot dovolj kompetentne­ga za »domace« kuratorstvo in upravlja­nje z Muzejem, sta bila takrat zaposlena tudi gospoda Cukjati (referent za šport) in Koprivec (direktor). Oba, zlasti Cu-kjati, politicno izjemno aktivna in tudi mocna. V bistvu je težko verjeti, da je urednik casopisa, ki ga izdaja taisti zavod, samovoljno cenzuriral objavoavtorice projekta gospe Irene Šinkovec Dopušcam možnost, da je urednik na svojo roko zavrnil besedilo. Ne želim ni­kogar obtožiti, kajti, kako natancno je cenzura potekala, vedo samo tisti, ki so jo izvedli in ljubi Bog. In ker je tako, bi bilo dobro, da se nejasnosti enkrat javno razcistijo. I n to ne s pozicije moci, ki se je z vidika tre­nutnih pozicij v službi naroda (obcanov) gospodoma še znatno povecala. Kar lah­ko kot posameznik storim za rehabilita­cijo cenzuriranih je, da poskušam javno priobciti povezavo, kjer je mogoce bese­dilo prebrati: http://mojaljubljanica.si/ wp-content/uploads/2017/06/2017-06­ -19-CENZURIRAN-CLANEK.pdf Kako poteka strašenje in obtoževanje brez dokazov, strokovnjakov iz MGML in zaposlenih v razstavišcu ter drugih ob­canov Vrhnike, ki so z zadrugo Za.Polis v razstavišcu izvajali narocilo MGML, si lahko vsi obcani, ki imate internet, pogledate na spletnih straneh Liste za razvoj Vrhnike in podeželja, na naslo­ vu: http://lrvp.si/wp/?p=1617. Koliko­ krat so bili stroka, zaposleni Vrhnicani v razstavišcu in ustanovitelji zadruge Za.Polis ter drugi, ki so kaj naredili v prid vrhniškemu Muzeju, oklevetani? Natancen podatek je nemogoce spraviti vkup v kratkem casu in brez temeljitega raziskovalno novinarskega dela. Ki ga bo nekdo opravil in oblikoval v dosje za pravno odstranjevanje nezakonitega obrekovanja. V sodnih sporih, ki sem jih gledal od strani, ko je šlo za neupravicena in ne­zakonita dejanja oblastnikov ali preten­dentov na oblast proti posameznikom ali kogarkoli proti komerkoli, so mi bila vedno bližje opravicila, kot kaj drugega. Le takšna dejanja peljejo naprej: zmaga poštenja, pravne države, medcloveških odnosov in skupaj izpeljanih projektov v dobro suverena, ki je pri nas – ljudstvo. Ali gre v vsem skupaj, potemtakem, za prepir? Ne, mocnejši, ki bi moral biti vljuden in pošten, moder in preudaren, korekten in v celoti zvest ustavnim na-celom in pravni državi v službi našega velicanstva obcank in obcanov Vrhnike, mlati šibkejšega kot garjavo ovco in mi-sli da je Kalimero. De ja vu? Pod crto: zavzemam se za kulturo nasprotovanja nasproti kulturi sovraštva in razkolov. Marjan Geohelli Odgovor g. Geohelliju V zvezi s pismom gospoda Marjana Geohellija, v katerem med drugim na­vaja, da si lahko vsi obcani, ki imamo internet, na spletnih straneh Liste za razvoj Vrhnike in podeželja (LRVP) v clanku z naslovom »Maske so padle! Je Zavod Ivana Cankarja že privatiziran?« pogledajo, kako poteka strašenje in ob-toževanje brez dokazov, strokovnjakov iz MGML in zaposlenih v razstavišcu ter drugih obcanov Vrhnike, ki so z zadrugo Za.Polis izvajali narocilo MGML, uvo­doma ugotavljamo, da gre za navadne insinuacije in da gospod Geohelli tega clanka ni dobro oziroma ga sploh ni prebral. Kajti ce bi ga, bi videl, da gre v njem zgolj in nic vec kot za natancno kronološko podajanje dejstev in okolišcin dogajanja v zvezi s projektom Doživljaj­sko razstavišce Ljubljanica (DRL), ki je v tem clanku celoti podkrepljeno z dej­stvi in dokazi. Predvsem pa v tem clanku nihce nikogar ne straši in obtožuje, so pa lahko nekatera dejstva in informacije v njem zastrašujoce. Tudi ni naš namen opravicevati in razlagati neizpodbitnih dejstev v zvezi z upravljanjem DRL ne­komu, ki ne želi videti in noce prikazati javnosti celotne slike, ampak iz nje po lastni presoji izloca le njene delcke in jih nato prikazuje kot golo dejstvo. Ocitno je bila napaka LRVP v tem, da se je takrat javno zavzel za to, da upravlja­nje DRL na pregleden nacin prevzame Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika (ZIC) in ne Zavod Škrateljc, ki je bil v casu trajanja raz­pisa za izbor upravljavca DRL s strani Muzeja in galerijami mesta Ljubljane (MGML) vec kot ocitno favoriziran za upravljavca DRL in mimogrede, usta­novljen le slab mesec dni pred objavo tega razpisa, ZIC pa pri tem popolno-ma diskreditiran. To lahko potrdijo tudi takratni clani komisije za izbor upra­vljavca DRL, ki so kot predstavniki ob­cine Vrhnika v njej sodelovali. Na koncuse je izkazalo, da je Zavod Škrateljc celo davcni dolžnik in je bil ex legis izlocen iz postopka. Naj na tem mestu navedemo prvo dej­stvo, ki ga gospod Geohelli imenuje stra­šenje in obtoževanje: Na 12. redni seji Obcinskega sveta obcine Vrhnika (OSOV) z dne 5.7.2016 je bila potrjena vsebina predloženega Sporazu-ma o partnerstvu med obcino Vrhnika, ZIC in MGML za izvedbo projekta vzpo­stavitve upravljanja razstavišca Moja Ljubljanica, ki je bilo izvedeno v okviru projekta DRL-akronim Ljubljanica, na podlagi katerega naj bi MGML usposa­bljal ZIC, da bo lahko scasoma, predvi­doma v 3 letih, prevzel samostojno upra­vljanje DRL. Dobro leto kasneje je bil na 20. redni seji OSOV sprejet spremenjen, pred dobrim letom sprejeti tripartitni sporazum, in sicer tako, da je bil ZIC iz njega v celoti izlocen, celotno upravljanje pa je bilo preneseno na MGML. V zvezi s tem si bomo dovolili citirati besedilo iz e-dopisa gospe Irene Šinko­vec, strokovne vodje projekta DRL in predstavnice MGML z dne 28.6.2017, to je tik pred prej omenjeno 20. redno sejo OSOV, naslovljenega takratnemu županu, podžupanu in še nekaterim iz obcinske uprave obcine Vrhnika in ZIC, citiramo: » … tekom izvajanja projekta Vzposta­vitev upravljanja razstavišca v Kultur­nem centru in razstave moja Ljubljanica se je izkazalo, da javni zavod ZICV ni ustrezna rešitev za dolgorocno upra­vljanje razstavišca. Problematika je bila predstavljena tako na SVRK, kot tudi na Ministrstvu za kulturo RS (celoten dosje dokumentacije je dostopen pri no-silcu projekta v Obcini Vrhnika). S strani nosilca projekta Obcine Vrhnika je bil podan predlog, da do zakljucka usposa­bljanja programske ekipe, dela in naloge partnerja 1 (ZICV) prevzame partner 2 (MGML), ki poleg programskega mo-dela pripravi tudi poslovno/produkcijski model z usposobljenimi strokovnjaki za samostojno upravljanje razstavišca v prihodnosti. Po zakljucku projektnega dela usposabljanja, bo nosilec projek­ta Obcina Vrhnika razstavišce predal v dolgorocno upravljanje organizaciji, ki bo dela izvajala skladno z rezultati usposabljanja, s cilji projekta EGP in razvojnimi strateškimi nacrti lokalne skupnosti. MGML bo po predaji raz­stavišca v upravljanje še naprej izvajal javno državno službo na razstavljeni zbirki …« konec citata. Strašenje, obtoževanje? In za tem se je zgodila zadruga ZaPo­lis, ki je bila ustanovljena takoj po 20. redni sejo OSOV, ko je bila izglasovana sprememba tripartitnega sporazuma, s katerim je bil ZIC izlocen iz upravljanja DRL. Korektno bi tudi bilo, ce bi gospod Geohelli v svojem pismu izpostavil, na primer cilje projekta upravljanja DRL, ki jih je v razpisu za upravljanje DRL po vsebini oblikoval MGML, in ki so bili v razpisni dokumentaciji hkrati tudi zahteva za bodocega upravljavca DRL (število obiskovalcev, število proda­nih vstopnic, število izvedenih delavnic itd.) in se ob tem vprašal, v kakšni meri jih je MGML, tudi z znatnimi sredstvi proracuna obcine Vrhnika, dosegel ozi­ roma uresnicil. Ob tem bi se lahko vprašal tudi to, ali je DRL in celotna razstava v njem po svoji vsebini to, kar bi morala skladno z Investicijskim programom projekta DRL biti, in s katero je ta projekt uspe­šno kandidiral za sredstva iz norveškega mehanizma. Naj na tem mestu navedemo drugo dej­stvo, ki je po mnenju gospoda Geohellija tudi ocitno strašenje in obtoževanje: Gre za del dodatnega gradiva za 3. izredno sejo Obcinskega sveta z dne 23. 12. 2015 – Uspešno kandidiranje »DRL« na raz-pis za sredstva EGP – Tržne možnosti, ki sta ga pripravila takratni podžupan obcine Vrhnika in strokovni vodja pro-jekta DRL iz MGML. Citiramo: “Kom­pleksna vsebina razvoja vrhniškega pro-stora iz perspektive reke Ljubljanice bo predstavljena nivojsko in vecplastno za razlicne ciljne publike. Poseben pouda­rek bo namenjen dinamiki ogleda (slika, zvok, taktili, interakcija, svetlobni in vodni efekti) in sodobnim muzeološkim standardom. Izkušnja obiskovalca bo vecplastna in abstraktno uokvirja tri svetove, ki jih definira prostor reke, kot nosilne gradnice razstave: svet spodaj (podvodni svet, podzemni svet krasa, prostor arheologije, prostor neznanega); svet gladine (nivo vmes, prehajanje enega sveta v drugega, ravnina/tok vode – tok casa); svet zgoraj (svet ob reki, svet ljudi, svet neznanega). Investicija bo zapolnila vrzeli v dosto­pnosti do kulturne in naravne dedišci­ne najširši javnosti in omogocila kvali­tetnejše življenje lokalnim prebivalcem. Z vzpostavitvijo osrednje informacijske tocke bo ustvarjen potencial za izobraže­valne, vzgojne, prostocasne in turisticne dejavnosti, za razvoj kreativnih industrij, ohranjanje starih obrti in nesnovne dedi-šcine ter s tem zvišana kvaliteta življenja v mestu in širši regiji ter ustvarjena nova delovna mesta. Hkrati bo omogocena vzpostavitev povezave med dvema naj­bolj obiskanima turisticnima destinaci­jama v Sloveniji (Postojna – Ljubljana) in omreženje lokacij v porecju Ljubljanice s kvalitetno, interaktivno in doživljajsko tocko v središcu Vrhnike. Zakljucne ugotovitve: Po izvedbi operacije bo prišlo do izbolj­šanja ekonomskih kazalcev obmocja, ki bodo imeli za posledico povecanje blagi­nje lokalnih prebivalcev, obcine in države. Naložba bo dodala vrednost endogenim potencialom”. Konec citata. In za zakljucek še eno dejstvo. To so stro­ški projekta DRL, ki so po mnenju gospo­da Geohellija strašenje in obtoževanje: DRL kot projekt v sedanji obliki ni padel iz neba, ampak je bilo vanj vloženega precej denarja. Denarja državnega in obcinskega proracuna pa tudi denarja iz evropskih mehanizmov. In koliko je bilo tega denarja ? Sam projekt DRL je stal 1.271.051 EUR, od tega je bilo 420.981 EUR iz obcin­skega proracuna, 846.063 EUR iz EU transferjev ter 4.008 EUR domacih par-tnerjev. Pri tem ne smemo pozabiti, da je projekt v obliki stalne razstave umešcen v objekt, ki ga je bilo treba pred tem ku­piti, preurediti, energetsko sanirati in mu omogociti dostop ter zunanjo ureditev, kar seveda v sorazmernem delu pripada tudi temu projektu. Tako je znašal stro­šek nakupa objekta z knjižnico 2.612.826 EUR, od tega 457.410 EUR iz državnega proracuna ter 2.155.416 EUR iz obcin­skega proracuna. Objekt je bilo treba tudi energetsko sa­nirati, kar je stalo dodatnih 1.362.394 EUR, od tega 863.138 EUR iz državnega proracuna in 499.256 EUR iz obcinskega proracuna. Zunanja ureditev objektov pa je stala dodatnih 426.449 EUR iz obcinskega proracuna. K temu moramo dodati še sredstva obcinskega proracuna, potrebna za kritje razlike stroškov upra­vljanja DRL, ki so v letu 2017 znašala 100.000 EUR, od leta 2018 dalje 80.000 EUR, v letu 2021 pa 60 tisoc evrov. Sku­paj je tako ureditev objekta v sedanji obliki z ureditvijo okolice, brez opreme ucilnic, ki so v 3. nadstropju in brez opre-me telovadnice, znašali 5.672.720 EUR, od tega 1.320.548 EUR iz državnega proracuna, 846.863 EUR iz EU trans-ferjev ter 3.502.102 EUR iz obcinskega proracuna, ce zanemarimo 4.008 EUR domacih partnerjev in sredstva sofinan­ciranja programov upravljanja. Strašenje? Obtoževanje? In še nekaj. V LRVP ves cas podpiramo ta projekt. DRL tudi javno izpostavljamo kot izhodišcno turisticno tocko Vrhnike. Nasprotovali smo le nacinu njegovega vodenja in vsemu, kar se je dogajalo v zvezi z njegovim upravljanjem. Konec koncev je LRVP svojo drugo obletnico delovanja obeležila ravno v DRL, ki jo je zaokrožila z vodenim ogledom po raz­stavi. Vec o tem dogodku si lahko gospod Geohelli prebere na spletni strani LRVP v clanku za naslovom “V Listi za razvoj vrhniškega podeželja smo obeležili drugo obletnico delovanja” z dne 6.10.2016, v katerem je med drugim zapisano, citi­ramo: »V listi namrec menimo, da je ne gle­de na to, da se glede vodenja tega, za obcino Vrhnika izjemno pomembnega projekta, v marsicem nismo strinjali, tre­ba to pridobitev podpreti in predvsem z lastnim zgledom spodbuditi vse obcanke in obcane, da si stalno razstavo ogledajo, svoja pozitivna obcutenja v zvezi z njo pa cim bolj širijo in s tem tudi podprejo.« Konec citata. Gospod Geoheli, je tudi to strašenje in obtoževanje brez dokazov, strokovnjakov iz MGML in zaposlenih v razstavišcu ter drugih obcanov Vrhnike, ki so z zadrugo Za.Polis izvajali narocilo MGML? Na to vprašanje si lahko odgovorite vi sami. Lista za razvoj Vrhnike in podeželja ODPRTA STRAN Ugovor zoper dejanja odgovor­nega urednika Našega casopisa V prejšnji številki Našega casopisa (493) je bil na šesti strani objavljen prispevek z naslovom Prihodnost razstave Moja Lju­bljanica, pod katerim stoji zapis Obcina Vrhnika, brez podpisa pisca prispevka.Štirje obcani Vrhnike smo v prispevku poimensko navedeni, v kontekstu nami­govanj na necednosti, ki niso resnicne, kar bi moralo biti znano tudi avtorju prispevka, (Obcini Vrhnika). Poimeno­vani obcani smo prispevek razumeli kot javni verbalni napad obcinske oblasti na naše dostojanstvo in dobro ime. Razu­meli smo ga kot krivicnega in zlonamer­nega. Menimo, da bi odgovorni urednik, v skladu s Programsko zasnovo glasila Naš casopis, omenjenim obcanom moral ponuditi najmanj možnost zagovora v isti številki casopisa. Programska za­snova od odgovornega urednika namrec zahteva, da »v primeru objave mnenjskega prispev­ka (…), ki nedvoumno naslavlja osebo (…), ter mu pripisuje izjave, stališca in ravnanje, ki lahko ogrozijo njegov interes, pravico in dostojanstvo, mora odgovorni urednik zaprositi za mnenje nasprotno stran še za isto številko izdaje glasila«. (glej Programsko zasnovo glasila Naš casopis) Ker odgovorni urednik tega ni storil, jav-no ugovarjam in ga vljudno prosim za javno pojasnilo in utemeljitev. Ker po Zakonu o medijih odgovorni urednik odgovarja za uresnicevanje programske zasnove in ker je eno od splošnih nacel glasila Naš casopis »nedotakljivost in varstvo clovekove osebnosti in dostojan­stva« in ker je deklarirani cilj izdajanja glasila »objavljanje objektivnih in celo­vitih informacij«, verjamem, da bomo tokrat deležni odgovora. Jernej Fefer Spoštovani. Že v elektronskem sporocilu sem vam od­govoril in pojasnil, a vztrajate pri javni objavi vašega in mojega pisma. Ne išcete torej odgovora … Kljub temu naj še enkrat ponovim: obe strani sta bili naprošeni, da podata svo­je videnje o vrhniškem muzeju. Ne prva stran ne druga tega nista poslali do dogo­vorjenega roka. V tako skrajni naglici, ko odgovora prispeta štiri dni po zakljucku termina za oddajo gradiva, je nemogoce iskati drugo mnenje. Nikakor pa vam ni spremljevalec naših skupnih dogodkov. bila kratena pravica podati mnenje v tej Z veseljem bomo sprejeli ustvarjalce, ki številki. Izkoristili ste ga, celo dvakrat: v se želite družiti in se tudi predstaviti. skupnem pismu in v tem tukaj. Bralci Cankarjevih besedil ustvarjamo še eno lepo zgodbo. Vec kot 250 branj Gašper Tominc, Naš casopis ob sredah je že za nami, sodelujemos Cankarjevo knjižnico Vrhnika, z OŠ AMS, krog prijateljstva bralcev Can-karjevih besedil se širi prek Logatca do Preprosto Kopra, do Velenja in Maribora. »Can­kar je živ.« Sodelovanje s krajevnimi sku-Naj se ugriznem v jezik? Ne. Nemalo­pnostmi Vrhnika-Vas in Vrhnika-Center, krat bolj boli, ce si tiho, kot pa povedana kar ustvarimo skupaj je dobro za krajane. resnica, ki ni všec vsem. Skriti spomin Sodelovanje z  drugimi društvi, z ZIC, z mi pravi, da se je vse že zgodilo, potem ustanovami, je program za vse. Podpo­prelistam dokumente, elektronsko pošto, ra podjetij in posameznikov je gorivo, ki zapise in ugotovim, da je res. Sodelova­vodi k izboljšavam. Nic ljubosumja. Vse nje je prepoznavno dejstvo vrhniškega je dobro za vse. Preprosto. turisticnega društva. Predsednica sem Ja, res je, že pred šestimi leti sta nastali od leta 2008 in prav tisto leto smo prvic naveza in lepo sodelovanje s protago­organizirali prireditev Tu smo doma – nisti Doživljajskega razstavišca Moja srecanje priseljenih obcanov z domacini. Ljubljanica (DRML), torej že takrat, Prireditev, na kateri lahko društva, posa­ko je še zorela ideja o podobi in vsebini mezniki in organizacije predstavijo svojo razstavišca. Leta 2015, ko so arheologi, ljubiteljsko ali profesionalno dejavnost, potapljaci dvigovali deblak iz Ljubljanice, sprehodimo se po vrhniških poteh ter smo skupaj predstavljali Vrhniko z nepo­vabimo in popeljemo na ogled skritih srednim javljanjem v oddajo RTV SLO zakladov zgodovine in izrocila na Vrh­1 Dobro jutro Slovenija. Leta 2016 smo niki in v okolici. Družili smo se na Sv. clani Turisticnega društva Blagajana Trojici in v Starem malnu. Lani je bila zaceli sami upravljati s koco v Starem prireditev zaradi znanih ukrepov in sla­malnu, jeseni je bilo odprtje DRML. bega vremena zelo okrnjena, letos smo ji Z Ireno Šinkovec iz Muzeja in galerije namenili drugacno podobo. Od junija do mesta Ljubljane (MGML) in njenimi septembra se bomo družili na dogodkih, sodelavci smo se dogovorili o stalnem kjer se lahko predstavite vsi, ki to želite. Z sodelovanju. Skupine iz vseh koncev glasbo bomo vstopili v vroce poletne dni Slovenije, ki so prišle na praznovanje k ob Šumnjaku – tako so nekoc imenovali nam, smo najprej usmerili v razstavišce, potok Bela. Hlad Starega malna bo tihi Izvlecek iz Programske zasnove Našega casopisa, objavljene v septembrski številki Našega casopisa 2017 Pisma bralcev Del prostora v glasilu se namenja mnenjem bralcev in komentarjev na objavljene vsebine. Me-sto za to se zagotovi pod rubriko »Mnenja«. Pisma bralcev so lahko dolga najvec 3000 znakov s presledki, to je približno Ÿ strani A4 (velikost crk 12, medvrsticni razmik 1). Praviloma »pisma bralcev« ne vsebujejo fotografij. Mnenjski prispevki in komentarji ne smeji biti žaljivi, nespo­dobni ali v nasprotju z vsebinskimi izhodišci glasila, sicer jih lahko odgovorni urednik zavrne, avtorja pa o tem obvesti do izida številke, za katero je bil prispevek pripravljen. Iskanje nasprotnega mnenja V primeru objave mnenjskega prispevka ali komentarja, ki nedvoumno naslavlja osebo ali pravni subjekt, ter mu pripisuje izjave, stališca in ravnanje, ki lahko ogrozijo njegov interes, pravico in dostojanstvo, mora odgovorni urednik zaprositi za mnenje nasprotno stran še za isto številko izdaje glasila. Tak mnenjski prispevek ali komentar mora nujno prispeti v uredništvo do zakljucka redakcije, sicer ga ima odgovorni urednik pravico prestaviti v naslednjo številko. Avtor ali ce je vec avtorjev, morajo biti poimensko navedeni, s polnim naslovom. Dodan mora biti tudi telefonski kontakt. O isti temi lahko pisci mnenjskih prispevkov razpravljajo najvec dvakrat. Ce je vec mnenjskih prispevkov na isto temo, se objavi prvo prispeli prispevek. Naš casopis ponudba je potekala tudi v obratno smer. Navdušenje je bilo iskreno. Svetovni dan Zemlje, Dnevi odprtih vrat v nekdanji vojašnici na Stari Vrhniki, Po-letna muzejska noc, bralci Cankarjevih besedil v DRML, železniška postaja Vrhnika-mesto, skupni prostori za dru­štva, Dnevi evropske kulturne dedišcine, poslušanje najstarejše radijske igre na temo vode v Starem malnu, promocija Vrhnike v osrednjih informativnih odda­jah, na filmu …, enotna prijava projekta na LAS Barje, ki bi za Star maln po­menil pridobitev nove kuhinje v imenu historicne kuhinje. Nasveti, pomoc IreneŠinkovec. Preprosto: ti meni, kar znaš, jaz tebi, kar zmorem; pogovor, akcija. Gremo naprej. Samo, da mine ta korona, samo, da se ne bi zaprla vrata stalne razstave Moja Ljubljanica. »Sledi stoletij ozna-cujejo naravni biser. Zdaj, ta cas, smo tu mi, ki pušcamo svojo sled. Verjamem, da delamo dobro in prav.« Mirjam Suhadolnik, predsednica TD Blagajana Cankar se vraca na Vrhniko. V vec pomenih. Cankar je naš pisatelj. Od tukaj. Pa vendar je v življenju pogosto bežal z Vrhnike. In se vcasih zatekal domov. In bil v lastnem rojstnem kraju tudi tu­jec. Današnjega Cankarjevega tujstva se clovek najbolj zave, ce se sprehodi po vrhniških knjigarnah in išce kakšno njegovo knjigo. Komajda kaj. Cankar in Schwentner ter drugi njegovi založniki so živeli od pisanja in prodaje knjig. Ne le tistih, ki so pristale v knjižnicah in so si jih ljudje lahko izposodili. V rajnki Avstro-Ogrski slovenske javne knjižnice niso bile ne prav zelo bogate in ni jih bilo v vsakem kraju. Cankar samo od tiste­ga, kar so kupile javne knjižnice, ne bi preživel. Veseli smo lahko, da danes v Cankarjevi knjižnici dobimo prakticno vso cankariano, torej Cankarjeva dela v številnih, morda celo skoraj vseh izdajah in vse, kar so drugi napisali o njem. In da je Cankar na podoben nacin doma tudi po vsej Sloveniji. Vsaka izposojena in prebrana knjiga je vzajemno obdaro­vanje bralca in avtorja samo po sebi. A tudi danes pisatelji in založniki živijo od napisanega in prodanega. Vseh knjig si ne moremo kupiti, kakšno si pa le lahko privošcimo. Jo podarimo sebi, prijate­ljem, komurkoli. Ker smo Vrhnicani, je kakšno Cankarjevo delo za to še posebno primerno. Ko smo doma pred leti gostili angleško uciteljico in zadnji dan v Can-karjevi knjigarni iskali kakšno dvojezic­no Cankarjevo knjigo – smo ji podarili Prešerna. Ni bilo slabo. A v Cankarjevi knjigarni na Vrhniki bi clovek vendarle pricakoval, da bo lahko za darilo kupil Cankarja. Ce se nam ne bi tako mudilo, bi nekaj izbire imeli v vrhniškem turi­sticnoinformacijskem centru, kje so se potrudili in znajo ponuditi tudi nekaj vec Cankarjevih knjig. Okrog 145. obletnice Cankarjevega rojstva se nas je nekaj pri­zadetih zganilo, odlocili smo se potrkati na vrata vodstva Mladinske knjige. Ni se prav lahko pogovarjati, ker oni so le velika, mi Vrhnicani pa majhna, lokal­na zgodba. Ko pa smo malo zarobantili, naj Cankarjevo knjigarno preimenujejo v Knjigarno Harryja Potterja, smo led pre­bili in zgotovili so, da bo poslej drugace. Zanimanje je pokazala tudi uspešna la-stnica trgovine z darili Levcek, komaj sto metrov od Cankarjeve rojstne hiše. Can-kariana je odslej tudi v njeni ponudbi. Tako kot se spodobi: kot darilo samemu sebi ali bližnjim. Prisluhnili so tudi pri Petrolu in v podjetju T3dva, tako da bo mogoce, zaenkrat v nekaj manjšem šte­vilu, cankariano kupiti tudi na vrhniških bencinskih servisih in v obeh trafikah. Temelj Cankarja na Vrhniki so knjige. Ki se berejo, izposojajo IN kupujejo. In kro­žijo. Od tod izhaja duh cloveka, ki je nas, Vrhnicane, nekdanje in sedanje, spoznal do obisti. Koga mislite, da danes najbolj skrbi Cankarjevo izrocilo, njegov duh, li­terarni in politicni? Koga danes najbolj skrbijo na primer tele besede? »Prvikrat je clovek oskrunil mladost, kadar je prvi­krat molcal, ko mu je srce ukazovalo naj govori. Iz živalske sebicnosti se je rodila strahopetnost.« Vprašanje ni nagradno. Nagrada je, da si upamo govoriti naglas, nagrada je zmaga poguma nad živalsko sebicnostjo in strahopetnostjo. Iniciativa za Civilno družbo na Vrhniki in prijatelji Cankarja, zanjo Marjan Geohelli Prašna cesta Betajnova, vas katera šteje le 16 prebi­valcev, za nas pomeni center sveta. In tu smo doma. Edini na svetu »potom­ci« hlapca Jerneja. In edini na svetu, ki imamo še vedno belo prašno cesto (ma­kadam). Gozdni Joža Nekaj o pogrebih in grobovih V naši obcini po novem delujejo tri pogrebne službe. Ne glede na to, za katero se odlocimo, nam vse nudijo 24-urno dosegljivost, prevoz pokojnika in organizacijo po­greba na kateremkoli pokopališcu v Obcini Vrhnika. Po Zakonu o pogreb­ni in pokopališki dejavnosti je namrec svojcem omogoceno, da se sami odlo-camo, katera pogrebna služba bo opa­vila pogreb. Kakšna je razlika med pokopališko in pogrebno dejavnostjo? Pogrebna dejavnost obsega zagotavlja­nje 24-urne dežurne službe ter prevoz, pripravo in upepelitev pokojnika ter pripravo in izvedbo pogreba. Pogrebno dejavnost lahko opravljajo le registrira­ne pogrebne službe. Pokopališka dejavnost obsega upravlja­nje ter urejanje pokopališc. Upravljanje pokopališc obsega zagotavljanje ureje­nosti pokopališca, izvajanje investicij in investicijskega vzdrževanja, oddajo grobov v najem, vodenje evidenc ter izdajanje soglasij glede posegov na ob-mocju pokopališc. Pokopališki red Pokopališki red mora zagotavljati ena­kopravno obravnavo kamnosekov, vr­tnarjev in drugih izvajalcev storitev na pokopališcu. Bodite pozorni, da je treba ob vecji preureditvi vašega gro­ba (npr. prestavitev spomenika) ta dela predhodno prijaviti upravljavcu posa­meznega pokopališca. Pogovarjajmo se Ceprav nam pogovor o smrti ni pri­jeten, je prav, da v tistih trenutkih, ko nekdo izrazi željo po takem pogovoru, prisluhnemo. Le tako bomo lahko nje­govo poslednje željo tudi upoštevali. Kaj pa pokop/upepelitev mrtvega ploda? Pokop ali upepelitev mrtvega ploda se ne glede na njegovo gestacijsko starost lahko opravi na podlagi izrecne želje staršev. Ves biološki material clove­škega izvora, ki je odstranjen po ope-rativnih ali drugih posegih in dogod­kih, upepeljujejo v upepeljevalnicah za pokojnike, ce to omogocajo drugi predpisi. (nc) -etrtek 11.nedeljasreda 2 . petek 1. 7. 2 21 poletna LIGA V futsalU 7. 2 21 PRE-GIB športa in umetnosti 4. 8. 2 21 barman show 8. 2 21 POLETJE NA VRHNIKI ZA OTROKE 19: -23:3 ˜°...ˆ..°...ˆ.9: -1 : ..°..ˆ.. .. . 18: -2 : ..ˆ.. .˜°...ˆ..°...ˆ.18: -2 : ..  ...ˆ.... 2. petek5. 8. 2 21 poletna liga v futsalu 14. SREDA -etrtek 18: -21: društvo hud “o” 7. 2 21 POLETNA JUŽNA na STARi CESTi 7. 2 21 STAND UP 2 : -21:3 batista caddilac 16: - : ... . ..ˆ.2 : -21:3 ˜°...ˆ..°...ˆ.19: -23:3 ˜°...ˆ..°...ˆ.˜°...ˆ..°...ˆ. v živo 3. sobota petek21. sobota -etrtek ZA OTVORITEV POLETJE NA VRHNIKI ZA O TROKE 8. 2 21 društvo hud “o” 7. 2 21 15. 7. 2 21 poletna LIGA V futsalU OTROKE 16: -2 : ˜°...ˆ..°...ˆ.19: -23:3 ˜°...ˆ..°...ˆ.18: -2 : ..  ...ˆ....11: -21:  . ˆ. . ..°...ˆ...9: -1 : PRE-GIB športa in umetnosti 16. petek 16: -2 : študentski vikend alternativnih športov NEDELJA ..°..ˆ.. .. . 7. 2 21 san di ego v živo ˜°...ˆ..°...ˆ. 22.8. 2 21 ZMAJSKI FESTIVAL 2 : -21:3 KONCERT BIGBAND VRHNIKA 14: -19: ˜°...ˆ..°...ˆ.˜°...ˆ..°...ˆ. 2 : -21:3 ˜°...ˆ..°...ˆ.2 : -21:3 il divji v živo ˜°...ˆ..°...ˆ.11: -2 : društvo hud “o” 17. sobota sobota  . ˆ. . ..°...ˆ... 4. nedelja7. 2 21 hiša eksperimentov 7. 2 21 PRE-GIB športa in umetnosti študentski vikend alternativnih športov 23.ponedeljek 13: -21: ..  ...ˆ... 5. 1 : -2 : ˜°...ˆ..°...ˆ.8. 2 21 OPEN AIR SALSATION PARTY ponedeljek7. 2 21 KINO POD ZVEZDAMI 9: -1 : ..°..ˆ.. .. . 20. torek 12: - : ZAKLJUŠNI TURNIR POLETNE LIGE V FUTSALU 18: -2 : ˜°...ˆ..°...ˆ. ˜°...ˆ..°...ˆ. 7. 2 21 OPEN AIR SALSATION PARTY 21:15-23: ˜°...ˆ..°...ˆ. 24. torek 18: -2 : ˜°...ˆ..°...ˆ.-etrtek nedelja 8. 2 21 KINO POD ZVEZDAMI 22. 7. 2 21 poletna liga v futsalu študentski vikend alternativnih športov 6. torek 21:15-23: ˜°...ˆ..°...ˆ.1 : -2 : ˜°...ˆ..°...ˆ. 7. 2 21 KINO POD ZVEZDAMI 19: -23:3 ˜°...ˆ..°...ˆ.21:15-23: ˜°...ˆ..°...ˆ. 27. petek 13. petek 23. petekZA O TROKE 8. 2 21 POLETNA JUŽNA na STARi CESTi 8. 2 21 POLETJE NA VRHNIKI -etrtek 7. 2 21 flirrt v živo 18: -2 : ..  ...ˆ.... 16: - : ... . ..ˆ. 8. 7. 2 21 poletnA LIGA V FUTSALU 2 : -21:3 ˜°...ˆ..°...ˆ. 19: -23:3 ˜°...ˆ..°...ˆ.19: - 1: futsal turnir siliko ZA OTROKE 18: -2 : POLETJE NA VRHNIKI -etrtek ˜°...ˆ..°...ˆ. ..  ...ˆ.... 9. petek29. 7. 2 21 poletna liga v futsalu 28. sobota 7. 2 21 lea sirk v živ o 19: -23:3 ˜°...ˆ..°...ˆ.14.sobota 8. 2 21 NOŠNI TEK vrhnika 8. 2 21 futsal turnir siliko 2 : -21:3 ˜°...ˆ..°...ˆ. 30. petek 15: - : ˜°...ˆ..°...ˆ.12: - : ˜°...ˆ..°...ˆ. 10. sobota 7. 2 21 TINA MARINŠEK IN DEJAN VEZOJ 29. nedelja 7. 2 21 PUMP TRACK - DAN ZA KOLO 2 : -21:3 ˜°...ˆ..°...ˆ.v živo 17. torek 8. 2 21 SLIKARSKI PIKNIK V STAREM MALNU 8. 2 21 KINO POD ZVEZDAMI 9: -2 : . ..°...ˆ.31. sobota 11: -18: ...  ˆ ..ˆ.21:15-23: ˜°...ˆ..°...ˆ. 7. 2 21 turnir v nogometu in odbojki 3 na 3 9: -1 : PRE-GIB športa in umetnosti 2 : -21:3 SIMFONIKA, CHALLE SALE, MAVRICA ..°..ˆ.. .. . 9: -22: ˜°...ˆ..°...ˆ.˜°...ˆ..°...ˆ. pon-pet: 15.–22. uresob: 9.–23. ure ŠPORTNI PARK VRHNIKA BAR ned: 9.–22. ure in druge lokacije po vrhniki 071 239 950 Organizator si pridržuje pravico do spremembe programa. Nova trgovina na Stari cesti Pavlinkin atelje starožitnosti V prostorih nekdanje trgovine Kocka na Stari cesti je v zacetku junija odprla svoja vrata nova trgovinica ali bolje atelje Vintage Art, ki ga vodi Pavlinka Mirleva. Ambient vas bo ocaral z ob-novljenim pohištvom in drob­nimi dekorativnimi predmeti v stilu »vintage art«, ki je zadnja leta vedno bolj priljubljen. Pred leti se je Pavlinka z mo-žem iz Makedonije preselila na Vrhniko, ki jo je ocarala. »Vrh­nika je polna zgodovine in lepe narave, zato sem se v hipu zalju­bila v tak kraj. Moja otroka tukaj obiskujeta vrtec in se pocutita kot doma.« Dejala je, da ji je me-sto prava muza pri umetniškem ustvarjanju, a zagotovo tega ne bi bilo, ce se z umetnostjo ne bi ukvarjal že njen oce. »Bil je re-stavrator, zato sem odrašcala z barvami, copici, vonjem po raz­redcilu in podobnem. Ko sem bila še otrok, sem zelo rada risala ali se kako drugace ustvarjalno izražala, potem pa je prišla družina. Sedaj ponovno odkrivam ta svet.« Našla je kombinacijo restavri­ranja in umetniškega ustvarja­nja. »Stare omare, stole ali drugo pohištvom prebarvam na nacin, ki vdihnejo izdelku pridih starožitnosti, še vedno je pa izdelek videti kot nov. To je tako imenovani »vintage art«, kjer nacrtno poustvarjamo sence, obrabljenost predme­tov, izpostavljamo detajle …« je pripovedovala Pavlinka in dodala, da se ne omejuje samo na pohištvo. Rada preoblikuje majhne skrinje (lesene škatle) v spominske škatle. Ali pa stolckom doda raz­licne odtise, podobe, rožice in drobne dodatke, ki stolu poleg uporabne vrednosti dodajo še dekorativno. »Nekateri izdelki 50 let uspešne zgodbe: 50 let tovarne Nazarje (1970–2020 Tehniški muzej Slovenije Razstava, ki je na ogled v Tehniškem muzeju Slovenije v Bistri pri Vrhniki, prikazuje 50-letni razvoj omenjene tovarne malih gospodinjski aparatov, ki je plod slovenskega dela in del najvecjega evropskega proizvajalca aparatov BSH Hausgeräte GmbH, ene vodilnih korporacij Zgodba o tovarni malih gos-podinjskih aparatov iz Naz­arij se je zacela leta 1970, ko so v takratnem obratu Gore-nja zagnali proizvodnjo sten­skih kuhinjskih tehtnic za nemško podjetje Krups. V 50 letih se je število zaposlenih v tovarni malih gospodinjskih aparatov v Zgornji Savinjski dolini z zacetnih 68, ki so v prvem letu na 1700 kvadrat­nih metrih izdelali 15.000 aparatov, do danes povecalo v panogi na svetu. na 1700, površina tovarne pa za vec kot 20-krat. V najvecjem proizvodno-razvojnem obratu malih gospodinjskih aparatov v Evropi izdelajo vec kot osem milijonov izdelkov na leto. Pri tem se tovarna ne ponaša samo z velikostjo, temvec velja tudi za eno najpomembnejših in najuspešnejših podjetij v koncernu BSH, ki je del Bos­cha. Tovarna v Nazarjah je hkrati tudi najvecji proizvod­no-razvojni obrat malih gos- nastanejo iz moje pobude ali ustvarjalnega navdiha, dogaja pa se tudi, da ljudje sami pri­nesejo surove izdelke k meni in jim vdahnem umetniški videz.« Taki predmeti so uporabni in hkrati všecni ocem. Kaj pocne Pavlinka, si lahko ogledate v njenem ateljeju, kjer ste vedno dobrodošli. Tisti, ki radi zahajate v Gostilno Boter, pa ne spreglejte tamkaj razsta­vljene mize in stolov z argo­navtsko tematiko, ki so nastali izpod njenih rok. Gašper Tominc, foto: GT Vintage Art pavlinkamirleva@gmail.com 070 475 577 FB: Vintage Art ali Pale Mirleva podinjskih aparatov v Evropi. Na razstavi sta zgodovina in razvoj podjetja prikazana z izbranimi izdelki, ki predstav­ljajo pomemben del slovenske tehniške dedišcine. Med njimi so tehnicno preprostejši apara-ti, kot so stenske kuhinjske tehtnice, rocni mešalniki in ka­vni mlincki, pa tudi zahtevnejši univerzalni kuhinjski roboti, tehnološko najpopolnejši kavni aparati in napredni univerzalni kuhinjski aparat Bosch Cookit. Z razstavo želijo v podjetju skozi raznolik izbor malih gospodin­jskih aparatov prikazati 50-let­ni razvoj tovarne, obenem pa predstaviti prihodnost razvoja na tem podrocju. Razstava je rezultat sode­lovanja podjetja BSH in Tehniškega muzeja Slovenije v sklopu prireditev Tehnika v luci projekta Slovenija - evrop-Na ogled v Tehniškem muzeju do 31. 12. 2021 v odpiralnem gospodinjstvu, ki potekajo v ska gastronomska regija 2021. Slovenije v Bistri od 9. 6. 2021 casu muzeja. (gt) Razstava na Stari Vrhniki Porocna obleka iz leta 1941, ki jo nosijo še dandanes Zadnji porocni obleki, oktober 2020, Tjaša in Vid Vrhovec. Najstarejše porocne obleke: levo last Poldeta Rodeta - Škupn’kovega iz leta 1941; hrani Anita Garafolj; desno porocna obleka Franciške Furlan iz leta 1892, hrani Ema Gorican. Zgodovina porok Minilo je mnogo let od tedaj, ko sta si obljubila zvestobo in prstana za vekomaj. Ko so že vsi pozabili stvari za nazaj, nas je zopet spomnilo KD Stara Vrhnika na to. Dogodek bil enkraten je za vse generacije, tako da vsak lahko našel svoje mesto je. V soju žarometov in v obilju sijaja porocnega blešcala se je vsa dvorana Kulturnega društva Stara Vrhnika. Bilo je enkratno in neponovljivo in samo želimo si lahko, da se bo cez toliko let spet našel kdo, ki bi obudil spomine na vse to. Stara Vrhnika, 23. maj – Na Stari Vrhniki na binkoštno nedeljo praznujejo žegnanjsko nedeljo. Na vasi je to velik praznik, ki so ga tokrat pocastili še z odpr­tjem zacasne razstave porocnih oblek in, fotografij – predvsem tistih iz naše preteklosti. Pogled na razstavo je dal obcutek, kot bi zavrtel casovno kolo. V Kulturnem društvu Stara Vrhnika so razmišljali, da bi raz­stavo pripravili konec marca, za materinski dan, a so vsem zna­ne razmere to dejanje prepre-cile. V vasi pa je velik praznik binkoštna nedelja, ko se oglasijo zvonovi cerkve svetega Lenarta in krajane povabijo k žegnanj-ski maši. Epidemiološke raz-mere so v maju pod dolocenimi pogoji že dopušcale razstave, zato v društvu ni bilo nobenega dvoma, da ne bi na stežaj odprli vrata prostorov doma krajevne skupnosti – Lope in povabili krajane k ogledu razstave po­rocnih oblek, fotografij in de­koracij. Najstarejša obleka iz leta 1941 V novi dvorani so razsta­vili lutke v porocnih oblekah od zacetka 20. stoletja do ene zadnjih porok v vasi, oktobra 2020. Anita Garafolj, ki je vodila projekt, je pojasnila, da najstarejša ohranjena ženska porocna obleka sega v leto 1892. »Zanimivost ženskih oblek iz tega casa je, da ženska porocna obleka ni bila bela, kot je danes v modi, ampak v rjavi ali drugi temnejši barvi. Zato so obleko krajanke Stare Vrhnike, ki jih nosijo ob posebnih priložno­stih, to je t.i. svecana notranj-ska noša. Na prelomu stoletja je bila namesto vlecke oziroma naglavne tancice »v modi« še naglavno pokrivalo – peca, po­zneje pa so se neveste rade oki-tile z naglavnim venckom. Ene­ga takih, neveste Angele Rode (Škupn’kove), iz leta 1941 si je bilo mogoce ogledati na razsta- vi. Prav presenetljivo je, da se je to filigransko delo ohranilo do danes. Narejen je iz kovinskega obroca, obdanega s sukancem in svilo, rožice so iz blaga in pre­vlecene z voskom. »Poleg venc­ka je bila razstavljena porocna obleka ženina Poldeta Rodeta, Angelinega moža. Posebnost te obleke je, da jo še vedno oblece njegov pravnuk Aljaž Garafolj vsako leto na žegnanjsko ne­deljo v spomin in spoštovanje na svoje prednike.« Svojo po-rocno obleko pa vsako leto na žegnanjsko nedeljo oblece tudi Andrej Mesec, ki se je porocil leta 1964 – razen letos, ko jo je prijazno posodil za razstavo. Med cipkastimi srcki Razstavo so popestrile clanice klekljarske sekcije Zlati Povž, ki so razstavile klekljane srcke in prt za kapelico sredi vasi. Cip­ke so nastale pod mentorstvom Petre Fefer, ki je dejala, da so pripravili že 13. razstavo cipk na Stari Vrhniki. »Znotraj društva imamo klekljarsko sekcijo, ki jo obiskujejo dekleta od 7. leta sta­rosti do žena v jeseni življenja.« Ker so nacrtovale razstavo za materinski dan, so se odlocile za motive srckov. Hkrati pa so Casovni modni stroj Poleg omenjene najstarejše in najnovejše porocne obleke so se na razstavi znašle še porocne obleke parov, ki so se porocili v minulih desetletjih. Modni nabor oblek tako predstavlja svojevrsten uvid v modo tiste­ga casa. Pri vecini je poleg oblek priložena tudi porocna foto­grafija, da je predstava o obleki pristnejša. Vecino starejših fotografij je prispevala rodoslovka Ema Go- rican, veliko pa so jih prijazno posodili zakonci. Ponovno so bili izdelani trije sveži porocni šopki. Ob obleki iz minulega leta so postavili celo porocni obok, primeren za fotografijo bodocih novoporocencev. Pogrinjki, dekoracija, prstani … Celotni razstavi je piko na i dala razstava porocnega po­grinjka, torte, konfetov in dru-Pust iz leta 1969. Nataša Grom, ki je tudi sodelovala pri postavi­tvi razstave, je prikazala novej­še nacine za porocni obred npr. prstana na blazinici iz mahu. Obiskovalci so lahko videli tudi valjarje za testo, ki so ve­likokrat obvezno darilo vaških fantov, ali se nasmejali šaljivim pesmicam, polnih »življenskih resnic«, ki jih mladoporocence-ma podarijo fantje na šrangi. Pricujoca razstava, ki je bila odprta en teden (do 30. maja), je bila dober uvid v preteklost življenja na vasi, kjer se življenje še vedno srecuje z minulo tra­dicijo. Za mlade je to bil skok v cas pred digitalnimi zasloni, za malce starejše pa zakladnica spominov. Verjamem, da lepih. Clanice kulturnega društva se vsem zahvaljujejo za obisk razstave, prijazne in pohvalne besede ter pripravljenost izposoje oblek, ženske nosile ob nedeljah in za kapelico v centru vasi izdela-gega drobnega inventarja, ki fotografij in drugih porocnih Torej srecno za vecno. vecjih praznikih ter na drugih le klekljan prt po vzorcih Irme pritice najbolj veselemu dnevu. dodatkov. porokah,« je pojasnila sogovor-Pervanja. Vzorci predstavljajo Obiskovalci so lahko videli Gašper Tominc, Ljubica Dolnicar nica ter dodala, da so si jih pred stiliziranega polžka, ki je simbol tradicionalno darilo, porce- foto: GT in Joži Krvina casom po njej dale ukrojiti štiri Stare Vrhnike. lanast jedilni servis zakoncev Vaška »vaga« Bevke Ce vas je v zadnjih tednih pot zanesla na Ljubljansko barje, v vasico Bevke, ste nasproti starega gasilskega doma zagotovo zagledal sodoben objekt, v katerem se ponosno razkazuje vaška tehtnica. Še pred meseci je bil ta košcek Bevk videti zelo drugace. Stavba v, kateri je bila vaška »vaga«, je bila v razpadajo-cem stanju in slabo dostopna, obmo-cje okoli pa povsem degradirano. Po-leg tega je bila na cesti poleg tehtnice avtobusna postaja, ki je bila povsem neprimerna in nevarna za šolarje, ki so vstopali na šolski avtobus. S projektom Vaška vaga Bevke je bila omogocena obnova obmocja kul­turne dedišcine, zgrajena pa je bila tudi avtobusna postaja, ki bo omo-gocala varnost najšibkejšim udele­žencem v prometu. Bevke so obenem dobile urejen in sodoben javni prostor, ki bo omogocal izvajanje nekaterih novih pedagoških in tudi turisticnih programov. Kaj sploh je vaška »vaga« in cemu je služila, ter predvsem zakaj je tako pomembna, da smo jo s skupnimi mo­cmi Krajevne skupnosti Bevke, Obci­ne Vrhnika in LAS Barje obnovili? Vaško »vago« je v spominu Bevcank in Bevcanov zelo prisotna. O njej so povedali veliko zanimivega, med dru­gim tudi, da stoji na lokaciji, ki se je imenovala Dolinca, z brega nad njo pa so pozimi nekoc smucali. »Vaga« sicer nosi letnico 1963, prišla pa naj bi z železnice. Bevška »vaga« je slovela po svoji natancnosti, saj je tehtala do 5 kg natancno. Tehtali pa so poljšcine in živino, vse tja do 20 ton. Prašice so denimo tehtali kar na vozovih, konje pa so morali prignati neposredno na »vago«. Tam so se konji nemirno pre­stopali in s kopiti udarjali po lesenem podu, tako da je trajalo kar nekaj casa, da se je »vaga« umirila in so lahko do-locili težo. Vaška »vaga« je bila namenjena teh­tanju vozil. Ima leseno povozno povr­šino nad betonsko jamo z vzvodi, ki so povezani s kovinskim mehanizmom za tehtanje. Vaška »vaga« je bila nepo­grešljiva za delo na podeželju. Tehtni-co s konca 19. stoletja so v Bevke pri­peljali leta 1968. Vaška »vaga« Bevke je zaradi vsega navedenega vrednota kulturne dedišcine. V registru nepre­micne kulturne dedišcine jo najdemo pod evidencno številko 25735. V projektu Vaška vaga Bevke je po­tekalo tudi usposabljanje vodnikov po Ucni poti Bevke s kolesi, ki so se ga udeležili domacini iz Bevk, pri­pravljeni svoj kraj in njegovo zgodbo pripovedovati obiskovalcem. V okvi­ru projekta sta bila namrec zasnovana kolesarska turisticna trasa Kolo vaga Bevke in dolocena trasa v dolžini do-brih 16 km, na kateri bodo obiskovalci spoznali zanimive zgodbe narave in cloveka na tem košcku Ljubljanskega barja. Trasa bo zaživela v naslednjih mesecih, poteka pa tudi mimo obno-dal, kako pomembno je, da pri takšnih šcine, kakršen je vaška »vaga« Bevke, vljene vaške vage, kjer bodo kolesarji projektih lokalni prebivalci aktivno spodbudil nove takšne projekte, ki lahko stehtali kolesa in še kaj drugega. sodelujejo. Predsednik Krajevne sku-pomagajo obuditi in obnoviti skrite Da bi cim bolj približali lepote Lju-pnosti Bevke Jernej Lenarcic je poja-bisere našega podeželja. bljanskega barja širšemu obcinstvu, snil, kako dolgo brado ima projekt, saj Vabljeni torej v Bevke! smo v okviru projekta posneli živahen je bilo obmocje po denacionalizaciji Projekt Vaška vaga Bevke je bil izve-film Vaška vaga Bevke ki si ga lahko vrnjeno Župniji Bevke, ki pa je pri-den s sredstvi LAS Barje, sredstva je ogledate na Facebook strani: https:// sluhnila željam in prostor nameni­prispeval Evropski sklad za razvoj po­www.facebook.com/VaskaVaga. Res la javni rabi. Sledila so leta priprave deželja, in s podporo Obcine Vrhnika. nas je veselilo, da so pri filmu sodelo-projekta, ki so se koncale z uspešno Partnerji projekta pa so bili Obcina vali številni Bevcani razlicnih genera-prijavo na razpis LAS Barje, za kar je Vrhnika, Krajevna skupnost Bevke, cij, ki so tako pridobili nove izkušnje najbolj zaslužen obcinski svetnik Jan­Športno društvo Bevke in Kulturno in znanje. ko Skodlar, in nato z izvedbo projekta, društvo Ivan Cankar Bevke. In ker so bili casi ravno spet dovolj ki ga je dokoncala ekipa župana Dani-zdravi, se je spodobilo, da da je vaška ela Cukjatija. Direktorica Tehniškega Maja Cabraja in »vaga« Bevke docakala tudi svecano muzeja Slovenije dr. Barbara Juršic je Katarina Smuk, odprtje, ko je Bevcane pozdravil žu-izrazila upanje, da bo primer uspešne foto: Andraž Kobe pan Vrhnike Daniel Cukjati in pove-obnove podeželske tehniške dedi- Vaška vaga Bevke V veliko veselje mi je, da lahko za vaš kraj, za Krajinski park Barje, za našo deželo in njeno kulturo zapišem nekaj besed ob odprtju obnovljene vaške vage Bevke. Materialna, snovna kultura, dedišci­na vsakega naroda, tudi slovenskega, nesporno vkljucuje tudi vse tisto, kar pojmujemo pod izrazom tehniška de­dišcina – ne glede na to, ali js v urba­nem okolju ali na podeželju. Zajema ogromno podrocje, ki nam na zavedni in pogosto tudi na neza­vedni ravni oblikuje naše življenje. Torej vse, kar je izdelal clovek in tudi vse pripomocke, s katerimi je to izde­lal. Govorimo o pridobivanju in pre­delavi surovin in energije, o snovanju polizdelkov in koncnih izdelkov ter o neizmerni množici delovnih naprav in pripomockov, ki so omogocali njihovo izdelavo. Kot zanimivost naj spomnim, da življenje na tem našem planetu ne bi bilo mogoce, ce ljudje prav s tehnicni-mi pripomocki in izdelki ne bi omogo-cali preživetja in si na tak nacin skušali olajšati vsakodnevnega življenja. Teh­niška dedišcina preprosto ni nic dru­gega kot ohranjena skupina predmetov in naprav, ki prica, kako so omenjena clovekovaa prizadevanja potekala skozi cas in prostor. Eno od pomembnih podrocij tehni­ške dedišcine so naprave za merjenje osnovnih fizikalnih enot, med njimi tudi teže. Tehtnice spremljajo clove­štvo od samega zacetka. Sploh v casu, ko je bila blagovna menjava osnova trgovanja med ljudmi. Za vsakdanje življenje ljudi na podeželju so bile sku­pne vaške tehtnice izrednega pomena. Uporabnikom so omogocale podatke, ki so jih potrebovali prakticno vse­skozi, na vsakem koraku. Tehtali so na primer seno, krompir, jabolka, žito, les in živino. Veseli me, da ste vašcani Bevk z združenimi mocmi rešili dedišcino pred propadanjem, tako da ste prepo­znali, kaj je tisto, kar je vredno ohraniti. Kulturni spomenik bo nudil tudi priložnost in možnost za druženje, izobraževanje in povezovanje vseh generacij ob povezovanju preteklosti s sedanjostjo in pogledom v prihodnost, prihodnost, v kateri boste gotovo še prepoznali katerega od predmetov, ki ga je vredno ohraniti za prihodnje ro-dove, in omogocili njegovo ohranitev. Cilji takšnega pocetja so tudi v po­vezanosti prebivalstva med seboj in z zgodovino kraja ter naroda v taktu so-dobnih smernic, ki veljajo tudi za mu-zeje; torej - bodimo odprti, inkluzivni, dostopni. Vsi, ki živimo in delamo na Barju, smo del krajinskega parka, del tega obmocja je tudi Tehniški muzej Slove­nije. Tesno smo povezani z njim in z njegovim negovanjem ter ohranjanjem, vkljucno z dedišcino na njem. Prepricana sem, da bomo skupaj osvetlili še veliko že pozabljenih bise­rov s kolesom ali peš po Ucni poti Bev­ke ali kako drugace, vedno pa povezani in zavedajoc se lokalne in nacionalne dedišcine za dolocanje tega, kar smo. Barbara Juršic, direktorica Tehniškega muzeja Slovenije 30 let Župnijskega vrtca Vrhnika Glede na situacijo s koronavirusom smo v Župnijskem vrtcu Vrhnika poiskali nacin, da kljub vsemu obeležimo 30-letnico vrtca. Po dolgem premoru, ko so se otroci zopet vrnili v vrtec smo se zaceli pripravljati na prazno­vanje. V duhu priprav na oble­tnico smo se strokovni delavci še tesneje povezali med seboj in priceli z nacrtovanjem. Že na zacetku šolskega leta smo priceli razmišljati o tistem po­sebnem dnevu – dnevu priredi­tve. Ideje, sprva nanizane le na listu papirja, so se zacele pocasi udejanjati. Odlocitev je padla--praznovanje bo potekalo cel teden! Po skrbno nacrtovanih pripravah je nastopil težko pri-cakovani teden - torek 1. 6. 2021. Dan je bil že od samega jutra prav poseben. Kmalu zatem se je zaslišalo prepevanje himne vrtca. Ob krasitvi igrišca in vrtca z risbami otrok, so bili celo komentarji staršev, ki so popol­dne prihajali po otroke, prežeti z velikim pricakovanjem, nav­dušenostjo »Kako lepo je danes tukaj«. Ob glavnem vrtcu so se preko plakatov s fotografijami iz letošnjega leta predstavili otro­ci iz vseh igralnic. Na igrišcu pa se je s pomocjo hišnika postavil mlaj, ki so ga okrasili otroci. S pomocjo vzgojiteljic so otroci oblikovali ogromno torto iz odpadnega materiala, ki je nas je vse spominjala na carobnost praznovanja. Imeli smo dan za oviratlon, ki je potekal po zgornjem in spodnjem igrišcu, ter v telovadnici za najmlajše. V sredo nas je obiskal g. nadškof Stanislav Zore in nas pocastil s sveto mašo, blagoslovom otrok in vrtca. Nismo pa pozabili na torti iz naše kuhinje, smo upih-sleni, ki se nam zaradi trenutne zabavo za otroke, zato se nam je nili svecke in zapeli, na koncu zdravstvene situacije niso mogli v cetrtek pridružil carovnik-ca-pa ob animaciji vzgojiteljic vsi pridružiti. V vseh teh letih se je rodej Jole Cole in za vse otroke skupaj zapeli, zaplesali in se po-veliko dogajalo in delcek dogaja­pripravil predstavo na prostem. veselili. Vsak otrok je tisti dan nja v našem vrtcu nekoc in da-Zadnji dan je bil najslajši, saj odšel domov z lepimi spomini, nes, bo prikazan tudi v glasilu je sledil zakljucek na igrišcu. vtisi ter darilom; majcka z lo-vrtca, ki izide ob koncu junija. Ob besedah, željah, vošcilih gotipom vrtca. V naših mislih Kolektiv Župnijskega vrtca otrok za rojstni dan vrtcu in ob pa so bili tudi nekdanji zapo-Vrhnika Ocistimo in posadimo ter polepšajmo Vrhniko V podaljšanem bivanju 3. D razreda smo se že v mesecu marcu odlocili polepšati naš vrhniški športni park in obmocje pri starem bazenu. Ucenci so zelo radi plezali po palicah za vadbo postavljenih ob bazenu, ob njih pa je samevalo 10 betonskih korit. ZIC Vrhnika smo zaprosili za dovoljenje in hitro prejeli potrditev, da lahko ko­rita polepšamo in vanje zasadimo rastline. Tako smo se že kar hitro lotili cišcenja korit. Nataknili smo si rokavice, poprijeli za vrtnar­sko orodje in žicnate krtace ter se lotili dela. Iz zemlje smo izpulili ves plevel in s krtacami oci­stili zunanje stene korit. V tistem casu so se tudi mame in babice že lotile dela po domacih vrto­vih in prejeli smo kar nekaj sadik narcis, maceh in semen razlicnih rastlin. Najlepša hvala vsem. Te rastline smo posadili in lepo so uspevale, ca­kalo nas je le še pleskanje korit. Tedensko smo premikali naše pleskanje, saj nam je vreme po­nagajalo, sedaj v poletnih tednih pa je bilo že prevroce. Sedaj, ko se je koncno znova zacelo lepše vreme, smo naš mini projekt pripeljali do konca. V nekaterih koritih so nam semena lepo vzklila, spet v drugih ne. V zacetku junija smo z novimi sadikami traj­nic in cvetlic še olepšali korita in upamo, da takšna tudi ostanejo. Vsi smo mnenja, da so korita veliko lepša kot so bila prej in da ni bolj­še sprostitve, kot delo z zemljo in zelenjem. Na tem mestu se zahvaljujemo ZIC Vrhnika za vso pomoc pri izvedbi. (OŠ IC) 70 let DU Vrhnika obeležili z razstavo Vrhnika, 1. junij –Letos Društvo upokojencev Vrhnika praznuje 70. obletnico obstoja. Zlata Dogodek bodo obeležili še z dvema mejnikoma, zbornikom in posebno svecanostjo, prvi pa je bil tokratno odprtje razstave plaketa S cipkami in vošcilnicami so dnevi lepši. Ena prvih priredi­tev v društvu po koncu strogih zajezitvenih ukrepov je na vrt društva v lepem soncnem vre­ za društvo menu zvabila kar veliko clanov. Med drugimi sta se zbranim pridružila tudi Vera Pecnik, podpredsednica Zveze društev upokojencev Slovenije (ZDUS), in Branko Suhadolnik, vodja Komisije za tehnicno kulturo pri ZDUS. Pecnikova je dru­ Argonavtki in Lužice v veži Kdo je bil Jože Rode? Prvo obletnico smrti sokrajana Jožeta V njem smo med drugim razstavili ilustracije in zapise misli, ki so se ucencem 7. a in 7. b utr- Rodeta, dramaturga, scenarista in nile ob branju Rodetovih Argonavtkov in Lužic mladinskega pisatelja, smo na OŠ v veži. Ivana Cankarja Vrhnika obeležili s Vabljeni k ogledu spletne strani (http:// spletno stranjo Argonavtki in Lužice argonavtki.splet.arnes.si/) in razstave v v veži in z ureditvijo domoznansko-Cankarjevi knjižnici. spominskega koticka v Cankarjevi Spletno stran in razstavo smo pripravili Si-knjižnici na Vrhniki. mon Gerdina, Judita Oblak, Špela Petrovic, Teja Plecnik in Jure Zoric. štvu ob visokem jubileju po-svojih izdelkov.« Poleg kleklja-znikov in posameznic zacelo delila zlato (veliko) plaketo ter nih izdelkov so si obiskovalci razmišljati o upokojenskem izrekla cestitke, Suhadolnik pa lahko ogledali tudi vošcilnice, društvu in leto pozneje (10. ju­je poudaril pomen rokodelske izdelane v razlicnih tehnikah, ki lija 1951) tudi uresnicilo željo. kulture, ki jo ohranja društvo jih clanice pripravijo v stotinah, »V vseh teh letih se je clanstvo in jo prenaša na mlajše rodove. ce ne tisocih. Stanka Gerbec, samo še povecevalo. Hvaležna Društvo je namrec pripravilo ki je predstavila dejavnost iz-sem vsem predhodnikom, ki so razstavo klekljanih izdelkov, delovanja vošcilnic, je poveda-nam pustili bogato zapušcino, vecinoma nakita, prtickov in la, da pri gre pri tem za dvojno da lahko razvijamo dejavnosti, podob. Kot je dejala mentorica nagrajevanje: prvic ustvarjalno ki so v prid našim clanom.« klekljarske skupine Ivica Ce-delo bogati ustvarjalko, drugic Prireditev je bila tudi kultur­snik, klekljajo že sedmo leto pa vošcilnica nekomu polepša no obarvana, za kar so poskre­zapored, vecina izdelakov pa dan. beli Stanka Grbec in Marta nastaja doma. »Delo je zanimi-Na prireditvi je zbrane nago-Rijavec, ki je tudi povezavala vo, ustvarjalno in polno novih vorila tudi predsednica društva prireditev. Nastopila sta še Bre­izzivov. Vecinoma kleklja vsaka Elica Brelih, ki je predstavila da Janjic z recitacijo o kleklja­zase doma, le zahtevnejše pro-»naših 70 let« in izrazila zado-nju Julke Fortuna in Smiljan jekte in nove tehnike vršimo v voljstvo, da društvo po sedmih Ogorelec na harmoniki. društvenih prostorih. Vsaj en-desetletjih še vedno deluje. Leta Gašper Tominc krat letno pripravimo razstavo 1950 je namrec 23 posame- Komisija za lepše okolje nadaljuje z delom v prilagojeni obliki Komisija za lepše hišo, balkon, ucno sprehajal-Pozdravljamo vse ljubitelje ure-no pot nam lahko posredujete jenega in cistega okolja, ostanite okolje aktivno opazuje prek izpolnjenega glasovalnega zdravi in se oglasimo v naslednji našo okolico. listica na naslov: TD Blagajana, številki Našega casopisa. Cankarjev trg 4, Vrhnika ali Predsednica Komisije za Narava se je obdala s soncem pa jih pošljete na spletni naslov lepše okolje, Anita Cretnik in ogrela gredice. Ponovno vas drustvo.blagajana@gmail.com. pozivamo, da se oglasite in nam Prijave zbiramo do 10. 7. 2021. posredujete fotografije vaših Pri opazovanju naše okolice balkonov, vrtov, najlepše ure-bomo pozorni na celostno ure­jenih hiš na naš spletni naslov. ditev objekta, cvetlicenje, ure-Predloge za najlepše urejeno jenost in vzdrževanje okolice. Legenda se poslavlja! ZŠAM Vrhnika, aktivno za varnost v prometu mu je dogodila. Poslavlja se naše smo eno od vozil odkupili sta-Ker pa se je vozilo staralo, se gasilsko vozilo Mercedes rovrhniški gasilci, ga peljali na ji je v garaži leta 2016 pridruži- Benz 510KA, ljubkovalno predelavo mojstru Marjanu Pu-lo gasilsko vozilo GVC 16/15, s šniku v Slovensko Bistrico, kjer katerim sta skupaj pet let »izva­ poimenovano Meca. je cez noc iz »rešilca« postalo žali« na intervencije. Nato pa je pravo gasilsko vozilo. leta 2020 prišla njena zamenjava V naše vrste je prišla 22. maja To je bilo prvo vozilo v Ga-Mercedes Benz Sprinter, prav leta 2002 kot hitro tehnicno vo­ silski zvezi Vrhnika, ki je bilo v tako izdelan in opremljen kot zilo za posredovanje ob požarih, celoti namenjeno in opremljeno hitro tehnicno reševalno vozilo. prometnih nesrecah, nudenju za gašenje požarov, posredova-V letu 2021 smo zaceli iskati nov prve pomoci ter drugih nesre­ nje ob prometnih nesrecah, nu-dom za našo Meco. Našli smo cah. denje prve medicinske pomoci ga v Bosni in Hercegovini. Njegova zgodba pa se je zace- la že desetletje prej. Novo vozilo ter druge tehnicne intervencije. Meca je z nami preživela sko­ je pripeljalo v Slovenijo kot dari-Vozilo je bilo izdelano in opre-raj dve desetletji ter opravila vec lo ob osamosvojitvi naše države, mljeno po takratnih sodobnih kot 600 intervencij. ko je dve takšni sodobno opre-smernicah, kar dokazuje, da je V vsem tem casu nas ni ni­ mljeni reševalni vozili Republi-doslej uspešno opravljalo nalo-koli pustila na cedilu in nas je ka Nemcija podarila Reševalni ge zašcite in reševanja, ceprav vedno varno pripeljala nazaj v postaji Ljubljana. Tam sta dobro ga že nacenja zob casa. Ce bi gasilski dom. desetletje opravljali naloge nuj-naša Meca lahko govorila, bi ne medicinske pomoci. Nato pa zagotovo lahko povedala veliko Gasilci Stara Vrhnika Prav vsi clani se DU poskrbeli tudi varovanci plocniki in prometna signa­doma. Spretnostno vožnjo po lizacija so osnovni pogoji za veselimo polnega poligonu z invalidskimi vozic-varnost v prometu, prav tako odprtja dejavnosti in ki so ob pomoci zaposlenih odrasli z lastnim zgledom ponovnih možnosti Doma upokojencev dokazali, pripomoremo k vzgoji svojih sodelovanja na našem da s skupnimi mocmi in dobro otrok. Naj uporaba kolesarske podrocju dela. voljo lahko naredimo marsikaj. celade preide v navado tudi po V tednu od 17. 5. 2021 do 30. 18. letu starosti, skrbimo, da se Zatišje zaradi epidemije je 5. 2021 je potekala nacionalna vozimo po kolesarski poti, po že tako in tako naredilo veliko akcija Za vecjo varnost kole-pravi smeri, vožnja brez slušalk škode pri vseh prostovoljskih sarjev. Tokrat smo clani zdru-v ušesih med vožnjo, seveda aktivnostih. To opažamo tudi ženja sodelovali s POŠ Bevke brez uporabe telefona, naj po­na cesti v vseh prometnih ka-(OŠ Log Dragomer), v sredo, stanejo stalnica naše varne vo­tegorijah, saj je nastala mala 26. 5. 2021, smo izvedli poligon žnje s kolesom.anarhija v prometni kulturi, spretnostne vožnje za ucenke V ZŠAM Vrhnika bomo z prav tako ni spodbudna niti in ucence od 1. do 3. razreda. dobrimi praksami s podrocja statistika o številu umrlih na Poudarek je bil predvsem na prometne preventive delovali cestah. Trenutno je cesta ter-varni udeležbi najmlajših ude-tudi v prihodnje. jala 40 življenj. ležencev v prometu. Obvezna Ob mednarodnem dnevu V maju smo v ZŠAM Vrh-uporaba celade na kolesu, ski-poklicnih voznikov (14. maj) nika združili moci z Vrtcem roju, elektricnem skiroju ter vsem poklicnim voznicam in Vrhnika in Domom upoko-brezhibno opremljeno kolo so voznikom iskreno cestitam in jencev Vrhnika. S programom osnovni pogoji za zacetek ude-se vam zahvaljujem za vaše so otroci in vzgojiteljice vrtca ležbe v cestnem prometu. V tej delo. To je poklic, ki terja pol-popestrili dan oskrbovancem starostni skupini so za udele-no koncentracijo. Odmik po-v domu. žence v prometu odgovorni gleda s ceste je lahko usoden Clani združenja smo pripra-starši, skrbniki in pedagoški za marsikoga. Rumeni trak na vili prometni poligon in svoje kader. Otroci so pokazali za-vzvratnem ogledalu naj v ime­mojstrstvo s skiroji so otroci dovoljivo prometno znanje nu UICR oznanjuje priznava­dokazali, da ob pomoci odra-in motoricne sposobnosti. Za nje in zahvalo za vaše delo. slih udeležencev v prometu vecjo varnost morajo poskr­zmorejo upoštevati semafor in beti tudi lokalne skupnosti in Franjo Cretnik, predsednik druga cestna pravila. Za veselje država. Cestna infrastruktu-ZŠAM Vrhnika pa so ob pomoci zaposlenih v ra, predvsem kolesarske poti, (foto: Leon Novak in FC) Festival Turizem v vrtcu V šolskem letu 2020/2021 Cilj projekta je bil prek pro-pekli prešce. Cakanje med kuho jektnega dela raziskati, pripra-in peko smo si popestrili s soci- Vrtec Vrhnika tako kot viti in predstaviti tradicionalne alnimi in rajalnimi igrami: ali je Dojiva se 2021 prejšnja leta sodeluje v vrhniške jedi. kruh že pecen, v bistrem poto­ projektu Turizem in vrtec Vkljuceni oddelki smo po-ku je mlin, Abraham ma sedem pod okriljem Turisticne drobneje raziskali tradicional-sinov, rašpla. zveze Slovenije. no lokalno kuhinjo, si razdelili Svoje delo smo dokumenti­jedi ter jih po oddelkih podrob-rali ter razstavili v prostorih Z igro do prvih turisticnih neje proucili. Pri svojem razi-vrtca ter tako k obujanju znacil­korakov je turisticni projekt, skovanju smo se obrnili tudi na nih jedi povabili tudi starše. V v okviru katerega najmlajši v TIC Vrhnika, kjer smo povpra-projekt smo vkljucili tudi Saro vrtcu odkrivajo znamenitosti ševali po preizkušenih receptih Goršek Bobek (ZHR), Ines Je­svojega kraja. Letos je rdeca lokalnih gostiln, ki imajo neka-senovec (pedagoška vodja) ter nit projekta MOJ KRAJ MOJ tere od lokalnih dobrot v svoji vrtcevsko kuhinjo, ki so nam »CHEF«, v sklopu katerega smo ponudbi. Poiskali smo razlicice omogocili, da smo s pomocjo sodelujoci oddelki oblikovali recepte ter pri pripravi jedi tudi skupnega jedilnika, v katerega projekt Kako diši na Vrhniki. sami sodelovali in se tako uri-smo vkljucili tradicionalne vrh- Namen projekta je poleg so-li v gospodinjskih spretnostih. niške jedi, projekt razširili na delovanja z ožjo in širšo lokal-Kuhali smo zaroštan krompir, vse oddelke vrtca ter tako omo-no skupnostjo ter seznanjanja oblikovali špehovko, sušili hru-gocili vsem preizkušnjo nekate-s projektnim delom predvsem ške, izdelovali mlince, s kuhano rih že nekoliko pozabljenih tra­raziskati tradicionalne jedi, zna-kavo smo likovno ustvarjali, v dicionalnih vrhniških dobrot. cilne za lokalno okolje. krušni peci pa smo zakurili in Vrtec Vrhnika Lani je na Vrhniki prvic zaživel Za trenutek smo postali skupnost posamezni­kov, ki si pomaga skozi izzive starševstva. Za Festival Dojiva se. nagrade, ki so pocrkljale mamice na festivalu, so prispevale mamice – lokalne podjetnice. V Temelji na prostovoljstvu in solidarnosti z sklopu festivala je sodelovala tudi Cankarjeva namenom, da podpre sveže mamice in ocke, knjižnica Vrhnika s knjižnimi predlogi ter Pa- mlade družinice v izzivih starševstva. V casu tronažna služba Zdravstvenega doma Vrhnika, festivala se pretakajo kakovostne informaci­ki je mladim mamicam razdelila vodnik Zau­ je in podpora ne samo dojenju, ampak tudi o pam si. nosecnosti, porodu, poporodnem obdobju in Po tem posebnem casu se nama zdi še toli­ materinstvu. Tako kot lani bo tudi letos veci­ko pomembneje, da ponovno odpremo ta krog na vsebinskih predavanj potekala na spletu. Kot podpore, še posebno za mamice, ki so prehod v cešnjica na vrhu torte pa bo druženje v živo 7. materinstvo doživele v izolaciji epidemije. Tudi avgusta 2021. letos bo mogoce prevzeti poseben vodnik Zau- To je cudovit dogodek, ki poteka v razlicnih pam si spletne akademije za starševstvo Veva, krajih v Sloveniji. Še vedno nama ogreje srcek, ki je tudi krovna organizacija festivala. Za vec ko se spominjava lanskega poletnega dopoldne­informacij o dogodku lahko spremljate na Fb va, ki smo ga preživeli skupaj. Nosecke, mamice, strani Festival Dojiva se Vrhnika. Srcno vablje- ocki smo skupaj ustvarili varen in srcen prostor, ne sveže mamice in ocki, mlade družinice, da kjer smo spregovorili o razlicnih izbirah poroda, nas obišcete v soboto 7. avgusta. poporodnega obdobja, se pogovarjali o tegobah Maša V. Ponikvar (mavricna.si) dojenja in iskali rešitve zanj. Predvsem pa smo Nina Sikiric (alternativna-mama.si) dobili obcutek, da mlade družinice nismo same. Ce ne bo cebel, tudi nas ne bo! 20.maj je svetovni dan cebel Že Albert Einstein je sadnega drevja. Spomladi so za opozarjal mimoidoce pred ob­cebele glavni vir hrane cvetlice cinsko stavbo na pomen cebel. dejal, da bo takrat, ko na travnikih, na javnih površi-Ucenci so na plocnik risali s bodo izumrle cebele, nah in tudi zelenicah okrog hiš. kredami in tako opozarjali kmalu za njimi izumrlo Zelenice kosite cim pozneje. Vrhnicane na njihov praznik. tudi cloveštvo. Pustite, da cvetlice odcvetijo, Prišel je tudi župan in otroci so potem pokosite zelenico. ga seznanili, zakaj opozarjamo Dandanes njegovo teorijo Cebele in cebelarji vam na pomen cebel in pomen leto­vse bolj potrjujejo znanstveniki bomo hvaležni. Letos bo štel šnje paše za cebele. s cebelarskega podrocja. Letos vsak cvet.Jožica Gruden Ciber, OŠ je pozeba unicila vecino cvetja 3. A razred je pri uri SPO Ivana Cankarja Vrhnika V Bistri 16 pevskih zborov Bistra, 15. junij na koronavirus. Vrhniško dru­štvo invalidov je bilo že drugic - Zveza delovnih gostitelj revije. Prvic je bilo leta invalidov Slovenije je že 1999, v pocastitev 30. oble- v organizaciji Društva tnice delovanja Zveze delovnih invalidov Vrhnika invalidov Slovenije. pripravila že 23. revijo Zbrane pevke in pevce so pevskih zborov društev pozdravili predsednik Društva invalidov Vrhnika Ciril Pod- invalidov Slovenije, na bregar, župan Vrhnike Daniel kateri je sodelovalo 16 Cukjati in predsednik Zveze pevskih zborov društev delovnih invalidov Slovenije invalidov oziroma Drago Novak. V nadaljevanju je preko 200 pevk in vsak zbor zapel dve pesmi po la­ Že drugo leto nas epidemija drži doma v hišnih mehurckih. Hudo je, ker se ne moremo družiti in gojiti tistega, cemur pravimo kultura življenja. A s prihajajocim poletjem se od nas korona pocasi poslavlja in prihaja normalnost. Del te normalnosti smo si clani dru­štva Nauportus viva privošcili v nedeljo, 30. maja, ko smo se od­pravili na že dolgo nacrtovani izlet. Pot nas ni vodila v daljne dežele, tudi nismo šli na pot s potovalno agencijo, ampak smo šli obcudovat kar bližnje ekso­ticne kraje in kar v lastni režiji. Odpravili smo se v Polho­grajske dolomite, natancne­je: na Pasjo ravan in v Crni Vrh nad Polhovim Gradcem. Po ustaljeni navadi smo se zbra­li pri Crnem orlu. Prišlo nas je 17 – kar lepo število za te ku­žne case. Razporedili smo se po vozilih in po – lahko zapi­šem – panoramski vožnji po delil priznanje za letošnje sode­lovanje. Celotno prireditev je vodila Mirjam Suhadolnik, ki je s citati našega velikana Ivana Cankarja predstavljala Vrhniko v vsej nje­ni turisticni lepoti in kulturni zgodovini, katero je neizmerno ljubil in opisoval Ivan Cankar. Prvi se je na reviji predstavil domaci Mešani pevski zbor Društva invalidov Vrhnika, ki ga vodi pevovodja Liljana Ste-pic. Za njim pa se je zvrstilo še 15 zborov iz naslednjih društev: Medobcinsko Društvo inva­lidov »Drava« Radlje ob Dra-vi, Ribniški fantje, pevovodja: Branko Plevnik; Društvo invalidov Obcine Piran, Ženski pevski zbor »Roža Portoroža«, pevovodja: Vladi­slav Korošec; Društvo invalidov Slovenj Gradec, Ljudske pevke »Lastov­ke«, pevovodja: Marija Potoc­nik; Medobcinsko društvo delov­nih invalidov Maribor, Ženski komorni zbor, pevovodja: Mar-jeta Potisk; Medobcinsko društvo invali­dov Domžale, Invalidski pevski zbor, pevovodja: Erika Rode; Medobcinsko društvo inva­ pevcev. Revija je bila zaradi epidemi­oloških ukrepov izvedena ne­koliko drugace kot obicajno. V Bistri so zbori nastopili brez gle­dalcev, sodelovanje pa so morali potrditi s potrdili o cepljenju in opravljenem negativnem testu stni izbiri. Slišali smo predvsem ljudske pesmi iz njihovih krajev ter z naglasom napovedali iz ka­terih krajev Slovenije prihajajo. Celotna prireditev je trajala sko-raj tri ure in vsak zbor je prejel velik aplavz od pevcev drugih zborov. Predsednik vrhniškega društva je vsakemu zboru po­ polhograjskih hribih in grapah prispeli pod Pasjo ravan ter po polurnem pešacenju prišli na vrh. Na vrhu zaobljenega hriba, 1020 m nadmorske višine, se dviga kar visok razgledni stolp z vremenskim radarjem. Najprej Otvoritev 23. revije predsednica ZDIS Draga Novaka in Mešanega pevskega zbora DI Vrhnika lidov »Drava«, Radlje ob Dravi, dov Lenart, Mešani pevski zbor, Društvo invalidov Crnomelj, Klapa Mavrica, pevovodja: Izza pevovodja: Vlado Maguša; Mešani pevski zbor »Oton Žu-Javornik; Društvo invalidov Ljubljana pancic«, pevovodja: Katja Stari- Društvo invalidov Metlika, Moste-Polje, Invalidski pevski ha. Pevski zbor »Matija Tomc«, pe-zbor, pevovodja: Jože Kelhar; Na koncu petja je sledilo po­ vovodja: Marjan Rajk; Medobcinsko društvo invali­dov Murska Sobota, »Prijatelji«, pevovodja: Metka Schnabel; Društvo invalidov Obcine Brežice, Ljudske pevke Cerklje ob Krki, pevovodja: Alojzija Prah; Medobcinsko društvo invali- Društvo invalidov Muta, Ženski pevski zbor »Klasje«,pevovodja: Jasna Šabez; Društvo invalidov Dravograd, Bica bend, pevovodja: Franc Ko­tnik; Društvo invalidov Ljubljana­-Bežigrad, Pevska skupina, pe­vovodja: Dejan Erceg; vabilo na 24. revijo v letu 2022 z upanjem na izvedbo revije v tradicionalni obliki pred mno­žico gledalcev in brezskrbnim druženjem pevcev in pevk pred in po reviji. To pa jim resnicno želimo tudi mi. Simon Seljak Nauportus viva v Dolomitih ki je tudi amaterski meteoro-log, nam je potem predstavil tudi meteorološko postajo na Pasji ravni; npr. radar, ki omo­goca, da na aplikaciji radarska slika padavin v vsakem tre­nutku lahko vidimo, kakšno je stanje padavin v državi. Sledil je sestop s hriba in obisk Crnega Vrha. Zanimivo naselje, raztreseno po strmih pobocjih. Skrbno ne­govani travniki in urejene hiše kažejo, da tod živijo marljivi ljudje, da vztrajajo kljub odda­ljenosti od mestnih središc in kljub neprijaznim zimam, ki zaradi nadmorske višine okrog 800 m pogosto pošteno otežijo življenje. V vasi imajo petrazredno šolo, v zadnjem casu tudi vrtec, vseh prebivalcev je okrog 500. Vse podatke nam je prijazno nanizala ga. Darja Plestenjak, ki nam je predstavila tudi žu­pnijsko cerkev sv. Lenarta, ki dominira na enem od razgle­dnih gricev v kraju. Iz njene pripovedi je bilo cutiti veliko navezanost na kraj in skrb zanj. Rekla je, da se ne more sprija­zniti s tem, da Crni Vrh nima vec svojega župnika. Da je sicer za duhovno oskrbo lepo poskr­bljeno, a da je le bolje, ce ima­jo gospoda vseskozi v župniji. Po ogledu cerkve nas je zaneslo še na pokopališce, kjer našo je pozornost pritegnila farna plo-šca z vklesanimi Balanticevimi verzi: »Ležim v globini tiho, tiho, //v dolini mrzel je vecer in pust. // Pri meni noc je in mi sveti. //Joj, lep je molk s pr-stjo zasutih ust« in imeni vec kot 80 po vojni pobitih vojakov Slovenske narodne vojske – do-mobrancev ter sporocilom, da je bilo po vojni pobitih 108 ljudi iz Crnega Vrha, in to v kraju, ki ima le okrog 500 prebivalcev. Kako mocni sta morali biti navezanost ljudi na tamkaj­šnje kraje in volja do življe­nja, da so jih kljub velikemu krvnemu davku, ki je terjal skoraj vse mlado moško pre­bivalstvo, ohranili poseljene! Nasiceni z lepim razgledom in lepotami pokrajine ter pripo­vedmi ge. Plestenjak smo se šli okrepcat še v bife Dom. Ob caju in drugih dobrotah smo se raz­govorili. Kako je godilo po mesecih ko­vidne samote! Jože Kurincic Ko so »šuštarji« cevlje »templali« še po domovih Dandanes nobenemu cu. Pozneje se je pri Tomažur-in pod pazduho »šuštarski« stol. ju v Bukovem Vrhu izucil za Delo je opravljal v kmecki hiši ne manjka obutve. »šuštarja« in imel od leta 1914 ob oknu, kjer je bilo dovolj sve- Skoraj v vseh družinah uradno priznano cevljarsko tlobe in zaradi zakurjene peci se police omar kar šibijo obrt. Vecinoma je šival in po-prijetno toplo. Na klop je razpo­ zaradi prenatrpanosti pravljal doma, hodil pa tudi po redil orodje in pripomocke za s cevlji, ki so razlicni hišah, kjer se je zadržal po vec delo: cevljarsko nakovalo, kopi­ po obliki, barvi in dni. Tam je imel oskrbo s hrano, ta, kladivo, šila, klešce in mnogo spat pa je hodil domov, ce le ni manjših škatlic, v katerih je hra­ namembnosti. Toda v bil prevec oddaljen. Zalaznikov nil upognjene šivanke, kovinske preteklosti ni bilo tako. oce Janez Oblak z Dolgih Njiv, žebljicke z glavico, žebljicke ga je vsako leto naprosil, da je krivce, ki so bili ukrivljeni kot Pred drugo svetovno vojno prišel na njegovo domacijo, saj petelinji rep, ošiljene žebljicke in še vec let po njej so imeli je pri njih potrebovalo obutev iz brezovega lesa – cveke, pod- revni podeželski ljudje komaj najmanj šest otrok, mati in on.kvice, mast za premaz drete … kaj za obuti. Odrasli morda Štefan je rad prihajal na nji-Ko je vse namestil, je mati dva para cevljev, otroci pa naj­ hov dom. Vedno je nosil ogu-predenj postavila jerbas strga- veckrat enega, ki so ga nosili ljen površnik, izpod katerega nih cevljev, kar je napovedovalo le za »talepši«, za v šolo in k je segal moder predpasnik, na delo za vec dni. Nato je prinesla maši, pa še tja so vcasih šli bosi. glavi je imel ponošen klobuk, še domaco prejo in zvitke raz- Ko je najstarejši otrok v druži- cez ramo oprtan koš z orodjem licnih vrst usnja, ki so jih kupili ni cevelj prerastel, ga je naprej nosil naslednji mlajši otrok in za njim še naslednji. Otroci so bili takšnega življenja navaje­ ni in niso imeli obcutka, da so revni, saj pri nobeni hiši ni bilo nic drugace. Vecinoma so nosi­ li nekoliko višje cevlje v obliki »cižma«, ki je segal do gležnja in bil primeren za hladne zim­ ske dni, pa tudi za pomladne ali jesenske, da je stopalo varoval mraza, ostrih kamnov in trnja. V toplejših mesecih so bili okoli doma najveckrat bosi, sicer pa so nosili cevlje, ki so bili že tako strgani, da jih »šuštarski« moj­ster ni mogel vec popraviti. Ce se je podplat le še držal skupaj, so si ga na nogo privezali kar z jermenom ali vrvico in jim je služil za delo okrog hiše, v hlevu ali na polju. Otrok to ni motilo, saj na tako obutev ni bilo treba paziti, je cistiti in še nihce se ni jezil, ce so jih še bolj strgali. Pred sto leti in vec je v Lu­cinah popravljal in izdeloval cevlje Štefan Jereb, Kamni-carjev, (1887–1963), ki je prišel iz Crnega Vrha služit k Škrbin­ v Strojarni na Vrhniki. Volovsko veckrat premazal z mešanico krpo iz mehkega govejega usnja, usnje je bilo debelo in trdo in se smole in masti, vmes oslinil jo z dreto rocno zakrpal in pri je uporabljalo za izdelavo ali prst, pa zopet posukal in pre-tem pazil, da šoba – rob ni tišcal »templanje« podplatov, goveje mazal, dokler ni postala ena-v nogo. ali telecje usnje za izdelavo vrh-komerno debela, primerna za Ko se je lotil izdelovanja no- njega dela cevlja, svinjsko usnje šivanje. Ce je bila na podplatu vega cevlja, je najprej vzel mero pa le za notranje podloge, ker le luknja, je cevelj »potemplal« stopala in podplat izrisal na pa- je prepušcalo vlago. K nogam z debelo usnjeno zaplato, ce pir. Za vrhnji del je izbral ustre- mu je postavila še škaf z vodo, pa je bil ves preluknjan, ga je zno kopito ter z »muštrom« na v katero je namakal ponošen ali odtrgal in iz novega volovskega usnje narisal obliko in izrezal. strgan del obutve, da se je usnje usnja izrezal novega. Pritrdil ga Vse skupaj je odnesel domov in dodobra zmehcalo in ga je nato je z lesenimi »cveki« in zašcitil dele sešil s »šuštarskim« stro­ lažje šival. z žebljicki z glavico, pod prste jem. S »cveki« in žeblji je nanj Še preden je zacel z delom, je in peto je pribil podkvici, da je pribil podplat, grobe dele obru­obutev pregledal in odbral, kar bilo ob hoji po trdih tleh slišati sil in cel cevelj temeljito potol­je bilo še vredno popravljati. trk vsakega koraka. Grobe dele kel s kladivom, da se je usnje Nato je pripravil dreto za šiva-je obrusil z rašplo. Luknje z zmehcalo. S posebno pripravo nje. Prejo je dobro posukal, jo vrhnjega dela cevlja je prekril s je naredil luknje za vezalke ter >> >> nanje hkrati namestil kovinske obroc­ke. Tanke vezalke – »šnerce« je izrezal iz usnja tako, da je v mizo zapicil nož ter z obema rokama vlekel usnje proti sebi in pri tem pazil, da je rezal enako­merno širok trak. Vezalke je le še vdel v luknje in cevelj je bil koncan. Lepota in udobnost nista bili najpomembnejši, pac pa, da je bil dovolj velik in trdno izdelan, da ga je lahko nosilo vec otrok zapored. V nekem obdobju je bila bolj modna muha kot navada, da so premožnejši možakarji v zimskem casu nosili vi-soke cevlje – škornje na »škrip«. Le­-ti so bili izdelani iz kakovostnejšega usnja, najveckrat v rjavi barvi, sprednji del je bil ob prstih oglato oblikovan, v podplatu pa je bilo všito usnje, ki se je pri pregibu stopala drgnilo in škripalo. Cevlji so bili premazani s svinjsko ma-stjo, da so se blešcali. Taka obutev se je lepo podala k hlacam – špichozam ali rajhozam –, ki so bile pod kolenom tako ozko krojene, da je bilo mogoce hlacnico zatlaciti v škorenj. S takimi škripajocimi cevlji so se radi postavlja­li v družbi, cerkvi ali ob drugih prilo­žnostih, kjer je bilo zbranih vec ljudi. Ženska obutev ni izstopala: za boljše priložnosti so v hladnejših dneh nosile tesno oprijete gležnarje na vezalke z nekoliko višjo in širšo peto, poleti niz­ke cevlje – šolne – na vezalke, za hojo in delo okrog doma pa cevlje v obliki »cižmov«. Štefan je bil skromen in pošten clo­vek in kot tak je tudi od ljudi pricako-val, da so pošteni. Pri tem pa se je uštel. Ko so gradili Rupnikovo linijo v okolici Žirovskega Vrha, je bilo tam poleg do-macinov zaposlenih veliko delavcev, ki so prišli iz tujih krajev. Ko so potrebo­vali obutev, so jo narocali pri njem, a ko so jo dobili, jo je marsikdo odnesel, ne da bi poravnal racun. Zgodilo se je tudi, da je neki možak v Polhovem Gradcu v trgovini z usnjem nabavil vecjo koli-cino usnja, za placnika pa dal zapisati Štefanovo ime. Ves dolg, ki je znašal v vrednosti dveh krav, je moral Štefan trgovcu poravnati. Ker je bil obrtnik, je od njega terjala svoj davek tudi drža­va, ki pa ga ji ni mogel placati. Prodati je moral svoj boljši »šuštarski« šivalni stroj in z izkupickom poravnati davcne obveznosti. Poslej je hodil šivat k dru­gemu cevljarju, ker je bil stroj, ki mu je ostal (z oznako PATENT ELASTIC), primeren le za šivanje debelejšega in tršega usnja. Štefan je imel navado med delom žveciti – cikati tobak. Že takoj ko je prišel k hiši, je iz žepa površnika po­tegnil v klobaso zvite tobakove liste – konce, ga slab centimeter na drobno zrezal in žvecil. Ves cas, ko je delal, je cikal in na vsake toliko rjavo slino plju-nil v škaf, prav v tistega, kjer je namakal strgan del cevlja. Takrat so kadilci to-bak pogosto sadili doma. Ko je na njivi dozorel, so potrgali liste, jih nataknili na žico in v kletnih prostorih zorili – godili, da so postali rumeno-rjave bar-ve. Za žvecenje so liste zrezali na manj­še kose, jih povezali v konce in shranili v suh prostor. Nekateri so s tobakom tako zelo varcevali, da so že prežvece­nega sušili v vdolbinah pecnic krušne peci in ga ponovno žvecili. Tobak za kajenje so hranili v škatlicah in za na pot z njim napolnili mošnjicek iz svinj­skega mehurja, na vrhu katerega je bila vdeta vrvica za zavezovanje. Šcepec to-baka so zmencali v drobce, nadevali in zvili v oslinjen casopisni listic, da se je sprijel in kadili kot cigareto. Štefan je vecji del življenja delal kot »šuštar«. Zaslužek ni bil velik, le toli­ko, da je preživljal družino: ženo Nežo (1891–1972) in tri otroke. Okoli doma so imeli nekaj senožeti, kar je komaj za­dostovalo za rejo ene krave. Najstarejši sin Rajko (1920–1945) je šel študirat v ljubljanske šole in bil odlicen uce­nec. Preživljal se je z ucenjem drugih. Leta 1945 je bil žrtev povojnih pobojev. Drugi sin Franc ( 1926–2001) je bil mo-biliziran v nemško vojsko, se po vojni vrnil domov ter priložnostno delal po hišah. Hci Marija (1924–2012) je ostala na domu in hodila v službo, nazadnje v Predilnico v Škofjo Loko. Ceprav je bil Štefan obrtnik, ni nikoli prejemal pokojnine in ko ni mogel vec delati, je zanj in za mater skrbela hci Marija. Nihce od otrok ni imel svoje družine, po smrti hcere je ostala hiša prazna in bila pozneje prodana. Razen Rajka, vsi pocivajo na pokopališcu ob cerkvi sv. Vida v Lucinah. Za pripovedovanje se zahvaljujem sogovornikoma Tilki Secnik, Zalazni­kovi iz Lucin, in Filipu Dolinarju, Me-žnarjevemu iz Lucin. Vir: Tone Košir, Življenje na Lucin­skem skozi stoletja, Lucine 2010. Sonja Malovrh OŠ Antona Martina Slomška Vrhnika Vrtec Vrhnika na obisku Sodelovanje in medgeneracijsko povezovanje Ucitelji in ucenci v Domu upokojencev OŠ Antona Martina Slomška Vrhnika Prvi korak za plesali, deklamirali in popestrili hvaljujemo se clanom Združe­ že od ustanovitve druženje z rajalnimi in plesni-nja šoferjev in avtomehanikov vzpostavljanje naše šole pred tocno mi igrami. Veselje in dobra vo-Vrhnika za pomoc pri izvedbi medgeneracijskega dvajsetimi leti odlicno lja sta bila tudi na strani starej-medgeneracijskega druženja, povezovanja in ših, vmes med cakanjem naših hvala tudi zaposlenim Doma sodelujemo z lokalnim sožitja je prava mera skupin otrok smo seveda vadili upokojencev Vrhnika, ki so po-okoljem, kamor spoštovanja do ljudsko petje. Opazili smo vese-skrbeli, da smo lahko druženje se vkljucujemo z starejših. le obraze starejših in marsikdo nemoteno izpeljali, za sladko razlicnimi aktivnostmi. je zapel skupaj z otroki. presenecenje in darilo. Zavedamo se, da smo odrasli Najmlajši so prikazali tudi Na koncu pa seveda zahvala Dodano vrednost pri tem zgled našim najmlajšim, zato spretnostno vožnjo na prome-našim zaposlenim, ki so se od-ima tudi medgeneracijsko smo v našem vrtcu združili tnem poligonu, ki so ga pripra-povezovanje. Kljub številnim zvali in kljub posebnim casom moci in obiskali Dom upoko-vili clani Združenja šoferjev in omejitvam in ukrepom smo te poskrbeli za dobro vzdušje. jencev Vrhnika. Ideja je padla, avtomehanikov Vrhnika. Spre-aktivnosti uspešno izvedli tudi Medgeneracijskega druženja dogovor z direktorico Doma tnostna vožnja otrok je pote-v šolskem letu 2020/2021. so se udeležili otroci iz enot: upokojencev, go. Mileno Kon-kala pod budnimi ocmi clanov Pri ucencih naše šole smo Komarcek (Soba sivke, Soba cina, in delovno terapevtko, go. združenja, upoštevati so morali želeli vzbuditi zanimanje za dobre misli, Soba pehtrana) cestnoprometne predpise, delo- Marijano Bacnik, je obrodilo naravne in kulturne zname-novinarji tako spoznavajo no-dramatizacijami Jurcicevih del. Želvica (Soba smeha, Pravljicna val je pravi semafor in pomerili sadove. Odziv med strokovni-nitosti, ki se nahajajo v obcini vinarske zvrsti in znacilnosti Drugo prireditev, ki smo jo po­ soba, Carobna soba, Mavricna mi delavci je bil tolikšen, da smo so se tudi v didakticni igri pro-Vrhnika in posledicno njihovo novinarskega poklica, svoje imenovali Poklon Josipu Jur­ soba, Soba veselja), Barjancek naš nastop organizirali v dveh metni krog, kjer so najmlajši ohranitev. Zato smo izvedli teoreticno znanje pa dopolnju-cicu, pa smo izvedli nekoliko (Gumbki, Mali princi) in Žabica dneh, 20. in 21. 5. 2021. svoje znanje povezali s svojimi kulturni dan, kjer so razisko-jejo še s prakticnim. V sklopu drugace. Z njo smo se vkljucili (Rdeca soba). Upoštevanje vseh zdravstve-prometnimi izkušnjami. vali in spoznavali naravne in terenskega dela pri šolskem tudi v Teden ljubiteljske kul- Vožnja med ovirami otrokom Skupaj z otroki smo pricarali kulturne posebnosti Vrhnike nih ukrepov je bilo naše vodilo, novinarstvu so se ucenci od-ture, ki je letos potekal konec zato smo pri nacrtovanju na-ni povzrocala težav, v spretno-nasmehe na obraz naših starej-z okolico in tako oblikovali pravili na Staro Vrhniko, kjer maja. Tokrat je bila pobudnica stopov poskrbeli za natancno stni vožnji so se pomerili tudi ših obcanov, ves naš trud je bil Virtualno ucno pot naravne so izvedli zanimiv intervju z za naše sodelovanje z lokalno casovnico in tako zagotovili, starejši, seveda s pomocjo za-poplacan. in kulturne dedišcine obcine lastnico tamkajšnje kašce, go-skupnostjo gospa Anka Grom, da so najmlajši nastopali posa-poslenih Doma upokojencev Vrhnika. V ta namen smo iz-spo Anko Grom. To obliko lastnica kašce na Stari Vrhniki. mezno po skupinah. Strokovni in svojcev, ki so bili tisti dan na Anita Cretnik, ravnateljica, vedli 20 razlicnih delavnic, s medgeneracijskega povezova-Odzvali smo se njenemu pova­delavci so z otroki peli pesmice, obisku pri svojih dragih. Za-foto: Leon Novak katerimi smo se simbolicno nja so mladi novinarji oznacili bilu, da to kulturno prireditev spomnili 20-letnice obstoja za zelo zanimivo, saj so iz prve oblikujemo skupaj in jo izvede­naše šole. To pa je bil hkrati roke izvedeli veliko zanimivih mo prav v njeni kašci, ki izhaja tudi eden od 20 dogodkov, s reci o svojem domacem kraju, iz obdobja, ko je živel in deloval katerimi v letošnjem letu obe-lokalnih posebnostih, med ka-Josip Jurcic. ležujemo naš okrogli jubilej. tere sodi tudi kašca, njenih la-Predstavili smo izseke iz Ucenci so si pri delu poma-stnikih in še marsicem. Svojo Jurcicevega življenja in dela, s gali z razlicnimi viri in teren-obljubo gospe Anki, da bodo pomocjo kamišibaja pa smo skim delom. Povezali so se z tudi sami pomagali pri ozave-javnosti predstavili tudi nje­domacini razlicnih generacij, šcanju drugih o naši kulturni govo Pripovedko o beli kaci za katere se je izkazalo, da so dedišcini, pa že uresnicujejo ter odigrali znamenit prizor iz prava zakladnica znanja in in-z objavo tega intervjuja v šol-Desetega brata, ki pripoveduje formacij o naših krajevnih po-skem glasilu Glas izpod Hru-o tem, kako je Krjavelj opravil s sebnostih. V sklopu delavnic je ševce, ki je letos izšlo v jubilejni, hudicem. Dogodek smo pope-nastalo 20 plakatov, ki smo si že dvajseti številki. strili tudi z ljudskimi pesmimi, jih zamislili kot ucne table, na V letošnjem letu obeležuje-ki so zadonele iz diatonicne katerih so ucenci predstavili mo tudi leto Josipa Jurcica, ki harmonike. Zaradi omejitve­rezultate svojega raziskoval-je s svojim delom in ustvarja-nih ukrepov smo omenjeno nega dela. Zaradi omejitvenih njem zelo vplival na naš jezik kulturno prireditev posneli ukrepov smo prvotno prire-in kulturo. Tudi na naši šoli in jo objavili na spletni strani ditev, kjer naj bi ucenci svoje smo se odlocili, da k temu pri-naše šole na povezavi https:// delo pred javnostjo predstavi-spevamo svoj del v obliki dveh www.osams.si/2021/05/24/po­li v živo, posneli in objavili na kulturnih dogodkov. Prvega klon-josipu-jurcicu/. Vse bral­šolski spletni strani. smo poimenovali Josip2 in ga ce Našega casopisa pa vljudno Na OŠ Antona Martina izvedli v Tednu kulture, ki ga vabimo, da si jo ogledajo. Slomška Vrhnika že vrsto vsako leto tradicionalno izva-let izvajamo izbirni predmet jamo na naši šoli. Ucenci so dr. Vesna Jurac, OŠ Antona šolsko novinarstvo. Šolski se predstavili z recitacijami in Martina Slomška Vrhnika UPOKOJENSKI KOTICEK Spoštovane upokojenke in cenjeni upokojenci Koncno smo docakali nekaj sprostitev in bolj­šo epidemiološko sliko tudi v Sloveniji. Zato smo lahko tudi v Društvu upokojencev zaceli malo migati ob upoštevanju navodil NIJZ. Tako naše clanice že pridno telovadijo, najvec na domacem dvorišcu, pohodniki so se podali na prve lažje pohode, da se ponovno preizkusijo, koliko so trenirali v casu zaprtja vseh dejavnosti. Željni izletov so se z vlakom odpeljali v Sežano, kjer so uživali ob dobro nacrtovanih ogledih. Vec lahko preberete v samostojnem clanku. Klekljarice so obiskale Ljubljano in z Dominiko raziskovale, kakšno povezavo s cipko ima Marija Terezija. »V Sloveniji uporabljamo za poimenovanje mojstrovin iz belih niti imena kot slovenska, idrij-ska, žirovska, narodna, klekljana. Ali obstaja tudi ljubljanska in kakšno zvezo ima s cipko Marija Terezija, smo zvedele na sprehodu po starem delu Ljubljane. Ustavile smo se na mestih, kjer se je kaj dogajalo v zvezi s cipko vse od casov Marije Te-rezije naprej. Najzanimivejši je bil ogled stolnice. V župnišcu hranijo sakralni tekstil, ki je bil skozi vsa obdobja bogato okrašen. Prav tu so cipke zelo razlicne in tudi dobro ohranjene. Zanimivo in poucno je bilo seznanjanje z oblikami in tehnika-mi izdelovanja »špic« nekoc in primerjava, kako klekljamo danes,« je še zapisala mentorica cipkar­ske delavnice pri društvu, Ivica Cesnik, po ogledu.Že vso zimo smo se v društvu pripravljali na prvo uvodno praznovanje 70-letnice društva z odprtjem razstave klekljanih cipk in rocno izde­lanih vošcilnic. Mnogo pridnih rok je sodelovalo, da smo lahko 1. junija odprli razstavo. Klekljarice so ves teden prej izbirale izdelke, da bi prikazale naj izdelke. Marta in Stanka sta izmed vec sto vo-šcilnic, ki so jih izdelovale clanice na delavnicah, v casu korone pa izkljucno doma, iskali razlicne tehnike, razlicne barve, pomenskost in motoviko, da bodo predstavljeni vsi dejavniki. Komisija za kulturno dejavnost je skrbno pripravljala kratek kulturni program pred odprtjem, ki je potekal ob prisotnosti najvišjih predstavnikov ZDUS, Obmocne zveze društev Notranjske in delega­cij sosednjih društev. Predsednica je na kratko opisala delovanje društva, ki je preraslo v najbolj množicno društvo v obcini. Ob tej priložnosti je podpredsednica ZDUS, gospa Vera Pecnik, dru­štvu podelila veliko plaketo ZDUS za 70 let. Obisk naših clanic in clanov je bil številcen, a imeli smo motilca zvoka, ki pa nam ni pokvaril svecanega vzdušja. Ker je junij, pocasi zakljucujemo prvo polletje, zato vas prosimo, da tisti, ki zara­di omejite niste mogli poravnati clanarine, to storite cim prej. Prihranili nam boste veliko dela in denarja. Že vnaprej hvala za razumevanje. Ko se bo lahko sestal upravni odbor, bomo do-locili datum glavne prireditve ob 70-letnici in že zdaj vabljeni na druženje ob prigrizku. Pa še to. Konec junija bomo predstavili Zbor­nik, ki v besedi in sliki prikazuje dejavnosti za­dnjih desetih let in dopolnjuje prejšnji Zbornik ob 60-letnici. Vabljeni v našo pisarno, ce ne drugace, na kra­tek klepet, da se spet vidimo. Srecanje starejših od 75 let nacrtujemo v cetr­tek, 26. avgusta, ob 16.00 pri Kranjcu. Za UO: Elica Brelih Soncki po Ihanski poti Na prvi junijski torek smo se Soncki, ob upo­števanju veljavnih ukrepov zaradi epidemije co­vida-19, odpeljali do Ihana in se pri Športnem parku podali po Ihanski poti. Vse je bilo tako, kot že dolgo ne. Pohodniki v predpisani razdalji, sonce, rahel veter, visoke tra­ve, cebljanje, ki je vcasih prebudilo ptice, vasice na robovih nad ihansko-domžalsko ravnino in cerkvice, Jurijeva v Ihanu, Kunigundina na Ta-boru in Miklavževa na Goropecah. Starodavna arhitektura in travnata obmocja so nas obrnila v mešane gozdove z ostanki secnje, razmoceni kolovozi pa so spominjali na ranljivost naravnega okolja, ko vanj poseže clovek. Na ranljivost in hudobijo cloveka je nad vasjo Oklo spominjalo tudi obeležje sredi jase, posu­te s poljskim cvetjem, na dobroto in srcnost pa jubilantka Ivanka in njena bogata belokranjska pogaca. Veselje ob snidenju, sreca v objemu narave, po­govori in tudi naša ranljivost, tiha spoštljivost ob misli na Janeza, ki ga ni vec med nami, je spremljala hojo vse do Dobovelj in Jamarskega doma na Gorjuši, kjer smo pot zakljucili. Marija Dolinar, foto Tatjana Rodošek v pikadu in ruskem kegljanju. Zelo smo veseli, da se lahko spet družimo ob športnih dogodkih in vabimo ljubitelje pikada, da se nam pridružijo ob sredah od 17.00 do 19.00 v društvenih prostorih. Ce vas samo zanima, vas bomo naucili te vešcine, ki razveseljuje in ne utruja prevec. Milena in Andrej Velkavrh Vida Garafolj, Dom upokojencev Vrhnika (1926) Ancka Drašler, Kotnikova cesta (1929) Alojzija Zakrajšek, Robova (1930) Ferdinand Lavrinc, Vrtnarija (1936) Anton Breznikar, Ribiška pot (1936) Pavel Rožmanec, Robova cesta (1936) Antonija Rožmanec, Delavsko naselje (1941) Alojz Drašler, Betajnova (1941) Vsem jubilantom iskreno cestitamo za visoki jubilej. Cestitke pa tudi vsem, ki so junija praznovali rojstni dan. Barjani po okolici Rakitne (torek, 8.junij 2021) Po dolgem casu, po 257 dneh od našega zadnje­ga pohoda v lanskem septembru, smo se Barjani 8. junija letos podali na naš prvi letošnji pohod – po okolici Rakitne. Vsi smo se veselili, da smo se po tako dolgem casu lahko ponovno združili v skupinskem pohodu. Na vstopni tocki na Vrhniki, pred Mrakovo šolo, se nas je zbralo kar 30 po­hodnikov, od koder pa nas je avtobus odpeljal do Rakitne. V lepem soncnem vremenu smo zaceli naš pohod pod vodstvom našega vodnika Jožeta Školca. Kmalu smo zapustili asfaltno pot in se po lepi gozdni poti podali na pohod. Že ob poti nas je napis opozoril na razgledniške tocke in res smo prispeli na lepo razgledno tocko pod Krimšckom nad Zabocevim. Od tam se nam je odprl prekra-sen pogled v dolino: na Brezovico nad Borovnico, Barjem in širšo okolico ter okoliškimi hribi. Malo naprej smo ponovno uživali v lepih razgledih z vzletišca jadralnih padalcev. Tam smo si privošcili malico iz nahrbtnika. Po kratkem postanku smo se podali na 998 m visok vrh Novaške gore, od koder je sledil spust proti Rakitni. Ko smo prispeli do jezera, smo osupnili ob pogledu na razstavljeni hlod, 64 m dolgo hojo, ki nas opominja, da so od tod prav takšnega leta 1893 po Jamborni cesti v enem kosu prepeljali v tržaško ladjedelnico v Trst. Le še krajši del poti mimo jezera nas je pripeljal do našega izhodišca in avtobusa. Naš letošnji prvi pohod smo zakljucili dobro razpoloženi in v upanju, da smo se po dolgem casu ponovno vrnili k našim priljubljenim pohodom v skupini Barjanov. Dragica in Andrej Verbic UPOKOJENSKI KOTICEK Zimzeleni po poti Drvošec Koncno smo docakali prvi pohod po dolgih mesecih cakanja na umiritev epidemije koronavi­rusa covida-19. Ob upoštevanju vseh varnostnih ukrepov smo se odpravili na lažji pohod, upošte­vaje, da mnogi pohodniki niso vzdrževali telesne kondicije. Cerkniško jezero se je izkazalo kot primeren cilj, saj ucna POT DRVOŠEC po polotoku z ena­kim imenom ni naporna, nudi pa veliko možnost za spoznavanje tega bisera slovenske narave. Opremljena je z zanimivimi informacijami in številnimi risbami rastlin in živali na lesenih tra­movih, ponaša pa se z dvema opazovalnicama in 10-metrskim stolpom, ki omogocajo opazovanje površine Cerkniškega jezera. Pot nas je vodila najprej k Rešetu, sistemu po­žiralnikov na jezerskem dnu, ki pa so bili zaliti z vodo. Na poplavljenem bregu nas je presenetila množica poletnih velikih zvonckov in rumene vodne perunike, še lepši pa so bili ilirski mecki, majhne gladiole intenzivno rožnate barve. Po nasipu smo se sprehodili do stebrov, ki na izviren nacin pojasnjujejo prehranjevalne splete organizmov, ki živijo tam. Pot se je nadaljevala v gozd in kmalu smo stali na opazovalnici Kuharca in se razgledovali po jezerski gladini. Nedalec stran je na robu še ena opazovalnica, Klejni vrh, od koder smo med trsticjem videli ne­kaj crnih lisk V bližini je informacijska tocka, po­svecena velikim zverem, risu, volku in medvedu. V prijetnem hladu smo prispeli do Pocinovega laza, kjer je nekdo na bregu vrtace, zapolnjene z vodo, zbiral žuželke za analizo. Tam je bilo tudi konec naše poti po Drvošcu in zaceli smo se vra-cati po cesti. Lahko smo prisluhnili zvokom živa­li z jezerske gladine, za njihovo opazovanje pa se je bilo treba povzpeti na visok lesen opazovalni stolp nad cesto. Zadovoljstvo nad videnim in doživetim je bilo veliko in menim, da se bomo na Cerkniško jezero še vrnili. Besedilo in fotografija: Sonja Zalar Bizjak Upokojenci z vlakom v Sežano Letos je bil za naše upokojence prvi težko pri-cakovan izlet. Z vlakom smo se namenili v Seža-no. Prvi malo toplejši dan letos je bil kot nalašc za lep sprehod skozi Sežano do podjetja Vina Kras in botanicnega vrta. Velika skupina udeležencev, saj nas je bilo kar 54, se je razdelila v dve manjši z zamenjavo obeh ogledov. Spomladi je botanicni vrt obcudovanja vreden: krasijo ga številne vrtnice tik pred cvetenjem, sto­letne drevesne vrste, prinesene iz razlicnih kon­cev sveta, rastlinjak, razni kipci, vila Mirasasso; skratka, zgodovino je mogoce brati v tem vrtu. Je umetnost cloveka, narave in casa. Ogledali smo si tudi sodobno opremljen Inter-pretacijski center kraške vegetacije, ki s prikazom daje obiskovalcu cutiti, kako sta narava in clovek od nekdaj zares povezana. Ne dalec od vrta je podjetje Vina kras Sežana, kamor smo bili namenjeni na ogled vinske kleti in degustacijo njihovih vin oziroma vina teran. Nekaj uvodnih besed o karakternosti njihovih vin nam je povedal vodnik, že preden smo odšli v klet. Ceprav je klet ena od manjših vinskih kleti v Sloveniji, predela in napolni nekaj milijonov litrov vina. Na koncu ogleda sta nas cakala še degustaci­ja vin ob prigrizku in nakup po želji. Še malo po-citka smo si privošcili na njihovi terasi ob kavici in pijaci. Vsak s svojim vtisom smo se nato vracali proti železniški postaji. Koncno smo docakali umirjanje korone, da se spet lahko kam odpravimo, se družimo in malo zaživimo ter koristimo javne prevoze, ce so nam bili že namenjeni. Zapisala in foto: Ivanka Sluga Doli ob potu so še lepa po-in padlo je po onem, ki je po odprta, ker so Italijane poti­sestva; na desno od imenova-njegovem mnenju to zaslužil. snili do Postojne. Žal, da niso nih zadnjih dveh posestev je Ob Tickovi hiši je tekel potok, tam, kamor spadajo. Marion Kuhar prijetna mala vasica Mirke. in pri Farbarji je bila brv. Tu Kot še prav mlada sem pre-Ob tej cesti imajo sedaj tudi se je prišlo pri Zelencu zopet živela nekaj casa v Blatni Bre-Dom rokodelskih pomocnikov. na staro cesto. Druga cesta na zovici, rojstni vasi mojega po-Tu je bilo prej Baležovo pose-desno mimo polja in nekaj hiš kojnega oceta. Umevno je, da stvo in velika lesna trgovina. pa pelje na Letajnovo.smo delali veckrat obiske, ker Na levi strani je Pintarjeva Prijetne so bile tudi sose-takrat so še živeli stari oce in gostilna, Tischler, nekdajni dnje vasi. Prva ob novi cesti je mama na domu. Odkod pri- Ema Gorican s Stare iz Mengša in Komende proti mala cerkev sv. Miklavža. Tja Cleve-landcan, in dom Pin-mala vas Sap, naprej, levo od haja ime »Blatna Brezovica,« Vrhnike, ki rada odstira Trstu in Reki. Italijani so go-gori smo hodili s procesijami tarjevega Toncka iz Detroit, ceste je Velika in Mala Ligoj- oVrhniki ne vem. Res je bilo ob velikem tancice preteklosti, je nili konje — imenovali smo za dež prosit.Mich. Na desni strani je vele-na, Drenov gric. Ob veliki cesti deževju mnogo blata na cesti, jih ramunde — iz Hrvatske Da opišem Vrhniko se mo- posestvo Lenarcicevo. To smo je Frtica, Stara šranga. Tu na v uredništvo poslala todaj saj ga imajo tudi drugod, in Ogrske, dalec doli v Videm, ram vrniti nazaj k sv. Lenar­otroci najbolj poznali. Tu so levo je pot na Lesenbrd, Horjul, clanek Marion Kuhar, in tudi pri nas na Marcella Verono in še naprej po Italiji. tu. Tu pelje pot levo naprej in imeli najlepši cvetlicni vrt in in ako pustimo hribe, se pride Rd. v Clevelandu smo ga imeli, ameriške Slovenke, v Vipavci so privažali živino iz se imenuje »Vas.« Kje je ravno najboljši sadovnjak, kateregaokoli zopet na Tržaško cesto. d dokler niso tlakali ceste. katerem opisuje Vrhniko ljubljanskega semnja. V jeseni meja ne vem. Okrog Mrovca smo otroci tako dobro poznali, Stare šrange je še ob glavni | Iz Sinje Gorice mimo vo-so Posavci vozili tudi zelje v in tam zadaj, kjer je bil dom – svoj »stari kraj«. da je bil radi njega marsikdo cesti Log, Brezovica, Vic, Lju- Trst, po zimi pa prešice. Tako Ivana Cankarja, Mihevckov dnjaka gre pot malo v hrib, kaznovan v šoli ali pa doma. bljana. Nad Sapom, desno od je bil promet vedno jako živa-in do »špic« Kramarjeve hiše potem pa po ravnem. Hiše so Kot je povedala Goricanova, Še nekaj posestev in vrtov, se-Vrhnike, pelje cesta skozi Sinjo hen, in vsa cesta je bila polna smo imenovali — vas. Potem ob cesti, levo in desno. Neka­ ji je clanek dal Janez Tomšic, daj tudi nova šola, pa smo na gorico, potem se pride v Bla­ trgovcev. Železnice takrat še ni je pa hrib, in stara cesta pelje ko sredi vasi stoji znamenje, njemu pa sta se datum in mesto istem mestu, kjer sem zacela tno Brezovico, Bevke, Zunanje bilo. Danes jo imajo, je precej mimo farne cerkve sv. Pavla, ali kakor smo tam imenovali objave clanka nesrecno izgubi-opisovati. Kdor obišce Vrhni-in Notranje Gorice. Gori ome­ vstran. Vcasih smo tisti kraj mimo pokopališca pri Buten-»pil.« Na drugem koncu vasi la. Domnevamo, da je bil clanek ko in se posluži te Poti, obide njene vasi so vse na levi strani imenovali »Podhruševca.« Ko ku, kjer zopet križa novo cesto je pot v dolino in pelje na objavljen pred drugo svetovno ves trg. Je še nekaj potov, kakor Ljubljanice od Vrhnike proti pridete iz kolodvora na glavno ter vodi dalje v klanec, in cez Bevke. Od Sinje Gorice mimo vojno v katerem od slovenskih v hribu, doli mimo Cempuha, Ljubljani, docim je na desno cesto, greste mimo pivovarne hribe v Logatec. Je pa to jako Blatne Brezovice in Bevk, doli ameriških casopisov in da bo kjer se pride Pri Tomšicu na od Ljubljanice Borovnica, Ža- in Jelovškovega posestva, je slaba cesta, in jo rabijo bolj za proti Ljubljani, je pa slavni vzbudil dovolj zanimanja, da ga gostilna Matevžek, ki se je pešpot, od križišca cez hribe, glavno cesto. Pri Lahu smo lostna Gora, Kamnik, Preserje, morost, kjer režejo šoto. Šota je vredno prebrati. (Uredništvo rekli »cez Cužo,« in Po tej poti Podpec, Ig in naprej doli proti prejšnja leta imenovala Ga-docim pelje nova cesta desno je izvrstno kurivo in cenejša Našega casopisa). smo hodili k Tickovemu Gregu. Dolenjski. šperinova. Tu je tudi gostilna od križišca. Ta del Vrhnike kot drva, za gorkoto boljša, ni To je bila za nas bližnjica. Pri-V Borovnici, levo od borov-Lepa je vrhniška dolina, pri Crnem orlu, na drugi stra-imenujemo »Kurjo vas.« Levo pa dobra za odprta ognjišca. nima ravno posebnosti, le da šlo se je mimo Šarovca, dom niškega mostu, se pride cez ni pa Mantua. Tu je križpot. nazaj od križpota pridemo v Ko gori precej poka in odle­izvira Ljubljanica v Mocilni-Opekatov, kjer smo s Franco Pokojiše skozi Begunje v Cer- Na levo pelje pot proti mostu Mocilnik, kjer izvira Ljublja­tava, in tudi duh ni nic kaj ku. Krasen je razgled iz hriba pod orehom veckrat pletle knico, Bloke, Lož, Cabar in in na Verd, Borovnico, Preser-nica. Predno pridemo nazaj sv. Trojice. V lepih, jasnih ne-je in doli proti Igu. Ob mostu na glavno križišce, so lepa robce za III. razred šole. Pri-potem dalje na Hrvatsko. Ena prijeten. Za tiste zidane peci, meglenih dnevih se vidi lju-je veliko posestvo Obrezovo in posestva Tomšiceva, na levi šli smo ravno do omenjenega pot pelje tudi na Lašce. Pot kjer smo se po zimi greli, knaj­bljanski grad, dasi je štiri ure pošta, na drugi strani ceste je pa bilo pri Mladem štritofu. Grega ob potoku Pr' Farbarji. cez Pokojiše je jako slaba. Po pali, otroci igrali se in lasali, hoda do Ljubljane. Tudi sne-je pa Jurceva gostilna. Desno Imenovana sta imela v onih In kako je bil mož tocen, ako vojni so se je posluževali, ker je ni boljše in cenejše kurjave kot žniki se v poletju lepo svitajo od križpota imenujemo »sta-letih velike usnjarne z vec po-smo bili malo kasni, pa nas Italijan zasedel svet do Logat-je šota. in blišce v daljavi.ra cesta,« in ta del Vrhnike mocniki in ucenci. je zapodil rekoc: »Kjer ste bili ca. Ljudje, živeci v omenjenih Toliko in taka je meni ostala Do leta 1890 je bila ob se imenuje Breg. Pri cerkvi sv. Na Vrhniki je bilo tedaj de-do-zdaj, pa še sedaj pojte!« In krajih, so bili popolnoma od-Vrhnika in nje okolica, moja »novi« ali bolje receno Tržaški Lenarta je pot proti stari Vrh-set usnjarij, ki so bile vse jako nikdar si nismo dali dvakrat trgani od železnice. Najbližja rodna zemlja, v spominu od cesti dobro poznana gostilna niki, druga pa v Klanec pri sv. zaposljene. Spominjam se povedati. Ko smo odhajali, postaja je Rakek, tudi tu je bil 12. leta naprej. Te spomine Gašperinova, takrat prva ob Trojici, v Ticenco, in na dru-kako so se usnjarski pomocni-nas je navadno nazaj klical. tedaj Italijan. Leta 1920 sem tudi ohranim, dokler me tuja prihodu iz Ljubljane na Vrh-gem koncu grica se pride na ki pri belem dnevu v poletnem Mož je bil hrom, pouceval je bila v domovini, in ker imam gruda ne pokrije, dasi bi že­niko. Do omenjenega leta je dobro cesto proti Stari Vrhni-casu sprehajali po cesti z ru-med pocitnicami. Sedel je ve-sorodnike v Cerknici, sem se lela pocivati v domaci zemlji, bil promet po tej cesti jako ki, Podlipo in naprej v hribe. menimi predpasniki, domacidno za mizo, mi otroci pa oko-poslužila poti preko Pokojiša, toda krije tuja gruda že moje živahen. Dnevno smo imeli Nad staro Vrhniko se nahaja fantje so jih pa izzivali. Ime-li njega. Palico vedno držal ob da sem napravila obisk. Toda najdražje, naj bo krila tudi loncarje, ki so vozili posodo jako strm hrib, na vrhu je pa novali smo jih »kobilarje.« celu. »Lej ga, lej ga!'' je dejal, sedaj je pot na Rakek zopet mene. S T A L I Š C A sa, ki so višja od 10 m. Nekaj takih dreves smo namenom (Ur. l. RS, št. 88/05, 56/07, 29/09, 9makanja/zalivanja ni potreben. Na obmocju odstranili leta 2014, ko je žled od gozda unicil 1/10, 1/13, 39/15 in 191/20). Iz tega izhaja tudi sta dva pitnika, kar zadostuje rekreativcem in PRIPOMBA 2: vso pašno ograjo in smo morali narediti novo. namenska raba G – gozdna zemljišca na delu sprehajalcem. Ograditev vrtov in pašnikov je Meje OPPN ponekod vodijo tik ob vodi. Kako do pripomb in predlogov podanih v casu Pred cca. 50 leti nobeno drevo v gozdu in ob obmocja OPPN Sv. Trojica. Status varovalnega dopustna. bo na tovrstnih kriticnih tockah urejena spre­ javne razgrnitve dopolnjenega osnutka meji ni bilo višje od 10 m. Tudi cerkev se je takrat gozda se lahko spremeni samo s spremembo hajalna pot okoli bajerjev? Obcinskega podrobnega prostorskegazelo dobro videla. Sedaj so visoka drevesa tudi Uredbe. OPPN na to nima vpliva. V primeru PRIPOMBA 24: nacrta za obmocje Sv. Trojice na Vrhniki višja od 20 m. Podrasti je veliko, tako bi visoka Cankarjevega gaja so dopustne parkovne ure-V kolikor se želi Trojico ohranjati urejeno s POJASNILO 2: drevesa dala možnost rasti nižjim. Neposredno ditve, kar se doloca z OPPN. pomocjo kmetijske dejavnosti, kar je tudi najbolj Meja OPPN poteka po meji obmocja, ki se skla- Javna razgrnitev dopolnjenega osnutka Ob-ob meji na severni strani to pomeni zelo veliko smiselno, je potrebno v PE3 dopustiti postavitev dno z dolocilo OPN ureja z OPPN-jem.cinskega podrobnega prostorskega nacrta za osencenost tudi poleti, na pašniku pa je vedno PRIPOMBA 16: rastlinjaka, staje oz. zavetja za živali, cebeljnak Meje OPPN ni možno širiti na druga zemljišca, obmocje Sv. Trojice na Vrhniki (v nadaljnjem vec mahu. V Cankarjevem gaju je spomenik »cloveko-in vrtne lope. Le tako, se lahko ta prostor ohra-saj na severni strani meji s površinami z namen­besedilu: OPPN) je potekala 30 dni, v casu od ljubnemu davkarju«, dobrotniku Olepševal-nja brez vecjih komunalnih posegov, že sama sko rabo VC – celinske vode, na jugu pa s povr­ STALIŠCE 7: 15. 3. do vkljucno 13. 4. 2021. nega društva. Zbrane informacije o kulturni dejavnost pa bo avtomaticno privabila ljudi. šinami z namensko rabo K1 – najboljša kmetij- Pripomba se ne upošteva. OPPN doloca vedutno secnjo gozda na obmocjih, ki so po-in naravni dedišcini (tudi vodohran, kapelice, STALIŠCE 24: ska zemljišca. Na južni strani potekajo nekatere V casu javne razgrnitve so bile podane nasle-membna za ponovno odpiranje pogledov na Cankarjevi brki…) bi morale biti na voljo obi-Pripomba se ne upošteva. V enoti PE 3 obstojece pešpoti izven obmocja OPPN, in sicer dnje pripombe in predlogi: skovalcem, sprehajalcem.po kmetijskih zemljišcih. Obiskovalci bodo še cerkev. Z namenom ohranjanja tipicne kulturne je postavitev cebelnjaka dopustna. Ostali pre­krajine tudi ne dopušca novega zarašcanja ter STALIŠCE 16 - pojasnilo:dlagani objekti so dopustni le na vizualno neiz-naprej uporabljali obstojece pešpoti oz. se bodo PRIPOMBA 1: v dogovoru z lastniki zemljišc uredile nove poti. predvideva ocišcenje v vrtacah in dostopih do Informacije bodo lahko podane na informa-postavljenih lokacijah, t.j. ob vrtovih v vrtacah Vstopna tocka 2 na Sv. Trojico mi je najbolj njih. Za gospodarjenje na ostalih gozdnih po-cijskih tablah postavljenih na vstopnih tockah. (lopa za orodje) oziroma v prehodnem obmocju. poznana in dnevno hodim mimo. Predlaga-vršinah (nekatera imajo status varovalnih goz-Obmocje Sv. Trojice že privablja obiskovalce za-PRIPOMBA 3: Nacrtovane sprehajalne poti kot povezave s na je ob robu cestne parcele, ki je že tako zelo dov) je potrebna redna uskladitev oz. odobritev PRIPOMBA 17: radi svojega primarnega namena – rekreacije v ozka. V neposredni bližini je parcela št. 2302, ki širšo okolico vodijo tudi preko obstojecih ogra­ zavoda za gozdove. Strinjamo se, da je za postavitev kipov, skulp-naravi. je zadnjih 50 let zarašcena z grmovjem in ne-jenih pašnikov. Kako bo urejen problem nacrto­ tur treba nameniti prostor tudi na Sv. Trojici v uporabna. Kar se poseka na tej parceli vsakih vanega prehajanja preko pašnikov v casu, ko se PRIPOMBA 8: skladu z zahtevami pristojnih institucij.PRIPOMBA 25: nekaj let je naroceno od Elektra, ker poteka tu Pred cerkvijo pred glavnim vhodom na vzho-STALIŠCE 17 - pojasnilo:Na novo naj se kot prehodno obmocje oznaci bo tam pasla živina? zracni vod V.N. kablov. Predlagam, da Obcina dni strani je bila pred 30 leti ideja, da se uredi še travnik, kjer stojita maneža in krmilnica za Postavitev skulptur v obmocju OPPN Sv. Tro­ parcelo št. 2302 odkupi (predvidevam, da se bo primerno velika stopnicasta plošcad. Ta bi slu-jica je nacrtovana skladno s pogoji Ministrstva konje. To prehodno obmocje naj se nadaljuje POJASNILO 3: za odkup možno dogovoriti z lastnikom in da Prehajanje preko pašnikov bo potekalo skladno žila kot poudarjen vhod v cerkev in predvsem še nad vrtaco, kjer se pasejo ovce. To je vse po za kulturo. bo cena sprejemljiva) in tu uredi vstopno tocko kot podest za številne prireditve, ki so v zadnjih skrajnem severnem robu obravnavanega OPPN z dogovorom z lastniki. V kolikor v casu paše št. 2. Menim, da bi bila ta lokacija idealna za ta desetletjih tu že bile (da ne bi bil potreben oder, obmocja do ceste, ki povezuje Košace in Kacjo prehod ne bo možen, bo krožna pot krajša oz. se PRIPOMBA 18: namen in en neuporaben prostor bi z urejenim ker je pred cerkvijo teren nagnjen). Predlagam, vas. bodo morali obiskovalci vrniti po isti poti. Menimo, da je glavni vhod na Sv. Trojico, to videzom naredil veliko spremembo. da se dopusti možnost izvedbe takega podesta.je Na klancu treba urediti tako, da bo pristojen STALIŠCE 25: PRIPOMBA 4: STALIŠCE 1: STALIŠCE 8: vstop v park. Na zemljišcu TD Blagajana ne Pripomba se ne upošteva. Prehodno ob-Vecina obdelovalcev kmetijskih površin na šir-Pripomba se ne upošteva. Vstopna tocka Pripomba se delno upošteva. Omogocimore biti parkirišce, vsaj v taki meri ne, kot je mocje je doloceno na nekaterih robnih obmo-šem podrocju OPPN Bajerji že sedaj nikakor ni 2 se uredi v križišcu javnih poti. naj se izvedbo ustreznega vhoda v cerkev, sto-sedaj. Vecina lastnikov hiš ima svoj prostor ob cjih OPPN, kjer je raba povezana z obstojecimi zadovoljnih z velikim številom obiskovalcev na pnišca in dostopa brez arhitekturnih ovir. Gle-hiši za parkiranje. Prostor bi morda potrebovala stanovanjskimi objekti in se že nahajajo ob- barju. Saj le ti za seboj pušcajo odpadke, odtuju- PRIPOMBA 2: de plošcadi za prireditve, znotraj obzidja cerkve, le zadnja hiša na desni strani, kar pa bi bilo do-stojeci pomožni objekti. Maneža in ograja za jejo poljske pridelke, se prosto sprehajajo, parki-Kapelica dveh Antonov (zgoraj Padovanski se dopušcajo obcasne prireditve in dogodki, bro predvideti in se dogovoriti.pašo živali sta v OPPN dolocena kot dopustna rajo vozila in se tudi vozijo z vozili po obdeloval- in spodaj v votlini Pušcavnik) je bila dolga leta medtem kot stalna postavitev oz. preureditev ni objekta, zato ni potrebe po razširitvi prehodne­privatna (nikoli cerkvena). V katastru je zdaj nacrtovana. Za vecje dogodke je predviden am-STALIŠCE 18 - pojasnilo:ga obmocja. nih površinah, vodijo in prosto spušcajo svoje Na koncu ulice Na klancu je nacrtovana vsto-pse po obdelovalnih površinah in psi z svojimi ta kapelica obcinska v sklopu cestne parcele fiteater takoj na južni strani preko cerkvenega pna tocka 1, kjer je dopustna postavitev urbane iztrebki le te onesnažujejo, katerih pa skoraj nih­št. 2862/2. Predlagam da se v 26. ali 27. clenu obzidja. Ta lokacija je usklajena tudi z varstvom opreme (klopi, koš za smeti, informacijske table, PRIPOMBA 26: ce od lastnikov ne pobere – ker jih tisti trenutek predloga odloka doda, da se pri kapelici odmeri kulturne dedišcine. razgledna tocka). Parkiranje avtomobilov obi-Govora je bilo o prometu in njegovi prepove-nihce ne vidi. Z razvojem turizma na Bajerjih del te cestne parcele in da ima ta kapelica svojo di. Posebej problematicna postaja povezovalna skovalcev v park ni dopustno, predviden je peš se bodo naštete težave samo še povecale. Kako parcelno številko. S tem bi se moral tudi doloci-PRIPOMBA 9: cesta, ki je bila kot zacasna razširjena med reno­ postop. Parkiranje avtomobilov prebivalcev - la-boste rešili naštete težave, katere že dalj casa ti skrbnik. Pri zadnji obnovi (okoli leta 2015, ko Komunalni vodi v bližini cerkve v karti niso vacijo kanalizacije v Kacji vasi. Ta cesta postaja stnikov objektov mora biti urejeno na parcelah pestijo kmetovalce na površinah, ki gravitirajo je bila kapelica poškodovana od udara strele) je pravilno zarisani ali pa manjkajo. Potek N.N. el. objektov. prava obvoznica, kadar so na Tržaški zastoji.v širši prostor OPPN bajerji. poleg nas bližnjih krajanov sodelovala tudi KS prikljucka od Pot na košace 11 proti cerkvi gre Promet na obmocju Sv. Trojice bi bilo potreb-Vrhnika Vas in Obcina Vrhnika. po napacnih parcelah. Vodovodna povezava za no urediti, vsaj z ustreznimi prometnimi znaki PRIPOMBA 19: POJASNILO 4: štirni (pitnika) pri vodohranu in pri božjem gro-in kontrolo upoštevanja le teh. Morda bi bil smi- Strinjamo se s predlogom urbane opreme. Težave z vecjim številom obiskovalcev se bodo STALIŠCE 2: bu ni vrisana. seln ukrep tudi premicni kolicek s kljucavnico, Predlog vidimo kot nadaljevanje že obstojecega rešile z ureditvijo obmocja, postavitvijo javnih Pripomba se ne upošteva. Kapelica sto-ki bi omogocal prehod le tistim osebam, ki kme­ STALIŠCE 9: elementa, klopce Cankarjevi brki, prav tako pa sanitarij, košev za odpadke, ureditvijo parkiri­ ji na parceli, ki je javno dobro, kar je ustrezno. tijsko urejajo to obmocje. Pripomba se upošteva. Vris komunalnih se strinjamo s postavitvijo naravi prijaznih igral. šca in drugimi posegi, ki jih predvideva OPPN. Upravljavec javnega dobra je Obcina Vrhnika. vodov se popravi. Otroci so pogosti obiskovalci Sv. Trojice.STALIŠCE 26: Sedanje neurejene razmere omogocajo škodlji-Pripomba se delno upošteva. Vse poti v ve vplive obiskovalcev, ki se bodo s primerno PRIPOMBA 3: STALIŠCE 19: PRIPOMBA 10: obmocju OPPN so dolocene kot pešpoti oz. goz-ureditvijo in nadzorom znatno zmanjšali. Javna cesta iz Robove proti cerkvi iz severo-Izraženo stališce, da katerega se ne oprede- Ureditev dostopa v Cankarjev gaj mora omo-dne steze, razen dostopne ceste Pot na Košace zahodne smeri le zadnjih 100 m ni asfaltirana. ljuje. gocati dostavo (kurilno olje, pošta, gasilci, reše-– Cerkev Sv. Trojice, ki predstavlja dostop do PRIPOMBA 5: To je edina pot, kjer se do cerkve lahko pripe­ valno vozilo) do parcele št. 2253/7 in obracanje maneže in cerkve. Pot, ki povezuje Kacjo vas in Vris obstojecega NN kabla od TP do objekta s lješ z osebnim vozilom ali pa pride do tu lahko PRIPOMBA 20: vozil (obiskovalci, dostava, komunala,…).Pot na Košace je kategorizirana pešpot Ticnica – hišno št. Verd 169a. tovornjak ali drug stroj za vzdrževanje poti ali V 27. clenu OPPN je predvidena ustanovitev Trojica (JP 966442), pešpot Trojica I (JP 966446). cerkve. Z osebnimi vozili se do cerkve obicajno STALIŠCE 10: javnega dobra na poteh, vkljucno s potmi v lasti OPPN doloca ureditev pešpoti v širini najvec 3 STALIŠCE 5: Pripomba se upošteva. pripeljejo starejši vozniki, ki jim je speljevanje na Pripomba se delno upošteva. Ureditev TD Blagajana. Poti na Sv. Trojici so že v osnovi m in pešceni izvedbi. OPPN ne doloca ukrepov V zbirni nacrt komunalnih naprav bo vrisan NN makadamskem klancu lahko predstavlja težavo. vstopne tocke 1 ne bo omejila dostopa vozil do od nekdaj v javni rabi in ne vidimo potrebe po za urejanje prometnega režima. kabel in v primeru izvedbe objekta 5 (povezo-Ko se na makadamu pojavijo kolesnice, deževni stanovanjske hiše na parc. 2253/7. Parkiranje in ustanovitvi javnega dobra. valne avle) se predvidi prestavitev le-tega. nalivi še bolj zarežejo v pešceno podlago. Ker se manipulacija osebnih vozil za potrebe stano­ STALIŠCE 20: PRIPOMBA 27: makadami tu okoli vzdržujejo s krpanjem obi-valcev in obiskovalcev objekta na parc. 2253/7, Pripomba se ne upošteva. Nekatere poti Ko se bo celotna Sv. Trojica uredila, kot je PRIPOMBA 6: cajno 2x letno, je tako vecino leta ta makadam morata biti urejena na lastni gradbeni parceli na obmocju so v javni lasti – last Obcine Vrhni-predvideno, vkljucno s predlagano urbano opre-Mnenje o ustreznosti okoljskega porocila, te­ izpran. Dve vodenici za precno odvajanje vode objekta. Obracanje vozil javnih služb (interven­ka in definirane kot javno dobro. Ne pa vse poti. mo, pa ne pozabiti na redno vzdrževanje vse te meljni dokument, ki legitimira celoten postopek na zgornjem delu, veckrat letno tudi sam oci-cija ipd.) bo omogoceno na javnih površinah. Z OPPN se doloca, da je javno (tudi formalno) infrastrukture in predvideti sredstva za to. Ker, in omogoca prehod v fazo javne obravnave ter stim, sicer bi bile poškodbe na cesti še vecje. Pre­ celotno omrežje poti na obmocju. S tem se tudi ce je okolica urejena in vzdrževana, avtomatsko dajanja pripomb javnosti, izreka sledece:dlagam, da se teh zadnjih 100 m poti do cerkve PRIPOMBA 11: formalno ureja javna dostopnost vseh dostopov tudi odvraca vandalizem. Okoljsko porocilo je pripravljeno v skladu s asfaltira in s tem bi odpadlo vsaj za 20 let vecino V primeru prestavitve ceste pri vstopu v do vrha Trojice – do cerkve. predpisi o celoviti presoji vplivov na okolje in vzdrževalnih del. Cankarjev gaj, mora še vedno ostati dovoz do POJASNILO 27: se lahko javno razgrne. parcele 2253/5 za kmetijska vozila (košnja trave, Za vse javne ureditve je dolocen upravljavec, STALIŠCE 3: PRIPOMBA 21: obdelava njive,...).ki je zadolžen za vzdrževanje. Pripomba se ne upošteva. Obmocje Sv. Prikazana je bila slika Trojice iz 60. let in bilo Iz glave javno objavljenega dokumenta sledi, da Trojice je park; možen je samo peš dostop, razen STALIŠCE 11: poudarjeno, da je bila Sv. Trojica vcasih bolj gola. je 10. marca 2021, dokument izdalo Ministrstvo PRIPOMBA 28: za namen vzdrževanja objektov in površin; poti Pripomba se upošteva. Ureditve bodo Trojica je bila pred 2. svetovno vojno porašcena za kmetijstvo in okolje, torej organ, ki ne obsta- Ko se bo nacrtovalo vsebino informacijskih so urejene v pešceni izvedbi. omogocale dostop na zemljišca v obmocju predvsem s smrekovimi drevesi nad Robovo ce-ja. Glede na ocitno napako v oblicnosti, ki je ni tabel in usmerjevalnih elementov lepo prosim, OPPN za namen vzdrževanja in obdelave po-sto proti cerkvi in na njenem severnem pobocju. popravil noben izmed organov v postopku, kar da me nujno povabite zraven, da se celotno stvar PRIPOMBA 4: vršin. Ker so imeli Italijani v cerkvi vojaško postojan-kaže na ocitno nestrokoven pristop, pomanj­ da v kontekst. ko, so izvedli golosek. Po vojni pa se je podrocje kanje nadzora ter odsotnost sistema preverbe V sklopu ureditve dostopne poti predlagam PRIPOMBA 12: zaraslo s samoniklim drevjem. V tem casu smo STALIŠCE 28: znotraj tega postopka, te ocitne napake pa ni tudi, da se uredi manjše pešceno parkirišce Sanirajo (višinsko obrezovanje) naj se stara imeli vihar, žledolom in nazadnje še lubadarja, Izraženo stališce, da katerega se ne oprede-mogoce odpraviti z argumentom tehnicnega blizu cerkve na obcinski parceli št. 2284. Ta drevesa (lipa, kostanj) v Cankarjevem gaju.ki je to drevje dodobra razredcil.ljuje. popravka, saj mece izjemno slabo luc na vero­ parcela je bila še pred 40 leti travnik, sedaj pa je STALIŠCE 12 - pojasnilo: Predlagamo, da se ohranja mejice porašcene, dostojnost in strokovnost izdanega mnenja in prerašcena z grmovjem in neuporabna. Predla-Posegi, ki so predmet rednega vzdrževanja ker nudijo zavetje pticam in pašo cebelam, obi-Župan Obcine Vrhnikacelotnega postopka. Namrec, postavlja se vpra­ gam, da se tu uredi parkirišce za 3 do 5 osebnih oz. gospodarjenja, niso predmet urbanisticne-skovalcem pa nudijo senco. Odstranjena poško-Daniel Cukjati, l.r. šanje, ali je okoljsko porocilo pripravljeno v skla­ vozil, da se ne bi toliko parkiralo neposredno ob dovana drevesa naj se nadomesti z medovitimi ga nacrtovanja. du s predpisi o celoviti presoji vplivov na okolje, cerkvi. Preostanek te parcele pa se uredi nazaj v sortami, kot so: divja cešnja, javor, jesen, drob-ce ni preverjena in pravilno navedena glava travnik in se ga v sklopu rednega košenja v par-nocvetna lipa in podobno. Najbolj, da so mejice Številka: 3505-4/2018 (5-01)temeljnega dokumenta? Zadostitev osnovni PRIPOMBA 13: ku tudi vzdržuje.Predlagamo, da se v obmocje OPPN vkljuci mešanica medovitih dreves in grmovnic, kot so Datum: 23.6.2021 oblicnosti dokumenta in zadostitev formalno­STALIŠCE 4: tudi Cankarjev laz. Cetudi ni predvidena nobe-crni trn, rumeni dren in podobno.-pravnim pogojem je šele podlaga za to, da bi Pripomba se ne upošteva. Parkiranje v ob-na ureditev, bi prostor opremili z informacijsko STALIŠCE 21: S T A L I Š C A lahko bil postopek materialno-pravno verodo­mocju Sv. Trojice ni dovoljeno, razen manjšega tablo – Cankarjevo obeležje. Odlomek na tabli Pripomba se delno upošteva. Izbor dreve-stojno utemeljen, vsaj za vodenje postopka in parkirišca pri maneži. V pripombi predlagana bi povzeli iz Cankarjeve crtice Naš laz. Priredi-snih vrst v zeleni oz. parkovni ureditvi morajo javno objavo tovrstne dokumentacije s strani lokacija parkirišca je bila predlagana tekom pri-tev poteka vsako leto na prvi poletni dan, pobu-zagotoviti vec kriterijem. Kriterij medovitosti se do pripomb in predlogov podanih v casu Obcine Vrhnika, na spletni strani obcine, pa prave OPPN, vendar je bila s strani varstva kul-dnica je bila Marija Iskrenovic, takratna direk-doda kot priporocilo, kjer je to možno. OPPN že javne razgrnitve dopolnjenega osnutka lahko pripomnim, da ni niti verodostojno in še turne dedišcine prepoznana kot nesprejemljiva, torica Cankarjeve knjižnice Vrhnika, knjižnica doloca, da se mejice ohranjajo. Obcinskega podrobnega prostorskegamanj spoštljivo. zato je bila umaknjena. je vsa leta tudi organizator prireditve.nacrta za ureditev Glede na navedeno predlagam, da ponovnoPRIPOMBA 22: preverite celotno dokumentacijo in v javno STALIŠCE 13: turisticno rekreacijskega centra na PRIPOMBA 5: Pripomba se ne upošteva. Cankarjev laz Pri cišcenju zarašcenih površin in nadome-bajerjih v Verdu razpravo posredujete verodostojno dokumen-Predlagam, da se v 28. clenu v tocki 5. in 11. šcanju novih medovitih vrst v mejicah bi bilo tacijo. Verodostojna dokumentacija je šele lahko se nahaja izven obmocja urejanja z OPPN. Ob- spremeni odstavek tako, da se omogoci lokalni zelo dobrodošlo, da obcina priskoci na pomoc podlaga za javno razpravo. mocje Cankarjevega laza je v namenski rabi prevoz z osebnimi vozili za stanovalce Vasi, ki Javna razgrnitev dopolnjenega osnutka Obcin- z nudenjem primerne mehanizacije (mulcerji). K2 – druga kmetijska zemljišca, kjer ureditve gredo proti Poti na Košace. To krajani upora-(tudi postavljanje informacijskih tabel) niso To bi bilo zelo smiselno, saj bi šlo za enkraten skega podrobnega prostorskega nacrta za Dom STALIŠCE 6: Pripomba se smiselno upošteva. bljajo že okoli 15 let, zadnja leta pa predvsem za poseg/akcijo, potem pa bi s pomocjo živali upokojencev Vrhnika (v nadaljnjem besedilu: V »glavi« mnenja o ustreznosti okoljskega po­ dovoljene. prevoze otrok iz Vasi v vrtec v vojašnici. S tem vzdrževali ocišcene površine, da se vec ne za-OPPN) je potekala 30 dni, v casu od 6. 4. do 5. rocila je prišlo do ocitne napake, saj je tako iz 5. 2021. tudi razbremenijo v konicah edino povezavo iz rastejo. Novonastali trajni travniki poleg paše uvodnega besedila kot iz digitalnega podpisa PRIPOMBA 14: Vasi po Cesti 6. maja in Tržaški.živini, nudijo v spomladanskih mesecih pašo nesporno, da je mnenje izdalo Ministrstvo za Predlagamo, da se v OPPN vkljuci pešpot iz STALIŠCE 5: tudi cebelam. Kadar ni paše, pa tudi površine V nadaljevanju so podane pripombe, ki so bile okolje in prostor. Ministrstvo za okolje in pro- Robove ceste na Sv. Trojico, kjer sicer poteka Pripomba se ne upošteva. Obmocje Sv. za sprehajalce.podane v casu javne razgrnitve, in stališca do stor smo opozorili na napako in z njihove strani plinovod. Lastnik zemljišca je TD Blagajana, pripomb: Trojice je park, rekreacijsko obmocje; javne poti služnost za potrebe vzdrževanja plinovoda ima STALIŠCE 22: prejeli mnenje s popravljeno »glavo«. Gre torej za manjšo napako, ki je bila odpravljena brez so kategorizirane pešpoti; tranzicijski promet ni Obcina Vrhnika. Pot je na novo urejena, zato Pripomba se ne upošteva. Izvajanje ureja­ dopusten. PRIPOMBA 1: vsebinskih sprememb dokumenta. predlagamo, da se jo navede kot enega od do-nja ureditev prostora ni predmet dolocil OPPN, V gradivu ni predvidena izgradnja kolišcarskega Na okoljsko porocilo so bila predhodno prido­stopov na Sv. Trojico in se jo primerno oznaci. ki je dokument urbanisticnega nacrtovanja. PRIPOMBA 6: naselja. Podrocje bajerjev v Verdu je najboljše in bljena pozitivna mnenja Zavoda RS za varstvo Predlagamo tudi enotno oznacitev vseh poti na Iz predloga odloka nisem razbral kakšni po-najbolj avtenticno za izgradnjo kolišca na celo-narave, Ministrstva za kulturo, Zavoda za ribi- Sv. Trojici.PRIPOMBA 23: tnem Ljubljanskem barju. Zakaj ga snovalci niso seki se bodo izvedli za vedute iz vec strani. Ali štvo Slovenije, Zavoda za gozdove in Direkcije STALIŠCE 14: Omenjena je bila revitalizacija lazov z uredi-umestili v nacrte? Obcina IG pa bo kolišce na-RS za vode… . Okoljsko porocilo je bilo dopol­ gre tu za samo za posek vecjih dreves ali še kaj tvijo vrtickov. Ideja je odlicna, vendar iz lastnih vec? Predlagam pa, da se na južni strani cerkve Pripomba se delno upošteva. Dostop iz redila – na suhem. njeno in usklajeno s pristojnim ministrstvom, izkušenj oba veva, da je brez vode na Sv. Trojici Robove ceste se nahaja izven obmocja urejanja poseka vsaj ena vecja lipa (kot sem razbral te težko pridelati kaj drugega kot krompir in cebu-STALIŠCE 1: Pripomba se delno upošteva. ki je izdalo mnenje o ustreznosti le-tega. Do- niso zašcitene), da se odpre pogled cerkve iz juž-z OPPN. Pešpot je prikazana v karti »2.1 Vplivi lo. Zato bi bilo potrebno urediti neko osnovno polnjen osnutek OPPN, vkljucno z Okoljskim ne strani in da ne bo vec toliko mašenja z listjem in povezave s sosednjimi obmocji«, dodatno se vodovodno-hidrantno omrežje, ki bi vrtickar-Odlok OPPN se glede izgradnje kolišcarskega porocilom na katerega je bilo pridobljeno pozi-v odtocnih strešnih žlebovih cerkve, ki jih sedaj jo navede v odlok kot enega izmed dostopov. naselja opredeljuje in dopušca dve možnosti iz-tivno mnenje Ministrstva za okolje in prostor, je jem olajšal pridelavo in omogocalo napajanje vedbe. V prostorski enoti P1 – kampu se lahko verodostojni dokument za posredovanje v javno cistimo vsako leto. PRIPOMBA 15: živali. Prav tako je potrebno ponuditi ustrezno postavijo bungalovi in podobni objekti za pre-razgrnitev. STALIŠCE 6 - pojasnilo: Ceprav namenska raba zemljišc ni predmet zašcito pred divjadjo na vrtovih oz. ograditive nocevanje, lahko tudi v obliki kolišc. V sklopu Na obmocju ki je v graficnem delu OPPN pri-OPPN-ja, navajamo pomislek društva glede pašnikov, ki bo v skladu s predvideno urbano kampa se lahko kolišcarsko naselje koristi za PRIPOMBA 7: kazano, se izvede vedutna secnja, torej odstrani-opredelitve zemljišc kot varovalni gozd, ne opremo. Predlagamo, da se uredi vodovod vsaj kratkotrajno bivanje. V prostorski enoti P5 je Odlocba Ministrstva za okolje in prostor št. tev dreves. Na obmocju vzhodno od cerkve, ki predstavlja pa to kakšen problem. Po drugi sve-do vstopne tocke 2 na severni strani (pri ma-nacrtovana ureditev ucne poti v smeri arheolo-35409-284/2018-9, z dne 21. 9. 2018, ki je ob- je doloceno v graficnem delu, se odstranijo zgolj tovni vojni je društvo pobocje zasadilo kot park neži) in vstopne tocke 3 na južni strani Trojice škega parka s turisticnimi programi, ki povezu-javljena na spletni strani Obcine Vrhnika, je drevesa višja od dolocene višine, da se odpre po-in ga tudi poimenovalo Cankarjev gaj. Morda bi (pri kapelici).jejo dedišcino najstarejšega kolesa z osjo (Stara objavljena samo delno; prva stran, ki vkljucuje glede na cerkev. se v prihodnosti pogovarjali o parku. STALIŠCE 23: Gmajna), prazgodovinskega deblaka z Vrhnike izrek in zgolj del obrazložitve; zaradi cesar se STALIŠCE 15 - pojasnilo:Pripomba se ne upošteva. Namenska raba in zgodovinskih plovil (Rimljani, Nauportus) javnost ne more v celoti seznaniti s stališcem PRIPOMBA 7: Status »varovalni gozd« doloci Ministrstvo obmocja OPPN Sv. Trojica ni K - kmetijsko ze-ter industrijsko dedišcino Kotnikove opekar-ministrstva in argumenti, ki so podlaga za izrek, Predlagam, da se na severovzhodni strani, za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano z Uredbo mljišce, ampak ZS - zelene površine za namen ne. V sklopu arheološkega parka je dopustna da v okviru celovite presoje vplivov na okolje, ni kjer je meja med gozdom in našim pašnikom, o varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim rekreacije v naravi. Obmocje ni pomembno iz tudi predstavitev kolišcarskega naselja in dela potrebno izvesti presoje sprejemljivosti v zvezi da se ob tej meji v pasu 4 m odstrani vsa dreve-vidika kmetijske pridelave in zato sistem na-kolišcarjev. z varovanimi obmocji narave.STALIŠCE 10: Pripomba se delno jasno kdo je predviden za upravljavca odpadki, zasebnimi zemljišci, dostopi, obsegom in da prehod s colnom cez V postopku sprejema OPPN naj ima upošteva. obmocja niti ni predstavljen upravlja-številom obiskovalcev ipd..preliv med obema ribnikoma fizicno javnost možnost seznanitve z odlocbo Karta 5, ki jo omenjate, ni sestavni del vski nacrt, zaradi cesar lahko v bodo-Površine znotraj obmocja Natura 2000 onemogoca brv, pri cemer vodostaj v Ministrstva za okolje in prostor v ce-OPN obcine Vrhnika, ampak graficna ce prihaja do sporov. Iz obrazložitve in Krajinskega parka Ljubljansko barje ribnikih niha. Lahko je predvidevati, loti, kar vkljucuje tako argumentacijo priloga Urbanisticne zasnove iz leta OPPN izhaja zgolj to, da je predvidena so namenjene rekreaciji (sprehajanju, da tovrstna prostorska rešitev v praksi kot tudi razloge za tovrstno utemeljitev 2008. Torej ne gre za zavezujoc akt am- zaposlitev petih oseb.ribolovu, colnarjenju, ureditvi ucne ne bo imela nacrtovanega ucinka. Poleg izreka. pak strokovno podlago. Narocnik OPPN naj jasno opredeli, poti …). Dopolnjen osnutek OPPN je iz-tega ni jasnega argumenta, zakaj je na V naslovu dveh graficnih prilog 3.5 in komu je sprejem OPPN namenjen, in delan na podlagi prejetih usmeritev no-primer nacrtovan pomol na nepremic­STALIŠCE 7: Pripomba se ne upo-3.6 je prišlo do tipkarske napake, ki ga kdo je predviden za upravljavca obmo-silcev urejanja prostora. Predlog OPPN nini parc. št. 1079, ne pa tudi na 1076, števa. bomo popravili, tako da se bo naslov cja ter predstavi osnutek upravljavskega bo sprejet po pridobitvi vseh pozitivnih 1144, 1168/1, 1166/2, pri cemer imajo Na spletni strani Obcine Vrhnika je glasil »površine, namenjene javnemu nacrta. mnenj nosilcev urejanja prostora in v navedene nepremicnine enake lastno­bilo objavljeno mnenje Ministrstva za dobru …«. kolikor bo potrebno v fazi pridobivanjasti, iz obrazložitve OPPN pa izhaja, da okolje in prostor v celoti, saj vsebuje le Grajeno javno dobro predstavljajo ze­ mnenj tudi usklajen. naj se v najvecji možni meri ohrani ob-dve strani. mljišca namenjena splošni rabi (objekti STALIŠCE 15: Pripomba se ne upo-stojece površine na zemljišcih s parc. št. grajenega javnega dobra so ceste, jav­ števa. 1079, 1140/1, 1085/2, 1123 k.o. Verd, ki PRIPOMBA 8: na parkirišca in druge javne površine). Ko bo prostor urejen, bo vecinoma PRIPOMBA 17: so v fazi intenzivnega zarašcanja. Ali Znaki ocene razvoja posameznega ka-Javna površina, skladno s tolmacenjem namenjen obcanom za sprehajanje, ri-V dopolnjenem osnutku OPPN je pred-imajo lastniki zasebnega priobalnegazalca v Tabeli 4 (Okoljsko porocilo, str. izraza ZUreP-2, je grajena in zelena po­ bolov, colnarjenje, šolske in vrtcevske videno obmocje urejanja P1 (nepremic-zemljišca pravico do postavitve svoje­36), ki jo je pripravil izdelovalec okolj-vršina, namenjena splošni rabi, kot so otroke, ipd… deloma bo namenjen tudi nini parc. št 1100 in 1703), prostor za ga pomola oziroma svoje plošcadi za skega porocila, uporabljajo emotikone, javna cesta, ulica, pasaža, trg, tržnica, turistom in šolskim skupinam iz dru-kampiranje in objekti za turisticno pre-ribarjenje na svojem zemljišcu? V zvezi znake, ki se uporabljajo v neformalni atrij, igrišce, parkirišce, pokopališce, gih krajev, saj program med drugim nocevanje. Ograjen in za javnost zaprt s colnarjenjem za turisticne namene komunikaciji na medmrežju, kar iz-park, zelenica, rekreacijska površina in Vrhnika kupuje št. posameznega dela vkljucuje seznanjanje obiskovalcev z prostor z bazenom leži na obmocju, za ni znano, kdo bo upravljavec in kdo bo pade ne samo infantilno, ampak kaže podobna površina. Skladno z Zakonom naravnimi in kulturnimi vrednotami katerega OPN predvideva, da je obmo-tržil colnarjenje. Glede na to, da gre v 1, št. stavbe 145, k.o. 2003 Verd. Nepre­ na (ne)resnost pripravljalca okoljskega o vodah javno dobro predstavljajo npr. Ljubljanskega barja in Vrhnike. Sprejet cje javnega dobra, tako da je dopolnjen primeru opekarn za z vodo zalite gli­ micnina leži v obmocju, za katerega je porocila in neresen odnos do javnosti celinske vode, ki so naravno vodno OPPN bo podlaga za izdelavo projek-osnutek OPPN v nasprotju z veljavnim nokope, v katerih so vertikalna debla v karti zgoraj navedeno, da je v 100 % ter oblicnosti javnega dokumenta.javno dobro. Ne glede na dolocbe prej-tne dokumentacije za ureditev kultur-krovnim prostorskim nacrtom. Nacr-dreves, koli in podrta debla, je za neiz­ lasti obcine. Iz navedenih dejstev sledi, V uradnih dokumentih naj se ne upo-šnjih odstavkov se za naravno vodno ne dedišcine, ki je trenutno v zelo sla-tovan poseg pomeni, da bo dolocen del, kušenega turista colnarjenje lahko zelo da obrazložitev ni v skladu z dejanskim rablja emotikonov, saj je to nespoštljivo javno dobro ne šteje vodno zemljišce bem stanju in ureditev širšega obmocja ki je sedaj prosto dostopen javnosti in nevarno. V primeru trženja colnarjenja stanjem, dokument kot tak pa je zaradi do javnosti. v lasti osebe zasebnega prava, ce voda bajerjev. Do sprejetja OPPN ni pravne obcanom Vrhnike, nedostopen. Kdo je potrebno imeti vzpostavljene proto­ tega neverodostojen. na njem ni povezana z drugimi vodami. podlage za ureditev obravnavanega bo upravljavec nacrtovanega prostora kole za varovanje pred utopitvijo. Gle- Pripravljalec obrazložitve OPPN naj v STALIŠCE 8: Pripomba se ne upo-Poleg zemljišca iz prejšnjega odstavka javnost podaja verodostojne informa-obmocja, ki je degradirano in obenem za kampiranje ni znano. Glede na to, de na to, da ni jasno, kdo je upravljavec, števa. se za naravno vodno javno dobro ne sploh v zadnjem casu zelo obiskano. da je prostor za kampiranje predviden bi bilo potrebno predhodno dolociti cije. Uporaba emotikonov je v izdelavi okolj-šteje zemljišce, namenjeno obcasnemu Že sam naslov pove, da je obravnava-na obmocju, kjer je visoka koncentraci-odgovornost v primeru utopitve. Poleg skih porocil prisotna pri dolocenih zadrževanju visokih voda (suhi zadr-no obmocje namenjeno za turizem in ja komarjev, je potrebno odgovoriti na tega ni jasno katera plovila so dovoljena izdelovalcih že vec kot 10 let. Namen ževalnik).rekreacijo. vprašanje, ali je predvidena splošna in za colnarjenje. Ni jasno kakšna in kate- POJASNILO 12: uporabe takega nacina izražanja je, da Zaradi omogocanja splošne rabe voda Upravljanje obmocja ni predmet OPPN. široka uporaba kemicnih sredstev za ra plovila lahko plujejo po ribnikih, ko- Karta lastništva zemljišc je prevzeta že širša javnost takoj ugleda in razume lahko lokalna skupnost doloci, da se V sklopu kampa in gostinsko nastani-zatiranje? Glede na to, da je predviden liko je najvecje število dovoljenih plovil iz zemljiške knjige, torej iz javne knji- trend posameznih okoljskih kazalcev. status naravnega vodnega javnega do-tvenega objekta naj bi bilo zaposlenih bazen, je potrebno odgovoriti na vpra-in ali je dovoljeno uporabljati plovila, ki ge. Obcina Vrhnika je v njej vpisana Skozi leta priprav strokovnih podlag bra vzpostavi tudi na delu priobalnega okvirno 5 oseb. šanje, kako bo upravljavec preprecil plujejo tudi po drugih vodah, in ce sle­ kot lastnik zemljišc - tudi zemljiške (tudi zadevnega OP) ocenjujemo, da je zemljišca celinskih voda.dvoživkam in drugim živalim, da ne dnje velja, kaj to pomeni v luci prepre­ parcele ID znak: parcela 2003 1700, ki javnost dobro sprejela tak nacin komu-OPPN doloca obmocje javnega dobra bodo uporabljale bazena in bodo upo-cevanja vnosa tujerodnih organizmov je prikazana na predmetni karti. Po- nikacije, dopušcamo pa možnost, da na površinah, ki se namenijo splošni PRIPOMBA 16: rabljale zgolj ostale vodne površine? na obmocje ribnikov. jasnjujemo, da je Obcina že sklenila omenjeni nacin ni vsem všec. rabi in sicer za potrebe oddiha in re-OPPN vsebuje idejne zasnove, ki so v Obmocje P1 v pomembnem delu leži Pred sprejemom OPPN naj se jasno de­ kupoprodajno pogodbo (dokument št.: kreacije. To so površine celinskih voda nasprotju z Uredbo o Krajinskem par-na obmocju poplavne ogroženosti. finira plovni režim in odgovornost za 478-136/2020-3) za omenjeni posame- PRIPOMBA 9: z namensko rabo VI, površine gozda z ku Ljubljansko barje, na primer z 19. Ali se predvideva nasipanje materiala varstvo pred utopitvijo. zni del stavbe (št. stavbe 145, k.o. 2003 namensko rabo G, površine za oddih, tocko 10. clena, ki doloca splošni var-na tem obmocju, saj je v obrazložitvi Verd). S sklenitvijo prodajne pogodbe je rekreacijo in šport z namensko rabo ZS. stveni režim, in sicer ni dovoljeno:OPPN predviden protihrupni in pro-STALIŠCE 18: Pripomba se ne upo­ obcina postala lastnica celote stavbe št. Poleg tega so v obmocje javnega dobra taboriti, šotoriti, kuriti, urejatitipoplavni nasip ter podesti za potrebe števa. 145, ki stoji na zemljiški parceli v lasti dodatno vkljucene tudi površine vho-prostorov za piknike ter objektov in kampiranja na pilotih?Lokacije predvidenih pomolov so na­ Obcine Vrhnika, kar ima za posledi­ dne plošcadi v obmocje rekreacijskih naprav za vadbo ali rekreacijo, po-Ureditev obmocja P1 naj se zavrže. risane informativno. Usklajene so s co, da je pridobila tudi vse pravice za površin (prostorska enota P3) in povr-stavljati bivalnih prikolic oziroma Vzpostavitev piknik prostorov naj se pridobljenimi smernicami in ribici iz izvedbo obnove kulturne dedišcine na šine namenjene parkiranju obiskoval-drugih zacasnih bivalnih vozil in uskladi s smernicami in veljavno za-Ribiške družine Vrhnika. Skladno s pri­ tem obmocju. cev (prostorska enota P4). Zahodni del objektov ter prirejati športnih, kul-konodajo. dobljenimi smernicami se vse dejavno-OPPN je skladno z namensko rabo, ki turnih in drugih prireditev zunaj za sti v smeri proti vzhodu – krajinskemu PRIPOMBA 13: jo doloca OPN Obcine Vrhnika, name-to v nacrtu upravljanja in v prostor-STALIŠCE 17: Pripomba se ne upo-parku umirjajo. Upravljavski nacrt Krajinskega parka njen površinam za turizem (namenska skih aktih dolocenih obmocij.števa. Ribniki so med seboj povezani in ure- Ljubljansko barje je v fazi sprejemanja. raba BT) in temu primerno namenjen Iz Ureditvene situacije 4.1. izhaja:Prostor za kampiranje (prostorska eno-ditev brvi zaradi sklenitve pešpoti oko- Iz dokumenta ne izhaja povezanost v kampiranju, gostinstvu in nastanitvam. A) Prostor za piknikta P1) ne leži na obmocju javnega dobra. li le-teh ne vpliva na pretok vode med enoten sistem upravljanja, saj iz prilo- Kamp in gostilna s prenocitvami se Ureditev prostorov za piknik je predvi-OPPN je skladen z dolocili OPN-ja, ki njimi. Vodostaj v ribnikih niha in je žene dokumentacije ne izhaja idejna namenita obiskovalcem in nimata dena in oznacena z rumenim krogom, na obravnavanem obmocju predvideva odvisen od deževja. Za colnarjenje je zasnova vzpostavitve vstopne tocke na statusa javnega dobra. Dejavnostim je in sicer na nepremicninah v zasebni ureditev površin za turizem. Ta pro-predviden najvecji ribnik, ker so drugi Ljubljansko barje. dodeljena minimalna gradbena parce-lasti, parc. št. 1087/2, 1086 in 1123, kar storska enota obsega majhno degradi-ribniki že dandanes namenjeni ribo- Postopek sprejema OPPN naj se zadrži la, ki omogoca izvajanje nacrtovanih je neposredno v nasprotju z 10 . clenom rano površino (8.392 m2), ki predstavlja gojništvu in ribolovu. Severovzhodni do sprejema upravljavskega nacrta Kra­ programov.uredbe, kakor tudi izrecno v nasprotju 0,035% površine OPPN, med predvide-ribnik je namenjen retenzijskim povr­ jinskega parka Ljubljansko barje. Obcina Vrhnika je z namenom ure-s smernicami ZRSVN, Direktorata za no cesto, Ljubljanico in transforma-šinam, vzhodni ribnik pa ribolovu in ditve obmocja kulturne dedišcine, v gozdarstvo, lovstvo in ribištvo, Mini-torsko postajo. Pravilno ugotavljate, konzervatorski dejavnosti. Prehod s STALIŠCE 13: Pripomba se ne upo­ zadnjem letu odkupila pomemben del strstva za kmetijstvo, gozdarstvo in da bo ta del namenjen gostom kampa. colni med ribniki ni predviden. števa. zemljišc na tem obmocju, kar je ravno prehrano, saj se, zaradi poudarjene Kdo bo upravljavec kampa ni znano in Mikrolokacija pomolov bo dolocena v Iz OPPN-ja je jasno razvidno, da je v V okoljskem porocilu je na str. 65 na-nasprotno od privatizacije. Poleg nave-biotopske vloge, naj v najvecji možni ni predmet OPPN. Prav tako ni pred-projektni dokumentaciji in v soglasju prostorski enoti P3 predvidena vstopna vedena slika 14, ki prikazuje obmocje denega obmocje OPPN trenutno nima meri ohrani obstojece površine (pri-met OPPN vprašanje glede zatiranja z lastniki zemljišc. Kdo bo upravljavec tocka v krajinski park Ljubljansko bar- varovanega gozda: statusa javnega dobra, torej ne gre za mer nepremicnina parc. št. 1123) in naj komarjev. Širše obmocje plana je po-in kdo bo tržil colnarjenje ni predmet je. Glede na to, da je upravljavski nacrt Izdelovalec okoljskega porocila je v privatizacijo javnega dobra. se vsi posegi nacrtujejo na zahodnem memben habitat dvoživk. Dvoživke za OPPN. OPPN predvideva sanacijo Krajinskega parka Ljubljansko barje v okoljskem porocilu ocitno navedel na-delu OPPN. svoj razvoj nujno potrebujejo vodo za obstojecega drevja, odstranitev tuje­ fazi sprejemanja, je dobrodošlo, da bo pacno dejansko stanje, kot je razvidno PRIPOMBA 11: Iz priložene ureditvene situacije tudi izlego mrestov v najvecji meri v obdo-rodnih in invazivnih vrst ter zasaditev OPPN sprejet cim prej, da bo lahko iz atlasa okolja, zaradi cesar dokumenta Obmocje, za katerega se sprejema izhaja, da naj bi bil prostor za piknik (ni bju od konca februarja do druge polovi-z avtohtono vegetacijo. Prav tako bo upoštevan v upravljavskem nacrtu. ni mogoce sprejeti kot verodostojnega.OPPN je enako obmocju, ki je doloceno oznacen z rumenim krogom) tudi na ce aprila. V tem casu mresti vecina tam potrebno bajerje ocistiti debel, vej ipd., Pripravljalec okoljskega porocila naj v OPN. V zvezi z južno mejo obmocja nepremicnini parc. št. 1079, ne pa tudi živecih vrst. Predstavljamo si, da bo v da bo plovba varna. Na vseh bajerjih, z javnosti podaja verodostojne informa-urejanja OPPN, ki sega na kmetijske na vseh preostalih nepremicninah, ki zimskem in zgodnje pomladnem casu izjemo vzhodnega bajerja, kjer colnar- PRIPOMBA 14: cije. površine, je ocitno, da obmocje ni celo-ležijo na južnem robu obmocja urejanja bazen prazen, brez vode, saj letni cas ni jenje ni dovoljeno, je dopustna uporaba Postopek sprejema OPPN naj se presta­ vito urejeno. »ZS« Površine za oddih in OPPN, po katerih poteka pot okoli rib-primeren za izvajanje kopanja na pro-le plovil brez motornega pogona. Upra- vi na obdobje, ko je mogoce izvesti jav- POJASNILO 9: Pripomba se upošte-rekreacijo namrec ne zajemajo južnega nikov, in nelogicno niso predmet tega stem. V obdobju, ko bo v bazenu voda, vljavec bo moral upoštevati vse veljav- no razgrnitev na obicajen nacin. Glede va. dela obrežja vodnih površin, zaradi prostorskega urejanja. ne pricakujemo pomembnih vplivovne predpise s podrocja varne uporabe na to, da je sklep o zacetku postopka Obmocje varovalnega gozda je kot plo-cesar lahko prihaja do sporov. Obcina takega vodnega telesa na dvoživke. V ribnikov, kar ni predmet OPPN. datiran z dnem 5. 3. 2018, ni argumen­ skovni sloj ustrezen, do zamika vzho-Vrhnika že ima izkušnjo z neurejenimi Glede na to, da so obmocja za piknik kolikor bi vendarle prihajalo do proble­ ta, da se postopek sprejema OPPN ne dno pa je prišlo na podlagi razlicnih razmerami pri smucišcu Ulovka, zato predvidena na zasebni lastnini, kakšne mov glede dvoživk so na voljo ukrepi PRIPOMBA 19: bi prestavil v obdobje, ko bo dovoljeno koordinatnih sistemov. Napaka bo bi bilo smotrno, da se obmocje obrav-so pravice in obveznosti lastnikov ze-(npr. ograje za dvoživke), ki bi fizicno Iz okoljskega porocila izhaja, da ob- zbiranje vecjega števila ljudi, pri cemer odpravljena. Nadalje ocenjujemo, da nava celovito. Nujnost tovrstnega po-mljišca? V primeru, da bi bila urejena preprecevale dostop do bazena.mocje nima vzpostavljenega kanaliza­ za preložitev postopka, sploh ni po- so podatke in razlage pravilno razu-stopanja veleva tudi prikaz 3.4 VPLIVI dva ali vec prostorov za piknik, kakšna Nasipavanje prostorske enote P1 ni cijskega omrežja, zato se predvideva meli pristojni nosilci urejanja prostora, IN POVEZAVE S SOSEDNJIMI ENO-trebno uporabiti argumenta slabo pri-so zagotovila, da se ne bi izvajali mno-predvideno, kot tudi ni predvidenovgradnja male cistilne naprave in vzpo­ki bi se v primeru ocitnih neskladij ali TAMI UREJANJA PROSTORA, kjer pravljenega gradiva za javno obravnavo.žicni pikniki tudi na zasebnih zemlji-nasipavanje v preostalih prostorskih stavitev sistema cišcenja komunalnih Obcina Vrhnika naj zagotovi javno problematicnih posegov v varovalne je v smeri proti jugu navedenih kar pet šcih v okolici ribnikov, na kmetijskih enotah. V primeru visokih voda bodo voda s precrpavanjem greznice, do gozdove, ustrezno odzvali. poti cez kmetijska zemljišca, za povrh obravnavo na obicajen nacin. in gozdnih zemljišcih? Kdo bi bil odgo-te površine poplavljene.ureditve in priklopa na javno kanaliza-pa nekatere predvidene komunkacijske voren za pospravljanje odpadkov in za Ureditev kampa je bila predlagana tako cijsko omrežje. Poleg tega iz ureditve­poti niso speljane po obstojecih make-STALIŠCE 14: Pripomba se ne upo-cisto okolje? Ali bi bili prostori za pi-s strani obcanov kot Obcine Vrhnika, ne situacije 4.1 izhaja, da so na parc. št. PRIPOMBA 10: damskih poteh ampak neposredno po števa. knik, ki so na zasebnih zemljišcih tržni saj se obravnavano obmocje nahaja 1098, ki je na obmocju zelenih površin, kmetijskih zemljišcih, zaradi cesar je Javna razgrnitev prostorskih aktov po-produkt in ali bi v nasprotnem primeru v neposredni bližini novega cestnega predvidene sanitarije, nacin cišcenja in mogoce že sedaj predvideti spore. Na teka enako kot pred epidemijo. Traja bil za to zadolžen upravljavec, lastniki prikljucka in je eno izmed zelo redkih vzdrževanja pa ni predviden.karto sicer vrisana krožna pot okoli 30 dni, možen je ogled gradiva na se-zemljišc pa bi dobili nadomestilo?lokacij v obmocju obcine, ki je primer-OPPN naj predvidi primernejšo uredi­ribnikov ne poteka po obmocju ureja-dežu obcine vsak delovni dan. Ce pride Kakšen je argument za tovrstne posege no za tako dejavnost (zaradi bližine tev komunalne infrastrukture. nja OPPN, kakor tudi krožna pot v ce-stranka na ogled, se podajo informaci-znotraj obmocja Natura 2000 in varo-avtoceste, lepega naravnega okolja v loti ne leži na obmocju urejanja zelenih je in stranka lahko zapiše pripombo v vanega obmocja prve kategorije? Ali je neposredni bližini) in dopustno s sta-STALIŠCE 19: Pripomba se ne upo­površin ZP oziroma ZS (Glej priloga 3), Knjigo pripomb in predlogov. Javne predvidena sprememba Uredbe o Kra-lišca namenske rabe prostora.števa. kot so parcele št.: 1098/1, 1076, 1087/1, obravnave potekajo preko videokonfe-jinskem parku Ljubljansko barje?Protihrupni in protipoplavni nasip sta OPPN predvideva ustrezno ureditev 1079, 1765/1, 1144, 1168/1, 1166/2.rence na podlagi 104. clena ZAKONA Iz OPPN naj se izlocijo prostori za pi-predvidena z OPPN-jem za povezo-komunalne infrastrukture. V sklopu Narocnik in pripravljalec OPPN naj, v O INTERVENTNIH UKREPIH ZA knik (še posebno iz prvega varstvenega valno cesto Bajerji – Tojnice in nista izgradnje povezovalne ceste Bajerji – izogib morebitnim bodocim sporom, OMILITEV POSLEDIC DRUGEGA režima), ki so predvideni v dopolnje-predmet OPPN-ja. Omenjena sta le Tojnice je predvidena izvedba nove pri­celovito uredita obmocje. VALA EPIDEMIJE COVID-19 (PKP6), nem osnutku, saj bi tovrstno posto-zato, ker je na zahodnem delu zemlj. marne komunale in energetske infra- ki doloca: panje pomenilo nevaren precedens zaparc. št. 1118, k.o. Verd, ki je predmet strukture na obravnavanem obmocju. STALIŠCE 11: Pripomba se delno »Ne glede na dolocbe ZUreP-2 se javna celotno obmocje krajinskega parka. OPPN, nacrtovana izvedba nadome-Komunalna in energetska infrastruk­ upošteva.razgrnitev in obravnava prostorskih stne retenzijske površine.tura v obmocju OPPN je nacrtovana Pravilno ugotavljate, da je obmocje, za aktov v casu epidemije COVID-19 lah-Za zašcito pred hrupom z avtoceste je skladno s pogoji upravljavcev le-te, ki katerega se sprejema OPPN, enako ob-ko izvedeta s sodelovanjem zainteresi-STALIŠCE 16: Pripomba se ne upo-v prostorski enoti P1 dopustna izvedba bodo pred sprejetjem dokumenta po­mocju, ki je doloceno v OPN. Obmo-rane javnosti tudi na daljavo s pomocjo števa. protihrupnih ograj, nasipov ipd.. Proti-zvani k izdaji mnenja k predlogu OPPN.cje OPPN na južni strani ne posega na elektronskih sredstev.« Lokacije prostorov za piknik, ucilnic hrupni ukrepi naj bi se sicer izvedli so-Do izgradnje javne kanalizacije je do-kmetijska zemljišca. Kot je razvidno iz V primeru, da na ravni Slovenije ne na prostem ipd. so narisane infor-casno s širitvijo avtoceste. Za potrebe pustno komunalne odpadne vode iz graficne priloge 2.1 »Vplivi in povezave bi bilo te zakonske dolocbe, bi razvoj mativno, in sicer na lokacijah, ki so iz kampiranja je dopustna izvedba bun-obstojecih in nacrtovanih objektov s sosednjimi enotami urejanja prosto-popolnoma zastal, kajti veljavni pro-prostorskega vidika najustreznejše. Vsegalovov in podobnih objektov na kolih, pred izpustom v okolje ocistiti v mali Obcinski prostorski nacrt za navedeno ra«, se preko obstojecih poti navezuje storski akti so osnovni pogoj za razvoj ureditve bodo lahko izvedene le v so-kar ne vpliva na poplavno varnost v komunalni cistilni napravi, kar velja obmocje v karti 5 doloca površine v jav-na širše obmocje. Površine za oddih v prostoru. Takoj, ko bodo ukrepi za glasju z lastniki zemljišc. Z ureditvijo širšem obmocju. tudi za sanitarije.nem interesu. in rekreacijo ne zajemajo južnega dela preprecevanje epidemije to dopušcali,prostorov za piknik je predvideno, da Glede na navedeno smatramo, da je ko-Priloga 3.6. OPPN doloca »POVRŠINE, obrežja vodnih površin, saj gre za ob-bodo javne obravnave zopet organizi-se pikniki odvijajo le na za to doloce-PRIPOMBA 18: munalna ureditev ustrezna. NAMENJENE RAVNEMU DOBRU, mocje kmetijskih zemljišc in ne za rane »v živo«. Cakanje na konec epi-nih in ustrezno opremljenih mestih. Za Dopolnjen predlog OPPN o postavitvi NA GEODETSKEM NACRTU« Pri-površine namenjene rekreaciji. Na tem demije lahko mocno podaljša posto-urejenost in cišcenje obmocja bo odgo-colnarne (objekt 7) in številnih po-Županpomba 5delu se ohranjajo obstojece pešpoti, ki pek priprave prostorskih aktov in ni voren upravljavec. Kdo bo tržil dolocen molov, za katere je v vseh smernicah Daniel Cukjati, l.r. Površine v javnem interesu naj se ohra-so oznacene shematsko s sivimi crtka-zakonsko podprto, saj zakon dovoljuje produkt na obravnavanem obmocju in dolocena dopustna postavitev zgolj na ni v skladu s hierarhicno višjim prav-nimi crtami. Tocen potek pešpoti bo organizacijo javne obravnave preko vi-kako se bodo te storitve obracunavale, zahodnem delu ribnika, ni jasno ali je nim aktom, Obcinskim prostorskim dolocen naknadno v fazi izdelave pro-deokonference. ni predmet OPPN, ampak dogovorov predvidena situacija navedena taksa-Številka: 3505-4/2017 (5-08)nacrtom Obcine Vrhnika, pri cemer jektne dokumentacije in v dogovoru z Javnost ima zaradi javne razgrnitve, ki med bodocim upravljavcem/upravljav-tivno ali eksemplifikativno. Ni jasno Datum: 23. 6. 2021 naj bo hierarhicno nižji pravni akt lastniki zemljišc. Sprememba namen-dopušca ogled gradiv v fizicni obliki ci in lastniki zemljišc.na podlagi cesa so predvideni pristani OPPN usklajen s hierarhicno višjim ske rabe zemljišc v postopku sprejema in analogni, ki je objavljena na spletni Varovana obmocja sama po sebi še in zakaj naj bi bili v vzhodnem delu pravnim aktom OPN. Zavracam nacr-OPPN ni dovoljena. strani obcine, enako možnost seznani-ne preprecujejo izvedbe posameznih ribnikov najvec tri stojišca za ribarje-S T A L I Š C A tovano privatizacijo javnega dobra!tve s predlogom prostorskega akta in ureditev v sklopu takih obmocij. Bi-nje, niti ni jasno kdaj gre za pristan in Pripravljalec OPPN naj spoštuje javnost PRIPOMBA 12: podajo pripomb, zato predlog ponovi-stveno je, da se take ureditve, tudi t.i. kdaj za stojišce za ribarjenje. Iz okolj-do pripomb in predlogov podanih v in naj v javno razpravo poda lektorira-V obrazložitvi OPPN in graficnem pri-tve javnih razgrnitev in javnih obrav-piknik prostori, ne vplivajo bistveno na skega porocila izhaja, da naj bi bil pri casu javne razgrnitve dopolnjenegano besedilo. Z napisom »POVRŠINE, kazu na strani 33 je navedena sledeca nav, ni utemeljen. kljucne varstvene cilje takih obmocij. postavitvi pomolov v strokovno pomoc osnutka NAMENJENE RAVNEMU DOBRU«, karta lastništva obmocja. Pikniki prostori tako sami po sebi ne predstavnik Ribiške družine Vrhnika,Obcinskega podrobnega prostorske­pripravljalec OPPN jasno kaže svoj od-pomenijo pozidave, komunalnih ure-pred postavitvijo pa naj bi bile izvede-ga nacrta za zadrževalnik na Beli nos do javnega dobra. Iz javne objave na spletni strani obcine PRIPOMBA 15: ditev, javne razsvetljave ipd. Seveda pa ne preventivne arheološke raziskave. Iz Vrhnika, dokument št.: 478-136/2020-Iz priložene dokumentacije ni mogoce bo v fazi same implementacije potreb-okoljskega porocila izhaja, da je za col­3, z dne 13. 4. 2021, sledi, da Obcina ugotoviti, komu je OPPN namenjen. Ni no poskrbeti za odgovorno ravnanje z narjenje predviden ribnik z najvecjim Javna razgrnitev dopolnjenega osnutka Obcinskega podrobnega prostorskegastnik sem. bo dolgorocno manjše financno bremeoprema).za mirujoci promet. Na obmocju ni PRIPOMBA 7: nacrta za zadrževalnik na Beli (v na-V izogib morebitnim nesoglasjem vas od financnih posledic, ki jih prinašajo Rekreacijska raba se nacrtuje racional-prostorskih možnosti, saj je izkljucno Stadion je osrednji del Športnega par-daljnjem besedilu: OPPN) je potekala moram opozoriti: poplave (sanacija objektov in infra-no in v skladu z nacrtom upravljanja namenjen športnim vsebinam. Takšna ka, zato menimo, da je potrebno naj­30 dni, v casu od 8. 9. do vkljucno 8. 10. -s predvidenim posegom se uporab-strukture zaradi odprave škode po po-Krajinskega parka Ljubljansko barje. rešitev je skladna smernico Oddelka za prej urediti njega. Potrebna bodo vecja 2020. nost teh parcel mocno zmanjša, s plavah, poslabšanje zdravja prebivalcev Objekti se prednostno umešcajo v okolje in komunalo, ki doloca: Prome-gradbena dela, ki bodo težko izvedljiva, cimer bo njihova vrednost postala na obmocju poplav ipd). obstojeca obmocja rekreacije, naravo-tno se Športni park Vrhnika - zahodni ce bo pred stadionom zgrajenih že veli-V casu javne razgrnitve so bile podane nicna, varstveno manj pomembne habitate del navezuje na Obcinski podrobni ko drugih objektov ter njim pripadajo­naslednje pripombe in predlogi: -v parcelo 1087/1 ste pred 33 leti, ob PRIPOMBA 9: in v najvecji možni meri odmikajo od prostorski nacrt za prenovo mestnega ca infrastruktura. V prid temu govori izgradnji tankovske ceste, posegli Ta del Vrhnike je zadnji naravni biser in vodnih teles. Brežine vodnih teles se jedra Vrhnike (del Tržaška cesta- Can-tudi dejstvo, da stadion uporablja veli-PRIPOMBA 1: brez kakršnega koli dovoljenja in naj ostane nedotaknjen. Struga naj se ohranja neutrjene. Ureditve (pešpoti, karjev trg) in zato se za promet smisel-ko Športnikov razlicnih Športnih pa­… ce bi se uredila, kjer je potrebno (na-nezakonito odvzeli 493 m2 površine.ocisti in vzdržuje brez drugih posegov.pomoli, brvi, mostovi, dostopi do vode,no uporablja dolocila OPPN za prenovo nog (na njemu izvajajo treninge fizicne sip) ter ocistila struga, ne bi prihajalo Za odvzeto površino, ki je še vedno STALIŠCE 9: glej stališce 1 itd.) se ureja v minimalno potrebnih mestnega jedra Vrhnike (del Tržaška priprave), veliko rekreativcev in Športni do prelivov iz struge potoka. Na strugi knjižena na mene, kot dober obcan gabaritih in sonaravno. Nasipavanja za cesta- Cankarjev trg). Mirujoci promet pedagogi za izvajanje ucnih programov.pa naj bi tudi ostala pregrada, kjer je se-in državljan placujem vse davke in Župan Obcine Vrhnikautrjevanje terena se ne izvaja. V kolikor za potrebe OPPN se bo urejal skladno STALIŠCE 7 – pojasnilo: daj za zadrževanje gramoza, ki pa bi jo prispevke. Kljub mojim dobrim na-Daniel Cukjati, l.r. je razmocenost terena težavna za izva-s celostno prometno strategijo obcine Ureditev stadiona je mogoca pred spre­bilo potrebno redno cistiti. Pred napo-menom, problema z bivšimi župani, janje rekreacije, se potrebna infrastruk-Vrhnika in usmeritvami trajnostne jemom OPPN za vzhodni del. Glej po­vedanimi vecjimi nalivi pa pregledati g. Tomšic, g. Rihar, zaradi njihove tura izvaja na pilotihmobilnosti. jasnilo št. 6 in pojasnilo št. 2.strugo v dolini proti Staremu malnu in nezainteresiranosti, nisem uspel re-Usmeritve so v programskem smislu, ki Kot strokovna podlaga za pripravo Tudi z ureditvami nacrtovanimi v jo ocistiti morebitnih podrtih dreves šiti. se nanašano na zahodni del obmocja, predmetnega OPPN je bila pripravlje-predmetnem OPPN se ohranja dosto-in vej.Predvidenemu zadrževalniku kot ob-Številka: 3505-4/2019 (5-01)upoštevane. na Hidrološko hidravlicna presoja za pnost do vzhodnega dela. Ce pa bi se že delala pregrada za vodo, can in prebivalec Vrhnike ne nasprotu-Datum: 23. 6. 2021 OPPN za obmocje Športni park Vrh-bi zadostovala samo na strugi, ki pri-jem, saj se zavedam njegovega pomena Sam OPPN se pripravlja za manjše nika – zahodni del v Obcini Vrhnika, PRIPOMBA 8: tece iz Starega malna. Voda, ki pritece za sam kraj. Ne morem pa dovoliti, da obmocje, skladno z izkazanim investi-Urbikom, hidrološkohidravlicne študi-Ali se bo pri nacrtovanju Športnega ob nalivih iz Staj, ne pomeni dosti pri se velikost in vrednost mojih nepre-S T A L I Š C A cijskim interesom (programi, ki nado-je, Matej Hozjan s.p., številka projekta parka upoštevalo, da je za stadion, ki se kolicini skupne vode v Beli. Kadar je micnin manjša na racun skupnega do-mešcajo sedanji bazen). Vsi ti so skladni H9-9-2020, oktober 2020, ki natancneje bo po sedanjih nacrtih gradil kasneje, potrebno popravljati cesto, ko jo raz-bra celotne Obcine. s strateškim usmeritvami in ne odsto-analizira in doloca ukrepe za varstvo potrebna dolocena komunalna infra-dre voda, je to vedno tista v Star maln. Obcine Vrhnika ne želim obremenje-do pripomb in predlogov pajo od veljavnih PIP, kar je skladno z pred poplavami. Na povzete rešitve v struktura (podrobneje je opredeljena v Tudi površina zemljišc v ha, po katerih vati s financnimi zahtevami za do se-podanih v casu javne razgrnitve Zakonom o urejanju prostora. Obmo-OPPN je pridobljeno tudi pozitivno PGD-ju za stadion, katerega izdelavo je bi se v primeru izrednih nalivov polnila daj nezakonito odvzeto premoženje in dopolnjenega osnutkacje za pripravo OPPN je bilo doloceno prvo mnenje Direkcije RS za vode.pred leti narocil Zavod Ivana Cankarja vodotoka, je po moji nestrokovni oceni placevanje davkov za odvzeto zemljo Obcinskega podrobnegaže v Sklepu o zacetku o pripravi OPPN V 33. clenu odloka o predmetnem Vrhnika) in bodo skladno s tem ustre­takole na pamet vsaj 15x vecja v korist ter za bodoco škodo, ki jo bo povzrocil prostorskega nacrta ŠPORTNI za Športni park Vrhnika za zahodni OPPN so doloceni ukrepi za zašcito in zno dimenzionirani posamezni vodi struge iz Starega malna. zadrževalnik na mojih parcelah. Želim PARK VRHNIKA ZA ZAHODNI del, ki je bil objavljen v Našem casopi-reševanje, ki so relevantni za predme-objektov predvidenih v OPPN-ju (ka-Upoštevam tudi terene vse od ceste samo, da se moji parceli št. 1039, k.o. DEL su, na spletni strani Obcine Vrhnika in tno obmocje. nalizacija, elektroenergetsko omrežje, proti Logatcu, kjer so se zasule doline Vrhnika, v prostorskih nacrtih spreme-v državnem PIS. Tak postopek doloca javna razsvetljava, zbirno mesto za ko-in sedaj tu voda nima nobenega narav-ni namembnost iz kmetijskega zemlji-veljava zakonodaja. Dolocitev manjšega PRIPOMBA 4: munalne odpadke??? ...). Javna razgrnitev dopolnjenega osnutka nega zadrževalnika na poti proti dolini šca v gradbeno parcelo. Spremenjena obmocja urejanja omogoca racional-Iz priložene dokumentacije OPPN ni STALIŠCE 8 – pojasnilo: Obcinskega podrobnega prostorskega v Star maln. V dokumentaciji nisem namembnost parcele ne bo vplivala na nejši postopek in posledicno hitrejšo jasno:Na celotnem obmocju OPPN je dovo­ nacrta Športni park Vrhnika za zaho­ zasledil nobenih podatkov o meritvah krajinski izgled tega dela Vrhnike, saj je realizacijo investicijskega interesa. - Kakšne so bile usmeritve narocnika ljena gradnja nove gospodarske javne dni del (v nadaljnjem besedilu: OPPN) pretokov ob obilnejših deževjih. Pred okolica te parcele že pozidana.Obcine Vrhnika izdelovalcem OPPN- infrastrukture, za katero trase še niso je potekala 30 dni, v casu od 6. 4. do nadaljevanjem bi bilo dobro narediti STALIŠCE 2: PRIPOMBA 2: ja in na podlagi katerih podatkov o nacrtovane oziroma so v fazi nacrto­ vkljucno 5. 5. 2021. meritve in sicer pritok iz Staj, iz Sta-Vecji poseg se bo predvidoma zgodil Menimo, da so bili nekateri posegi na potrebah posameznih Športnih pa-vanja. rega malna in pri zapornici na Stari le na parcelah št. 1350 in 1352, obe podrocju Športnega parka v nasprotju s nog, z ozirom na dejstvo, da Strategija V casu javne razgrnitve so bile podane cesti. Na predstavitvi je bilo povedano, k.o. Vrhnika. Poseg na parceli 1087/1, konkretnimi usmeritvami OPN, kar bo razvoja obcine 2006 - 2020 ni veljavna, PRIPOMBA 9: naslednje pripombe in predlogi: da bi bil pretok vode na pregradi 4 m3/k.o. Vrhnika, bo minimalen - korekcija lahko v prihodnje oteževalo celostno strategija za razvoj Športa pa sploh ni Ali se pri nacrtovanju Športnega parka sek. Ta podatek bi bil lahko podan, ko brežin vodotoka v dolžini cca. 50 m (na urejanje tega prostora.bila niti v obliki osnutka v obravnavi na upošteva dejstvo, da stadion potrebuje PRIPOMBA 1: bi se vedelo kolikšen je pretok vode na površini manjši kot 300 m2 - celotna Naj omenimo samo dejstvo, da je bilo obcinskem svetu. skladišcni prostor za opremo, ki je ni Menimo, da se pri dosedanjem urejanju zapornici, kjer se mi zdi, da je najmanjši parcela zajema 15.509 m2). Na parcelo gradbeno dovoljenje pridobljeno samo - Koliko so stare analize o vsebinah, na malo (ovire, stojala, merilni instrumen­ Športnega parka ni upoštevalo nekate­ na celotnem toku. S postavitvijo samo št. 1123, k.o. Vrhnika, se ne posega z za javno razsvetljavo pomožnega igri-kakšen nacin so bile pridobljene in ali ti, orodje za vzdrževanje, drugi Športni rih dolocb dokumentov, ki so podlaga zadrževalnika iz Starega malna bi se ureditvami. šca z umetno travo. Posegi, ki so se iz-dejansko odražajo potrebe obcanovpripomocki ...)? za izdelavo OPPN-ja. ohranila ta lepa zelena dolina in ne Sprememba namenske rabe zemljišca vajali, pa so zajemali površinski izkop - Katere dejavnosti bodo potekale v tem STALIŠCE 9: 1. Veljavni OPN (Uradni list RS, St. bi bilo potrebno prestavljati objektov.je kompleksna zadeva in je ne more zemljine do 30 cm, izkop za drenažne parku in za katere ciljne skupine upo-Pripomba se upošteva. V objektu B 27114 in spremembe) zahteva za ob- Tam tudi ne bi bilo nobene vecje ško-potrditi obcina sama v smislu zame-jarke v = 50 cm, položitev drenažnih rabnikov so dopustna/predvidena tudi skladišca mocje Športnega de zemljišc. Tudi višina pregrade bi njave za druga zemljišca. Na podlagi cevi, nasutje, utrjevanje in ravnanje - Zakaj se športni park na ureja celovito, za potrebe športnega parka. V primeru parka celostno obravnavo obmocja bila lahko manjša in krajša. Posledicno Zakona o urejanju prostora – ZUreP-2 tampona, temelje za podporne stebre ampak samo za zahodni delvecjih potreb po skladišcnih prostorih Športnega parka in predvideva izdelavo pa zato tudi lažje speljana cesta preko se pobuda za spremembo namenske ograje in ograjo višine 5 m, postavitev STALIŠCE 4 – pojasnilo:se doda možnost izvedbe dodatnih enega OPPN-ja. 17. clen OPN, ki doloca pregrade. Na križišcu cest v Staje, Bla-rabe zemljišca obravnava v postopku stadionskih reflektorjev ...Program oz. usmeritve narocnika so skladišcnih prostorov pod oz. s preo­ usmeritve za razvoj na obmocju urba­ tni dol in ceste Star maln je pod cesto sprememb in dopolnitev obcinskega Izvedena dela so urejena parcialno,vsebovale nabor želja oz. izhodišca blikovanjem obstojecih tribun. nisticnega nacrta, v tocki 14 doloca: mala cev, ki služi kot most cez vodo iz prostorskega nacrta. zgolj za obmocje pomožnega igrišca razlicnih dejavnikov v prostoru. Skozi - obmocje je treba obravnavati celostno. Staj, pa ne vem, ce je tam že kdaj vdrla z umetno travo. V predlogu OPPN pa korake priprave OPPN so bile rešitve PRIPOMBA 10: Predvideti je treba možnosti širitve OŠ cez in tekla po cesti. To se pravi, da so PRIPOMBA 3: ni povezave med vzhodnim in zaho-preverjane z vidika prostora in njego-Paziti je potrebno, da bo dostop do sta- Ivana Cankarja in revitalizacije špor­ nekoc vedeli koliko vode pritece iz Staj.Zadrževalnik Bela ne bo rešil proble-dnim delom Športnega parka, kar je v ve kapacitet in posledicno predlagane diona omogocen tako, da se bo tja lah­ tnega parka. Ob nacrtovanju novih Pri takih projektih vedo nekaj tudi sta-matike poplavljanja Hribskega potoka, nasprotju z zahtevo po celovitem ure-v OPPN. ko pripeljala Športna oprema, da bodo ureditev je treba reievati problematiko roselci in bi se moralo to upoštevati.zato bo potrebno poiskati drugo rešitev.janju obmocja.Gradiva: lahko ob stadionu stali tovornjaki za mirujocega prometa in zagotoviti peš STALIŠCE 1: STALIŠCE 3: STALIŠCE 2 – pojasnilo:- Poziv za objekt Garderobe in skladišca TV prenose in podobno. povezave med Tržaško cesto in Lju- Za reševanje poplavne problematike na Na obmocju obcine Vrhnika je vec Posegi, ki so že izvedeni niso pred-poslan 2. 4. 2020 na ŠD Vrhnika - atlet-STALIŠCE 10 – pojasnilo: bljanico; Vrhniki je bilo pripravljenih vec stro-vodotokov, ki poplavljajo. Poplavne ne-met urejanja s predmetnim OPPN (na ska sekcija, NK Dren Vrhnika, ZIC, OŠ Dostop do stadiona je mogoce preko - Ljubljanico se izkoristi v rekreacijske kovnih podlag: varnosti se ne more rešiti z enim ukre-»preostalem« obmocju enote urejanjaIvana Cankarja obmocja OPPN ter tudi z druge stra­ namene (pešpot ob Ljubljanici, plovna -Poplavna ogroženost na obmocju pom za vse vodotoke naenkrat, zato je prostora VR_1269), prav tako ureditve - Projektna naloga PN 2016, revidirana ni, ki je že izven obmocja predmetnega pot, pristanišce ipd.). potoka Bela na Vrhniki, elaborat treba izvesti vec teh. izven obmocje OPPN.2019, analiza kapacitete prostora z ZIC OPPN. 2. Pravilnik o vsebini, obliki in naci­ hidrotehnicne osnove, izdelal Inže-Povezava med predmetim OPPN in 2016 nu priprave obcinskega podrobnega niring za vode d.o.o., maj 2007, PRIPOMBA 4: vzhodnim delom obmocja športnega - Pobuda Zavoda Ivana Cankarja za PRIPOMBA 11: prostorskega nadrta (Uradni list RS, -Zadrževalnik na Beli, idejni projekt, Zakaj nismo bili o sestanku obvešceni parka je jasno dolocena in razvidna v kulturo, šport in turizem Vrhnika iz Nacrtovalci Športnega parka predvide­ 5t.99/07 in 61/17 - ZUreP-2) v tretjem izdelal Inženiring za vode d.o.o., de-vsi lastniki zemljišc in bližnji prizadeti graficnem delu OPPN. leta 2016 vajo tribune le v dolžini polovice sta­ odstavku 2. clena doloca: cember 2008, sosedje?- Pobuda TK Vrhnika za umestitev teni-diona. Menimo, da je pod tribunami (3) Podrobni nacrt se izdela za obmo- -Poplavna študija za obmocje obci-STALIŠCE 4: PRIPOMBA 3: ške dvorane in zunanjih teniških igrišc premalo prostora za potrebe servisnih cje enote urejanja prostora ali za manj­ ne Vrhnika, Hidrološko-hidravlic-Vprašanje se nanaša na sestanek sve-Navajamo samo nekaj dolocb veljav-v OPPN ŠPV – zahodni del iz leta 2019, objektov, garderob in ostalega. Poleg še obmocje znotraj posamezne enote na študija s predlogom ukrepov za ta KS Vrhnika – Vas, ki ga je sklicala urejanja prostora, za katero je tako nega OPN (Obcinski prostorski nacrt 2020 tega je neprijazno do gledalcev, da bodo obmocje Obcinskega prostorskega KS in ne Obcina Vrhnika. V postopku Obcine Vrhnika, neuradno precišceno - Usmeritve za pripravo osnutka OPPN gledali tekmovanja le na polovici stadi­ doloceno v obcinskem prostorskem nacrta za obmocje Obcine Vrhnika, priprave OPPN sta bili izvedeni javna besedilo 8):športni park Vrhnika – zahodni del, ona. Predlagamo, da se tribune predvi­ nacrtu. Podrobni nacrt se lahko izdela izdelala PUH d.d. in Matija Bogdan razgrnitev in javna obravnava, o kate-11. clen (zasnova prometne infrastruk-obcina Vrhnika, maj 2020. dijo ob celotni strani 100 metrske teka­ za posamezno enoto urejanja prostora Marincek s.p., april 2011, dopolnitev rih so bili obcani obvešceni z javnim ture)V Športnem parku Vrhnika se na pod-ške steze. Na ta nacin bo pridobljenega ali manjše obmocje znotraj posame­ 2013, naznanilom (objava v Našem casopisu (8) Vodni promet:lagi dopolnjenega osnutka OPPN v za-dovolj prostora za servisne dejavnosti, zne enote urejanja prostora tudi, ce to -Analiza poplavnosti z upoštevanjem ter na spletni strani Obcine Vrhnika), -nacrtuje se rekreativno -turisticno vo-hodnem delu ohranjajo vse obstojece poskrbljeno bo za gledalce, tribune pa ni doloceno v obcinskem prostorskem zadrževanja visokih voda na Beli, iz-osebno pa so bili vabljeni lastniki ze-dno pot po Ljubljanici. Uredita se dve športne dejavnosti, z možnostjo dopol-bodo obenem služile tudi kot zvocna nacrtu in se takšna potreba izkaže po delal iS Projekt, projektiranje in ure-mljišc v obmocju OPPN. pristanišci, eno se namesti v Športno nitve novih vsebin. Namenjen je izva-bariera. sprejetju obcinskega prostorskega na­ janje voda d.o.o., oktober 2019.rekreacijsko obmocje v središcu Vrhni-janu športnih programov za cim vecje STALIŠCE 11: crta. Potreba je izkazana kadar: Glede na ugotovitve strokovnih podlag PRIPOMBA 5: ke in drugo ob obstojecih rekreacijskih število obcanov Vrhnike (šole, vrtci, Pripomba se smiselno upošteva. - se za obmocje ali manjše obmocje in študij je bila zadrževalniku na Beli Soglasje o podpori izvedbe zadrževal- Poleg obstojecih tribun in možnosti znotraj posamezne enote urejanja pro­ dolocena namenska raba v Obcinskem nika na Beli bi morala podpreti vecina dograditve, ter novo predvidenega stora izkaže investicijski interes in ta ni prostorskem nacrtu Obcine Vrhnika zbora krajanov. objekta B s tribunami, je kapaciteta za- v nasprotju s strateškimi usmeritvami in urejanje z obcinskim podrobnim STALIŠCE 5: dostna in preglednost ustrezna. prostorskega razvoja obcine oziroma prostorskim nacrtom – OPPN, ki se je Na OPPN podajo mnenja nosilci ureja- Glede skladišcnih prostorov glej stali­ ne odstopa od prostorskih izvedbenih zacel pripravljati leta 2017.nja prostora, OPPN pa sprejme obcin- šce št. 9. pogojev, ki veljajo za predlagano ob- Na podlagi pripomb javnosti podanih ski svet, ki zastopa interese krajanov mocje, v casu javne razgrnitve OPPN je Obci- PRIPOMBA 12: - so potrebne prostorske ureditve zara­ na Vrhnika narocila izdelavo Recenzije PRIPOMBA 6: V natecaju za Športni park, ki je bil di posledic naravnih in drugih nesrec. Analize poplavnosti z upoštevanjem Predvideni projekt ima vec negativnih izveden leta 2010 se je pod tribunami Sprašujemo, katera od izjem je bila pri zadrževanja visokih voda na Beli, izde-kot pozitivnih posledic za okolje, zato predvideval tudi pas, kjer bi bila pokrita dosedanjem urejanju upoštevana, ali je lal IZVO-R, projektiranje in inženiring naj stroka še enkrat preveri upravice-površinah pri ribnikih v Sinji Gorici.športni klubi, rekreativci) ter tudi širše.tekaška steza, ki bi v casu zimskega ob- bila izjema izpeljana po predvidenem d.o.o., februar 2021. nost takega projekta. Poplavna nevar-38. clen (ograje)Športni park se ureja za zahodni del na dobja služila vsem športnikom in tako postopku, ali so bili z njo seznanjeni vsi Skladno z recenzijo in ostalimi stro-nost ni dovolj utemeljena za tak projekt, -igrišcna ograja: namenjena razmejitvi podlagi investicijskega interesa Obcine, razbremenila druge kapacitete. V do- pristojni akterji in ali so z njo soglašali. kovnimi spoznanji bodo v nadaljevanju ki nevarno posega in kazi okolje. To bi Športnega igrišca od javne ali druge kot je navedeno v stališcu 1. poldanskem casu bi jo lahko uporabljali STALIŠCE 1 – pojasnilo: postopka priprave OPPN izdelane še bil estetski in ekološki tujek v naravi. površine.OPPN je dokument, ki ureja in doloca tudi pedagoški delavci. Predlagamo, da Obmocje, kot je doloceno v OPN, je dodatne strokovne podlage. IzvedenaProjekt je brez koristi in škodljiv za Dovoljene so transparentne žicne ogra-prostorske ureditve, ne doloca nepo-se taka rešitev umesti tudi v obravna­ obravnavano celostno. Za celostno bo strokovna ocena o možnem nega-okolico. je, višine najvec 3,00 m;sredno ciljnih skupin uporabnikov. vani OPPN. obmocje so bile pripravljene strokovne tivnem vplivu zajezene poplavne vode STALIŠCE 6: 54. clen (gradnja, urejanje in dimenzi-Glej pojasnilo št. 1. STALIŠCE 12: podlage, ki služijo kot vsebinsko izho­ na obmocja pozidave dolvodno zaradi Na obmocju obcine Vrhnika je vecje oniranje površin za mirujoci promet)Pripomba se ne upošteva. Umesti­ dišce za pripravo OPPN. podzemnih kraških pojavov. Analizi-število vodotokov, ki poplavljajo. S pre-1) Pri novogradnjah, rekonstrukcijah ali PRIPOMBA 5: tev pokrite tekaške steze na obmocju Možnost širitve OŠ je dopušcena oz. ran bo vodni režim Hribskega potoka teklimi poseganji v priobalna zemlji-pri spremembi namembnosti objektaKer bi se moralo podrocje obravnavati OPPN ni predvidena, ker ob upošte­ predvidena skozi športne programe, in izracun vpliva na Belo. Dodatno šca vodotokov, regulacija vodotokov z je treba na parceli, namenjeni gradnji, celostno, je po našem mnenju odloci-vanju ostalih programov na obmocju ki jih uporablja OŠ, zlasti z možnostjo bomo preucili tudi možnosti posegov betonskimi koriti in zacevljanjem, vse zagotoviti zadostne parkirne površine, tev, da se je najprej uredil vzhodni del, ni prostorskih možnosti za kvalitetno nove telovadnice. Revitalizacija špor­ na strugi Bele in Hribskega potoka, ki vecje zmanjševanje prepustnosti tal garažna mesta ali garaže v kletnih eta-napacna. Ce se bo delalo po sedanjem atletsko dvorano. Možen je le objekt A tnega parka je osnovni namen tega bi povecali prevodnost. (asfaltirana dvorišca in ceste, ipd.) ter žah, tako za stanovalce kakor tudi za nacrtu, bo obnova stadiona z nogome-z vsebino atletske dvorane, glede na to, OPPN in vseh predlaganih ureditev. Cilj dodatnih strokovnih podlag in gradnja na retencijskih obmocjih vo-zaposlene in obiskovalce. tnim igrišcem in atletsko stezo veliko da je dopustna športna vecnamenska Mirujoci in peš promet se obravnava analiz je izbira optimalnih protipo-dotokov se je naravna sposobnost za-težja, kot bi bila sicer. Se posebno zara-dvorana. celostno, skupaj z rešitvami na sose­ plavnih ukrepov, ki bodo sedanje stanje drževanja vecjih kolicin meteorne vode 70. clen (varstvo pred poplavamidi tega, ker je potrebno v celoti sanirati dnjih obmocjih. Peš povezave na ob- ustrezno izboljšali.na prispevnih mestih zelo zmanjšala in (8) Obmocje sistema Velike in Male zelenico, ki je v tem trenutku mocno PRIPOMBA 13: mocju so predvidene. Za obmocje so Prevodnost struge skozi naselje je ca posledicno povecala poplavna nevar-Ljubljanice s pritokom Bela -usmeritve nagnjena na eno stran.Stanovalci vplivnega obmocja Športne­ relevantne zlasti zahteve iz priloge 3 Qprev =5-6 m3/s in samo s cišcenjem ter nost za prebivalce. Obcina je pristopila OPN za zmanjšanje poplavne nevarnosti so:STALIŠCE 5 – pojasnilo:ga parka Vrhnika predlagamo 7 dopol­vzdrževanjem ne bi mogli zagotavljati k reševanju te problematike s postopni-- izvesti protipoplavni nasip, zid oziro-Predvidena prostorska ureditev zaho-nitev spodaj navedenih tock odloka, ker USMERITVE ZA IZDELAVO OB- prevodnosti za 100-letno visoko vodo mi izvajanji omilitvenih ukrepov. ma dvig terena zavarovanje obstojecih dnega dela nima neposrednega vplivamenimo, da odlok pomanjkljivo obrav- CINSKIH PODROBNIH PROSTOR­ (Q100=21,4-21,8 m3/s). Poleg premajhne-V nadaljevanju bodo izvedene številne in nacrtovanih obmocij stanovanj, ob-na kasnejše posege na vzhodnem delu nava vpliv obremenjevanja s hrupom in SKIH NACRTOV za EUP VR_1269: ga korita pa dodatno zmanjšujejo pre-dodatne aktivnosti opisane v STALI-mocij centralnih dejavnosti, proizvo-in jih v celoti omogoca. svetlobo na obmocje zgradb z varova- Zaprti objekti (športne dvorane, objekt vodnost dostopi do obstojecih objektov. ŠCU 1. dnih dejavnosti in Športnega parkanimi prostori ob južni meji Športnega z wellness programom, zaprti bazen Dostopnost do objektov pa bi bila z iz-74. clen (obmocja zašcite in reševanja)PRIPOMBA 6: parka. Predlagamo, da OPPN skladno ipd.) se umešcajo samo v zahodni del vedbo nasipov in visokovodnih zidov PRIPOMBA 7: Za potrebe zašcite in reševanja so dolo-Za obnovo stadiona je pripravljena že z zakonodajo zagotovi, da se bivanjske obmocja športnega parka, ob obstoje­ onemogocena.Material, iz katerega bo nasip, je (bo) cena obmocja:vsa dokumentacija (usklajena z Atlet-razmere stanovalcem varovanih pro­ ce objekte. Pred sprejemom OPPN je Zakonodaja ne dopušca kanaliziranja vprašljiv za onesnaženje potoka in - za evakuacijo prebivalstva in njego-sko zvezo Slovenije in Nogometno zve-storov ne poslabšajo. dovoljena postavitev montažnega šo­ vodotokov in pospeševanja odtoka s podtalnice.vo nastanitev: Športni park Vrhnika zo Slovenije). Dela bi se zato lahko za-Dopolnitev 1: III. 7. (8) tora nad bazenom za namen ureditve poplavnega obmocja – oz. je to dopu-STALIŠCE 7: (VR_l269) . .. cela veliko hitreje kot je nacrtovano za V casu spremljevalnih prireditev pred­ pokritega športnega igrišca. stno ob socasni izvedbi nadomestnega Predvidena je vgradnja dolomitnega - heliport: stadion v Športnem parku objekte, ki so predmet OPPN-ja. Zakaj videnih predvsem v PE1 in PE2 Špor­ Na obmocju se uredi pešpot kot po­ protipoplavnega ukrepa.grušca, ki je intakten in se ga pridobi na Vrhnika (VR_l269).ta dokumentacija ni vkljucena v OPPN?tnega parka, se bo hrup v obmocju vezavo med Tržaško cesto in pešpotjo Po pridobitvi novih podatkov in izde-terenu. Pred tem je vsekakor potrebna STALIŠCE 3 – pojasnilo:STALIŠCE 6 – pojasnilo:zgradb z varovanimi prostori ob južni ob Ljubljanici. Pešpot ob Ljubljanici se lavi novih strokovnih podlag, bo do-analiza materiala, ki to potrdi. Navedena clena 11 in 38 nista predmet Obnova stadiona je mogoca na podla-meji parka povecal nad dopustne meje. navezuje na pešpot ob vrtcu Želvica. V polnjen osnutek OPPN popravljen in obravnavanega obmocja, ker ne gre gi 86. clena OPN (dopustne gradnje in Predlagamo gradnjo polnega absorpcij- cim vecji meri se na obmocju ohranja ponovno javno razgrnjen. PRIPOMBA 8: za urejanje pristanišca ter razmejitve druga dela do sprejema OPPN). Ta clen skega zidu, med objektoma A in B, ki avtohtona vegetacija. Gradnja objektov Tudi vzdrževanje nasipa bo predstavlja-športnega igrišca, ampak športnega bo za t. i. vzhodni del športnega parka bo omilil širjenje hrupa z obmocja PE2 v obrežnem pasu ni dovoljena, razen za PRIPOMBA 2: lo velik financni zalogaj.parka.ostal v veljavi tudi po sprejetju OPPN v obmocje zgradb z varovanimi pro- namen sprehajanja in dostopa do vode Zadrževalnik bo zajemal tudi parcele STALIŠCE 8: V sklopu obmocja, ki se ureja s predme-za zahodni del oz. do spremembe OPN. stori ob južni meji parka. Predlagamo, (pešpot, klopi, pomol, pristan, urbana 1087/1, 1123, 1352 in 1350, katerih la-Vzdrževanje protipoplavnih ureditev tnim OPPN se ne predvideva ureditev da nacrtovalec poskrbi za ucinkovito fizicno pregrado, ki bo omilila širjenje ka na Vrhniki in sodelovanja tako z prikaže tudi dolžine stranic in kvadra-Na podlagi 3. clena Zakona o zavodih »Za direktorja zavoda je lahko imeno-Na podlagi 29. clena Zakona o lokalni hrupa s podrocja PE1 v obmocje zgradb obcino Vrhniko kot z Zavodom Ivana ture tako PE kot informativnega izrisa van kandidat, ki izpolnjuje naslednje z varovanimi Cankarja kot upravljavcem športnega objektov, saj trenutno ni možno pre-(Uradni list RS, št. 12/91, 8/96, 36/00 pogoje: samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 prostori ob južni mej i parka.parka. Trenutno ima Teniški klub Vrh-veriti ali je znotraj zacrtanih PE sploh – ZPDZC in 127/06 – ZJZP), 61. clena -ima dokoncano najmanj specializa-– uradno precišceno besedilo, 76/08, STALIŠCE 13: nika vec kot 150 aktivnih clanov kluba možno kakorkoli odstopati od informa-Pripomba se smiselno upošteva. V oziroma vec kot 200 podpornikov teni-tivnega izrisa objektov kar naj bi odlok Zakona o lokalni samoupravi (Uradni cijo po visokošolski izobrazbi (prej-79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – šnja), visokošolska univerzitetna fazi priprave OPPN tocni programi za sa na Vrhniki. Imamo tudi eno najbolj v besedilnem delu omogocal.list RS, št. 94/07 – UPB, 76/08, 79/09, ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1 in 30/18) in nove objekte še niso poznani oz. dolo-množicnih poletnih teniških lig z vec STALIŠCE 24: izobrazba (prejšnja) ali magistrska ceni do te mere, da bi se dalo zasnovati kot 100 tekmovalci (v Zahodni Sloveni-Pripomba se delno upošteva. Raz-51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, izobrazba (2. bolonjska stopnja), 22. clena Statuta Obcine Vrhnika (Naš oz. dolociti ucinkovite ukrepe za ome-ji primerljiva samo Ljubljanska teniška mak med objektoma A in B se doloci 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 – -ima najmanj dve leti vodstvenih iz-casopis, št. 430/15) je Obcinski svet jevanje hrupa. Zato se v OPPN dolo-liga) in teniško šolo Vrhnika z vec kot na bolj jasen nacin, tako da se pozicija kušenj, ci, da je potrebno ob izgradnji novih 50 otroci in vec poletnih tecajev tenisa objekta B doloci na severni strani.ZIUZEOP-A in 80/20 – ZIUOOPE), 44. ima najmanj tri leta delovnih izku-Obcine Vrhnika na 16. redni seji dne 17. - objektov obvezno pripraviti študijo, ki za odrasle. Zaradi zgornjih dejstev ima Glej tudi stališce št. 13.clena Zakona o športu (Uradni list RS, šenj na vsaj enem od podrocij de-6. 2021 sprejel naslednji obravnava hrup na obmocju ter opre-Teniški klub Vrhnika velik interes in Prikaz dimenzij prostorskih enot ni po­ javnosti zavoda in tri leta delovnih deliti vplive na sosednje stanovanjske dolžnost pri sooblikovanju bodocegatreben, ker je graficni prikaz izveden na št. 29/17, 21/18 – ZNOrg in 82/20), 28. izkušenj na podrocju projektnega objekte ter zagotoviti ustrezne ukrepe modernega športnega parka Vrhnika.geodetskem posnetku v merilu 1:1000. clena Zakona o uresnicevanju javnega za zmanjšanje le-tega. V OPPN se do-Na Teniškem klubu Vrhnika smo po-Glede na dejstvo, da Obcina Vrhnika managementa, SKLEP pusti tudi širša izvedba protihrupnih drobno preucili dopolnjen osnutek Ob-v tem trenutku še ni dolocila vsebine interesa za kulturo (Uradni list RS, št. -ima najmanj višjo raven (B2) zna- O PRENEHANJU STATUSA ukrepov. cinskega podrobnega prostorskega na-športne dvorane, tudi natancnih di-77/07 – UPB, 56/08, 4/10, 20/11, 111/13, nja angleškega jezika po Skupnem GRAJENEGA JAVNEGA DOBRA crta Športni park Vrhnika za zahodni menzij ni možno oz. smiselno prikazati evropskem referencnem okvirju za PRIPOMBA 14: del (v nadaljevanju OPPN) na katerega v graficnem delu. 68/16, 61/17 in 21/18 – ZNOrg), Zakona jezike (CEFR). Dopolnitev 2: IV. 11. (1)v nadaljevanju podajamo pripombe in o spodbujanju razvoja turizma (Uradni I. Status grajenega javnega dobra na Objekta A in B sta povezana s polnim predloge:PRIPOMBA 25: nepremicninah ID znak: parcela 2002 absorpcijskim zidom, ki meri toliko kot 1. Dopolnjen osnutek ODLOKAV prvem (1) odstavku dvanajstega (12.) list RS, št. 13/18) in 22. clena Statuta Ob prijavi na razpis mora kandidat pre­ dložiti tudi strategijo zavoda za manda-2854/68 v izmeri 94 m2 , parcela 2002 nižji objekt B.• V drugem (2) odstavku osmega (8.) clena (velikost objektov) naj se velikost Obcine Vrhnika (Naš casopis, št. 430/15) 2854/70 v izmeri 29 m2, parcela 2002 STALIŠCE 14: clena (dopustne dejavnosti in objekti) stavbe A: zazidalna površina poveca tno obdobje. Pripomba se smiselno upošteva.naj se pred in podobno poleg že nave-na najvec 2660 m2. Z vidika Teniškega je Obcinski svet Obcine Vrhnika na 16. Mandat direktorja traja 5 let. Direktor 2854/72 v izmeri 325 m2 parcela 2002 Opredeljeno v stališcu št. 13. denih možnih odprtih igrišc navede kluba Vrhnika je zimsko udejstvovanje redni seji, dne 17. 6. 2021 sprejel je lahko po izteku te dobe ponovno 2854/73 v izmeri 36 m2, parcela 2002 tudi teniško igrišce.v tenisu na obcini Vrhnika žal nemogo-imenovan. 2854/74 v izmeri 72 m2, parcela 2002 PRIPOMBA 15: STALIŠCE 20: ce zato naši clani in ucenci zimski del Z direktorjem sklene pogodbo o za-2854/75 v izmeri 94 m2, vpisanih v ze-Dopolnitev 3: X. 26. (2)Pripomba se upošteva. V odlok izvajajo v Ljubljani kar povzroca velike O D L O K poslitvi v imenu sveta zavoda njegov mljiški knjigi kot grajeno javno dobro, Elaborat zašcite pred hrupom mora OPPN se doda teniško igrišce, za pove-stroške in tudi upad ucencev teniške o spremembah in dopolnitvah predsednik.« vse v lasti Obcine Vrhnika, preneha. vsebovati zašcito pred hrupom za canje jasnosti odloka. šole v tem obdobju leta. Z izgradnjo Odloka o ustanovitvi javnega zgradbe z varovanimi prostori ob južni teniške dvorane s 3 teniškimi igrišci, zavoda »Zavod Ivana Cankarja II. Ta sklep zacne veljati osmi dan po meji Športnega parka, ki ga bodo pov-PRIPOMBA 21: manjšo telovadnico pa se to ne bi doga-3. clen zrocale predvidene prireditve v obmo-V cetrtem (4) odstavku osmega (8.) cle-jalo in bi sredstva ter rekreacija (obcani, za kulturo, šport in turizem Statut zavoda in drugi splošni akti se objavi v obcinskem glasilu Naš casopis. cju PE2 in PE1.na (dopustne dejavnosti in objekti) naj ucenci) ostajala znotraj obcine Vrhni-Vrhnika« s tem odlokom uskladijo najkasneje v STALIŠCE 15: se med primere objekta A eksplicitno ka. Minimalna potrebna dimenzija za roku 60 dni po njegovi uveljavitvi. Številka: 478-201/2021 (6-03) Pripomba se smiselno upošteva.navede tudi teniška dvorana. izvajanje zimskega tenisa v dvorani, da Datum: 17. 6. 2021 1.clen Opredeljeno v stališcu št. 13. STALIŠCE 21: se investicija še izplaca je 55 m x 48 m S tem odlokom se sprejmejo spremem-4. clen Pripomba se ne upošteva. Navedba (2640 m2) zato naj se maksimalna tlori-Župan be in dopolnitve Odloka o ustanovitvi Ta odlok pricne veljati naslednji dan po PRIPOMBA 16: dejavnosti oz. objektov je povzeta po sna dimenzija za objekt A v PE3 poveca Obcine Vrhnika Dopolnitev 4: X. 26. (3)OPN: na 2660 m2 (z 20m2 tlorisa rezerve). javnega zavoda »Zavod Ivana Cankarja objavi v uradnem glasilu Obcine Vrh- Daniel Cukjati l.r. Na obmocju OPPN je predviden pri-3.5 PROSTORSKI IZVEDBENI PO-Poleg tega naj se s povecanjem maksi-za kulturo, šport in turizem Vrhnika« nika »Naš casopis«. reditveni paviljon v PE2 in postavitev GOJI GLEDE NA NAMENSKO malne dimenzije preveri tudi ostale (Uradni list RS, št. 48/2005 in spre­zacasnih pokritih objektov kot je šotor RABO PROSTORA omejitve, ki so posredno vezane na membe). Številka: 007-28/2020 (3-01) na PE1. Ti objekti jasno kažejo, da so Dopustni objekti in naprave: povecanje tlorisa (npr. minimalna raz-Datum: 17. 6. 2021 predvidene prireditve, ki predstavljajo - telovadnice, športne vecnamenske dalja med objektoma A in B, dimenzije 2. clen vir hrupa za stanovalce varovanih pro-dvorane, stadioni, kopališca, bazeni, PE3 in PE4) saj je kljucno za OPPN, da Besedilo 18. clena se spremeni tako, da DANIEL CUKJATI storov ob južni meji Športnega parka. balinišca, kegljišca, fitnes centri, centri ima v nadaljnjih postopkih pridobiva­ se glasi: Župan Obcine Vrhnika Objavljeni OPPN pomanjkljivo obrav-dobrega pocutja itd.),nja gradbenih dovoljenj v odloku izve­nava vpliv prekomernega obremenje-Znotraj dolocene rabe je možno ume-dljiva dolocila.vanja s hrupom na obmocje zgradb stiti tudi program tenisa. STALIŠCE 25: z varovanimi prostori ob južni meji Pripomba se delno upošteva. Veli­Športnega parka, ki ga bodo predsta-PRIPOMBA 22: kost objekta A se poveca na 2.660 m2.vljale prireditve.V cetrtem (4) odstavku osmega (8.) Pomembno je, da bodo bodoci športni Obcina Vrhnika, Obcinski svet, Komisija za pode-Obcina Vrhnika bo v letu 2021 podelila najvec šest V izvedbeni projektni dokumentaciji clena (dopustne dejavnosti in objekti) objekti na obmocju OPPN (športna bronastih plaket Ivana Cankarja. ljevanje obcinskih nagrad in priznanj, na podlagi predlagamo izgradnjo polnega (brez naj se izbriše besedilo, da spremljajoce dvorana, bazen, zunanja igrišca…) odprtin) absorpcijskega zidu, ki bo po-dejavnosti ne smejo motece vplivati na nudili izvajanje športnih programov Statuta Obcine Vrhnika (Naš casopis, 430/2015) in 2. vezoval objekta A in B. Zid naj bo visok osnovno dejavnost na obmocju. Spre-za cim vecje število obcanov Vrhnike 19. clena Odloka o podeljevanju priznanj Obcine Bronasto plaketo se podeli posameznikom, podjetjem, enako kot nižji objekt B, to je 7,5m.mljajoce dejavnosti v objektu A so že (šole, vrtci, športni klubi, rekreativci) in društvom in drugim organizacijam in skupnostim za V izvedbeni projektni dokumentaciji omejene na 20% bruto etažne površine bodo ohranjene tudi potrebne zeleneVrhnika (Uradni list RS, št. 13/00, Naš casopis, št. delo in dejanja, ki so jih dosegli ob posebnih prilikah, ob predlagamo, da nacrtovalec poskrbi za in že zaradi tega ne morejo motece površine in povezovalne poti. Obcina ucinkovito fizicno pregrado, ki bo omi-vplivati na osnovno dejavnost kateri Vrhnika meni, da je predvidena veli-307/2004, 356/2008, 433/2015 in 493/2021) enkratnih dosežkih, ob izredno humanem in požrtvoval­lila hrup s podrocja PE1. Absorpcijski je namenjen objekt A. To dodatno be-kost prostorske enote PE3 primerna nem dejanju in drugih utemeljenih podobnih priložno­zid tu zaradi funkcionalnosti obmocja sedilo omogoca subjektivno presojo za umestitev športnega objekta glede stih in s svojim delom povecujejo ugled obcine. verjetno ni sprejemljiv, zato se obraca-upravnega organa in mnenjedajalcevna prostorske danosti. Poveca pa se za Bronasto plaketo se podeli tudi ob posebnih jubilejnih mo na nacrtovalca, da predlaga druge v nadaljnjih upravnih postopkih ker ni tolerancnih 60 m2. OBJAVLJA RAZPIS priložnostih. možnosti zašcite pred hrupom. Na pre-razvidno na kakšen nacin in po katerih Maksimalne dimenzije objekta se ne dlagane nacine bi zmanjšali vpliv hru-objektivnih kriterijih se to lahko pre-spreminjajo glede na razgrnjen dopol- ZA PODELITEV OBCINSKIH pa na varovane prostore ob južni meji soja. Omejitev 20% bruto etažne povr-njen osnutek OPPN, saj se šciti osre-V. Športnega parka in tako zagotovili spo-šine za spremljevalne dejavnosti je po dnjo odprto površino športnega parka. PRIZNANJ štovanje Uredbe o mejnih vrednostih našem mnenju zadostno varovalo, da PREDLAGATELJI kazalcev hrupa v okolju ter spoštovanje se v objektu A zagotovi osnovna de-PRIPOMBA 26: IN VSEBINA PREDLOGOV ustavne clovekove pravice do zdravega javnost (športna aktivnost) in da druge V prvem (1) odstavku dvajsetega (20.) V LETU 2021 življenjskega okolja in nocnega pocitka.dejavnosti ne bodo motece za osnovni clena (etapnost gradnje) naj se doda 1. STALIŠCE 16: namen športnega parka.tretja alineja z naslednjim besedi-Predlagatelji za podelitev priznanj obcine so lahko ob- Pripomba se smiselno upošteva. STALIŠCE 22: lom: Pred gradnjo objekta C v PE 4 se Glej stališca št. 13 Pripomba se ne upošteva.zagotovi nadomestitev izpada enega cani, politicne stranke, liste, zastopane v Obcinskem sve- I. Navedba dejavnosti oz. objektov je pov-teniškega igrišca z njegovo izgradnjo tu Obcine Vrhnika, krajevne skupnosti, podjetja, društva PRIPOMBA 17: zeta po OPN: v sklopu dvorane A ali na vzhodnem NAZIV CASTNI OBCAN ter druge organizacije in skupnosti. Dopolnitev 5: X. 26. (4)3.5 PROSTORSKI IZVEDBENI PO-delu med atletskim stadionom in as-Predlagatelj za podelitev priznanj ne more biti komisija V casu prireditev, ki zacasno cezmerno GOJI GLEDE NA NAMENSKO faltiranim nogometnim igrišcem v PE ali njeni clani kot posamezniki. obremenjujejo okolje s hrupom, je po-RABO PROSTORA 1 (kot odprto igrišce). Razlaga zakaj je 1. Obcina Vrhnika bo v letu 2021 podelila najvec en naziv trebno spoštovati UredboPosebni pogoji za spremljajoce dejav-podana že v cetrti alineji te prve toc­ o nacinu uporabe zvocnih naprav, ki na nosti in objekte: ke pripomb in predlogov na dopolnjen castni obcan. 2. Predlog za podelitev priznanja mora biti v pisni shodih in prireditvah povzrocajo hrup.- da ne vplivajo motece na osnovno de-osnutek odloka. STALIŠCE 17: javnost na obmocju EUP STALIŠCE 26: 2. obliki, na predpisanih obrazcih, in mora vsebovati: Pripomba se smiselno upošteva.Pripomba se smiselno upošteva. Obcanom Obcine Vrhnika in drugim državljanom Zahteva se smiselno vkljuci v odlok. PRIPOMBA 23: Glej stališce št. 23. Republike Slovenije, kakor tudi državljanom tujih držav, - naziv in ime predlagatelja, V devetem (9.) clenu (zazidalna zasno-ki imajo posebne zasluge na podrocjih kot so: gospodar-- ime in priimek predlaganega kandidata za priznanja in PRIPOMBA 18: va in zasnova zunanje ureditve) naj se PRIPOMBA 27: stvo, znanost, umetnost, kultura, šport in drugo ter za osnovne osebne podatke, Dopolnitev 6: X. 28. (1)dopolni cetrti (4) ali doda nov odstavek V ureditveno situacijo na listu 4.2 ali druge izjemne dosežke, ki so pomembni za razvoj in dvig - obrazložitev predloga, Obstojeca osvetljava obmocja PE1 z naslednjim besedilom: V vzhodnem v novem listu naj se poleg tlorisnih ugleda Vrhnike, lahko obcinski svet podeli naziv castne-- kratko obrazložitev predloga (za predstavitev na podeli­mora biti izvedena v skladu z Uredbo delu športnega parka med atletskim dimenzij ilustrativnega prikaza nacr­tvi v primeru izbora), o mejnih vrednostih svetlobnega one-stadionom in asfaltiranim nogome-tovanih objektov in PE doda tudi linij-ga obcana. snaževanja okolja, kar trenutno ni, zato tnim igrišcem (vse v PE1) je možno ske dimenzije v metrih ter prikaže vsa - dokumente, ki potrjujejo navedbe v obrazložitvi, predlagamo prilagoditve. Osvetljenost, umešcanje dodatnih široko dostopnih omejujoca dimenzijska dolocila (npr. - vrsto predlaganega priznanja, II. ki jo svetilke iz PE1 povzrocajo na odprtih športnih igrišc. To besedilo minimalna razdalja med objektoma A - pisno soglasje predlaganega kandidata za priznanje. oknih varovanih prostorov ob vseh me-predlagamo zato, ker v primeru izgra-in B, dimenzije PE3 in PE4). Le na ta ZLATA PLAKETA jah Športnega parka, ne sme presegati dnje/dograditve objekta C v PE4 in nacin je mogoce preveriti odstopanja Predlagatelj lahko dolocenega kandidata za priznanje zakonsko dolocenih mejnih vrednosti. neizgradnje objekta A oziroma, da v od ilustrativnega prikaza objektov ter IVANA CANKARJA v okviru enega razpisa predlaga samo za eno izmed pri-Delež svetlobnega toka, ki seva navzgor objektu A ne bo vsaj enega teniškega drugih omejujocih dolocil odloka. Cilj znanj. od svetilk ne igrišca Teniški klub Vrhnika izgubi 1/3 sprejema OPPN je namrec njegova iz-1. Nepopolnih in nepravocasnih vlog komisija ne sme presegati 5%. Spektralna sestava športnih površin kar pa je v nasprotju s vedljivost, ki pa jo je sedaj glede na gra-Obcina Vrhnika bo v letu 2021 podelila najvec dve zla­svetilk mora biti v skladu z zakonodajo, cilji tega OPPN in strategijo, da obsto-ficne prikaze težko oziroma nemogoce bo obravnavala. ti plaketi Ivana Cankarja. ki ureja ohranjanje narave.jeci športi v športnem parku niso na preveriti.3. STALIŠCE 18: slabšem temvec kvecjemu na boljšem. STALIŠCE 27: Pobude sprejema Komisija za podeljevanje obcinskih 2. Pripomba se smiselno upošteva. V Dimenzija teniškega igrišca naj se na Pripomba se ne upošteva. Vsi grafic-nagrad in priznanj, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika, s pripi-OPPN se doloci, da je potrebno obsto-omenjeno lokacijo tudi zariše v gra-ni prikazi v OPPN so pripravljeni v me-Zlata plaketa Ivana Cankarja je najvišje priznanje Ob-som »za obcinska priznanja« do 31. 8. 2021 do 11. ure. jeco razsvetljavo uskladiti z veljavno ficnem delu kot crtkana crta (potenci-rilu 1:1000 in na geodetskem posnetku, cine Vrhnika, ki se podeli posamezniku za življenjsko zakonodajo.alno zarisana maksimalna dimenzija kar omogoca prostorsko razbiranje di-delo, ki povecuje ugled obcine na gospodarskem, druž-Ostali predlogi so smiselno že del 28. odprtega igrišca), ki se jo lahko potem menzij oz. izvedbo preveritve. benem ali drugem podrocju življenja in dela. 4. Priznanja obcine bodo podeljena na primerni priredi-clena. udejanji tudi za potrebe drugih široko dostopnih športov (npr. odbojka).PRIPOMBA 28: tvi predvidoma do konca leta 2021. PRIPOMBA 19: STALIŠCE 23: Izvajalec Delavnica d.o.o. in Obcina III. Dopolnitev 7: XlI. 34. (5)Pripomba se delno upošteva. V Vrhnika naj zagotovita, da bo v OPPN 5. SREBRNA PLAKETA Glavni dostop na obmocje Športnega OPPN se doda dolocilo, da morajo biti v znotraj PE 3 možno pridobiti gradbeno Predlagatelji iz leta 2020 svoje predloge za podelitev parka na južni strani se odstrani ali Športnem parku vsaj tri teniška igrišca dovoljenje za športno dvorano dimen-IVANA CANKARJA potrdijo, dopolnijo ali spremenijo, v nasprotnem primeru prekategorizira v stranski dostop, ker bi (razen med gradnjo novih objektov). V zij 55 m x48 m (2640 m2). se šteje, da predlog umikajo. predstavljal veliko obremenitev varo-primeru odstranitve enega, se lahko STALIŠCE 28 – pojasnilo:1. vanih prostorov Kopališke ulice z obi-nadomestno igrišce umesti kjer koli na OPPN predstavlja pravno podlago za Obcina Vrhnika bo v letu 2021 podelila najvec tri sre-6. skovalci in prometom, posledicno pa obmocju OPPN.umešcanje objektov v prostor. Investi­brne plakete Ivana Cankarja. poslabšanje kakovosti bivalnega okolja V graficnem delu ni potrebno prikazati tor mora zagotoviti, da bo projekt pri-Vse dodatne informacije v zvezi z razpisom so vam s preseganjem mejnih vrednosti hrupa.vseh možnih umestitev. pravljen skladno z veljavnim prostor-2. na voljo na sedežu obcine, po elektronski pošti sabina. STALIŠCE 19: skim aktom in zanj pridobiti gradbeno Srebrno plaketo se podeli posameznikom, skupinam ahcan@vrhnika.si ali po telefonu (01) 755-54-20 - kon-Pripomba se ne upošteva. Dostop PRIPOMBA 24: dovoljenje.obcanov, društvom in drugim pravnim osebam za dol-taktna oseba Sabina Ahcan. na južni strani pri telovadnici je klju-V prvem (1) odstavku enajstega (11.) Objekta dimenzij 55 m x 48 m ni mo-goletne uspehe in izjemne dosežke trajnega pomena, s cen dostop za peš promet za obmocje clena (pozicije objektov) naj se preveri žno umestiti v PE 3. Na tem obmocju se katerimi povecujejo ugled obcine na gospodarskem, Številka: 094-1/2021 Športnega parka in predstavlja južni del ali je minimalna razdalja med objekto-šciti vecji zunanji odprti prostor – osre­družbenem ali drugem podrocju življenja in dela. Datum: 17. 6. 2021 glavne peš povezave sever – jug skozi ma A in B v PE3 na 5 m sploh izvedljiva dnjo parkovno ureditev, ki je dolocena park. Dostop v južnem vogalu OPPN, glede na našo pripombo na dvanajsti v PE2, katere obmocje se ne manjša. ki je najbliže stanovanjskim objektom, clen in minimalno dimenzijo objekta IV. je definiran kot servisni dostop in je A. Poleg tega se v Teniškem klubu Vrh-Župan Obcine VrhnikaKOMISIJA ZA PODELJEVANJE OBCINSKIH kljucen za obratovanje športnega par-nika strinjamo s pripombo stanovalcev Daniel Cukjati, l.r. BRONASTA PLAKETA NAGRAD IN PRIZNANJ ka – ni pa predviden kot glavni dostop. na javni obravnavi, da se zagotovi cim IVANA CANKARJA manjši vpliv hrupa kar je možno ravno PRIPOMBA 20: z zmanjšanjem medsebojne razdalje Teniški klub Vrhnika ima dolgoletno med objektoma. V ureditveni situaciji 1. tradicijo sooblikovanja športnega par-na listu 4.2 ali dodatnemu listu naj se Cestitka ob dnevu državnosti Vsem obcankam in obcanom cestitam ob 25. juliju – Dnevu državnosti. Na ta dan pred 30. leti je Skupšcina Republike Slovenije sprejela Deklaracijo o neodvisnosti Slovenije in Temeljno ustavno listino o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije. V desetdnevni osamosvojitveni vojni, ki je sledila agresiji Jugoslovanske ljudske armade, so kot policisti in pripadniki teritorialne obrambe pri obrambi domovine aktivno sodelovali tudi številni domacini. Kot izredno pomembno za uspešno obrambo domovine se je izkazalo zavzetje skladišca orožja in streliva pod Strmcem. Po treh desetletjih na dogodke še vedno gledamo v luci velikih pricakovanj, ki smo jih gojili ob nastanku Slovenije kot popolnoma samostojne države. Brez njih velikega koraka v samostojnost ne bi zmogli. Kljucna so se uresnicila in Slovenija kot clanica EU sodi med demokraticne in razvite države, v katerih je kakovost življenja precej višja kot v vecini preostalih držav v Evropi in zunaj nje. Na vsakemu od nas pa je, da po svojih moceh prispeva k temu, da smo kot družba bolj socutni, strpni in solidarni, prav tako pa tudi bolj ambiciozni kar se tice kakovosti življenja nas samih in naših najbližjih. Slednja pa je vse bolj odvisna tudi od kakovosti lokalnega in globalnega okolja ter ohranjenosti narave, katere del smo in vse bolj zahteva tudi koordinirane napore na mednarodni ravni. Smo majhen, a ne nepomemben del skupnosti tistih držav, ki nosijo najvecji del odgovornosti za usodo cloveštva. To si lahko štejemo v cast in tudi tega se moramo zavedati ob slovesnem praznovanju naše državnosti. Bojan Cebela, župan Odstranjevanje vegetacije ob cestah – pomemben vidik prometne varnosti Dobra preglednost njeni lasti. Zaradi menjave iz-prostora. V nasprotnem pri­vajalcev košnje se obcasno tudi meru bo to na njihove stroške je za vse udeležence zgodi, da se pomotoma pokosi storila obcina. Teden dni pred v prometu eden trava na kakšnem zasebnem naslednjo košnjo in odstranje­ od kljucnih vidikov zemljišcu, kar seveda ni prav in vanjem za preglednost mote-prometne varnosti. se prizadetim lastnikom tudi cega vejevja grmovnic in drev- Cestitka ob obcinskem prazniku 27.julija 1857 se je na prvi vožnji med Duna­jem in Trstom v Borovnici ustavil vlak. Cesar Franc Jožef si je s spremstvom in ob navdušenju domacinov ogledal Borovniški viadukt, najmogocnejši objekt na malo pred tem koncani železniški progi med Dunajem in Trstom, prvi »gorski progi« v Evropi in prvi progi, ki je povezala srednjo Evropo s Sredoze­mljem. Potem je njegovo cesarsko velicanstvo nadaljevalo pot do svetovljanskega Trsta, naj­bolj pomembnega pristanišca Avstro-Ogrske monarhije. Pri gradnji Borovniškega viadukta so sodelovali tudi številni domacini. Po iz­gradnji proge pa se je Borovnica iz male, od SL A V N O S T N A AKADEMIJA sveta odrezane vasice, zacela spreminjati v s svetom povezano trško naselje z razvijajoco se obrtjo, industrijo in vse bolj številnimi društvi. Zaradi velike vloge, ki jo je imela in jo še ima železnica za razvoj naše obcine, ta dan slavimo kot obcinski praznik. Ceprav je po II. polovici XX. stoletja železnica izgubila pomen osrednje prometne infrastrukture in gonila razvoja mo-derne družbe, ima še vedno in ponovno tudi vse vecji pomen, predvsem pri razvoju traj­nostnega prometa in mobilnosti. Tudi naša obcina se uspešno vkljucuje v ta trend in se tako še vedno razvija tudi na osnovi železniške tehniške in kulturne dedišcine, na kar smo se­veda lahko ponosni. Jeseni se bodo zacela dela ureditve tematskega parka in spominske poti Borovniškega viadukta, kar bo prispevalo tako h krepitvi lokalne pripadnosti kot tudi k razvo­ju turizma v naši obcini. Vsem obcankam in obcanom cestitamo ob obcinskem prazniku in se ob tej priložnosti tudi zahvaljujemo vsem, ki so v zadnjem letu dali ociten doprinos k razvoju kraja na razlicnih podrocjih ter še posebej tistim, ki so aktivno sodelovali pri preprecevanju širjenja epidemije COVID-19, sanaciji njenih posledic ter ohranjanju pozitivnegavzdušja in nudenju medsebojni pomoci v kriznih casih. Župan Bojan Cebelain uprava Obcine Borovnica Zato je treba ob cestah pra-vocasno pokositi travo ter obrezati ali celo odstraniti gr-movje in vejevje. Obcina Bo-rovnica redno in vestno skrbi, da je tako na parcelah, ki so v na tem mestu opravicujemo. Ob tem lastnike prosimo, da sami redno in pravocasno na svojih parcelah pokosijo tra­vo ter obrežejo oz. odstranijo grmovje in vejevje, ki onemo­goca preglednost prometnega ja na obcinskih parcelah bomo na spletni strani in FB profilu obcine objavili našo namero ter s tem tudi opozorili zaseb­ne lastnike, da je ponovno pri­šel cas, da enako storijo tudi na svojih parcelah. (OB) OBCINE BOROVNICA torek, 27. julij 2021, ob 20. uri V pocastitev obcinskega praznika vas vabimo, da se nam pridružite na slavnostni akademiji v vecnamenskem prostoru Osnovne šole dr. Ivana Korošca Borovnica. Izkazali bomo pozornost vsem tistim, ki prispevajo k boljšemu, kakovostnejšemu življenju naših obcanov in jim podelili priznanja. župan Bojan Cebela Zbiranje pobud za spremembe in dopolnitve obcinskega prostorskega nacrta Obcine Borovnica Obcina Borovnica obvešca obcane, lastnike zemljišc ter vso zainteresirano javnost, da bo predvidoma s 1. 7. 2021 pristopila k pripravi Sprememb in dopolnitev obcinskega prostorskega nacrta Obcine Borovnica (v nadaljevanju SD OPN). Pobude bomo zbirali do 2. 8. 2021. Vsi zainteresirani lahko podajo svoje pobude in pre­dloge, vezane ne spremembo namenske rabe prostora na obrazcu, ki je na voljo na sple­tni strani Obcine Borovnica ali se oglasijo na sedežu obcine v casu uradnih ur, kjer lahko vlo-go prevzamejo osebno. Enako so dostopna tudi Navodila za podajo pobude, saj je za lažjo obravnavo zaželen podroben opis oz. idejna zasnova uredi­tve, ki je predmet spremembe namenske rabe. Rezultati poplavne študije bodo na vpogled na prostor­skem informacijskem sistemu iObcina, z namenom, da vsi zainteresirani pred podajo po­bude lahko preverijo veljaven status morebitne poplavne ogroženosti svojega zemljišca ter na ogled v prostorih obcine po predhodnem narocilu. Pobude in predlogi za SD OPN se bodo zbirale tako za spremembo namenske rabe prostora, kot tudi za tekstualni del - odlok . Za podajo pobude za spremembo namenske rabe prostora je dolocena taksa v višini 150,00 EUR, kot je bila ta dolocena z Odlokom o taksi za obravnavanje pobud za spre­membe namenske rabe pro-stora in nadomestilu stroškov lokacijske preveritve v Obcini Borovnica (Uradni list RS, št. 38/2019). Placilo takse ne zagotavlja spremembe namenske rabe prostora, temvec zgolj obrav­navo ustreznosti pobude na obcini z vidika njene skladno­sti s temeljnimi pravili urejanja prostora, cilji prostorskega ra­zvoja obcine in pravnimi reži-mi v prostoru ter z vidika mo-žnosti opremljanja zemljišca s komunalno opremo in drugo gospodarsko javno infrastruk­turo. Placilo takse je pogoj za obravnavo pobude. Ena pobu­da za spremembo namenske rabe prostora lahko vkljucuje vec zemljiških parcel, ce se te nahajajo na enovitem zaokro­ženem obmocju. Vse prejete pobude bodo proucene z vidika skladnosti s predpisi, strokovnimi izho­dišci s podrocja prostorskega nacrtovanja in cilji prostorske­ga razvoja Obcine Borovnica. Do njih bodo zavzeta stališca, o katerih bodo pobudniki tudi pisno obvešceni. Obcina Borovnica Obvestilo Cišcenje vegetacije s stebra borovniškega viadukta O razpisu podpor za razvoj malega gospodarstva v Obcini Borovnica Obcina Borovnica in OOZ Vrhnika obvešcata, da bo v drugi polovici julija 2021 (predvidoma 12. 7. 2021), na spletnih straneh Obcine Borovnica in OOZ Vrhnika ter v medobcinskem glasilu Naš casopis objavljen javni poziv za oddajo vlog za podpore razvoju obrti, podjetništva in malega gospodarstva iz sredstev Obcine Borovnica in OOZ Vrhnika v letu 2021. Skupaj bo razpisanih 11.000 €, in sicer za podpore na podrocjih: • subvencioniranje obrestnih mer za spodbujanje investicij, • spodbujanje zacetnih investicij in investicij v razširjene dejavnosti in razvoj, • pomoc pri usposabljanju zaposlenih in usposabljanju samostojnih podjetnikov in • odpiranje novih zaposlitev. Vloge bo mogoce vložiti med 16. 8. in 17. 9. 2021, odobrena sredstva pa bodo izplacana do 30. 11. 2021. Na podlagi Sklepa župana št 410-0023/2021-1 z dne, 9. 6. 2021 ter Odloka o proracunu obcine Borovnica za leto 2021 (Ur. list RS, št. 2020/20) Obcina Borovnica objavlja JAVNI POZIV ZA sofinanciranje udeležbe osnovnošolskih otrok v programih aktivnih poletnih pocitnic v letu 2021 1. Predmet javnega poziva je sofinanciranje stroškov udeležbe osnovnošolskih otrok s stalnim ali za-casnim prebivališcem v obcini Borovnica v pro-gramih aktivnih poletnih pocitnic kateregakoli izvajalca na obmocju Republike Slovenije v casu od 28. 6. 2021 do 31. 8. 2021. 2. Kot aktivne pocitnice se štejejo organizirane dnevne aktivnosti za vecje število otrok, ki se v vecji meri do-gajajo na prostem in vkljucujejo razlicne aktivnosti na­menjene igri, ucenju in druženju kot na primer športne aktivnosti, organizirano igro, izlete, delavnice ipd., v trajanju najmanj 6 ur na dan. 3. Upravicencem se sofinancira udeležba v programih do najvec 6,00 EUR na dan za najvec 10 dni udeležbe, pri cemer je otrok lahko vkljucen v vec razlicnih progra­mov. 4. Sofinanciranje se zagotovi v obliki izplacila na transak­cijski racun upravicenca, ki mora vlogi priložiti racune ali druge listine, s katerimi izkaže udeležbo svojega otroka v programu, višino cene programa in da je stro­ške programa že poravnal. 5. Vloge za sofinanciranje bodo od objave tega javnega poziva do zakljucka na voljo v sprejemni pisarni Ob­cine Borovnica v casu uradnih ur ali na spletni strani Obcine Borovnica http://www.borovnica.si. 6. Vloge se lahko odda osebno na sedežu ali na naslov: Obcina Borovnica, Paplerjeva 22, 1353 Borovnica od 28. 6. 2021 do najkasneje 15. 9. 2021. 7. Vse vloge bo obravnavala strokovna komisija, ki jo imenuje župan. Vlagatelji, ki bodo oddali nepopolne vloge, bodo pozvani k dopolnitvi. O upravicenosti do sofinanciranja bo odloceno z odlocbo obcinske uprave najkasneje v 30 dneh od prejema vloge. 8. Vse dodatne informacije v zvezi z javnim pozivom za­interesirani dobijo na e-naslovu obcina@borovnica.si ali na tel. št. 01 75 07 460. 9. Sredstva so zagotovljena v proracunu Obcine Borovni-ca za leto 2021 na proracunski postavki 418028. Obcina Borovnica, župan Bojan Cebela V soboto, 5. 6. 2021, so clani Planinskega društva Borovnica in Jamarskega društva Borovnica ponovno ocistili steber Borovniškega viadukta vegetacije. Hvala jim! Na plošcadi stebra so po­novno našli gnezdo postovke, tokrat s petimi mladicki. Hitro so se umaknili, da jih ne bi pre­ vec motili. Ugotovili so, da je zgornji del stebra v zelo slabem stanju in da bi odstranjevanje poškodovanih oz. nacetih opek vodilo do bistvene spremembe izgleda (zgornjega dela) stebra. Za takšen posega pa bi bilo po­trebno dovoljenje Zavoda RS za varstvo kulturne dedišcine. Steber Borovniškega viadukta pa ni edini objekt železniške dedišcine, s katerega se v do-pustnem obsegu redno odstra­njuje vegetacija. V obsegu, kot jo dopušca ohranjanje staticne in mehanske trdnosti objekta, clani PGD Breg-Pako odstra­njujejo vegetacijo tudi s Paškega viadukta. Na Obcini Borovnica si bomo še naprej prizadevali, da celovito konzervacijo stebra in/ali sanacijo Paškega mostu vkljucimo v projekt trajnostne­ga razvoja kulturne oz. tehniške dedišcine v sklopu cezmejnih EU projektov, kar se je zaenkrat pokazalo kot edina možnost, da zagotovimo zadostna sredstva za na okoli 130.000 € ocenjeno izvedbo konzervacije stebra. Žal dva dosedanja poskusa umestitve v vecje EU projekte na tem podrocju, pri katerih je Obcina Borovnica samo eden od manjših partnerjev, nista bila uspešna. Prav tako zaenkrat niso bili uspešni poskusi, da bi pridobili sponzorje, ki bi bili h konzervaciji stebra pripravljeni prispevati kaj vec kot simbolic­ne zneske. OB Svetniki potrdili umešcenost obcine v Osrednjo slovensko regijo Obcinski svetniki lje, Dobrova – Polhov Gradec, pa v Kocevju. Po razpravi so s koncnimi porocili Nadzorne-Dol pri Ljubljani, Domžale, svetniki soglasno sprejeli sklep, ga odbora in Letnim porocilom obcine Borovnica Grosuplje, Horjul, Ig, Ivancna da se obcina Borovnica terito-nadzornega odbora. Župan je so na 13. redni seji Gorica, Kamnik, Komenda, Ko-rialno umestitvi v Osrednje­ svetnike seznanil s postopkom 19. 5. 2021 med stel, Log – Dragomer, Logatec, slovensko pokrajino s sedežem tožbe Lesoja d.o.o. proti obcini drugim obravnavali Loška dolina, Loški Potok, Lu-pokrajine v Domžalah. Borovnica. predlog pokrajinske kovica, Medvode, Mengeš, Mo-Na seji so odlocali o predlo-Svetniki so podali pobude zakonodaje. ravce, Osilnica, Ribnica, Sodra-gu razporeditvi presežka pri­za dodatna cišcenja vodotokov, žica, Škofljica, Šmartno pri Litiji, hodkov nad odhodki OŠ dr. opozorili na organizacijo prevo- Nacrtovano ureditev Slo-Trzin, Velike Lašce, Vodice in Ivana Korošca Borovnica v letu Vrhnika. Sedež Osrednjeslo-zov in prihoda ucencev v šolo in venije po uvedbi pokrajin so 2020 in ga namenili za nakup svetnikom izcrpno predstavili venske pokrajine bo v Domža-osnovnih sredstev. Potrdili so se zanimali o nacrtih prenove predsednik Državnega sveta g. lah, sedež pokrajinskega sveta v zakljucni racun proracuna ob-športnega igrišca. Alojz Kovšca, državni svetnika Grosupljem, sedež sveta obcin cine za leto 2020 in se seznanili Obcina Borovnica g. Miroslav Ribic in vodja kabi­ neta Državnega sveta ga. Zofija Hafner. Poudarili so, da bo in-stitucionalizacija pokrajin obci- Obvestilo o javnem razpisu za sofinanciranje nam prinesla številne prednosti, zaradi kompleksnosti pa je pro-ces lahko samo postopen in bo izvedbe letnega programa športa v letu 2021 trajal okoli 10 let. Pri tem naj se skupno število zaposlenih v javnih upravi ne Obcina Borovnica obvešca, da bo v zacetku • 7.200 € za kakovostni šport odraslih, bi povecalo, pac pa bi sposob-julija 2021 (predvidoma 1. 7. 2021), na spletni • 6.700 € za športno rekreativne programe, ni kadri, ki so sedaj v državni strani Obcine Borovnica (www.borovnica.si/ • 950 € za usposabljanje in izpopolnjevanje upravi vse preveckrat na stran-uradne-objave/razpisi/) objavila Javni razpis za strokovnih kadrov, skem tiru zaradi sistema stran-sofinanciranje izvedbe letnega programa športa • 2.300 € za organiziranost v športu (delovanje karskega politicnega kadrova-v letu 2021. društev) ter nja, prezaposlili v pokrajinskih Skupaj bo razpisanih 34.050 €, in sicer: • 900 € za športne prireditve in promocijo strokovnih in upravnih telesih. • 3.000 € za šolska športna tekmovanja, športa. Po predlogu, ki ga je oblikoval • 3.600 € za prostocasno športno vzgojo otrok Merila, pogoji in kriteriji za vrednotenje vlog Državni svet RS, bodo v Osre-in mladine, bodo skladno z odlocitvijo obcinskega sveta dnjeslovensko pokrajino vklju-• 9.000 € za športno vzgojo otrok in mladine, prilagojeni stanju zaradi zdravstvenih ukrepov cene obcine Bloke, Borovnica, usmerjene v kakovostni in vrhunski šport, v prvi polovici leta. Vloge bo predvidoma mogo-Brezovica, Cerknica, Dobrepo-• 400 € za miselne igre otrok in mladine, ce vložiti med 1. 7. in 4. 8. 2021. Nic vec prometnega kaosa ob zacetku šolskega leta Z novim šolskim med starši kot tudi med ostali-mogoc nemotoriziran promet mi, ki v tem casu uporabljajo ta in promet osebnih vozil oz. vo­ letom prihaja nova prometni prostor. zil z maksimalno maso do 3,5 prometna ureditev S koncem agonije nekdanjega ton, ne pa tudi promet težjih pri OŠ dr. Ivana lesno-industrijskega kombinata tovornih vozil, ki bodo lahko Korošca Borovnica in in gospodarsko revitalizacijo v cono samo dostavljala, se na nov varen dostop do obširnega obmocja, ki ga je za-urejenem obracališcu obrnila šole. sedal ob samem središcu kraja, ter se po isti poti vracala. Pri pa se ponujajo tudi možnosti tem obcina ob dovozni cesti v poslovno-obrtni coni ne bo le Predvsem v zacetku vsake-spremembe nekaterih prome­uredila plocnika oz. hodnika za ga šolskega leta vsak delovni tnih tokov v naselju. Osnutek pešce, temvec namerava vzpo-oz. šolski dan med 7:00 in 8:00 Obcinskega podrobnega pro-staviti tudi novo postajališce uro na Paplerjevi ulici v bližini storskega nacrta za obmocje za šolske avtobuse, parkirišce osnovne šole prihaja do kao-Struge (staro ime za obmocje za zaposlene na OŠ dr. Ivana ticne prometne situacije. Vsak nekdanje »cone LIKO«) pred-Korošca Borovnica ter dovoz starš oz. skrbnik, ki z osebnim videva, da bo skozi središce za dostavo otrok z osebnimi avtomobilom pripelje otroka obmocja obcina uredila javno avtomobili. Namesto in na me-oz. otroke v enega od razredov dovozno cesto v industrijsko­stu ceste, ki je bila namenjena prve šolske triade, bi rad svoje--poslovno cono, ki bo – izkljuc­dovozu za potrebe gradnje pri­ga otroka oz. otroke spremil do no samo za vozila do 3,5 tone zidka k osnovni šoli bo obcina vrat šolske ucilnice, pri tem pa skupne teže – omogocala tudi zagotovila nov dostop do šole. parkiral cim bližje vhodu v šol-povezavo s cesto ob Borov-To bo omogocilo, da se Papler­sko poslopje. Posledica so zasto-nišcici. Po javnih prometnih jeva ulica razbremeni »dostave ji, ki povzrocajo hudo kri tako površinah bo tako skozi cono šolarjev«, ucencem pa zagotovi varna dostopna pot od mesta, Šola je bila v Borovnici ustanovljena že pred davnimi 145. leti, kjer jih odloži šolski avtobus oz. ko so po cestah vozile izkljucno konjske in volovske vprege. Šola kombi ali starši, do vhoda v šolo. se je od ustanovitve samo še širila in z njo postopoma tudi šol-Ob tem bo šolska pot, ki preko sko poslopje. Seveda se je širil tudi kraj kot celota, pri cemer pa Molkovega trga mimo Z obro-so zaradi pomanjkanja prostora v ozki Borovniški kotlini ulice bja Športnega parka Borovnica in ceste ostale ozke. In so takšne še danes. Prostor starega va­in šolske telovadnice do vhoda v škega jedra, v katerega je umešcena šola, ne dopušca ne širitve šolo ne le ostala, temvec bo tudi obstojecih, ne gradnje novih prometnic. Zato se jutranjemu pro-bistveno bolj varna. Sedanji do-metnemu kaosu zaradi prevoza otrok v šolo ni dalo izogniti. Le v voz za zaposlene v OŠ dr. Ivana prvem mesecu vsakega šolskega leta je bil v zadnjih letih ta kaos Korošca Borovica bo namrec zaradi prisotnosti policistov in redarjev nekoliko bolj urejen. ukinjen, tako da del šolske poti, ki vodi ob telovadnici ne bo vec obremenjen z avtomobilskim prometom. Poleg tega se bo za­radi bolj varnega dostopa otrok do vhoda na šolsko dvorišce za okoli 1/3 skrcila površina jav­nega parkirišca pred vhodom v šolo oz. nasproti gostilne Godec, parkirišce pa bo tudi s fizicnimi ovirami loceno od šolske poti. Ker bo OPPN Struge predvido-ma s strani Obcinskega sveta Obcine Borovnica sprejet šele ob koncu letošnjega leta, je ob obravnavi perece problematike izboljšanja varnosti otrok pri njihovem prihodu v šolo, Svet za preventivo in vzgojo v ce­stnem prometu Obcine Borov­nica (SPVCP Borovnica) sprejel sklep, da se že ob zacetku šol­skega leta 2021/2021 uvedejo naslednje spremembe: • Na celotni Paplerjevi ulici se prepove ustavljanje in parki­ranje vseh vozil, razen dostav­nih vozil za potrebe trgovine Anvina in gostilne Godec ter tistih vozil, ki v šolo vozijo otroke z oviranostmi na po­drocju gibalnih sposobnosti in/ali slabovidnosti. • Na celotni Paplerjevi ulici in na delu Zalarjeve ceste od prehoda za pešce pri poslopju TVD Partizan do odcepa za cesto, ki vodi na Pokojišce, se uvede omejitev maksimalne dovoljene hitrosti na 30 km/h. • V obmocju OPPN Struge se na mestu, kjer je predvidena izgradnja parkirišca za zapo­slene v OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica, postajališce in obracališca za šolski avtobus ter dovozne poti za dostavo ucencev osnovne šole z oseb­nimi avtomobili, uredi zaca- Od 1. 9. 2021 bo tako dovoz otrok v šolo tako s šolskim kom­bijem oz. avtobusom kot tudi z osebnimi avtomobili mogoc iz­kljucno po za zdaj še neimenovani ulici, ki vodi z Mejaceve ulice v obrtno-poslovno cono Struge do trenutno še neurejenega no-vega parkirišca za zaposlene v OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica. Po izvedbi nove dovozne ceste na mestu ceste, vzpostavljena za gradnjo prizidka k osnovni šoli, bo na podlagi strokovne ocene celotne zacasne prometne situacije še pred zacetkom novega šolskega leta sprejeta odlocitev o možnosti varne dostave ucen­cev do sedanjega parkirišca za zaposlene na OŠ s šolskim avto­busom oz. kombijem in osebnimi vozili po novi dovozni poti. sne površine, ki bodo služile zgolj opozorila in opomine, zgoraj navedenim namenom. po dveh tednih pa bodo zace-Površine se do prenove pro-li z izrekanjem glob oz. kazni. metnih površin, ki bo mogo-Enako velja za prekoracitev ca po sprejetju OPPN Struge maksimalne dovoljene hitro-in odloka o proracunu obcine sti na Paplerjevi ulici in prej za leto 2022, oznaci s talno navedenem odseku Zalarjeve prometno signalizacijo. ceste, v primeru, ko preko- • Na Zalarjevi cesti se varnost racitve hitrosti ne bodo pre­na prehodu za pešce, ki pri segale zdajšnje omejitve (50 gostilni Godec omogoca do­km/h). stop do Cerkove ulice, izbolj- Navedene aktivnosti bodo ša tako, da se na obe strani skupaj za aktivnosti za popula­ ceste ob prehodu namesti svetlobna telesa, ki jih pešci, rizacijo aktivnih oblik prihoda ki nameravajo preckati cesto, v šolo ter siceršnjih zdravih in lahko aktivirajo in ob aktivi-do okolja odgovornih nacinov ranju oddajajo rumeno utri-prevoza in mobilnost sestavni pajoco svetlobo, s cimer se del letošnjega programa Evrop­voznike dodatno opozori na skega tedna mobilnosti, katere­preckanje pešcev. ga slogan je »Živi zdravo. Potuj • V prvem mesecu po uvedbi trajnostno.« Vec o programu, novega prometnega režima ki bo potekal med 15. in 22. 9. se zagotovi povecana priso­ 2021, pa v prihodnji številki tnost prometnih policistov in Našega casopisa ter na spletni redarjev MIRED na Paplerje­strani in FB profilu obcine, kjer vi ulici v bližini osnovne šole boste pred zacetkom novega ter v obmocju Struge v delu, šolskega leta seznanjeni tudi namenjenem parkiranju za-z vsemi podrobnostmi nove poslenih na osnovni šoli ter prometne ureditve na širšem dovozu ucencev. Prva dva te­dna bodo policisti in redarji obmocju OŠ dr. Ivana Korošca za neupoštevanje prometnih Borovnica. predpisov povezanih s prepo-Svet za preventivo in vzgojo vedjo ustavljanja na Paplerje-v cestnem prometu Obcine vi ulici, kršiteljem izrekali Borovnica Barjanka v enkratnem razgledu s Paškega mostu izvedbe maratona še ni bila za potepanje oz. »vandarnje« po nami, se je tudi letošnje Bar-kolesarske izzive vsem. Od ti-vodi vecinoma po lokalnih, v na opušceno traso proge Juž-botat železniško tehniško de-našem delu te enkratne mozaic­janke udeležilo vec kot 400 ko-stih, ki so se komaj skobacali precejšnjem delu tudi maka-ne železnice med Borovnico dišcino in da kolesarjem s pro-ne krajine poplavnih travnikov, lesarjev in kolesark, razlicnih na kolesa oz. poganjavcke prek damskih cestah barjanske rav-in Pakim. Ko se je nacrtovala ge, predvsem s Paškega mostu, pašnikov, jarkov, potokov, recic, starosti in na razlicnih vrstah mladih in nekoliko starejših nice in se le dvakrat nekoliko trasa Barjanke je obcina Borov-omogoci cudovit pogled na Lju-mejic, reke Ljubljanice, ostan­koles. S tem se je ponovno potr-družin do tistih, ki so se še vce-vzpne. Prvi »vzpon«, ki je glede nica predlagala, da se kolesar-bljansko barje, njegovo severno kov visokega barja, gozdickov dilo, da tudi takšna sodi v sklop raj resno ukvarjali s profesio-na siceršnjo traso Barjanke kar ji vzpnejo na »staro štreko« z hribovito zaledje in alpske veri-in ne nenazadnje, tudi nasadov Maratona Franja, ki omogoca nalnim kolesarstvom. Barjanka »klanec 1. kategorije«, je vzpon namenom, da opozori na svojo ge v ozadju. Organizator pa je borovnic. (ak) Nova grobna Vabljeni na 18. Razstavo polja Klekljarske skupine Punkeljc Konec leta 2020 smo zaznali, da na pokopališcu pri Kulturno društvo Borovnica - Klekljarska skupina župnijski cerkvi sv. Punkeljc - vabi na 18. razstavo ki bo v okviru obcinskega praznika v Osnovni šoli Borovnica Marjete v Borovnici v torek, 27.7.2021 ob 20:00. primanjkuje grobnih polj. Razstavo si lahko ogledate tudi: v sredo, cetrtek in petek, Obcina Borovnica je tako od 16:00 do 20:00 soboto v zacetku junija 2021 uredila in 24 novih žarnih grobnih polj s nedeljo, od 9:00 do 20:00 spominskimi plošcami. Vljudno vabljeni Z gosti: klekljarska skupina z Vrhnike Zakljucni dogodek projekta PONI NOVICE IZ BOROVNICE 202 cm visoki bloker Janž Kržic se bo pridružil aktualnim državnim prvakom Borovnica je znana tudi po dobrih in obetavnih športnikih. Eden takih postaja tudi odbojkar Janž Kržic, ki je te dni dopolnil polnoletnost. Za rojstni dan je oblekel tudi nov dres slovenskega državnega prvaka Odbojkarskega kluba Merkur Maribor. Podpis pogodbe je zanj velik osebni uspeh in veseli se, da se v prihajajoci sezoni pridružuje aktualnim državnim prvakom. Kot pišejo na spletni strani sportklub.si, je njegov cilj, da bi cim bolj pripomogel k nadaljnjim uspehom ekipe, prav tako vzdušju. vsebinskih podpornih ak­ 21.junij - Na prostoru za piknike »Pred Peklom«, tivnosti, s katerimi se skupi- v Ohonici pri Borovnici, je direktorica RRA LUR nam udeležencev v obdobju 4 Lilijana Madjar podelila priznanja mladim mesecev zagotovi zaposlitev in podjetnikom, ki so uspešno zakljucili drugo podporno podjetniško okolje, v usposabljanje v okviru projekta PONI LUR. katerem lahko uspešno razvi­jejo in realizirajo lastne po-Med dobitnimi je tudi di v prihodnji številki Našega slovne ideje. Program usposa­domacinka Anja Bizjak, ki casopisa. Projekt PONI LUR bljanja bo udeležence peljal vse je priznanje prejela za razvoj je del celovitega projekta od razvoja poslovne idej, do poslovnega nacrta trženja »Podjetno nad izzive«, ki se izdelave poslovnega modela in glampinga, postavljenega bo izvajal na podrocju celotne poslovnega nacrta. na omenjenem prostoru za Slovenije. Hkrati ga bo celostno sez­ piknike. Predstavitev vseh Glavni cilj projekta je usta- V torek, 8. junija, je Prostovoljno gasilsko dru-se je podal na dobrodelno avanturo po Sloveniji, dobitnikov priznanj s po-novitev novih podjetij, ki jih nanil z vsemi pomembnimi štvo Borovnica skupaj s sokrajani pred gasilskim kjer je zbiral sredstva za pocitnice otrok, ki si tež­drobno predstavitvijo dobit-bodo preko podjetniškega us-podrocji v podjetništvu. Do- domom pripravilo sprejem za Miho Deželaka, ra-je privošcijo oddih na morju. nikov iz obcine Borovnica, posabljanja realizirale osebe s datno projekt omogoca upor-dijskega voditelja Radia 1. Že sedmo leto zapored FOTO: Igor Trcek Log-Dragomer in Vrhnika ter podjetniško idejo. abo fizicne infrastrukture po njihovih podjetniških idej sle-Projekt zajema nudenje principu co-workinga. (ak) »Borovnica se je odzvala zelo domoljubno« Te dni mineva 30 let od kljucnih dogodkov našega naroda, ki so se zapisali v zgodovino. Kako domoljubna je bila s katero je Slovenija dokoncno takrat Borovnica oz. kako zavarovala svojo pravico do sa­požrtvovalni in žejni svetle moodlocb. Za uspešno izpelja­prihodnosti so bili Borovni-no akcijo brez žrtev na kateriko-cani, pricajo dogodki sami po li strani, so bili zaslužni Tomaž sebi. Naš kraj in naši ljudje so Brence, Brane Brožic, Bruno odigrali pomembno vlogo pri Dormiš, Jože Fortuna, Uroš osamosvajanju naše domovine. Gabrovšek, Edvard Gregorka, Kljucno je bilo zavzetje voja-Rok Hrovatin, Stanislav Kucler, škega skladišca Jugoslovanske Marko Lipuš, Robert Marolt, armade v Podstrmecu, zato ob Peter Mencin, Robert Miklav­njegovi 30. obletnici osvetlimo cic, Janez Novak, Smiljan Pajn­pomen teh dogodkov, ki jih mo-kihar, Robert Petrovcic, Andrej goce še bolje razumemo z neke Pristavec, Dušan Radošek, Uroš casovne razdalje po toliko letih. Sajovic, Niko Smole, Denis UIe Korenine slovenske samostoj-in Brane Zrinski. Pred petimi nosti segajo najmanj v konec 80. leti jim je predsednik države Znak “ borovniških Civav” na let prejšnjega stoletja, ko so se Borut Pahor vrocil državno zapljenjenem kamionu. Vir: video v Sloveniji, ki je bila takrat del odlikovanje castni znak posnetek Brane Praznik Socialisticne federativne repu-svobode Republike Slove­ tek ofenzive proti okupator­ blike Jugoslavije, zacele težnje nije in takrat poudaril, da je bil ju. Takrat nihce ni vedel kaj za uvedbo demokraticnega sis-njihov pogum toliko vecji, ker natancno naj pocnemo, zato tema, tržnega gospodarstva in so se takrat v neposredni bližini nas je Troha iz Štaba spomnil samostojne države. Prizadeva-v vrhniških vojašnicah nahajale na skladišce in predlagal naj nja so v nekaj letih pripeljala do velike koncetracije enot jugo­ poskušamo ustaviti kakšen prvih vecstrankarskih volitev, slovanske armade, ki bi lahko transport. ki so potekale aprila 1990. Na znova zasedle ali unicile skladi- Ker je bila v vodu vecina volitvah je zmagala koalicija De-šce in ogrozile njihova življenja. domacinov, smo kraj pozna- mos, ki je nato oblikovala vlado Takratni obrambni minister li in vedeli, da je v skladišcu in delno tudi v dogovoru z opo-Janez Janša je dejal, da je “teh straža s psi, tocnega trenutne­ zicijo izpeljala kljucne korake 27 ljudi Krkoviceve brigade v ga števila stražarjev pa nismo za osamosvojitev. 23. 12. 1990 tem skladišcu zajelo vec voja-poznali. Vedeli smo tudi, da v pred stražarnico. Lepo! Ker se in vse polovili, ce pa se bodo zbirati vojaki. Sprva orožja so se Slovenci za samostojno in ške tehnike, orožja, streliva in zadnjem casu ni bilo nobenih nam ni mudilo, smo se pri ta-upirali, jih bomo z okoliških niso hoteli odložiti. Vsi smo se neodvisno državo enotno odlo-minskoeksplozivnih sredstev transportov v skladišce ali iz kšnem opazovanju pomudili hribov napadli z raketami, ki zavedali, da bi malce panike cili na plebiscitu. Po tem so ste-kot vse partizanske enote v njega. Da bi kljub vsemu še nekoliko dlje. Našo pozornost jih ima neka ceta na Vrhniki. in en sam strel na eni ali na kle priprave na osamosvojitev. štirih letih vojne v Sloveniji”. isti dan opravili kaj koristne-je pritegnila cetverica, ki se je Pozneje smo videli, da je tako drugi strani v tem trenutku Slovenija je svojo samostojnost Za Nova24 TV je povedal, da ga smo si šli kraj natancno iz stražarnice napotila proti natolcevanje doseglo svoj na-privedlo do pokanja, kjer bi jo javno razglasila 26. junija 1991. ko je izvedel, da je to skladišce ogledati. Prvih pet izvidnikov izhodu iz skladišca. Na naše men. Vecina voda je šla nazaj lahko marsikdo slabo odnesel. Kmalu po razglasitvi se je zacela zavzeto, se mu je odvalil od se je pred skladišcem pojavilo presenecenje sta bila dva voja-v Brezovico, pri ujetnikoma K sreci so prvi vojaki kmalu agresija JLA in osamosvojitvena srca najtežji kamen. “V smislu s prvim mrakom zvecer, ven-ka v civilnih oblacilih. Prišli so smo pustili le stražarje. Kljub odložili orožje in kmalu so vojna. bojazni, ali bomo zdržali. Ko dar so jih zavohali stražarski do izhoda, malo postali, nato odlocnosti še nismo vedeli, bile vse puške na tleh. Uje­smo to zavzeli, sem vedel, da psi, ki so nanje opozorili z gla-pa sta oba »civilista« presko-kako naj napademo skladišce. tniki so posamicno stopali na “Gre za najbolj strateško akcijo bomo zdržali. Gre za najbolj snim laježem. Ker je kazalo na cila zapornico in odšla proti Najbolj nam je ugajal nacrt, pot proti Borovnici, kjer sta jih v obrambi Slovenije” strateško akcijo v obrambi dež, smo noc prebili na senu Borovnici. Mi pa v dir proti kjer bi nekako ponudili preda-zbrala dva naša fanta. Sledi-Izjemne zasluge pri obrambi Slovenije.” Da gre za enega naj-pri Koširjevih, kjer smo bili avtomobilom. Morali smo jo, morda zaigrali navidezen lo je sporocilo na štab, ki mi svobode in uveljavljanju suve-pomembnejših dogodkov osa-udobno spravljeni pod streho, pohiteti in ju prestreci, še pre-napad, potem pa pocakali na ga marsikdo še danes oponese. mosvojitvene vojne, je pritrdil renosti Slovenije so imeli tudi obenem pa skoraj na cesti v den se nam izgubita v dolini. reakcijo. Morda bi se kdo vdal. V prvi sapi sem namrec zah­ tudi predsednik Združenja za pripadniki 2. Izvidniškega voda skladišce. Ker bi se morda res Vožnja po zaviti gozdni cesti Brez dvoma pa se ne bi odlo-teval prevoz za 35 vojakov in 30. razvojne skupine Teritori-vrednote slovenske osamosvoji-ponudila priložnost za hitro nad strmim pobocjem je bila cili za neposredni napad, saj 150 prašicev, ki so jih redili v tve Aleš Hojs, saj da na zacetku alne obrambe. Skupini, ki se je akcijo, smo prespali s škornji zato vcasih kar malo prehitra. bi jo v takem primeru na obeh skladišcu. Šele cez nekaj casa vojne teritorialna obramba ni kasneje uradno preimenovala na nogah in z orožjem v roki. Izletnika smo prestregli v Bre-straneh lahko marsikdo sku-mi je uspelo pojasniti, zakaj imela skoraj nobenega pame- v 1. specialno brigado Moris, je Pa celo noc ni bilo nic. zovici, ko sta se na traktorski pil. Tega si pac nismo mogli in kako. tnega orožja. poveljeval podpolkovnik Tone Zjutraj so trije izvidniki od-prikolici peljala skozi vas v privošciti. Iz dilem nas je rešil Ko smo se vrnili v skladišce, “Imeli smo sreco, da nam Krkovic. Odloceni, da bodo šli na hiter in bolj neposreden Borovnico. Sta rekla, da gre-eden od naših stražarjev, ki je smo s seboj vzeli dva vojaka, ni bilo treba seci po orožju.” ubranili plebiscitarno izraženo ogled – kar po cesti do zapor-sta po cigarete. Z ujetnikoma za nami prihitel z ujetim de-ki sta znala poskrbeti tako za voljo Slovencev do neodvisne nice na vhodu v skladišce. Od smo se vrnili k ostanku voda. setarjem. Decko je bil iz Dal-pujske kot za pse. Med ujeti­ Porocnik Rok Hrovatin, slovenske države in zavaro-njih je na tem ogledu vojska v Eden se je predstavil kot dese-macije in nas je rotil, naj ne mi vojaki je bil tudi Slovenec, poveljnik 2. Izvidniškega vali svobodo novorazglašene skladišcu prvic slišala slogan, tar in drugi kot vojak. Nadalje napadamo, saj on lahko pre-Bavcar iz Ajdovšcine. Seveda voda MORIS, je dogodek ta­ samostojne Slovenije, so pri-ki je pozneje v vodu postal zelo smo izvedeli še, da skladišce prica vojake v skladišcu, da se je takoj stopil z nami in še ne­ kole opisal in porocal: “Za- padniki drugega izvidniškega priljubljen: »Kva je murn!« Po-straži skupaj 35 vojakov, sko-bodo predali. Proti raketam kaj ur po predaji sedel pri ra- cetek vojne v Sloveniji je bil za voda izvedli eno najpomemb-membnejše od tega pa je bilo raj dvakrat toliko kot nas, da ne morejo nic. Domenili smo dijski postaji in bivšim nadre­ borovniški 2. Izvidniški vod nejših bojnih akcij Teritorialne dejstvo, da so se pri tem obi-jim ponoci pomagajo psi in da se o casu, ki jim ga damo za jenim vsako uro zatrjeval, da brigade MORiS nelagoden. obrambe v vojni za Slovenijo. sku zavedli, da v kotlini niso sta lacna in žejna, ocitno pa predajo, in ga spustili v skla-je v skladišcu vse v redu. Tako Cakanje in poslušanje ra­ Pešcica pripadnikov izvidniške-sami. Po hitrem zajtrku smo si nista imela pojma , kdo ju je dišce. Sami smo medtem za-so v kasarni na Vrhniki o cu­ dijskih vesti o napredovanju ga voda iz Borovnice je onemo-skladišce ogledali še od zgoraj. ujel in kaj se dogaja v Sloveniji. sedli položaje, s katerih smo dnem dogajanju v skladišcu tankovskih in drugih enot JLA, gocila transport orožja in skla-Po strmi gozdni cesti smo pri-Menda se že dva tedna nihce z lahko nadzorovali predajo.lahko sklepali šele v poznih nikjer nobenega »zaresnega! dišca jugoslovanske armade v šli v bližino skalnih robov nad Vrhnike ni oglasil v skladišcu. Obenem smo si ob morebi-nocnih urah, ko se na njiho- Ustavljanja – vse to je fan- Podstrmcu v Brezovici pri skladišcem, s katerih se nam Cudno?! Nismo vedeli koliko tnem napadu iz skladišca za-ve pozive ni nihce vec oglašal. te v vodu naredilo napete in Borovnici in 28. junija 1991je nudil odlicen razgled. Z do-naj jima verjamemo. Dobi-gotovili varen umik, tako da bi Skupaj s prvimi kamioni za nervozne, ceš zakaj moramo je uspešno zaplenila vecjo koli-brim daljnogledom smo videli la sta hrano in pijaco, mi pa v vsakem primeru odnesli celo prevoz je prišla v Borovnico cakati in ne smemo nicesar cino orožja, minskoeksploziv-ne le stražarska mesta, vhode smo priceli glasen pogovor o kožo. Kmalu po zasedbi polo-tudi vest, da je prvotno ujeti narediti. Da niso pozabili na nih sredstev in vojaške opreme. v podzemne hangarje, kupe tem, kako bomo šli v skladišce žajev so se pri vhodu priceli vojak v civilu pobegnil, ujeti nas. 27. Junija popoldan smo Vse to je pomembno vplivalo na zloženih zabojev municije že malo navelicani take vojne potek dogodkov v desetdnevni in granat, ampak smo lahko izvedeli za povelje za price­ vojni kot tudi na koncno zmago, opazovali kaj delajo vojaki Ob tem omeni tudi zgodbo Potem so bile tudi situacije, ko je bila, da skupaj najdejo kader, bila desetdnevna vojna za premika iz Ljubljane proti Bo-si je marsikdo kakšno puško ki se bo vpoklical, da se izvede Slovenijo macji kašelj proti ti-rovnici na ovinku v Goricici na spravil za hude case. Veliko je vpoklic. “V Krajevni skupnosti stemu, kar smo prej doživlja­mostu, ki bi se lahko koncala bilo pisanja o krajah, a temu Borovnica oz. takratnem šta-li na Vrhniki od manevrske mnogo bolj tragicno. “Prišli ni cisto tako. Ja, gotovo je izgi-bu narodne zašcite in mobili-strukture do psiholoških priti­smo do mostu, kjer je bila ci-nila kakšna puška ali pištola. zacijske skupine so bili ljudje, skov, kaj vse se nam bo obetalo sterna kot barikada. Nismo A moje osebno mnenje je, da ki so tocno vedeli, kakšna je … ne glede na vse smo morali vedeli kdo je kdo, tudi fan-je bilo ljudi pac strah, nismo njihova vloga, ce pride do vpo-še vedno sodelovati z vojašni­tje okoli cisterne niso vedeli vedeli od danes na jutri kaj klica. Predsednik mobilizacij-co, ker smo vzporedno gradili kdo smo mi. Komunikacije in kako bo.” Kasneje je dalaske skupine je bil Peter Palcic, sistem teritorialne obrambe. takrat še ni bilo. Ko je avto Krajevna skupnost ukaz, da predsednik Krajevne skupno-Ko danes nekdo govori o osa­osvetlil okolico, pa sem zagle-se vrnejo vsa bojna sredstva sti Franc Drašler, nacelnik mosvojitveni vojni in razlaga, dal znana ocala, Jožeta Zor-in vojaška oprema, ce jih je Narodne zašcite je bil Andrej da to ni bilo nic… mogoce zanj mana – Škrata in sem rekel, kdo samovoljno odnesel. In Hrovatin. Zraven so bili tudi res ni bilo, ker ni nic cutil. Po-fantje ti so pa naši. Kasneje takrat so kar veliko stvari Marjan Krmavner, Frane dobno je zdaj z epidemijo, ki sem izvedel, da je bil most vrnili. Pri tem pa Cerin opo-Mevec, Niko Stražišar, Franc traja že leto in pol. Za tistega, miniran in ni malo manjka-zori tudi na drugo stran do-Debevec, Ciril Kos in drugi. Ti ki to ni doživel, res mogoce ne lo, da ga niso v zrak vrgli, ker gajanja. “So bili posamezniki, ljudje so bili vodstvo Krajevne cuti pomembnosti, ko pa to pac niso vedeli, kdo smo mi.” ki so na zadevo enostavno skupnosti in istocasno so bili zadevo osamosvojitvene vojnePrevzeli so nalogo varovanja, v gledali drugace. Borovnica je to ljudje, ki so znali pomiri-gledaš z distance, kaj se je prej tem casu se je zamenjala enota, bila polna ljudi srbske nacio-ti domacine v teh koncih. Po dogajalo, pa je cisto drugace prevzela jo je Borovniška nalnosti, tudi zaradi Likota in drugi strani pa so bile enote …” ceta, med Borovnicani nosi železnice in gotovo niso bili vsi delovne obveze, ko so poklica-Kakšna je bila sicer še nepo­sedaj že legendarno ime Ci-naklonjeni osamosvojitvi in li ljudi k pomoci za nalaganje sredna podpora civilne obram­vave. “V takšnih situacijah se tem casom, oz. so v tem videli orožja, so jih sklicali, so prišli be enotam Teritorialne obram­marsikaj dogaja. Bila je stiska, grožnjo zamenjave sistema. A in so se javili. Tovornjaki so be? Kot piše v knjigi “Krajevnastrah nas je bilo, saj so govo-postaviti se je treba v njihovo bili, ljudje so prišli in takrat skupnost Borovnica v vojni rili, da bodo prišli diverzitan-kožo, tudi oni niso vedeli, kaj se je zgodila ta famozna zgod-leta 1991”, so se za nekatere tje, tanki, avioni… Prisotne bo. Vprašanje, kaj vse se jim je ba, ki jo vsi govorijo, da se je dejavnosti enote z domacini je bilo tudi malo psihološke pletlo po glavi.” iz skladišca kradlo in vozilo dogovorile brez sodelovanja krize. Bil je prost vstop, takrat ven ne vem kaj vse … Iz tega kriznega štaba. Na primer, do-je izginilo marsikaj. Ne toliko To je bilo prvo vecje skladišce skladišca se ni kradlo, ampak macija Jožeta Trcka z Laz je orožja, bolj so bile to druge tako bogato z orožjem, ki je pa-se je vzelo samo zato, da se je bila mobilizacijsko mesto za stvari. Poglavitni namem je dlo s strani izvidniške cete prve nekaj vzelo iz Podstrmca, ki je Borovniško ceto, osnovna šola bil cimprej sprazniti skladišce brigade, ki so se kasneje preime-bil “bavbav prostor” in so je-je zagotavljala prehrano, Teh-in oborožiti enote in policijo. novali v Moris. “Gotovo je bilo mali daljnoglede, spalne vrece, nicni muzej Bistra je vecjemu Vmes se je zgodila tudi zgodba to eno kljucnih zavzetij, saj so šotorke, orožja kot orožja pa delu Borovniške cete nudil na-s hrvaškimi kamioni. S Kra-s tem orožjem opremili enote ni veliko šlo ven. Nekaj ga je stanitev, pokojna Vida Debevec jevne skupnosti so sporocili, širom po Sloveniji. Zavzetje je bilo, ne pa spet toliko.” Vecina z družino je na Pokojišcu za­da gre skupina kamionov s imelo velik odmev, to je takrat Borovnicanov, ki je prišla takrat gotavljala nastanitev, hrano in hrvaško registracijo, na njih videla tudi armada. Prve dni pomagati, se je ukvarjala tudi s telefonski prikljucek, podobno je pisalo “Podravka Gavrilo-je bila velika napetost v zra-tem, kako vžgati kamione, saj tudi gostilna Most na Dražici vic”. Nihce ni vedel kdo in kaj ku, kaj ce bodo poskušali to niso bili vzdrževani. “Fantje in tovarna Fenolit. Prostovolj- so. Borovniška ceta je takrat zavzeti nazaj. V teh izrednih so šravfali kot norci.” Nasle­ na gasilska društva so nudile že imela varovanje, rekel sem razmerah ti mozeg dela dru-dnja pohvala Borovnicanom je prostore, izkazale so se tudi naj bodo pripravljeni, a naj gace in v tebi se prebudi sa-bila tudi skrb za 168 prašicev domacije, ki so zagotavljale ali ne streljajo brez povelja. Ko so mozašcitni element, kot se ti v v tamkajšnji farmi. “To je bila telefonske prikljucke, prehrano, bili že skoraj pred skladišcem, normalnih situacijah ne. Vsak, vojaška svinjska farma, da nastanitve ali uporabo sanitarij. se pred nas pripelje clovek, ki ki ga ne poznaš, ti je sumljiv. so imele vojašnice same svoje Omenja se Skubiceve na Pakem, sem ga prepoznal kot glavne-Ko si v Borovnici pri Karama-meso. Tam so bili prašici od vojaki pa so povedali, da to mocnik za operativo na obcin-Ivanove, Kapitove, Oglarjeve in ga za logistiko na republiškem zu videl kakšno neznano faco, odojka do 200kg težkih pra­ ni bil navaden vojak, temvec skem štabu Vrhnika. Ko je bilo mnoge druge. štabu. Prišli so naložiti kar je si tocno vedel, da ne paše tja. šicev. Imeli so silos, ki je sam Zgodbi o netrazjnih topovih podporocnik in komandir zavzeto skladišce v Podstrmcu še ostalo, predvsem so bile to Je bilo pa osebno meni bolj doziral krmo. Pokojni Brinar na seniku in o skafandrih za ga­straže, ter da je bil med svoji-je dobil nalogo, da gre z enoto v mine, orožja pa že ni bilo.” travmaticno obdobje v casu je tri dni samo prašice futral mi vojaki zelo priljubljen. Ko Borovnico in zavaruje komuni-silce sta že skoraj “ponarodeli”. Jože Zorman pove, da je bilo manevrske strukture, ko je s karjolo. To je tulilo, bili so ga je eden od stražarjev peljal kacije iz smeri Ljubljana – Pod-Ob zavzetju skladišca so pri­ pomembno to, da so s pogaja-bila ilegala in tajnost.” lacni, ker so bili vajeni svo­ na stranišce, se mu je iztrgal pec – Borovnica in Vrhnika – padniki Teritorialne obrambe nji zavzeli skladišce brez žrtev. je doze.” Kasneje je te prašice in pobegnil. Smiljan je streljal Borovnica. “S sedmimi kombiji štiri netrzajne topove zaupali “Poglavitno je bilo to, da je bil Borovnicani nalagali odpeljala Emona. Pomembno za njim in ga zadel v zadnji-smo izvedli premik cez Crno domacinu z namenom, da jih na radiovezah v skladišcu s orožje, vžigali kamione, pi-vlogo pri civilni obrambi so co. Ubežnik se je sam vrnil do vas. Del enote sem izkrcal na varno spravi. Kaj je lažjega, kot kasarno na Vrhniki Slovenec, tali prašice ... Kljucni tudi imeli tudi Lovska družina Bo­ skladišca in se predal. Videli Breg - Pako, da so se razpore-jih zakopati v seno. Ker je bil cas ki je skozi govoril, da je vse BP, lovci in gasilci. rovnica in vsa gasilska društva. smo, da si je kroglo iz rane po-dili nad cesto, del enote pa je košnje, po topove pa še ni nihce da je vse v redu. In to je bilo Kot pove Cerin, je takrat Božota tegnil kar sam. Ob predaji je šel do Mavceve doline in so prišel, je nekaj kasneje možakar kljucno, da so imeli obcutek, Pogled na osamosvojitev s Palcica, ki je bil predsednik lov- hotel vedeti le, kaj je z njego-se razporedili v smeri Laze-senik do vrha napolnil s krmo. da je skladišce še vedno nji-strani civilne obrambe je pred-cev, prosil, ce lahko lovci pokri-Najlažje je bilo potem pocakati vimi vojaki in kaj namerava--Dol, sam pa sem šel nazaj v hovo, mi pa smo to že praznili stavil Karli Nikolavcic, ki je bil jejo bregove proti Rakitni. “Pa mo z njimi. Takšnih oficirjev Ljubljano. Naslednje jutro so do pomladi, ko je bil senik zo­ kot norci.” referent za vojaške zadeve na je organiziral jagre, da so bili pet prazen, in jih predate Teri- verjetno ni veliko. me poslali še enkrat nazaj, da Krajevni skupnosti. “Zame se po punktih. Imeli smo tudi Tako se je iztekla naša prva torialni obrambi. Znano je, da bi v tudi v samem skladišcu V zavzetem skladišcu so pri-je vojna za Slovenijo zacela svoj sistem komunikacije. Ce in najvažnejša akcija v sloven-so gasilci tkaoj pristoni, pa naj prevzeli varovanje. Takrat se padniki Teritorialne obrambe tisti dan, ko me je Ciko (Janez so bili trije zaporedni streli, je ski vojni. Bila je živcna, tako je že razvoz gre za ogenj ali kaj drugega. V masovno zacel in Republiškega sekretariata za Cerin) vprašal, ce sem pripra-to pomenilo, da nekaj je. Ta­ skladišcu so hitro našli tudi kaj kot vse naslednje. Veseli smo, orožja, vladal je kaos. Šel sem ljudsko obrambo takoj priceli vljen dati življenje za domo-krat še nismo imeli radiovez, da smo imeli sreco na naši uporabnega zase. Idealni so bili tudi direktno na Krajevno prazniti skladišce. Takrat so bile vino. To je bilo konec avgusta da o mobitelih ne govorimo …” strani in nam ni bilo treba skafandri, odporni na ogenj. Žal skupnost, ki ji je poveljeval vpoklicane tudi t.i. enote delov-leta 1990. Sem rekel, veš, da Jože Zorman se ob tem spomni seci po orožju. Še nekaj tednov so bili v resnici konjske zašcitne pokojni Franc Drašler, tam so ne obveze. “Mi smo delali po ga bom dal, to si vzel malo dogodka, ko je v casu straže ob po koncani vojni so se domaci-maske ... bili tudi Peter Palcic, upra-takratnem konceptu splošne-zares, ker se je že nekaj casa štirih zjutraj nekaj pocilo in je ni ob pogledu na polne tovor­ vitelj obrambnega nacrta in ga ljudskega odpora in samo-poslušalo o osamosvojitvi.” nastala panika. “Pa so samo njake, ki so vozili iz skladišca, Povabim vas, da tudi sami v tem Karli Nikolavcic na oddelku zašcite, vsak je imel neko vlogo. Skupaj sta delala na Vrhniki in lovci ustrelili enega srnjaka cudili koliko in kakšna roba je jubilejnem letu predstavite kakšen za obrambo. Moja naloga je Te enote so bile vpoklicane in tam so šli skozi osamosvojitve-na Planini. Nato smo se do- bila »na varnem« pri njihovih svoj spomin na takratne dogodke ali bila povezava med situacijo ljudi smo peljali do hangarjev, ne postopke, ob tem pa pove, datno zmenili, da ce mislijo bivših sosedih.” svoje razmišljanje. Ce imate kakšno na terenu in petim pokrajin-kjer je bila tista roba, ki jo je da se je tam že cutila velika še kaj streljati ,da morajo to zanimivo zgodbo, mogoce fotografi- skim štabom. V praksi pa je bilo treba naložiti. Parkrat je napetost. “Tam je bila vojašni-povedati.” Za Borovnicane velik in jo, ki bi jo lahko podelili, mi pišite na bilo tako, da sem bil hrkati bilo tako, da so prišli, pa ni ca, v eni je bilo 1500 vojakov, mihevc.rok@gmail.com ali poklicite odmeven uspeh, hkrati pa tudi tudi malo poveljujoci. Ne sicer bilo kamionov in obratno, bile govorili so o veliki mocni sili. Vsa ta dejanja in odzivi na do­ na 041 206 979. Zberimo osamosvo­ obremenitev in grožnja formacijsko, ampak tako, da so tudi informacije, da se pri-Bile so partizanske enote in ta godki z neke casovne distance jitvene spomine, dokler v njih še ni Krajanom Borovnice je za-so se nekatere stvari zagnale. pravlja neko ponovno zavze-fama neke vojske je pri nas že pricajo o tem, da se je v tistih “vecjih lukenj”... vzetje skladišca pomenilo gro-Dnevno sem komuniciral s manje s strani armade, pa ni itak bila, da imamo najbolj-casih, tako kot vecina krajev Rok Mihevc žnjo in uspeh. Nekaj o tem so Krajevno skupnostjo, šlo se mi bilo nic …” Za Borovnico je bilo šo in najmocnejšo vojsko. Mi po Sloveniji, Borovnica odzvala povedali Janez Cerin, Jože je za podatke, kaj se dogaja, to dogajanje velika obremenitev, pa se naenkrat odlocimo, da zelo domoljubno, je preprican Viri: Knjiga Krajevna skupnost Borov- Zorman in Karli Nikolavcic. saj nismo vedeli prakticno nic. pove Cerin. “Najvecjo nevar-gremo po svoje. Ovira, da greš Karli Nikolavcic. “Bili so, lah-nica v vojni leta 1991, STA (Slovenska Janez Cerin je bil v casu agresije Takšnih in drugacnih dezin-nost je predstavljalo to, da bi po svoje, je bila tocno ta, da si ko bi rekli, “manjši prepiri pri tiskovna agencija), knjiga Slovenska zgodovina v zgodbah, youtube No­ na Slovenijo zaposlen na petem formacij je bilo ogromno in to lahko med transportom kami-moral s to vojsko iti preko nje, Godcu”, a Borovnica je bila va24TV, pogovor z Janezom Cerinom, Pokrajinskem štabu v Ljubljani je bilo treba preverjati.” onov z orožjem in eksplozivom da si se osamosvojil.” Njegova dobro pokrita s strani civilne Jožetom Zormanom, Karlijem Nikolav­kot operativni oficir oz. po-prišlo do nesrece in eksplozije. naloga na Krajevni skupnosti obrambe. Z mojega vidika je cicem in drugimi. oziroma naš vod razpustil, saj je prišlo do dogovora o umiku »Tukaj imaš listek, cet JNA iz Slovenije. Varovanje skladišca Strmec so nato pre­vzeli zaposleni v TO. Matjaž: S pomocjo vseh podatkov, ki sem jih imel, sem prišel do zakljucka, da ce bi v ta skladišca prileteli letalski zrihtaj se, vojna se je zacela!« projektili ali pa ce bi skladišca bila minirana s strani JNA, bi bila Borovnica zaradi eksplozi- Ko sem zbiral gradivo skladišce orožja v Crnem vrhu je, ki bi se širila po dolini, bolj nad Idrijo. za clanek o Borovnici in ali manj izbrisana. Zato sem ve-Niko: Naš 4. vod in še nekaj Borovnicanih, ki so se sel, da je zmagal razum. Hvala soborcev iz drugih vodov je borili v vojni za Slovenijo, vsem soborcem, diplomaciji in nekje po dveh dneh Pokojišca so mi v roke prišle tudi Franci Suhadolnik (po domace še komu, da se je vojna za Slove­fotografije, posnete 30 Maticlov z Dola pri Borovnici) nijo koncala tako, kot se je. Glo-let nazaj. s svojim kombijem odpeljal na bok poklon pa vsem žrtvam, ki Vrhniko, kjer smo dobili ukaz, so dali življenje za našo samo­da zavzamemo Dom JNA. Ker stojno Slovenijo. Na eni izmed njih so trije bo­smo prejšnji dan dobili že ka- Niko: Ce gledam sedaj nazaj rovniški mladci in sicer Niko lašnikovke in obleke ter tako na vse te dogodke, mi v prvi vr- Leben, Boštjan Zakrajšek in postali resna, oborožena voj­sti prevladujejo besede mojega Matjaž Ocepek. Matjaž, Niko ska, nas je Pejic Tomo, poveljnik oceta, ki me je ob pozivu v TO in Boštjan, ni dvoma, da je bila protidiverzantskega voda TO doma objel, krepko stisnil roko, fotografija posneta v vojnih raz­na Vrhniki postrojil pred Do- rekel, da naj pazimo drug na mom JNA in se šel v objekt po­merah. Kdaj, kje in v kakšnih drugega ter dobesedno zabical, gajat z vojaki JNA, ki so se na­razmerah je bila narejena? Kje da se moramo živi vrniti iz tega kako ste jo doživeli in jo tudi hajali v domu. Takoj so se nam ste v casu vojne za Slovenijo bili, sr... preživeli?predali, njihov poveljnik pa je Boštjan: Moj zacetek vojne Boštjan: Fotografijo je z mo-bojda v civilnih oblacilih zbežal se je zacel z opravljanjem vaške jim žepnim fotoaparatom po-skozi okno po žlebu. straže s Hrovatin Andrejem, snel nek soborec, ki je bil tako Matjaž: Ker smo se bali, da obrtnikom z Dola pri Borovni­kot Niko, Matjaž in jaz pripa-so prostori v domu minirani ci, na lokaciji pri Španu na cesti dnik 4. voda borovniške cete. ali pa da je v katerem od pro- Vrhnika - Borovnica. Naslednjo Ker je bila ta »trotelkamera« storov še kakšen vojak JNA z noc okoli cetrte ure zjutraj, pa majhna, sem jo imel celo vojno orožjem, smo vsaka vrata skraj­ je na okno potrkal (zdaj pokojni) pri sebi v žepu in tako fotografi-no previdno odprli s pomocjo Franc Repar z Dola pri Borovni­ral razne dogodke, med drugim dolge palice ali vrvi. Objekt na ci, ki je bil zadolžen za nošenje tudi tega, ko smo po zavzetju sreco ni bil miniran. Takrat je pozivov in mi rekel, Boštjan, tu­pocivali v hodniku Doma JNA tudi nastala ta fotografija, ko mi kaj imaš listek, zrihtaj se, vojna na Vrhniki. Mogoce bi Matjaž trije sedimo na tleh na hodniku. se je zacela! Oblekel sem se in bolj kronološko zacel opisovati Vidi se, da nam je padel kamen šel. Danes si mislim, kako mi dogajanje v tistem casu, saj nam od srca, saj nam ni bilo potreb­je bilo takrat vse enostavno in zaradi odmaknjenosti dogodka no izstreliti enega samega nabo-in zato so kljub zelo dobri hrani, vali tudi trije vojaški psi pasme panih bunkerjih smo videli šele, spomin tudi že malo peša...ja, pa tudi nikogar ni bilo, ki bi v ki jo je za nas teritorialce kuha-šarplaninec in nemški ovcar. ko jih je prišla odpret posebna lahko. Bili smo po vecini mladi, stari nekaj cez 20 let. Entuziasti. domu streljal na nas.la gostilna Turšic, veckrat kar Bili so zaprti v veliki kletki. Ves enota TO iz Ljubljane, saj se je Matjaž: Ko sem bil vpokli-Za dosego cilja smo bili pripra- can v Teritorialno obrambo Niko: Po nekaj dnevih se na lokacijo samih straž prinesli cas so se zaganjali v nas, lajali in sumilo, da so minirani. Nato (TO), sem takoj šel na zbirno nam je v domu uspelo celo stu-kakšno domaco dobroto. Naj niso dovolili, da se jim kdo pri-so na obmocje skladišca prišli vljeni dati tudi svoja življenja. Cutili smo, da se nekaj velike­ mesto v Bistro, kjer smo bili širati. Puške smo zaradi nepred-povem anekdoto: neki naš so-bliža. Meso in kosti, ki smo jim visoki predstavniki TO ter vla­razporejeni po vodih. Dobili videnih dogodkov imeli vse dni borec je pri slašcicarju Berzotu vrgli, niso hoteli jesti. Veterinar de in vsak dan s tovornjaki ter ga dogaja in da se bo zgodilo. smo tudi oborožitev in sicer 24 ur ob sebi, zato sem jo za vsak narocil sladoled, le ta pa ni hotel Hrovatin iz Borovnice jih je vlacilci odvažali vsebino. Ne-In se je! Danes, ko sem starejši stare polavtomatske puške, ki slucaj vzel tudi pod tuš.vzeti njegovega denarja rekoc, naslednji dan pregledal in oskr-kega dne se je v naš kombi, ki ter mogoce modrejši, na vojno smo jih morali dobro ocistiti, Matjaž: Da je bila situacija za Teritorialno obrambo je pa bel. Šele takrat so se psi umirili smo ga imeli za prevažanje nas oziroma na vsako vojno in vse saj so bile konzervirane. Ko smo zelo napeta in skrajno resna, zastonj. Kaj pa ce smo JNA, je in dovolili soborcema Novak teritorialcev in ki je bil ves cas njene strahote gledam drugace. orožje ocistili, smo bili poslani govori tudi podatek, da so bili prašal soborec, saj smo v istih Radu in Medle Jožetu iz Belega naložen s tromblonskimi mina-Leta tecejo, minilo je že 30 let. na Pokojišce, kjer naj bi prestre-ob letalskem napadu na Vrhniki zelenih uniformah. »Potem buš potoka, da sta jih nahranila s mi, bombami in drugo munici-Cas in dogodki, v katerih smo gli specialce JNA iz Niša, ki naj hudo ranjeni 4 civilisti. Povzro-pa takoj placo!« mu je odgovoril pasjo hrano iz vojaških konzerv jo, zaletel eden od teh vlacilcev. sodelovali, so bili nekaj poseb-bi po besedah takratne gostil-cena je bila tudi velika material-Berzo. Sladoled smo dobili seve-ter nato skrbela za njih. Pse sta Poškodovan ni bil nihce, nastala nega. Ne samo zaradi enotno­nicarke Vide skocili s padali iz na škoda na vozilih, ki so bila v da brezplacno. jemala celo na stražo. je le materialna škoda. V kom-sti, pac pa zaradi sodelovanja, letal in helikopterjev. Takoj smo barikadah in na samih objektih.Matjaž: Naša naslednja loka-Boštjan: Skladišce Strmec v biju, ki ga je vozil soborec Rado samozavesti, tovarištva, ter zasedli položaje po Pokojišcu, iz Boštjan: Prvi dan sem uspel cija je bilo skladišce orožja Str-Brezovici pri Borovnici je bilo Novak z Belega potoka, se je medsebojnega spoštovanja. To zemlje in kamenja si naredili za-slikati raketirano barikado iz mec v Brezovici pri Borovnici. razdeljeno na dva dela. Spo-takrat peljal tudi bodoci posla-pogrešam v današnjih casih. klone in z orožjem v roki cakali avtobusov pred Kovinarsko. To skladišce smo varovali nekje dnjega, ki je bil po predaji vo-nec Državnega zbora Richard Kljub temu pa sem iz srca pono­padalce JLA. Vendar o njih ni Nato z minami pod avtobusi do konca avgusta. Skladišce je jakov JNA nezastražen in iz Beuermann z Vrhnike. Nesreco sen, da sem bil delcek mozaika, bilo ne duha ne sluha ... postavljeno barikado pred uvo-obiskala tudi komisija Evrop-katerega je izginilo vec orožja, sem seveda fotografiral, na njej ki je pomagal ustvariti to našo Boštjan: Tudi sam se tega zom na avtocesto, ki je bila ob ske gospodarske skupnosti, kjer ter zgornjega, kjer so v hrib vzi-je v poškodovanem delu vozila samostojno domovino, v kateri dobro spominjam, saj me je letalskem napadu prerešetana, sem bil med pogovori v vlogi dani ogromni podzemni bun-viden Mikuš Borut iz Borovnice. živimo. zaradi pomanjkanja vozil iz vendar v tej barikadi noben prevajalca. Skladišce so varo-kerji. Kaj vse je bilo v teh vko-Cez nekaj tednov se je naša ceta Rok Mihevc zbirnega mesta iz gradu Bistra avtobus ni zgorel. Slikal sem na Pokojišce odpeljal moj oce. V zadeto Petrolovo crpalko (na avtu sta se poleg mene peljala sreco so letala zadela skladišce še prijatelja in soseda Niko Le-z oljem in ne rezervoarje z ben­ben in Sašo Celarc. Ker vojakov cinom. Zato se je nad Vrhniko »Ponosen sem, da sem bil v casu osamosvojitve JNA na Pokojišcu ni bilo, smo vil ogromen crn dim). Letala so se zvecer umaknili v objekt go-po vsakem napadu hitro odlete­stilne in v prvem nadstropju na la. Slikal sem tudi vojašnico in župnik prav v Borovnici« starih žimnicah in senu zaspa-vkopane tanke na Hrušici, ven­ li. Ob 1. uri ponoci smo stražo dar sem to fotografijo pred leti pred objektom prevzeli Zemljic nekomu dal. Ce ta oseba bere Pomembno vlogo pri bilo, da spregovori o spominih vrtec. »Navdušeno smo se Mirko iz Bistre, Stražišar An-clanek, naj mi fotografijo pro- takratnega casa. zbrali, proslavljali in se ve­ osamosvojitvi je imela drej iz Brezovice pri Borovnici sim vrne, saj negativov nimam Podrobno se vsega ne spo-selili. Cutila se je povezanost ter jaz. Slabe pol ure zatem je v vec. Ko smo ravno pri tankih, takrat tudi Katoliška mni, ne bo pa nikoli pozabil in da gre zares. Takrat ni bilo smeri Logatca nekaj strahovito si mogoce zamišljate kakšne cerkev, duhovniki in blagoslova lipe samostojnosti nobenih zavor, nismo se spra­zabobnelo in se zabliskalo. Teh obcutke smo imeli, ko smo na župniki, ki so ljudem 25. junija zvecer. Verjetno je ševali kakšnega prepricanja eksplozij je bilo kar nekaj. Stra-tanke merili s puškami, tanki dajali moralno in bila pred tem tudi maša za do-je kdo bil, ampak tisti vecer žišar je takrat krepko zaklel, re-na nas pa s 125 mm topovi. duhovno podporo. movino, nato pa so šli skupaj s nas je ta lipa samostojnosti, petiral puško in nama z resnim Niko: Vrhniko je naš vod s župljani na praznovanje pred ki smo jo blagoslovili, na po­ glasom rekel, fanta, zdaj se je pa pripadniki Policije ter rezervi-res zacelo! Vsi ki so spali, so se sti na razlicnih lokacijah dan V Borovnici je bil v tistem zbudili. Proti jutru smo izvedeli, in noc stražila. Ljudje so se ob obdobju župnik Jože Stržaj, ki da je JNA ob umiku razstrelila naši prisotnosti pocutili varne se je z veseljem odzval na pova-seben nacin povezala.« Nato je malo pred drugo uro zjutraj prišel domov, si prižgal satelitsko televizijo in prisluh-nil porocilom na neki nemški televiziji. Voditelj je povedal, da se je v Jugoslaviji zacela državljanska vojna, sam pa je v valu navdušenja mislil, da se je goto-vo zmotil, zato je ugasnil TV in odšel spat. Zjutraj pa ga je zbudil plat zvona. »Eden od naših pritrkovalcev je šel v zvonik in je zvonil plat zvona. Obi­cajno zvon bije »bim bom«, ampak »boma« ni bilo. To pomeni, da eno stran zvon udari, potem se zagra-bi kembel in druge strani ne udari. To je tak pretresljiv zvok in to me je zbudilo.« Takrat se je spomnil na nemškega voditelja, ki je že vedel, da se je zacelo … Prav dolgo ni premišljeval, kaj mora narediti, ljudem je želel dati poguma in pokazati, da jim je blizu. »Takrat prenosnih telefonov ni bilo, sem pa bil ves dan na kolesu po Bo-rovnici, da so ljudje videli, da sem z njimi. Bil je seveda navzoc strah, ne veš kaj bo…« Spominja se tudi, da sta bila prav tisti dan dva pogreba, zato pove tudi naslednjo prigodo. »Ta, ki je nosil zastavo, je prišel še s staro za­stavo z zvezdo. Naši pevci pa so rekli, ja iz katere države pa je ta zastava, pa je drugi rekel, da je okupatorska… Pri naslednjem pogrebu cez dobro uro te zastave ni bilo vec, kar po­meni, da se je nekaj vendarle zacelo premikati.«Še isti vecer se je ustavil tudi železniški promet, vlaki niso šli naprej. Župnik Stržaj se je vprašal, kaj lahko naredi za ljudi, ki so ostali na njem. Kot pripoveduje, je šel na posta­jo do nacelnika in mu rekel, da bi rad ljudem povedal, da lahko prenocijo, ker ne morejo naprej. »Potem mi je rekel, tu imate razglasno postajo, mikrofon in povejte. In sem povabil vse, ki niso mogli nikamor, predvsem družine, starejše, bolne, da pridejo prenociti in da bomo kasneje že našli kakšno rešitev. Bilo jih je od 15 do 20, pripra­vili smo vecerjo, našli smo modroce (vzmetnice), zjutraj so dobili zajtrk, nato pa šli naprej na postajo.« Tiste dni nobena sveta maša ni od­padla, maševal je redno. Se je pa pri nedeljski ob 9. uri zjutraj sredi maše oglasil alarm zaradi morebitne nevar­nosti v Borovnici. Bil je preplah, ce­prav nihce ni vedel za kaj gre. Stržaju je Ciril Kos iz civilne zašcite na listek napisal, da je napovedan napad na Lju­ bljano. »Eni so bežali iz cerkve, eni smo ostali. Rekel sem jim, naj se ne bojijo, saj da cerkve ne bodo napadli. Opogumil sem jih, da naj molimo in korajžno naprej. A kasneje se je predvsem npr. v Bosni izkazalo, da jugoslovanski armadi ni bila nobe­na stvar sveta.« Spominja se tudi, da je šel po maši popoldne korajžno na sprehod na Pokojišce. »Malo sem že gledal, ce ni kaj sumljivega. Potem pa smo se srecali z domacini, ki so kasneje zavzeli skladišce Podstrmec, ga celo noc praznili, da je naša voj-ska dobila orožje in municijo. Takrat sem jim rekel, »fantje korajžno, naj vas Bog spremlja in blagoslavlja«. Iz­kazalo se je, da se je tudi na racun Podstrmca prevesilo, da je potem bila slovenska vojska mocnejša od okupatorske armade. Sem ponosen, da sem bil v casu osamosvojitve žu­pnik prav v Borovnici.« Kot enega pomembnejših dogodkov izpostavi tudi župnijsko romanje mla­dih v Rim, ko jih je sprejel tudi papež Janez Pavel II. »Imeli smo slovensko zastavo, prišli smo kot državljani po koncani vojni. Sam sem se svetemu ocetu tudi zahvalil za vse molitve. Bilo je nepozabno, ker so nas sprejeli kot predstavnike naroda Slovencev, ki so ubranili državo. Bili smo kot junaki.« Ob koncu župnik Jože Stržaj še po­udari, da nam lastna država ni bila podarjena, ampak da smo si jo izborili. Kako pa ocenjuje trenutno stanje? »Ko kuriš ogenj, pride malo pepela, a še zmeraj je oglje spodaj razžarjeno. Ljudje smo kljub vsemu ponosni v svoji državi.« Rok Mihevc Sokolski nastop pod borovniškim viaduktom (Hrani: Arhiv Zgodovinskega društva Borovnica) 110 let Sokola Borovnica Pricujoci zapis je nastal že pred desetimi leti ob 100 letnici ustanovitve. Glavni viri zanj so casopisni clanki iz predvojnega obdobja, vecinoma iz casopisov Domoljub, Jutro, Slovenec in Slovenski narod, nekaj zapisov smo našli tudi v Sokolskem gla­su. Precej gradiva je bilo zbrane­ga tudi ob razstavi 90 let športa v Borovnici. V prepisih casopi­snih clankov so navedene tudi nekatere osebe. Svojcem se za morebitno nelagodje ob branju iskreno opravicujem. V drugi polovici 19. stoletja se je na Slovenskem razmahnilo ci-talniško gibanje, ki je združeva-lo družabno in politicno življe­nje Slovencev. Njihov glavnim namen je bilo širjenje slovenske Letos mineva 110 let odkar so 23. julija 1911 v restavraciji Drašler pod staro železniško postajo ustanovili telovadno društvo Sokol. besede, izobraževanje odraslih valnemu društvu. »Sokol« je s in narodno ozavešcanje. Bo-svojimi naprednimi in liberal-rovnica je bila od nekdaj znana nimi idejami predstavljal resno po svoji gostoljubnosti in veliki konkurenco predvsem pri pri­narodni zavesti. Leta 1874 se je dobivanju mladih v svoje vrste. osnovalo Bralno društvo, ki je Zato so novo društvo hoteli na postalo gonilna sila kulturnega vsakem koraku ocrniti, celo žu-in družabnega življenja. Ob po-pnik Juvanec, ki je bil obenem membnih obletnicah in drugih tudi podpredsednik izobraže­narodnih prazniki so ljudje od valnega društva, je ljudi pri ne­blizu in dalec radi prišli v malo deljski pridigi pozival naj se ne vasico pod mogocnim viaduk-pridružijo novemu društvu. tom. Še posebej je bilo v Borov-Ker je Sokol takoj nabavil nici slovesno 21. avgusta 1881 precej telovadnega orodja, je že ob zlati maši župnika Antona v prvem letu delovanja v dru-Jugovica in blagoslovu zastave štveni blagajni nastal dolg. Zato Narodnega bralnega društva. je društvo po takratni navadi Svecanosti sta se udeležila tudi poprosilo borovnicane za da-Ljubljanski Sokol in Citalniški rove in nabirke pri prireditvah. pevski zbor iz Ljubljane. Sokoli Da bi pridobili cim vec sredstev, so prišli v Borovnico z vlakom so 28. januarja 1912 v restavra-in so se borovnicanom predsta-ciji Drašler priredili predpustno vili v enotnem kroju. veselico. Slovensko katoliško izobra-Cisti dohodek so namenili po­ževalno društvo v Borovnici je placilu dolga. Manj kot leto dni zato so dali za zvonove. Višji cela naša sokolska društva re-Precejšen udarec je društvo dero in žeblji ohranil vse do 11. oktobra 1908 slovesno odpr-po ustanovitvi so se v društvu šolski svet pa bo izplacal na-sno misliti na zgradbo lastnih doživelo konec leta 1924 s smr-danes. Društvo so v letu 1931 lo novozgrajeni dom. Ob tem odlocili za razvitje Sokolske za­grado ucitelju, ker ne samo z domov. V okrožju ljubljanskih tjo Ivana Majarona. Kriza v vodili: starosta Franjo Drašler, dogodku se je po zgledu Vrhni-stave. Zbadljivosti na ta racun besedo, temvec tudi zgledom, žup so se in se še bodo letos Sokolu se je v letu 1925 še po-nacelnik Ivo Švigelj, nacelnica škega izobraževalnega društva so letele vsevprek, vrhunec pa sokolsko vzgaja borovniško otvorili kar štirje novi domo-glabljala, saj je predstavnik lju-Mira Košutova, tajnik Tonce ustanovil tudi telovadni odsek so dosegle ob samem razvitju mladino. – Zdravo! vi: v Preserju, v Borovnici, na bljanske župe, 4. maja 1925, na Orel. S tem se je tudi v Borov-zastave, 9. junija 1912: Razvitje Pristov in prosvetar Viktor En- Domoljub, 11. 5. 1921, str. 3 Igu in v Logatcu. Dne 1. junija 6. redni seji JSS porocal, da dru­ nici zacela športna telovadba. zastave »Sokola« v Borovnici. gelsberger. Imelo je 34 clanov je bila otvoritev skromnega štva v Preserju in v Borovnici ne Zastavo društva je 10. julija Ponovno si dovoljujemo opo-in 22 clanic. Letni nastop za Katoliško izobraževalno in tamošnjim razmeram za obstajajo vec. 1910 na veliki slovesnosti v far-zarjati slavna bratska duštva leto 1933 so organizirali 2. juli­ društvo je imelo svoj lasten sedaj zadostujocega doma v Klub temu je borovniški So- ni cerkvi blagoslovil knezoškof in prijatelje Sokola, da se vrši ja na sencnem vrtu sestre Hele dom že od leta 1908 in tako Preserju. Opremljen z malim kol nadaljeval z delovanjem in Jeglic. Casopis Slovenski narod v nedeljo, dne 9. junija razvitje Švigljeve. Nastop je bil združen zagotovljen prostor za izvaja-odrom bo vabil Preserje in že naslednje leto je društvo z je v svoji 166. številki napovedal, prapora borovniškega Sokolaz družabno zabavo, ki jo je po­ nje telovadbe, dramskih iger njegovo okolico h gledališkim velikim zborom na kolodvoru da se bo v Borovnici ustanovil ob pol 3. popoldne pred resta-pestril Turšicev šramel iz Cer- in drugih društvenih dejavno-predstavam in drugim prire-pozdravilo povratek Sokolov Sokol. Slovesni dogodek se je vracijo br. Drašlerja v Borov-knice. sti. Sokoli tega niso imeli, zato ditvam. K otvoritvi so prihite-zmagovalcev iz Lyona. Ljubljan­ zgodil 23. julija 1911 ob 2. uri nici. Predpriprave k temu red-Kljub uspelim prireditvam so njihove prireditve potekale la v ljubljanski župi vclanjena ska sokolska župa je na seji od­ popoldne v imenitni restavra-kemu slavju so v polnem teku. se je društvo ubadalo z dolgo­ na prostem, najveckrat na vrtu društva. V ognjevitem govoru bora, na kateri je bil tudi pred­ ciji Drašler pod borovniškim Ker ni Borovnica prevec od-vi. Zato so jeseni organizirali kakega vplivnega odbornika ali je nacelnik br. Filipic izrocil stavnik borovniškega Sokola, kolodvorom: daljena od Ljubljane, upamo, pa pod kolodvorom pri resta-dom svojemu namenu. Odgo-8. decembra 1929 na Taboru vec zabav s plesom v Sokolskem »Sokol« v Borovnici. V ne-da se udeleži te slavnosti cim vraciji Antona Drašlerja, sem varjal mu je nacelnik br. Jesih v Ljubljani, soglasno podprla domu, da bi rešili denarne te­ deljo, dne 23. t.m. je bil v vec Ljubljancanov, saj imajo ter tja pa tudi v kaki gostilni. (Šiška). Starešinstvo saveza ustanovitev Sokola kraljevine žave. V znak notranje konso­ restavracijskih prostorih g. tudi najlepši izlet za nedeljo, Pomanjkanje prostorov so skle-sta zastopala br. Murnik in Jugoslavije. Na seji župne upra-lidacije je društvo 12. avgusta Ant. Drašlerja v Borovnici da razvesele svojo družinico, nili rešiti z izgradnjo lastnega br. Kajzelj. Po otvoritvi je bila ve 6. februarja 1930 so bile ime-1934 priredilo javno telovadbo ustanovni zbor borovniškegater se naužijejo svežega zraka sokolskega doma. Slovenski javna telovadba, ki je vzlic ne-novane uprave društev ljubljan-z veselico na Zalarjevem vrtu. »Sokola«, najmlajšega na Slo-in se razvedre. Torej v nedeljo, narod je aprila 1922 zapisal: pripravljenemu terenu dobro ske sokolske župe. V Borovnici Zaradi slabega vremena se je venskem. Odnesel se je prav dne 9. junija vsi v Borovnico! Sokolski dom v Borovnici. Iz uspela. V vecjem obsegu se je so imenovali: starosta Drašler prireditve udeležil le vrhniški sijajno in tako obilne udelež-Slovenski narod, 5. 6. 1912, Borovnice nam pišejo: V po-vršila v nedeljo, 15. t.m. slove-Franc, namestnik staroste Pir-Sokol, prišel pa je tudi delegat be skoro nismo pricakovali. V str. 6 nedeljek se je pricelo delo na sna otvoritev sokolskega doma nat Anton, nacelnik Švigelj župe Stane Flegar. našo sredo prihitelo je tudi vec sokolskem stavbišcu. Prostor v Borovnici. To je krasna stav-Ivo, nacelnica Pristov Mara in Clani društva so se redno bratov z Vrhnike in Logatca in Borovnica. V nedeljo bodo je zelo pripraven in obsežen. ba z lepo veliko telovadnico, prosvetar Engelsberger Viktor. udeleževali tudi Sokolskih te- z Notranjih Goric. Obcni zbor razvili in zalili naši Sokoli Naš stari navdušeni Sokol ki bo takisto opremljena z od-V sokolsko gibanje je vse bolj kem. Tako je borovniški nara­ je otvoril g. Anton Drašler, zastavo. Zastava sicer ni vec ata Majaron ga je podaril. Za rom. Na borovniški postaji jeprodirala politika. Biti clan So- šcaj na tekmi v Ljubljani maja nakar je bil izvoljen sogla-nova, bila je last bralnega denarne prispevke ljudje kar pricakoval zlasti iz Ljubljane kola je pomenilo imeti dolocene 1938 dosegel drugo mesto med sno sledeci odbor: Starosta g. društva, a za nedeljsko slove-tekmujejo. Cast vam vrli va-mnogobrojno došle goste Bo-privilegije, ki jih je obširno opi-Leo Macoratti, podstarosta g. snost je toliko zakrpana, da se šcani. Požrtvovalnosti nam je rovniški Sokol, ki je po svoji sal Slovenski gospodar. Kritike 19 ekipami. Tekmovali so v ko-Fran Petrovcic, nacelnik g Ru-najvecje luknje vec ne vidijo. treba, da povzdignemo našo starosti br. Majaronu izrekel niso bile dovoljenje, kar je na lesarjenju in teku. dolf Marin, tajnik in blagaj-Kumovala bo menda g. Jerica vas na višjo stopnjo omike in pozdravne besede. Savez sta lastno koži obcutil borovniški Zmagala je vrsta narašcaj­nik g. Janko Ramovš in sedem Mežnarjeva. Vabljeni so vsi izobrazbe. Zadati moramo zastopala br. starosta Rav-kaplan Josip Rozman. Njegov nikov iz Most. Istega leta so odbornikov: gg. Anton Drašler, pametni in trezni ljudje, naj – smrtni udarec zapravljanju nihar in br. nacelnik Murnik. primer so spremljali vsi vodilni se nekateri clani borovniškega Ivan Majaron, Ivan Švigelj, ostanejo doma.in nevednosti. Ta dom nam bo Razen iz Ljubljane so bili go-slovenski casopisi: Sokola, med njimi tudi Peter Franc Drašler, Valentin For-Domoljub, 6. 6. 1912, str. 11 sveti kraj, kraj kjer se bo goji-stje z Vrhnike, iz Logatca, Ra-Pavšic, udeležili vsesokolskega tuna, Fran Urh ml. in Kav-lo vsek, kar je lepo in koristno. keka, Cerknice, Preserja. Na Odpušcen iz verouciteljske zleta v Pragi, kjer je bil dosežen cic Davorin. Kot odposlanca Ob 10. obletnici je Sokol pri-Vse na delo, staro in mlado! balkonu novega doma je pod-službe. Beograd, 29. julija. r. višek glede števila udeležencev na zvezni obcni zbor sta bila redil veliko vrtno veselico z jav-Naj vzraste naš hram kakor starosta br. Drašler kot pred-Minister prosvete je na podla-(31.000 clanov). 2. julija 1939 so voljena g. L. Macoratti in g. no telovadbo. Nastopil je pevski iz tal za napredek in povzdigo sednik stavbnega odbora z gi paragraf. 43 in 81. zakona o nastopili na Vrhniki, kjer se je v Franc Petrovcic in kot zasto-zbor Ljubljanski zvon. Spored nas samih. Žrtvujte, darujte, daljšim govorom idejne vsebi-narodnih šolah razrešil službe prostih vajah še posebej izkazal pnika na župnem obcnem je bil za take prireditve seveda da bodete deležni blagoslova ne izrocil kljuce bratu starosti. veroucitelja na narodni šoli v Dekliški odsek s 23 clanicami. zboru g. L. Mecoratti in g. R. primeren: telovadba, petje, sre-poznih rodov! Zdravo!Starosta JSS br. dr. Ravnihar, Borovnici kaplana Josipa Roz-Ob fašisticnem napadu leta Marin, za pregledovanje racu-colov, šaljiva pošta, javna dražba Slovenski narod, 4. 4. 1922, burno pozdravljen, je z lepim mana. Kaplan Rozman se je 1941 je življenje v naših telova­nov pa Al. Jan in g. Ivan Lebez. in ples. V tem casu ni manjkalo str. 3 nagovorom izrekel cestitke pregrešil proti svojim ucitelj­ dnicah ugasnilo. Tudi v borov- – Društvo se priglasi »Slov Sok zanimivih dogodkov in življenje Borovniškemu Sokolu, ki je s skim dolžnostim z demonstra­ niškem Sokolskem domu je bilo zvezi« in sicer ljubljanski župi. na vasi so popestrili tudi Sokoli: Delo na domu je potekalo iz-svojo ponosno stavbo postavil tivnim kazanjem svojega na­tako. Delno so ga poškodovali Kot prvi mecen društva, ki šte-Sokolski duh. Nekateri So-redno hitro in že 1. julija 1923 pravo narodno trdnjavo: na sprotsva proti sokolstvu. Pred že 6. aprila 1941, ko je jugoslo­ je že okroglo 90 clanov, se je koli iz Borovnice so ukradli je casopis Jutro objavil notico njej naj ponosno zaplapola zakljuckom je preiskava v še vanska vojska minirala železni­ izkazal godp. France Petrov-20. aprila 1921 zvecer kokljo ob otvoritvi doma. Borovniški naš sokolski in ž njim pa naš nekaterih drugih primerih. ški viadukt. Nato so ga zasedli cic, podstarosta, ki je podaril posestniku Jožetu Kos iz Bo-Sokol je dobil svojo telovadnico, državni prapor, da bo to zna-Jutro, 30. 7. 1930, str. 2 italijanski vojaki in imeli v njem takoj na obcnem zboru 100K, rovnice. Med njimi je bil tudi res pa je bila z velikostjo 40,5 menje vidno dalec tja proti konjušnico, precej pa se je po­ za kar mu bodi izrecena tem ucitelj Miklavic. Nesli so jo v kvadratnih metrov ena naj-zapadu prav tja do našega Dvajsetletnico delovanja je škodoval tudi pri bombnih na­ potom najiskrenejša hvala. neko gostilno, kjer so jo zakla-manjših. Otvoritev je bila 15. ju-morja … Cim so si gostje ogle-Sokol praznoval 5. julija 1931. Živeli posnemalci!li in napravili rižoto. Nato so lija 1923: Sokolstvo. Dva nova dali prostore v novem domu, Prireditev je potekala na Šviglje-padih leta 1944. Slovenski narod, 29.7.1911, imeli veselo pojedino. Stvar sokolska doma – v Preserju in se je vršila pod vodstvom vem vrtu, udeležila pa so se je Danes v stavbi Sokolske­ str. 6 pa je prišla na dan. Ker se v Borovnici. V spoznanju, da nacelnika br. Miklavica prav tudi sosednja društva. V poca-ga doma deluje društvo TVD je zacelo po Borovnici veliko ovira sokolsko delo najvec ne-lepo uspela javna telovadba, stitev jubileja je društvo razvilo Partizan Borovnica, ki je po 2. Ustanovitev sokolskega dru-govorjenje, so ti nadebudni dostajanje društvenih telova-ki jej je prisostvovalo mnogo-nov sokolski prapor, kateremu svetovni vojni postal naslednik štva ni bila po godu konser-Sokoli šli k posestniku in mu dnic in da se je v tem oziru cim brojno obcinstvo.je botrovala gospodicna Ana Sokola Borovnica. vativni oblasti v Borovnici, še rekli, da so jo pripravljeni pla-prej oprostiti milosti raznih Slovenski narod, Košuta. Peter Bezek manj pa Katoliškemu izobraže-cati. Posestnik ni maral vzeti, krajnih šolskih svetov, so pri-17. 7. 1923, str. 3 Ta prapor se je skupaj z ban­ Maj v vrtcu v Borovnici Mesec maj se je pricel zelo aktivno. Vrtcevske skupine so pricele z ureja­njem vrticka, ki je zahteval kar nekaj tru­da – otroci so s svojimi vzgojiteljicami kopali, sadili, sejali, pobirali kamencke in se ob tem ucili novih stvari. V vrtcu so odmevale nove pesmice, v garderobah so bili obešeni novi likovni izdelki otrok. Kljub muhavemu vremenu smo dobre volje raziskovali naravo in živali. Zato smo se skupaj z naravo prebujali in jo opazovali. Posijalo je nekaj vec sonca in zunaj je postalo topleje in opravili smo kar nekaj zunanjih aktivnosti, od poho­dov za Mali soncek, do vožnje s kolesi. Strokovne delavke smo otrokom ponu­dile razlicne vsebine, ki so pripomogle k temu, da so otroci aktivno razmišljali in sodelovali pri spoznavanju novih stvari. Konec meseca maja pa so se skupina Želvice in nekaj otrok iz Pravljicne vasi, Zvezdice, Rožice in Lisicke odpravile na težko pricakovani tabor na kmetijo na Ceteno Ravan. Otroci so med tri-dnev­nim bivanjem opazovali živali, jih hrani­li, kosili travo in se vozili z vozom, jahali ponija, pekli kruh, spoznali delo lovca, naredili kres in se odpravili na daljši po-hod skozi carobni gozd do Starega vrha nad Škofjo Loko. Otroci so bili nad dejav­nostmi izredno navdušeni in so zvedavo in veselo spremljali delo kmetov, ki živijo tam gori. Seveda pa so med vsemi temi dejavnostmi imeli tudi cas za igro, ki jim ga je zagotavljalo veliko igrišce in osuplji-vi razgledi ter lepo vreme. N.S. Na podlagi Zakona o javnih financah (št. 11/11 – uradno precišceno besedilo, 14/13 – popr., 101/13, 55/15 – ZFisP, 96/15 – ZIPRS1617, 13/18 in 195/20 – odl. US), Zakona o uresnicevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 77/07 – uradno precišceno besedilo, 56/08, 4/10, 20/11, 111/13, 68/16, 61/17 in 21/18 – ZNOrg), Pravilnika o sofinanciranju kulturnih dejavnosti v obcini Borovnica (Ur. l. RS, št. 81/19 in 70/21), Odloka o proracunu za leto 2021 (Ur. l. RS, št. 202/20) in Letne­ga programa kulture v Obcini Borovnica za leto 2021, Obcina Borovnica Paplerjeva ulica 22, 1353 Borovnica, objavlja naslednji: JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE PROGRAMOV IN PROJEKTOV S PODROCJA KULTURE V LETU 2021 1.PREDMET RAZPISA Predmet javnega razpisa je sofinanciranje: A) Javnega kulturnega programa, ki predstavlja redno dejavnost društev, registriranih na podrocju kulture; B)Kulturnih projektov, ki predstavljajo posame­zne kulturne aktivnosti društev in drugih izvajalcev na podrocju kulture. 2.VIŠINA SREDSTEV Sredstva so zagotovljena v proracunu Obcine Borov­nica za leto 2021 na proracunski postavki 418007/ 412000 (Programi kulturnih društev - tekoci trans-feri nepridobitnim organizacijam in ustanovam) ter znašajo 20.000,00 EUR. Skladno z Letnim programom kulture v Obcini Bo-rovnica za leto 2021, se sredstva za posamezne name-ne razdelijo v naslednjih višinah: • 2.000,00 EUR za sofinanciranje dejavnosti kultur­nih društev, • 14.000,00 EUR za sofinanciranje dejavnosti skupin, • 3.000,00 EUR za vrednotenje kakovosti skupin, • 1.000,00 EUR za sofinanciranje kulturnih projek­tov. 3. UPRAVICENCI IN POGOJI Do sofinanciranja javnega kulturnega programaso upravicena izkljucno društva, registrirana na po­drocju kulture. Do sofinanciranje kulturnih projektov so upravi-cena: • društva, registrirana na podrocju kulture, • društva, registrirana na drugih podrocjih, ki imajo v svojem statutu doloceno, da opravljajo tudi dejav­nosti s podrocja kulture, • zavodi in druge pravne osebe, registrirani za opra­vljanje kulturne dejavnosti, ki niso javni zavodi, oziroma se njihovi kulturni programi ne financi­rajo kot javni kulturni programi. Prosilci morajo izpolnjevati naslednje pogoje, da so upraviceni do sofinanciranja: • imajo sedež v Obcini Borovnica, • so registrirani in delujejo na podrocju kulture naj­manj eno leto, • so njihovi programi v javnem interesu, • imajo urejeno evidenco o clanstvu, placani clana­rini in ostalo dokumentacijo, kot jo doloca Zakon odruštvih, • so v celoti in pravocasno izpolnili pogodbene obve­znosti do obcine na podlagi razpisa iz leta 2020 ali leta 2019, ce iz objektivnih razlogov ni bilo mogoce izpolniti obveznosti iz leta 2020, • imajo zagotovljene materialne, prostorske, kadro­vske in organizacijske pogoje za uresnicitev nacr­tovanih dejavnosti, • skupine delujejo izkljucno v imenu in za racun dru­štva, katerega clan so. 4. ROK IN NACIN PRIJAVE Upoštevane bodo vse vloge, ki bodo prispele na obci-no Borovnica do petka 23. julija 2021 do 12. ure. Vloga na razpis mora biti izpolnjena na prijavnih obrazcih, ki so sestavni del razpisne dokumentacije in mora vsebovati vse zahtevane priloge oziroma do- kazila, ki so navedena v razpisni dokumentaciji. Vla­ gatelj izpolni tiste obrazce, ki ustrezajo programom, skupinam oz. sekcijam ter projektom, s katerimi se prijavlja na razpis. Vloge s prilogami morajo prosilci oddati osebno ali po pošti poslati na naslov Obcina Borovnica, Pa- plerjeva ulica 22, 1353 Borovnica, v zaprti ovojnici z oznako »RAZPIS KULTURA 2021 – NE ODPIRAJ«. Na ovojnici mora biti razviden naslov vlagatelja. 5. POSTOPEK OBRAVNAVE VLOG Vse prejete vloge bo obravnavala administrativna ko­misija, ki jo imenuje župan Obcine Borovnica. Prepo­zne in nepravilno opremljene vloge bodo s sklepom zavržene in neodprte vrnjene pošiljatelju. Nepopolne vloge bo mogoce dopolniti v roku 8 dni od prejema obvestila komisije, ce vloga ne bo dopolnjena v roku oz. bo kljub dopolnitvi še vedno nepopolna, bo za­vržena. Pravocasne in popolne vloge bo obravnavala strokov­na komisija, ki jo imenuje župan Obcine Borovnica. Vloge bodo ovrednotene po tockovnem sistemu v skladu z merili za vrednotenje javnih kulturnih programov, ki so priloženi razpisni dokumentaciji. Upravicenci bodo o dodelitvi sredstev obvešceni z odlocbo obcinske uprave v 45 dneh od izteka roka za prijavo na razpis. Z upravicenci do sofinanciranja bo sklenjena pogodba o izvajanju programov ter višini in nacinu sofinanciranja v letu 2021. Zoper sklep o zavrženju in odlocbo obcinske uprave je možna pritožba v 8 dneh od prejema, o pritožbi odloci župan Obcine Borovnica. 6. VIŠINA SOFINANCIRANJA IN PORABA ODOBRENIH SREDSTEV Upravicencem se višina sofinanciranja doloci na pod-lagi števila doseženih tock za posamezen program oz. projekt, vrednost tocke znotraj posameznega name-na sofinanciranja pa se doloci na osnovi skupne vso­te doseženih tock in višine proracunskih sredstev za posamezen namen. Dodeljena sredstva morajo biti porabljena skladno s prijavljenimi programi in projekti do 31. 12. 2021 na podlagi zahtevkov za izplacilo. Zahtevku mora biti priloženo vsebinsko in financno porocilo o izvedbi sofinanciranega programa, ki je podlaga za preveritev upravicenosti sofinanciranja. Obcina lahko zahteva dodatna dokazila o dejanski upravicenosti do sofi­nanciranja. Upravicenec lahko vloži vec zahtevkov, zadnji rok za vložitev je 13. decembra 2021. Upravi-cenec se z Obcino lahko dogovori za predplacilo do najvec 30% odobrenih sredstev. 7. RAZPISNA DOKUMENTACIJA IN DODATNE INFORMACIJE Razpisna dokumentacija obsega naslednje dokumen­te: • Merila za vrednotenje javnih kulturnih programov • Prijavni obrazci • Vzorec pogodbe • Obrazci za zahtevek in porocanje Razpisno dokumentacijo lahko zainteresirani od 21. 6. 2021 do 23. 7. 2021 dobijo na spletni stani https:// www.borovnica.si/uradne-objave/razpisi/ ali v spre­jemni pisarni Obcine Borovnica v casu uradnih ur. Vse dodatne informacije v zvezi z razpisom zaintere­ sirani dobijo na Obcini Borovnica pri Matjažu Žbo­ garju do 23. 7. 2021 v casu uradnih ur, na tel. št. 01 75 07 465 ali na elektronskem naslovu matjaz.zbogar@ borovnica.si. Številka: 410-0002/2021-3 Borovnica, 21. 6. 2021 ŽUPAN Bojan Cebela »Sledi krempljev na fotoaparatu bodo lep spomin na moj novi rojstni dan!« Tako kot vsak dan, sem se veda srecam vsaj 30-krat na leto. Je zelo pazljiv, velikokrat se pred nami odpravil v naravo, stran od umakne še predno sploh vemo, da je v mestnega šundra, da se bližini. Ta dan pa ni bilo tako. Previdno spocijem od napornega sem stopal po oznaceni gozdni poti, ce dneva. slucajno naletim na kakšno srnjad, da je ne prestrašim in ji ne povzrocam ne-Kot ljubitelj divjadi in lova, mi je potrebnega stresa. Kakšnih 150 metrov gozdni bonton zelo dobro poznan, od prvih hiš kar naenkrat zagledam zato tudi velikokrat naletim na kakšno medvedko z dvema letošnjima mladi­srnjad, jelenjad ali gamse, ki uživajo v cema, ki veselo korakajo približno 100 mirnih conah, kjer se še lahko uma-metrov stran od mene. Previdno se knejo pred cloveškimi norostmi.zacnem umikati nazaj proti avtomobi- Z zvermi, ki živijo v naših gozdo-lu, ko medvedka kar naenkrat postane vih, imam tudi pogosta srecanja. Lepo agresivna ter zacne z polno hitrostjo jih je opazovati, kako lovijo hrano za teci proti meni. Rutinsko, tako kot po preživetje in pa njihove mladicke, ki navadi ob takih situacijah, se ji oglasim, se brezskrbno igrajo med seboj, pod jo opozorim, da sem tam, ter se pocasi skrbnim ocesom svoje matere. Med-vzvratno pomikam nazaj proti avto­ mobilu. V vecini primerov medvedka samo zatece proti tebi, se po cca 30 m postavi na zadnje noge, zarjovi, da ti grejo kar kocine pokonci, se obrne in gre s svojimi mladici naprej svojo pot. V tem primeru, pa temu ni bilo tako. Name je šla z vso hitrostjo in agresi­jo, v njenih gibih sem videl, da je stvar postajala vsako sekundo resnejša. Po vseh ukrepih, ki se jih naredi v takem primeru, ni noben pomagal. V paniki sem zacel teci nazaj proti vasi, v upa­nju, da bo odnehala. Vendar pa je bila z vsakim korakom bližje meni. Tekla je kot kakšen dirkalni konj, njeni skoki so bili dolgi vsaj 4 metre, tako da se mi je v približno petih sekundah približala na samo 10 metrov. V tem trenutku sem spoznal, da jo locita samo še dva skoka in bo na meni. Med zadnjim skokom cez podrto drevo na vlaki, pa mi je na mojo sreco iz torbice padel fotoapa- rat, ki ga vedno nosim s seboj. Na tej tocki se je medvedka ustavila in svojo agresijo znesla nad fotoaparat. Svojo pot sem hitro nadaljeval proti svojemu avtomobilu. Ko je adrenalin popustil, nisem mogel vec stati na svojih nogah, usedel sem se na štor in razmišljal, kaj bi se zgodilo, ce bi bil na mojem mestu eden od tistih otrok, ki so se nedalec stran varno igrali. Glede na število medvedov v zadnjih letih je prisotnost posameznih mlajših medvedov blizu vasi kar pogosta. Med-vedka z mladici, ki jih je ravno pripe­ljala iz varnega zavetja brloga, pa se ponavadi vedno umika stran od vseh cloveških aktivnosti, kar pa v tem pri­meru ni bilo tako. Ko sem po incidentu prišel nazaj do fotoaparata, sem ugoto­vil, da mi je na fotoaparatu pustila sledi svojih krempljev. Vsekakor mi je pusti-la lep spomin, ki me bo vedno spomnil na moj novi rojstni dan! Pri obisku gozda bodite previdni, iz­ogibajte se aktivnostim globoko v goz­du ali zraven kakšnega gostega nasada mladih dreves, kajti tam se nevarnost, da medvedu pridete na nevarno raz­daljo zelo poveca. V mojem primeru sem bil ob napacnem kraju na napac­nem mestu, ampak hoja po oznacenih gozdnih poteh je najboljša izbira, da se izognete konfliktom z medvedi. Urban K. Starodavno svetišce pri tretjem slapu v Peklu? Zasebni raziskovalec zgodovine Dimitrij Kebe z Vrhnike je preprican, da je bilo pred tisocletji pri tretjem slapu v Peklu svetišce vodnega božanstva. Po njegovem mnenju mu to kamnita gmota s povsem ravno pritrjujeta tamkajšnja velika površino in na tleh najden »tro­ Trocan, ki ga je Kebe našel pri tretjem slapu can«. Pojdimo po vrsti. Kebe se je pred leti oglasil v moji pisar­ni v vezi nekih zgodovinskih odkritij z vrhniškega obmocja in širše okolice. Že tedaj sta bila njegov predmet zanimanja prazgodovina in staroverstva. Med drugim je, kot pravi, od­kril svetišce pod Špikom, sonc­no svetišce in prerocišce v Ka­mniški Bistrici, soncno svetišce Planina pri Sevnici, megalitsko in bronastodobno svetišce na Bledu… Pred casom mi je v po­govoru navrgel, da je megalitsko svetišce odkril tudi v soteski Pekel, ki naj bi bilo staro okoli 6000 let. Zastrigel sem z ušesi in ga prosil, ce lahko obišceva lo-kacijo, da pripravim prispevek za casopis. Privolil je. V copatih do tretjega slapu Pomlad je bila deževna in ko­maj sva našla termin, ki je bil kolikor toliko primeren za vla­žno sotesko. »Samo deset minut hoda je od parkirišca do lokacije svetišca,« mi je prigovarjal, zato sem temu primerno tudi obul. Drugace povedano: zaradi obljubljeno kratke hoje obutev nisem prilagodil razmeram v Peklu. Tako sva se v supergah podala po spolzkih skalah in stopnicah proti cilju. Obutev seveda ni bila primerna in samo hvala bogu, da se ni zgodilo kaj nespametnega. Obredna miza Clovek težko ostane ravno­dušen v taki soteski kot je Pekel, sploh po obilnejšem deževju, ki smo mu bili prica spomladi. Grmenje slapov je kazalo na brutalno moc vode, ki že tisoc­letja dolbe skalovje soteske. Na-jin cilj se je nahajal pri tretjem slapu. Tam, v supergicah, je Di-mitrij opozoril na nenavadno odrezano skalo: ena polovica leži v vodi, druga pa še vedno tr-dno kljubuje na obrežju. »Skala v vodi je obredna skala ali miza, ki se je zaradi erozije prekucnila. Do nje vodi stopnicasta tvorba, ki se nahaja pod vodo,« mi je pripovedoval. »Pod vodo?« sem nejeverno odgovoril. »Da, pred leti sem se potopil s podvodno masko, in se lepo vidijo kamniti stebri, ki so nekoc služili za do-stop do mize.« Zvok pišcali iz Divjih Bab v soteski Pekel Kebe pripoveduje, da je sveti-šce, kot ga imenuje, odkril leta 1999. Pozornost mu je pritegni-la omenjena skala z neobicajno ravno odrezano površino. »Kot bi jo odrezali z laserjem,« mi je dejal in takoj dodal, naj tega ne zapišem. Prepozno. No, res bi jo težko pred tisoc­letji kdo odrezal z laserjem, je pa prispodoba glede ravnega reza kar na mestu. »Okoli leta 2005 sem se v soteski mudil s sedaj pokojnim Ljubenom Dimkaro­vskim, ki je zelo povezan z du­hovnostjo, predvsem s starover­stvom, in glasbo. Med drugim je tudi eden redkih, ce ne edini, ki je iz replike pišcali iz Divjih Bab izvabil zvok. No, z omenjeno repliko se je tudi tedaj mudil tukaj v Pe­klu, da vidi moje odkritje. Pri tretjem slapu je zlezel v vodo in šel na nasprotni breg, kjer je na omenjeno repliko pišcali zaigral melodijo. Med igranjem in opazovanjem te ravno odre­zane skale in okolice se mu je porodilo, da je vrh skale mora-la biti tam še ena malo manjša ležeca skala. Zakljucil je, da to ni nic drugega kot vrh ali glava oltarja.« Hmmm... Priznam, da so mi te starover­ske kulture tuje in da o megalit­skih najdbah ne vem veliko, ali skoraj nic. Toda mar je res »vsa­ka« ravno odrezana skala, ki ni nujno, da je sploh odrezana, res oltarna miza? Oporekal sem mu, da je v soteski kar nekaj takih skal, ki imajo prav tako ravne površine. »To še ni vse,« mi pravi. »Pred leti sem poleg svetišca v zemlji našel trocana.« »Trocana?« Po-jasni, da gre za kamen trikotne oblike, ki so ga nekoc upora­bljali za oznacbo svetišc. »Tisti, ki so bili s konico zariti v zemljo, nakazujejo na svetišce vodnega božanstva, kar se tukaj v Peklu popolnoma sklada z mojo teori­jo.« Kasneje mi je v pisarno pri­nesel »trocana«: debel trikoten kamen s stranicami okoli 15 cm in debeline dobrih 5 cm. Hmm, priznam, da ne vem kaj naj porecem. Slucajno »pra­vilno« lomljene skale ali sledovi megalitskih kultur? Kakorkoli, odlocitev je vaša. Primerjajte zapisano z videno na terenu. Nenazadnje vam bo sprehod do tretjega slapu dobro del – pa seveda ne v supergicah! Gašper Tominc Tamburaši otvorili “PCT kulturno sezono” Ko sem se tisto soboto buraši Borovnica so kot prvi priredili kulturno prireditev v usedel na vsem Borovnici, ki je bila kot rosa na dobro znani modri kulturno sušo zadnjega obdo­ stol v vecnamenskem bja. Lahko bi rekli, da so prav­ prostoru v osnovni zaprav otvorili vsem že dobro šoli, na katerem sem znano “PCT sezono”, torej si že tolikokrat sedel, a prireditvi lahko prisostvoval do takrat že dolgoooo kot preboleli, cepljen ali testi-ran. Verjetno tudi zato, ker so ne, sem se moral ob nas povabili na “Popotovanje pogledu na vsem dobro s Tamburaši Borovnica” … To znani oder z zeleno­ tretje popotovanje so zaceli s slovili še nismo od njih. Zato folklorne skupine Coklarcki, so je bila kar preko racunalnika. so povabili tudi pevca Primoža modrimi zavesami kar slovensko in evropsko himno, naj ob glasbi oživijo spomini v goste povabili tudi njih in so Njihov vodja Joža Zver je pri-Križaja in pa folklornike Fol-všcipniti. ki sta bili v pocastitev prazni­ na skupne lepe trenutke,” je zaplesali ob zvokih Mejenske pravil vrsto novih priredb in jih klorne skupine Bistra, ki so za kom, ki so zaradi razmer vse do napovedala povezovalka vece-polke. zapisal v elektronski obliki. Vaje to priložnost predstavili noše z Sanjam ali se je korona situ-tistega vecera pocakali, da jih ra Anamarija Košir. S posebno Ob poslušanju take usklaje-so potekale tako, da se je preko razlicnih koncev Slovenije in jih acija vendarle le toliko umirila, obeležimo. tocko so se prvic predstavili nosti gostiteljev se je verjetno vsem dobro znanega Zooma povezali v pisan slovenski šo­da so na svoj racun vendarle S spoštljivo in nežno glasbo tudi najmlajši tamburaši - Ema marsikdo vprašal, kako jim je to predvajalo igranje voditelja, pek, tudi s plesom ob spremljavi prišli tudi ljubitelji kulture in ti-so se uvodoma poklonili tudi Cernetic, Evamarija ter Vid po vec kot polletni odpovedi vaj ostali tamburaši pa so “na mute” tamburašev. Koncert je bil izve­sti, ki vanjo polagajo svoj prosti “našim dragim prijateljem, ti-Sedej - ki se za zvoke strun še tako dobro uspevalo. A so tam-vadili istocasno doma. Vsekakor den tudi v sklopu podaljšanega cas in predvsem srce. stim, ki jih ni vec tukaj. Zara-ogrevajo. Ker pa so ti mladi buraši kljub vsem omejitvam smo bili veseli, da smo jih lahko Tedna ljubiteljske kulture. Pa je vendarle bilo res. Tam-di posebnih razmer se niti po-tamburaši tudi clani Otroške ves cas pridno vadili, vecina vaj spet poslušali v živo, v goste pa Rok Mihevc Iz naftalina, 3. Kajakašica Nada Vene, kajakašica na divjih vodah dnih urah telovadbe, obiskovala še ure telovad-be v domu TVD Partizan pod budnim ocesom vaditelja Toneta Žerjava. V družini je oce Mar­tin kmalu prepoznal talente svojih otrok in jih skupaj z mamo Ireno usmeril v šport. Nado in mlajšo sestro Jano v veslanje, najmlajšega Grego pa v košarko, katero je tudi sam v mladosti ak­tivno igral na Ježici. Nadin vsakdan je tako postal zelo naporen že v osnovni in kasneje srednji šoli, vsakodnevni treningi in tekme na domacih in tujih brzicah. To je terjalo mnogo odrekanja in usklajevanja šolskih in drugih obveznosti. Dobro delo pa se je kmalu pokazalo v rezultatih. Med prvimi odmevnejšimi, je bilo tretje mesto na državnem mladinskem prvenstvu v spustu leta 1996. Leto kasneje je med mladinkami posamezno dosegla drugo mesto, na evropskem prvenstvu pa eki­pno tretje mesto. Še istega leta je med clanica-mi v slalomu dosegla tretje mesto. Vseskozi je nastopala kot clanica Kajak kanu kluba Tacen, njena trenerka pa je bila Živa Cankar. Najvecji dogodek in sanje vsakega športnika pa je nastop na olimpijskih igrah. Nadi se je ta želja prvic ure­snicila, ko je kot debitantka nastopila na igrah v Nada Vene (rojena Mali) letnik 1979, Sidneyu leta 2000 in zasedla 17. mesto. Žal pa kajakašica na divjih vodah, dvakratna v vrhunskem športu brez poškodb ne gre, leta olimpijka -Sidney 2000 (Avstralija) in 2001 si je poškodovala ramo, izpustila celotno Atene 2004 (Grcija) tekmovalno sezono 2002 in se ponovno vrnila leta 2003. To leto je osvojila državni naslov med Letošnje leto je za slovenske športnike še po-clanicami, na svetovnem prvenstvu v Ausburgu sebej pomembno, saj se bodo poleg številnih v Nemciji pa je bila enajsta, s cimer si je prive­domacih in mednarodnih tekmovanj udeleži-slala nastop na olimpijskih igrah v Atenah 2004. li tudi olimpijskih iger v Tokiu na Japonskem. Tam je bila glede na rezultate tega leta, celo med Najvecjemu športnemu dogodku se je pridružil kandidatkami za medaljo, vendar pa je zaradi tudi Olimpijski komite Slovenije in organiziral vecje napake na progi, zasedla 19. mesto. potovanje olimpijske bakle po vseh 212 sloven-Pot vrhunske športnice je koncala leta 2006, skih obcinah. V Borovnico so jo borovniški dokoncala študij na Fakulteti za šport v Lju­športniki iz Logatca pripeljali z vlakom. Po kraj-bljani in kot profesorica telesne vzgoje poucuje ši slovesnosti na železniški postaji, so jo skupine na Osnovni šoli Milana Šušteršica v Ljubljani. tekacev po Barju ponesle do gradu Bistra, kjer je Ustvarila si je družino, uživa v poklicu, svoje baklo prevzela obcina Vrhnika. Prva nosilka za znanje in bogate izkušnje pa prenaša na mla-Borovnico je bila nekdanja vrhunska športnica, de. V prostem casu rada kolesari, jadra na de­kajakašica Nada Vene. ski, sprošca pa se tudi s kitajsko borilno vešcino Športna pot Nade Mali, por. Vene se je pricela (kung fu). že v osnovni šoli dr. Ivana Korošca, kjer je ob re-Franjo Modrijan Grad gradicek reci mi… V vrtcu Borovnica smo se v mesecu maju posvetili temi o gradovih. Ker zaradi ukrepov druženje izven mehurckov že od našega povratka v vrtcu ni bilo pripo­rocljivo, se je tudi naš nacrt, da bi staršem pokazali kaj vse zna-mo, izjalovil. Pa vendar nas v skupini Soncnice to ni odvrnilo od ideje, da poišcemo alternati­vo. In smo jo. Z otroki smo se lotili drama-tizacije Grad Gradic. Dogajanje se odvija na zapušcenem gradu, zato so vzporedno z dramsko igro, lotili tudi teme o grado­vih. Skupaj smo spoznali veliko slovenskih gradov ter se v nji­hovem prepoznavanju in poi-menovanju urili s pomocjo igre Tik Tak Bum. Brali smo zgodbi­ce na dano tematiko: Trnuljcica, Erazem Predjamski, Pravljica o miški izpod Ptujskega gradu, O kralju, ki ni hotel pospravljati, Kraljicna na zrnu graha in po­dobne ter se s pomocjo pouc­nih slikanic in knjig o gradovih in vitezih podali na spoznava­nje življenja v Srednjem veku. Spoznali smo kar nekaj novih izrazov: grašcaki, grašcakinje, kralj, kraljica, vladar, guvernan­ta, vitez, oproda, dvižni most, jarek, okop, kopje, grb, obzidje, katapult, lutnja, lina… Poslušali smo srednjeveško glasbo, tudi pesem Stoji, stoji tam beli grad ter se naucili ljud­sko pesem Tam dol na ravnem polju. Otroci so jo tudi dram-sko uprizorili, vkljucili pa smo tudi soliste. V srednjeveškem stilu smo se preizkusili tudi v pisanju s crnilom in gosjim pe­resom, se pomerili v petelinjih bojih, usvajali pravila igre in se pomerili v partijah šaha, si izde­lali grajski nakit, šcite in mece iz kartona, si izdelali cekine iz plute ter nanje odtisnili grajske znake, jih pospravili v rocno izdelane usnjene mošnjicke ter priredili grajski ples v parih ter viteški turnir. Na njem so si spleticne in kraljicne izbra­le viteze ter stavile na njihovo zmago s svojim cekini. Vitezi so si tudi sami izbrali imena, kot na primer: Nejc Dolinski, Ma-tic Borovniški, Daris Sladki, Tijan Grozni, Žan Pogumni, Urban Hitri, Kristjan Pri­stavcov… Vitezi so na turnirju zajahali konja ter se preko ovir podali na pot do obrocev. Tisti vitez, ki je v minuti zbral najvec obrocev, je postal zmagovalec viteškega turnirja. Zanje pa so med turnirjem vztrajno navijale gospe in go­spodicne na parterju ter src­no upale na zmago njihovega izbranca. Ob zakljucku teme smo si pripravili tudi grajsko pojedino, kjer so kralj in kraljica ter njuna prvi in drugi vitez ter prva in druga spleticna sedeli za mizami, kjer jim je bilo po­streženo s srebrnim priborom in krožniki. Vsi ostali dvorjani pa so jedli z rokami, tako kot so to zares poceli v srednjem veku. Otrokom se je tema o gradovih vtisnila v spomin ker kot pravi­jo, smo si lahko izdelovali orož­je (mece in šcite iz kartona), ker smo plesali v blešcecih oblekah, ker smo tekmovali na turnirju in jahali konja in ker jim je bila dramatizacija Grad Gradic zelo zelo pri srcu. Za vrtec Borovnica, vzgojiteljici Tina Mazi in Mateja Mušic Županova beseda Cestitke ob 30.obletnici samostojnosti Spoštovane obcanke in obcani, minilo je že 30 let, od kar smo z razglasitvijo samostojnosti kot država stopili na samostojno pot. Iskreno vam cestitam ob tem velikem prazniku! Morda naša Slovenija na prvi pogled ni takšna kot smo upali pred 30. leti, a vseeno menim, da se moramo dobro zavedati kaj imamo in bodimo za to hvaležni. Za uspeh države mora k vsaj katere od mnogih aktiv­ temu prispevati vsak posa-nosti, ki smo jih pripravili za meznik na svoj nacin in prav vas v juniju in ste se lahko po­enako je tudi, ko vse to pre-veselili in družili s prijatelji in nesemo na našo obcino. Po-znanci. V tem mesecu je bil gumna odlocitev, da 21. junija razglašen tudi konec epidemi­1998 ustanovimo svojo obcino, je. Pred nami so nekoliko bolj se je izkazala kot pravilna, saj brezskrbni poletni meseci in smo kot obcina uspešni. Ži-prav je, da si med dopustom in vimo v lepem okolju, kjer s pocitnicami naberemo novih pridnim delom rastemo in moci. Hkrati vas naprošam, da napredujemo iz leta v leto. še vedno upoštevate navodila, Številni obrtniki in manjša ki jih državne službe nareku­podjetja ter tovarne, ki so na jejo v povezavi z odgovornim naših tleh, nudijo stabilnost obnašanjem glede preprece-in optimizem za prihodnost. vanje okužb, da bomo v jesen Vedno smo bili Horjulci znani lahko stopili brez omejitev. kot delavni in vestni ljudje in Zdravje in življenje sta ti-dajmo to vrednoto ohraniti sto, ki na koncu najvec šteje! tudi še naprej. Žal moram zapisati, da se je v juniju na enem od gradbišc v To je vodilo tudi nam, ki de-Horjulu zgodila tragicna de­lujemo na obcini. V juniju smo lovna nesreca. Sodelavcem in zakljucili z nekaterimi po-svojcem preminulega izrekam membnimi projekti, ki bodo iskrene sožalje in upam, da ne še izboljšali kakovost življe-pride nikoli vec do cesa po­nja za vas, drage obcanke in dobnega. obcani. Skupaj s sodelavci in obcinskimi svetniki vedno de-Ostanite zdravi! lamo tvorno, da gradimo našo uspešno zgodbo še naprej. Župan Janko Prebil Upam, da ste se udeležili Obvestilo Obvestilo o izdaji digitalnih potrdil in urejanju dokumentov Spoštovane obcanke in obcani, glede na številne telefonske klice na obcino vas želimo opozoriti, da na obcini ni mogoce podaljšanje vozniških dovoljenj in osebnih izkaznic. To lahko naredite na katerikoli upravni enoti. Nam najbližja je na Vrhniki ali v Ljubljani. Prav tako na obcini ni možno pridobiti digitalna potrdila vezana na Covid -19. Tudi ta potrdila lahko med drugim pridobite na katerikoli upravni enoti ali tam kjer so pooblašceni za izdajo teh digitalnih potrdil. Podelitev priznanj obcanom na slovesni seji. V praznicnem tednu, veliki številom udarniških ur ob financnem vložku krajevne ko se v obcini Horjul skupnosti naredila kar je kraj v odvijajo razni dogodki tistem casu potreboval. Danes in aktivnosti v spomin je vse drugace. Brez dovoljenj in na pogumno odlocitev, soglasij ne more in ne sme ob-da si Horjul z okoliškimi cina narediti nicesar, zato je po­vasmi zasluži svojo trebno upravljati s proracunom pametno in poskrbeti, da zado­ lastno obcino, ki sti strogim standardom države bo v službi naroda, ter Evrope, kamor je Slovenija se tradicionalno vedno sodila. Dodal je še, da je podeljujejo tudi prav zato današnja gradnja in-priznanja obcanom, ki frastrukture in novih objektov so s svojimi aktivnostmi, bolj kakovostna. Ob tej slovesni priložnosti je prizadevnostjo in delom zbranim obcinskim svetnikom pustili pomemben pecat na gasilski olimpijadi v Ostravi strokovnost in veliko odrekanja in gostom zaželel tudi lep pra- in naredili veliko za našo 2009 in 1. mesto), kar jo je še v dobrobit ostalih, ga je vodi­ znik državnosti. »Morda res dodatno motiviralo pri nadalj-la do zaupanja društva, kjer je skupnost. nismo postali nova Švica, saj je njem delu. Od leta 2013 dalje je nato leta 2003 prevzel operativ­bilo v politiki vse prevec raznih Na slavnostni seji obcinskega podtikanj, a vseeno ne smemo tudi clanica Upravnega odbora no vodenje intervencij. Njegovo Gasilske zveze Horjul, kjer je s znanje cenijo tudi na Gasilski zbora je župan Janko Prebil le-izgubiti upanja in volje, da našo tos podelil dve priznanji in dve Slovenijo peljemo v optimistic-svojimi bogatimi izkušnjami na zvezi Horjul, kjer je clan povelj­podrocju vodenja veliko pripo-stva in opravlja delo pomocnika plaketi. no prihodnost.« Zahvalil se je mogla k izboljšanju in napred-poveljnika GZ od leta 2018 dalje. V svojem uvodnem nagovoru tudi gasilcem, ki so ob prazno­je izpostavil pravilnost odloci-vanju 30. obletnice samostoj-ku gasilstva na obmocju obcine Njegov velik doprinos gasilski tve, da so prebivalci 21. junija nosti postavili dva velika mlaja ter tudi širše. Njena zavzetnost, zvezi je bilo tudi delo tajnika 1998 na referendumu odlocili, pred Horjulom. odlocnost, iskanje rešitev v do-zveze ter kasneje ob digitali­da ustanovijo svojo obcino. Po-Po glasbenem premoru, za bro vseh jo poleg ostalih gasil-zaciji clanstva gasilske organi­udaril je, kako je obcina Horjul katerega so poskrbeli ucenci skih vrlin odlikuje kot cloveka zacije še delo administratorja v vseh letih obstoja rasla in se glasbene šole Vrhnika – od-z veliko mero požrtvovalnosti, programskega sistema Vulkan. kar uspešno usklajuje z druži-Ves cas je preko tekmovanj do-krepila ter svojim prebivalcem delek Horjul, je sledila še slav­ omogoca kakovostno življenje. nostna podelitev. Župan Janko no, službo in nenazadnje tudi s macega društva, kjer si je nabi-»Smo blizu Ljubljane, a hkra-funkcijo obcinske svetnice. Za ral izkušnje kot tekmovalec ter Prebil je podelil dve priznanji in njen prispevek k razvoju vasi mentor zmagovalne olimpijske ti ravno dovolj stran, da lahko dve plaketi. uživamo v lepem podeželju in Žažar in gasilstva v Obcini Hor-ekipe clanic, deloval tudi na jul se ji iskreno zahvaljujemo ter tekmovalnem podrocju gasilske neokrnjeni naravi. Vsako leto Priznanje Obcine Horjul je se ogromno naredi na podro-ji izrekamo priznanje Obcine zveze. Njegova organiziranost podelil KATARINI VRHOVEC cju obcinske infrastrukture in Horjul. in medsebojno sodelovanje sta pri tem pazi, da so obcinske Katarina Vrhovec je clanica bili dve lastnosti, zaradi kate­gasilske organizacije že dobrih finance usklajene z željami in Priznanje Obcine Horjul je rih je organizacija tekmovanj 40 let. Z veliko mero odgovor­ potrebami obcanov, saj svojo prejel tudi JANEZ JAZBAR na nivoju Gasilske zveze Hor­zelo pomembno nalogo dobro nosti je leta 2003 prevzela vo-jul vedno potekala brez težav. Janez Jazbar se je gasilskim denje Prostovoljnega gasilskega opravljalo tudi obcinski svetni-vrstam pridružil kot mlad fant, Nepogrešljivo pri delu zveze ki s svojimi pobudami in pre-društva Žažar, kjer še danes kjer se je že kaj kmalu izkazal je tudi njegovo sodelovanje pri opravlja funkcijo predsedni­ dlogi, ki jih dobijo prav od ljudi kot nepogrešljiv clen gasilske izobraževanju, in sicer bdi nad ce. V casu njenega mandata je v njihovi okolici.« Izpostavil je organizacije. Njegova pripra-organizacijo tecajev, sodeluje društvo posegalo po zgodovin­ tudi, da so se v teh 23 letih zelo vljenost za nadgrajevanje zna-pri pridobivanju novih clanov skih in najvišjih tekmovalnih gasilskih vrst, zadolžen je še za spremenili postopki pridobi-nja, požrtvovalnost pri delu, uspehih društva (nastop clanic vanja raznih soglasij in nacini gradnje. Vcasih je bila dovolj pobuda krajanov, ki je nato z operativna izobraževanja, kjer svoje bogato znanje razdaja tudi kot predavatelj. Ves cas pa se je kljub pomanjkanju casa tudi sam izobraževal in dosegel ene­ga najvišjih cinov, ki ga imajo gasilci v naši zvezi – višji gasil-ski castnik organizacijske smeri II. stopnje. Za njegov prispevek k razvoju gasilstva se mu iskre-no zahvaljujemo ter mu izreka-mo priznanje Obcine Horjul. Za njegov prispevek skupnosti je župan podelil Plaketo Obcine Horjul PAVLU KOZJEKU. Gospod Kozjek se podeli­tve zaradi bolezni žal ni mogel udeležiti. V njegovem imenu jo je prevzel obcinski svetnik s Ko­rene Bogdan Marolt. Pavel Kozjek je bil še v takra­tni Obcini Ljubljana Vic-Ru­dnik predstavnik vasi Koreno v Krajevni skupnosti Horjul. Z njegovo zagnanostjo, delavno­stjo in organizacijskimi spo­sobnostmi je bil glavna gonilna sila pri izgradnji prvega vodo­vodnega sistema na Koreni ter Samotorici (1990). Njegov trud za pridobitev vodovodne in ce­stne infrastrukture je bil osnova za ohranjanje in nadaljnji razvoj hribovskih vasi. Odstopil je ze­mljišce, kjer se nahaja vodni vir. Pri izgradnji vodovodnega sistema je bil ves cas dejaven pri podajanju rešitev, ki so se izka­zale za ustrezne, saj sistem še danes, po 30-ih letih, nemoteno deluje. Nato je bil 25 let skrbnik celotnega vodovodnega sistema. Prav tako je bil dejaven pri prvih širitvah in asfaltiranju cest proti Koreni. Na zasebnem podrocju je znan po svoji odlicni gobarski žilici, saj je strasten gobar, ki ga poznajo vsi, ki so kadarkoli obi-skali ljubljansko tržnico, kjer je svojo bero tudi ponujal. V letih, ko mu je bila zaupana funk-cija predstavnika vasi, je le-to opravljal z odliko, bil je gonilna sila vasi in je zelo pripomogel k njenemu razvoju. Za njegov prispevek k razvoju in ureditvi vodne in cestne infrastrukture na Koreni in Samotorici se mu iskreno zahvaljujemo ter mu iz­rekamo plaketo Obcine Horjul. Plaketo Obcine Horjul je župan podelil tudi nekdanji dolgoletni zdravnici v Horjulu JANJI PIRC, dr. med. spec. spl. med. Dr. Pirc je v letu 1980 zaklju-cila študij na Medicinski fakul­teti v Ljubljani. Najprej je delala na podrocju anesteziologije, nato jo je življenjska pot vodila v splošno medicino. Po opravlje­nem zacetnem delu na Vrhniki in na oddelku za anestezijo v Ljubljani je leta 1985 prevzela splošno ambulanto v Horjulu, kjer je kot zdravnica splošne medicine delovala vseh 35 let, torej do svoje upokojitve v de­cembru 2020. Kot mlada zdrav­nica se je uveljavljala v Obcini Ljubljana – Vic – Rudnik, nato pa je najprej delala v skupni ob­cini Dobrova – Horjul – Pol-hov Gradec, v letu 1998 pa je nato zacela delati v samostojni Obcini Horjul. V casu svojega delovanja je postavila temelje splošne ambulante v Horjulu. Svoje delovanje je pricela izvajati v skromnih prostorih v Zadru­žnem domu, ob izgradnji Doma starejših pa je svojo dejavnost preselila v sodobne, zracne in dostopne zdravstvene prostore. Opremila je kar dve ambulanti ter pri tem ves cas korektno so-delovala z obcino in pristojnimi institucijami. V svoji karieri je pokazala veliko mero razume­vanja in skrbi za svoje paciente. Delovala je z veliko mero stro­kovnosti in s trezno presojo. Ves cas svojega delovanja je spodbu­jala k zdravemu nacinu življenja, gibanju in optimisticni narav­nanosti. Dr. Janja Pirc je ves cas opozarjala na odgovornost do lastnega zdravja in do lastnega telesa. Janja Pirc je svoje poklic-no poslanstvo opravljala vestno in resno. Poklicu je bila predana s srcem, kar dokazuje tudi dej­stvo, da je bila njena ambulanta vedno dostopna številnim paci­entom tudi iz okoliških obcin. Po koncani seji in podelitvi je sledilo še neformalno druženje vseh povabljenih na obcinskem trgu. Besedilo in foto: Peter Kavcic Obvestilo Poletni vklop 2021 tudi za otroke iz Obcine Horjul Obcina Horjul tudi v letu 2021, za otroke iz njihove obcine, sofinancira pocitniško varstvo »Poletni Vklop – športne pocitnice«, ki poteka v juliju in avgustu na Vrhniki. Poleg tega, da Poletni vklop nudi rešitev za poletno varstvo mlajših otrok, je projekt Zavoda Ivana Cankarja Vrhnika zasnovan tako, da so otroci skozi celo poletje cim bolj aktivni, se zabavajo in skozi nepozabne dogodivšcine sklenejo cim vec novih prijateljskih vezi. Poletni Vklop 2021 bo potekal med 5. julijem 2021 in 27. avgustom 2021, vsak delovni dan med 6.30 in 16.30. Poletni Vklop bo potekal na dveh razlicnih lokacijah, kamor bodo prijavljeni otroci razporejeni glede na njihovo starost. Obcina Horjul, kot je to že stalna praksa, pokrije del stroškov. Predviden strošek staršev za varstvo otrok iz obcine Horjul bo znašal 5,00 EUR na dan. Starši lahko svojega otroka prijavite na kosilo, ki se placa dodatno. Starši pokrijejo tudi stroške kopalnih izletov, ki so opcijsko na voljo ob cetrtkih. Tako kot lani, bodo tudi letos prijave potekale preko spleta. Vec informacij je na voljo na spletni strani poletnivklop.si ter Facebook strani Zavoda Ivana Cankarja. Obcina Horjul Sprejem odlicnjakov pri županu Tradicionalno se ob koncu šolskega leta najuspešnejši ucenci OŠ Horjul v spremstvu uciteljic in ravnatelja šole oglasijo pri županu, kjer prejmejo posebno vošcilo ob odlicno opravljeni osnovni šoli. Tudi letos je župan Janko Prebil sku­paj z direktorico obcinske uprave Ur-ško Marolt sprejel ucence, ki so v vseh letih šolanja dosegali odlicen uspeh. Ob tej priložnosti so ucenci lahko od blizu spoznali kako deluje obcina, po­govorili pa so se tudi o nacrtih za pri­hodnost. Župana veseli , da imamo v Horjulu tako uspešne ucence, ki so pri svojih rosnih letih uspešno krenili na pot izobraževanja. Zaželel jim je tudi uspešno nadaljnje šolanje na srednjih šolah in gimnazijah, še posebej pa ga je razveselilo, da se kljub priljubljeno­sti gimnazij še vedno med odlicnjaki najdejo ucenci, ki jih zanimajo tudi ostale smeri - kot sta strojništvo ali gradbeništvo. Na koncu je še hudomu­šno pripomnil, da naj še naprej pridno "študirajo", saj v Horjulu potrebujemo mlade z znanjem, ce želimo razvoj v obcini. Ucenci so ob sprejemu pri žu­panu prejeli tudi spominsko knjigo, ki opisuje lepote Slovenije. (pk) Medgeneracijsko središce v okolici OŠ Horjul je tudi uradno odprto V praznicnem juniju povabljeni na pot cebelice Julke, ki vas bo pozdravila s slikovitih tabel vzdolž poti nove pomembne pridobitve za Horjul, saj se bodo v medgeneracijskem središcu srecevali vsi. Mladi in stari lahko uživate v lahkotnem sprehodu, v poseda­nju ali klepetu na klopeh, med-tem, ko se na igralih zabavajo otroci. Gre za prostor v samem centru Horjula, v neposredni okolice osnovne šole in špor­tnega igrišca. V uvodu smo slišali nekaj misli voditelja Matka Zdešarja, ki je s svojo spremno besedo spretno povezal tematiko tega slovesnega dogodka, ki so ga popestrili s kulturnim progra-mom ucencev glasbene šole Vrhnika - podružnica Horjul, cebelarskim pevskim zborom in nastopom mažoretne sku-pine. Župan Janko Prebil je na slovesni otvoritvi 16. junija naj­prej pozdravil vse zbrane goste nato pa izpostavil kaj pomeni ta velika pridobitev za obcane: 'To je prostor za prihodnost, ki pa združuje vse prebivalce. Veseli me, da smo pri tem projektu tako dobro sodelovali z razlic­nimi partnerji, brez katerih tega novega središca ne bi bilo. Na-ložbo so sofinancirali Republi­ka Slovenija, Evropska unija iz Evropskega sklada za regional-ni razvoj in Obcina Horjul sku­paj z lokalnimi partnerji. Naš namen je, da se bodo tu lahko srecevali, družili in povezovali vsi obcani in obcanke. Od naj­mlajših do najstarejših. Vsem obiskovalcem bo medgenera­cijsko središce omogocilo tudi seznanitev z zdravim nacinom življenja, rekreacijo in pravil­nim odnosom do okolja, s ce­beljimi pridelki in izdelki. Tudi zato smo se ob zacetku projekta odlocili, da glede na pomen ce­bel v našem prostoru in zaradi tradicije cebelarjenja, tematsko obarvamo to središce prav z zgodbami o cebelici Julki.' Zbrane je nagovoril tudi predsednik Cebelarske zve­ze Slovenije Boštjan Noc, ki je prav z obiskom Horjula zaklju-cil turnejo po vseh slovenskih cebelarskih zvezah, ki je trajala kar 14 let in kjer je obiskal vseh 207. cebelarskih društev. Poz­dravil je odlicno idejo, da skozi organiziranost in življenje cebel izobražujemo vse generacije in se ucimo drug od drugega. Kaj-ti tako ljudje kot cebelje družine potrebujemo drug drugega in moramo med seboj sodelovati, ce želimo napredek in razvoj. Nove pridobitve se je zelo razveselil tudi ravnatelj osnov­ne šole in vrtca Aleksander Gube, ki je z veseljem opazoval, kako je nastajala nova okolica šole. Dejal je, da skupaj z otro­ci že s pridom izkorišcajo novo pridobitev. Najmlajši uživajo na igralih, na klopcah ob poti, prav tako pa šolarji v zunanjih ucil­nicah na svežem zraku skupaj z ucitelji pridobivajo nova znanja. Pozdravljeni v deželi cebelice Julke! Horjulska cebelica Julka vas bo vodila po ucni poti, ki opi­suje pomen in življenje cebel. Na dvanajstih informativnih tablah postavljenih ob poti bo­ste spoznavali cebelarstvo na Slovenskem, njegovo zgodovi-no in znacilnosti lokalnega ce­belarjenja. Kako cebele s svojim delom bistveno pripomorejo pri opraševanju rastlin in s tem poskrbijo, da imamo na naših mizah lokalno pridelano hrano. Spoznali boste tudi kako ce­belarji skrbijo za svoje cebele in kako pridejo do cebeljih pro-duktov, ki se uporabljajo v pre­hrani, prehrambeni industriji, kozmetiki in v zdravstvu. Cisto od blizu si lahko ogle-date šolski cebelnjak, v katerem ucenci osnovne šole pod men-torstvom izkušenih cebelarjev vsako leto pridelajo med za tra­dicionalni slovenski zajtrk, ki ga razdelijo med otroke v šoli in bližnjem vrtcu. Na leto v šol­skem cebelnjaku pridelajo do 30 do 50 kilogramov medu. Pot vodi tudi mimo nasada sadnega drevja in medovitih rastlin, kjer se šolski otroci spo­znavajo tudi z urejanjem vrta. Ob sadovnjaku, zadaj za šolo, stoji tudi zunanja ucilnica. Gre za velik lesen paviljon pravilne šestkotne oblike, kot je znacilna za satje. Igrala za najmlajše Vzdolž celotne ucne poti so namešcena razlicna igrala, ki poskrbijo za aktivnosti otrok v varnem okolju. Vsa igrala so urejena po vseh varnostnih standardih in namenjena, da se otroci med zabavo in igro tudi razgibajo, plezajo, gugajo, spu-šcajo po toboganu. Z igrami, kot je ristanc, ki jo najdete narisano na tleh, pa smo poskrbeli, da bodo tudi nove generacije po­znale tradicionalne slovenske igre njihovih staršev. Šport in rekreacija Poskrbljeno je tudi za športne aktivnosti. Na samem zacetku ucne poti je postavljen zunanji fitnes, ki omogoca kalistenicno vadbo za celo telo, kar je pri­merno tudi za starostnike iz bližnjega doma starejših Deos. Veliko zunanje športno igrišce ob šoli je namenjeno nogometu in košarki, poleg igrišca pa stoji­jo tudi nove tribune za gledalce. Inovativnost in trajnost Pri gradnji medgeneracijske­ga središca Horjul so uporabili naravne materiale in inovativ­ne, okolju prijazne tehnologije. Vsa igrala, klopce, tribune ob igrišcu in zunanja ucilnica so izdelani iz lesa. Del sprehajalne poti je izdelan iz inovativnega materiala, ki se imenuje lepljen marmorni prodec. Ker je obde­lan po posebni nanotehnologiji, je porozen, a hkrati zelo ob-stojen in trden. Njegova velika prednost je, da je zlepljen pesek vedno suh in ne drsi po dežju ali zmrzali, ker voda pronica skozi podlago. Zato so sprehodi po ucni poti varni tudi pozimi. Namen medgeneracijskega središca: - urbano središce, namenjeno mladim in starostnikom - ureditev cebelje ucne poti, s katero želimo prebivalce po­uciti o skrivnostnem življenju cebel ter pomenu njihovega opraševanja v kmetijstvu in pomenu za zdravje cloveka - omogociti prostor, kjer je moc izpeljati dogodke, namenjene druženju Nosilec projekta: Obcina Horjul Partnerji v projektu: DEOS, d.d. PE Center starejših Horjul, OŠ Horjul, ŠRD Extrem, CD Dolomiti Polhov Gradec, CZS Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regio­nalni razvoj. Besedilo in foto: Peter Kavcic Predsednik Cebelarske zveze Slovenije Boštjan Noc si je z zanimanjem ogledal šolski cebelnjak. Ob odprtju medgeneracijskega središca je bil postavljen na ogled tudi posebni medeni paviljon. Staro in mlado je uživalo v nastopu horjulske mažoretne skupine. Prikaz vadbe za starejše Gibanje v zrelih letih listeticne vadbe. Pri vsem tem ti tudi tiste nekoliko bolj skrite so izpostavili, da je motivacija mišice, ki jih ne uporabljamo je zelo pomembno za enako pomembna kot pravilna tako pogosto, a so pomembne kakovostno starost. izvedba vaj. Starostniki se na-za stabilnost celotnega telesa. Seveda je pri vsem mrec hitro znajdejo v primežu Fitnes inštruktorji so tudi po­tem zelo pomembno, tegob, ki jih prinašajo leta, a to v udarili kako je pomembno je, da se rekreiramo na resnici ne sme biti izgovor, am-da pri vadbi poslušamo telo: ce pravi nacin, da ne pride pak je potrebno telo razgibati in nekaj boli, pomeni da je nekaj mu pomagati, da ohranja mišic-narobe in da moramo poskrbe- do poškodb. Zato so no maso. Opozorili so tudi, da ti za telo. v cetrtek 17. junija v dolgotrajno ležanje v postelji, Naložbo sofinancirata Re-medgeneracijskem zelo vpliva na izgubo mišicne publika Slovenija in Evropska središcu pri OŠ Horjul mase in možnosti razgibavanja, unija iz Evropskega sklada za Cebelji nogometni s tem pa se zelo hitro lahko bi- pripravili za starejše regionalni razvoj. stveno poslabša tudi zdravstve-Besedilo in Foto: obcane posebni prikaz no stanje. Peter Kavcic pravilne uporabe fitnes turnir in športni dan Vsak starostnik lahko na na­naprav. pravi, ki ima na levi in desni strani ograjo, trenira ravnotež- Junij, 22. - V središcu glavna zvezda cebelica Naložbo sofinancirata Re-Tecaj je potekal v izvedbi pod-je s hojo po sredinski pešceni Julka, so bile ekipe razdeljene publika Slovenija in Evropska medgeneracijskem jetja Deos Horjul pod strokov-podlagi, ki hkrati tudi krepi po cebelje. Na koncu so prav unija iz Evropskega sklada za središcu pri OŠ Horjul nim vodstvom predavateljev, sklepe, saj morajo med hojo po vsi sodelujoci prejeli cisto prave regionalni razvoj. so se ucenci od prvega strokovnjakov za podrocje ka-neravni in mehki podlagi dela­ medalje s podobo cebelice Julke. Besedilo in foto: Peter do petega razreda Turnir je organiziralo športno Kavcic, obcinski arhiv med seboj pomerili v društvo Extrem. V tednu pra­nogometnem turnirju. znovanja je na tem istem igrišcu potekal tudi Julkin športni dan, Vsi, ki jim nogomet še ni tako kjer so se otroci skupaj s starši Pogovori pod horjulsko krošnjo blizu, da bi med seboj tekmo-igrali razne športne igre, da pa vali, so se preizkusili v spretno-je bilo vse skupaj še bolj zabav­stnem poligonu in vodenju žoge. no, so se lahko našemili tudi v med starimi in mladimi Ker pa je v medgeneracijskem male nagajive cebelice. V novem medgeneracijskem središcu so se v petek 18. junija dopoldne srecali otroci, ki obiskujejo knjižnicarski krožek in dejavnost 'naša mala knjižnica' ter njihovi gosti iz doma starejših. Rdeca nit pogovora, ki je minil v izredno prijetnem in sprošcenem vzdušju, je bila urednica, prevajalka, pisatelji- ca in dramaturginja Kristina Brenk. Spomnili so se jubilej­ne 110. obletnice njenega roj­stva in življenja v casu, ko je tudi sama odrašcala v nekem povsem drugacnem obdobju. Nekateri so Kristino Brenk poznali, drugi so se spominjali samo tega obdobja in to pode­lili med mlade. Otroci so pod mentorstvom knjižnicarke Po-lone Koncar predstavili knjige, ki jih radi berejo, predvsem pa so se pogovarjali o delih pod katere se je podpisala naša slavna rojakinja Kristina Brenk. Druženje ob branju in pogovoru so si polepšali še s pecivom in piškoti, ki so jih s seboj pripeljali ali prinesli go-stje iz doma starejših. Naložbo sofinancirata Re-publika Slovenija in Evrop-ska unija iz Evropskega skla­da za regionalni razvoj. Besedilo in foto: Peter Kavcic Okoli sveta v Horjulu Eno leto in pol se društvo Extrem v partnerstvu kako cudovitem kraju živimo. s kolesarskim društvo Zapra-To ga je tako prevzelo, da se je nismo družili, zato je vljivcek. Po zbiranju prijav, kjer lotil organizacije zaradi srca, bil skrajni cas, da se ob je vsak udeleženec dobil maji-zaradi želje, da to sporocilo po­ koncu epidemije priredi co, štartno številko, redbull in nese vsem v Horjulu. 'Okoli 70 nepozabno zabavo. izotonicni radler, je sledil štart udeležencev je prekolesarilo in na obcinskem trgu ob 13:00. prepešacilo naš svet, ki smo ga v S temi besedami so organiza-Vsak je lahko odrinil, kadar je tem 'koronskem' obdobju lahko torji dogodka z naslovom 'Okoli želel, edino pot po mejah ob-zelo dobro spoznali in ugotovili, sveta v Horjulu' povabili špor-cine so morali opraviti v najvec kako lepo je živeti tukaj v hor­tne navdušence na posebno šestih urah. julski dolini in okoliških vaseh. druženje ob zabavi in rekreaciji. Simon Rožnik, pobudnik in Res smo na enem cudovitem Na pot okoli našega 'horjulske-organizator dogodka je priznal, kraju. Želim, si da bi se dogodka ga' sveta so odrinili v nedeljo, da ga je cas, ko smo bili omejeni udeležilo še vec ljudi in da malo 20. junija, peš ali s kolesom. Do-na gibanje le v naši obcini, spod-zbudimo tole horjulsko dolino. godek je organiziralo Športno budil, da je pobližje spoznal v Morda pa mora takšna prire­ditev postati tradicionalna,« še dodaja Rožnik. Na obcinskem trgu smo lah­ko videli tudi dva velika bazena, kjer so v cofotanju po horjul­skem oceanu neizmerno uživa­ li otroci. Tako kot ima naš svet velike oceane, ima ta, mali hor­julski svet, svoj napihljiv ocean. Prireditev je ob odlicnem ambientu in ob dobri domaci jedaci in pijaci navdušila števil- Muzikal Matilda navdušuje tudi v živo V Glasbeni šoli Vrhnika – izpostava Horjul so v soboto 19. junija ucenci pod vodstvom uciteljic Ilonke Pucihar in Kristine Smrke uprizorili nov muzikal z naslovom »Matilda«. Ucenci so z nastopom doka­zali, da imamo na domacih tleh izjemno nadarjeno mladino, ki ob podpori staršev in uciteljev dosegajo visoko raven umetni­škega nastopanja. Obcinstvo je v prvi in drugi izvedbi muzikala videlo resnicno dodelano, lahko bi celo rekli kar profesionalno predstavo! Zaradi omejitev zbi­ranja so jo odigrali dvakrat, da so jo lahko videli vsi starši. A v resnici, ce pomislimo kako dobro so nastopili že v muzikalu Mala morska deklica, ta nastop sploh ni bil tako ve­liko presenecenje, ampak le še ena potrditev o kakovostnem delu v glasbeni šoli. Po prvem muzikalu z naslovom Mala morska deklica, ki se je uprizoril še v casu pred epidemijo, torej v šolskem letu 2018/19, so lansko šolsko leto (2019/20), ucenci in ucitelji pripravili novo predsta­vo, muzikal z naslovom Matil­da, deklica, ki si upa sanjati in spreminjati svet. Prvotni cilj je bil, da bo predstava izvedena v aprilu 2020, vendar so mora­li izvedbo odpovedati zaradi epidemije. Nato so nastop na-crtovali za jesensko izvedbo, v mesecu oktobru, pa so zopet zagodle epidemiološke razmere. V glasbenih šolah so lahko zaceli s poukom zasedb šele v mesecu maju, do 1. maja pa so nauk o glasbi in pouk orkestrov in skupinskih zasedb delali na daljavo. Uciteljica Ilona Pucihar pojasnjuje: »22. maja so otroci že izvedli muzikal, ki smo ga priredili tako, da se je v najvecji možni meri upoštevalo razdaljo in ostale zašcitne ukrepe. Na to izvedbo žal še nismo mogli po­vabili publike, zato smo uredili predvajanje v živo preko you tube kanala. V juniju pa smo se opogumili še za izvedbo s pu­bliko v živo. Povabili pa smo le svojce ucence, saj so bili ukrepi glede izvedbe kulturnih dogod­kov še vedno precej strogi. Ker smo bili toliko casa primorani delati na daljavo in igrati ter na­stopati brez obcinstva, je toliko bolj dragoceno to, da smo lahko sedaj nastopili pred publiko, ki nas je nagradila z velikim aplav­zom. Vedeti moramo, da je na­stopanje pred publiko precej drugacno kot prek interneta. Je bolj pristno, cloveško in pred­vsem prispevek skupnosti, ki nas spremlja.« V Glasbeni šoli Vrhnika se za­ hvaljujejo staršem, da so dovo­lili izvedbo in spodbudili otro­ke k vajam, saj zaradi termina nastopa ni bilo lahko uskladiti vaj s šolskimi obveznostmi. Prav v tem zadnjem tednu pred nastopom so imeli otroci poleg obveznosti v osnovnih šolah še izpite v glasbeni šoli in seveda priprave na muzikal. Ravnateljica Glasbene šole Vrhnika Dominika Naveršnik: »To je velika nadgradnja dela v glasbeni šoli, saj ucenci ne le igrajo in pojejo, dodana je še gledališka igra in koreografi­je, cela koordinacija na odru in priprave za odrom, da vse »Zdi se mi, da mi je vloga pisa­na na kožo in se zelo poistove­tim z glavno junakinjo. Vcasih sem res nagajiva in tudi zdi se mi kot, da imam kdaj takšno super moc.« Na vprašanje, kako ji je uspelo uskladiti vaje in šolske obveznosti je odgo­vorila: »To je zelo dobro vpra­šanje. Ko ljudje gledajo naš na-stop, sploh ne vedo koliko dela je vloženega v tak nastop. Saj vedo, da je veliko dela, ampak v resnici, ga je še dosti vec. Vaje smo imeli po navadi ob torkih, sredah in petkih, prav tako pa smo imeli tudi delavne sobo­te. Posneli smo vse pesmi, da Otvoritev prenovljene ceste na Koreno tece gladko. Uciteljici, gonilna smo lahko vadili tudi doma. 10.junija je bilo tudi sila muzikala, Ilonka Pucihar Predvsem pa je bilo zadnji in Kristina Smrke, sta veliko teden zelo težko vkljuciti vsa uradno konec obsežne skladb priredili zasedbam, ki ocenjevanja, sploh sedaj, ko rekonstrukcije ceste sta jih sestavili glede na to, ka-sem zakljucevala deveti razred na Koreno od Horjula teri ucenci obiskujejo oddelek osnovne šole. Ampak tisto kar do Laparije, ki je trajala v Horjulu in glede na to, kateri rad pocneš, te napolnjuje z skoraj devet mesecev. inštrument igrajo. Prilagoditi energijo tako, da smo vsi sku­ je bilo potrebno glasbo, be-paj uspeli.« Cesto so razširili in sedaj v sedilo, tudi vsebina je precej V glasbeni šoli bi si želeli, da širino meri pet metrov, utrdili prilagojena in se razlikuje od bi predstavo videlo vec ljudi, so brežine, postavili kamnite originalnega muzikala Matil-veliko interesa je na primer v zložbe in oporne zidove, zašci­ da. Najbolj pohvalno se mi zdi, osnovnih šolah, vendar cas tne ograje ter uredili odvodnja­ da vkljucujeta prav vse ucence žal ni naklonjen velikim do-vanje meteornih voda. iz oddelka v Horjulu in tako godkom. Zato upajo, da bo bo Na zacetku je vse zbrane go- vzpostavita res sodelovalno to mogoce izvesti v prihodnje, ste, sodelavce, obcinske svetni- in podporno vzdušje, timski ko bodo razmere dopušcale, ke, predstavnike izvajalcev del duh oddelka, ki ob kvaliteti da predstave ucencev vidijo še vsestranske igre otrok kar žari drugje po Sloveniji. in nadzornika pozdravil župan dol z odra.« Video si lahko ogle-obcine Horjul Janko Prebil, ki Na kratko smo se po pred-date na kanalu Youtube: se je vsem skupaj zahvalil za stavi pogovarjali tudi z Vito https://www.youtube.com/ dobro opravljeno delo in zgle­Škof, ki je odlicno odigrala watch?v=gf0ZejwsS84 dno sodelovanje. V casu re-vlogo Matilde. Predvsem nas Besedilo in foto: konstrukcije ceste je bil urejen napeljavo do vodohrana v viši-Gerjol iz Samotorice ter Bog-in kolesarji, ki so bili vedno je zanimalo, ce je tudi sama Peter Kavcic zelo dolg obvoz do Samotorice ni 16.000 evrov. Zaradi tega se dan Marolt iz Korene. nekako izpostavljeni ob prehi­nekoliko nagajiva kot Matilda: in na Koreno kar je za vse, ki so bo sedaj daljinsko upravljalo z Sledil je blagoslov obnovlje-tevanjih ali srecanjih, sedaj pa uporabljali obvoz med zaporo vodohranom in bo oskrba s pi-ne in izboljšane ceste. Župnik je prostora dovolj. Zahvalil bi ceste, pomenilo bistveno dalj-tno vodo nemotena tudi v bolj Janez Smrekar je po koncanem se tudi vsem sokrajanom, ki so šo pot. Na obcini so z rednim sušnih mesecih, predvsem pa obredu poudaril, da želi vsem potrpeli vse te mesece gradnje obvešcanjem, prek obvestil po ne bo prihajalo, do motenj z uporabnikom varno in srecno za razumevanje saj vem, da ni Obcinski svetniki naredili korak SMS sporocilih in prek sple-oskrbo ker je sistem krmiljenja vožnjo po novi cesti na Koreno bilo lahko prilagoditi svojih poti tne strani sicer poskrbeli, da so sedaj povsem nov in prikljucen pa naj si gredo peš, s kolesom dolgemu obvozu.’ uporabniki ceste ta dolgi obvoz na elektricno omrežje. Obenem avtomobili ali kakšnimi drugi-Veliko zadovoljstvo je izrazil naprej za boljšo pokritost uporabljali le, ko je bilo res nuj-smo poskrbeli, da je izvajalec mi prevoznimi sredstvi. Hkrati tudi obcinski svetnik s Korene no. Vseeno se župan zaveda, da T-2 položil tudi opticni kabel je tudi hudomušno pripomnil, Bogdan Marolt, ki je izpostavil, je bilo potrebno veliko razume-do Laparije, tudi v nadaljevanju da vse sprehajalce povabi na da so s to posodobitvijo šli v ko­vanja, potrpežljivosti in prilaga-se bo obcina mocno zavzemala staro pešpot, ki je za sprehaja-rak s casom. ‘Cesta je sodobna, janja v casu gradnje, prav tako in dogovarjala s ponudniki TK nje na Koreno dosti lepša. kvalitetno grajena in varna tako z GSM signalom Na redni, 17. seji v juniju so obcinski svetniki kot so svoje razumevanje poka-storitev za širjenje opticnega Obcinski svetnik in pred-za domacine kot tudi za turiste, potrdili Elaborat lokacijske preveritve za zali tudi lastniki parcel kjer je omrežja.« stavnik krajanov Samotorice ki jih je vedno vec v naših krajih individualno odstopanje od prostorskih potekala gradnja. V preteklosti Veseli me, da so dela potekala Tone Gerjol je novo pridobitev saj imamo zelo lepe razglede in izvedbenih pogojev obcinskega prostorskega zemljiško knjižna ureditev ni tekoce kljub nekaterim prepre-komentiral z navdušenjem: ‘Za neokrnjeno naravo. Vsako leto nacrta Obcine Horjul, na delu enote urejanja bila usklajena s cesto, sedaj pa kam in težavnem terenu saj je nas je to velika pridobitev, saj je je vec kolesarjev in pohodnikov prostora VR_66, za postavitev komunikacijskega se bo to dokoncno uskladilo in bilo veliko zemeljskih del in bila cesta prav v tem delu ozka. in s tem Koreno postaja vedno lastniško uredilo. odvoza materiala To cesto na-Saj, ce si se peljal z avtomobilom bolj oblegana izletniška tocka. objekta KR164 Butajnova. Župan Janko Prebil se je do-slednjih 30 let ne bo treba ob-je še nekako šlo, a s traktorjem Tudi s strani krajanov je bilo sli- S tem so omogocili nadalj-valce v horjulski in polhograj-taknil tudi konkretne višine in-navljati.’ in kakšnim velikim prikljuckom šati same pohvale kar me zelo nje postopke pri projektu za ski dolini. Pricakuje se, da bo vesticije, ki bo zagotovila vecjo Po uvodnem nagovoru je na-pa že ne vec tako gladko. Sploh veseli, zahvala pa gre tudi župa­postavitev GSM oddajnika na oddajnik izboljšal pokritost varnost vsem uporabnikom: ‘In-pocil trenutek za svecano otvo-je nastala težava, ko je prišlo do nu in sodelavcem, ki so podprli Samotorici. Ker je bila do se-signala v razmerju 1/3 za ob-vesticija v rekonstrukcijo ceste ritev, kjer so skupaj z županom srecanja kjer je bilo potem tre-in izpeljali ta projekt, ki je bil daj pokritost s signalom dokaj cino Horjul in 2/3 za obcino je znašala 469.000 evrov, poleg trak prerezali vodja projekta ba voziti vzvratno, da sta lah-precej zahteven.’ slaba na tem podrocju, gre za Dobrova - Polhov Gradec. tega pa smo uredili dodatne s strani izvajalca Hidrotehnik ko voznika peljala drug mimo Besedilo in foto: veliko pridobitev za vse prebi-Peter Kavcic cevi za vodovod in elektricno d.o.o. in obcinska svetnika Tone drugega. Potem so tu še pešci Peter Kavcic Druga zelemenjava na Vrzdencu uspela Gasilci opravili Izkušnje, prijateljski nasvet in kak dober recept ob pripravi teoreticni in prakticni del okusnih jedi je ob menjanju zelenjavnih sadik sestavni del in bistvo tovrstnega tecaja za višje gasilce druženja, ki je tudi tokrat potekalo pred Gasilskim domom na Vrzdencu. Zakaj bi nekaj zavrgli, cesar ne potrebujemo, ko lahko za­menjamo za tisto, kar potrebu­jemo? Ta dobra praksa se že vec let lepo uveljavlja v Sloveniji in tudi v naši obcini. Vera Kranjec, ki je bila s ko­legi iz društva upokojencev mocno vpeta v promocijo in organizacijo tega družabnega in koristnega dogodka, je s temi besedami opisala, kako je vse skupaj potekalo: ‘Zelemenjavo smo organizirali 28. maja na parkirišcu pred gasilskim do-mom Vrzdenec. Tokrat je pote­kala že drugo leto in zopet lah-se izmenjavali pri delu.’ Kljub tradicija in bomo imeli zeleme­ko ocenimo dogodek kot zelo temu, da je bilo z organizacijo in njavo na Vrzdencu tudi priho- V juniju se je uspešen. Skupaj osem clanov izvedbo kar nekaj dela, so bili v dnja leta. Ker pa je dobro, da je zakljucil teoreticni UO društva: Jože, Gustl, He-društvu upokojencev zadovolj-vsako leto tudi kaj novega, so v lena, Ana, Jana, Silva, Zdenka ni. Zelemenjava je potekala od društvu poskrbeli za popestri-in jaz smo najprej poskrbeli za devetih do petnajstih, ko je že tev programa. Letošnja novost in prakticni del usposabljanja tecaja dobro obvešcenost na oglasnih zmanjkalo vseh sadik in semen. je bila, da sta se vsem skupaj za višjega gasilca deskah po celi obcini. Poskrbeli Da se dober glas in dobre ideje pridružili tudi clanici društva v horjulski gasilski smo tudi za najavo in nekaj re-hitro širijo dokazuje tudi to, da Ajda iz Vrzdenca, ki sta pripra­ zvezi. Ker z ognjem klame na spletni strani obcine, je zelemenjavo obiskalo vec kot vljali preparat za kakovostnejši in elementarnimi tako da so res lahko mnogi vi-50 obcanov. Vsi po vrsti so izra-kompostni kup, poleg tega pa deli, kaj pripravljamo. Na dan zili svoje navdušenje nad tovr-sta delili tudi razne nasvete za dogodka smo pripravili stojnici, stnim druženjem in menjavami biodinamicno gospodarjenje. nesrecami ni šale, gre seveda za prinesli odvecne sadike zelenja-sadik in semen. Zato niti ni cu-Peter Kavcic, foto: Arhiv zahteven proces ve, zacimb in rož od doma ter dno, da si želijo, da to postane društva upokojencev usposabljanja. Sedaj jih caka le še preizkus, ki ga Katera vrsta masaže je najbolj primerna zame? nadzira državna komisija. Zakaj: pri povecani športni Tako so se tecajniki pod aktivnosti predvsem v primeru, vodstvom predavatelja za da mišic ne ogrejete dovolj, ozi­gasilsko taktiko in mentorja roma da po telesni aktivnosti prakticnih vaj Rajka Jazbeca ne izvedete razteznih vaj, lah­iz Gasilske zveze Ljubljana, ko pride do mišicnih krcev ter dobesedno kalili v ognju. Za­poškodb. S pospešitvijo obna­kljucno vajo, ki prikazuje real-vljanja mišicnega tkiva pa tudi ne okolišcine razvijajocega se preprecimo poškodbe, ki nasta­požara, so izvedli v nedavno nejo kot posledica vsakodnev­porušenem objektu na obmo­nih obremenitev ter nepravilne cju podjetja Huliot. Seveda drže. gre vseeno za kontrolirane okolišcine, ki pa bodocim Klasicna masaža višjem gasilcem dopušcajo Za koga je primerna: za ljudi ucenje in soocenje s cim bolj Terapevtska masaža druge predele. V primeru, da vseh starostnih skupin, ki ste resnicnimi pogoji na terenu, Za koga je primerna: za vse, se bolecina stopnjuje, postane stalno pod stresom, utrujeni od ko se zgodi najhuje in zadoni ki imate bolecine v križu in na neznosna in zacne ovirati vaš dela in potrebujete cas zase. gasilska sirena. predelu vratu. Se soocate z gla-spanec, dobro pocutje in delo. Robert Kranjec pojasnjuje: voboli, mravljincenjem rok ali Kaj boste pridobili: izbolj- ‘S samim tecajem smo imeli kar precej težav, najprej s samo nog in imate pekoco bolecino Športna masaža šano splošno pocutje, mehko pripravo, ko pa je vse to skoraj mladanska predavanja ni vec Po koncanem usposablja-med lopaticami. Za koga je primerna: za vr-in nahranjeno kožo, sprostitev steklo lansko leto v marcu, je prihajala že kar tretjina tecaj-nju tecajnike do konca junija hunske športnike in tudi za mišic, pospešitev krvnega obto­ nastopila pandemija. Tako smo Kaj boste pridobili: sprostitev ljudi, ki šport obravnavate kot ka in toka limfe, boljšo gibljivost nikov. Kljub temu je teorijo in caka še preizkus znanja, ki bili zaradi zaustavitve družab-globokih tkiv v telesu in vrnitev hobi. sklepov in mišic. prakticne ure uspešno zaklju-je nadziran s strani državne nega življenja primorani tecaj njihove funkcionalnosti, boljšo cilo 17 tecajnikov, ki so z nekaj komisije. Kranjec po vsem vi- premakniti na cas po pocitni-gibljivost sklepov, zmanjšanje Kaj boste pridobili: dobro Kdaj: po naporni službi, pred truda in pozitivnimi ocenami denem verjame, da bodo tudi cah in dopustih. Seveda je sle-bolecine, pri rednem obisku prekrvavitev mišic, stimulacijo ali po stresnem dogodku. opravili prvi preizkus znanja.’ to oviro vsi uspešno prestali, dilo še nekaj usklajevanja s pre-masaže odpravo bolecine, bolj-živcnega sistema, hitrejšo rege- Poveljnik Gasilske zveze tako v teoreticnem znanju ka­ davatelji tako, da smo priceli s še splošno pocutje ter vec ener-neracijo in sprostitev mišic, iz-Zakaj: ker si želite pridobiti Horjul se zahvaljuje predavate-kor tudi v prakticnih vešcinah tecajem šele konec septembra gije. boljšanje stanja mišic ali kit po energijo in dobro pocutje, kjer ljem, ki so prišli tako iz domace poveljevanja. S tem bodo gasil­ lansko leto. Najprej smo imeli poškodbi, boljšo tekmovalno se lahko odklopite od vsakda­zveze kakor tudi iz sosednjih ci v horjulski zvezi bogatejši za teoreticni del s predavanji v ga-Kdaj: priporocljiv obisk je 1x pripravljenost, zmanjšanje ali njih skrbi. gasilskih zvez. ‘Zahvaljujem za usposablja za vodenje skupine, silskem domu Horjul. Po dobri mesecno oziroma po dogovoru odpravitev krcev in »muskelfi­polovici teoreticnih predavanj sodelovanje in posredovanje ki šteje od 2. do 5. clanov pri z maserko. bra« ter boljše pocutje. Judita - masažni in kozmeticni salon, smo bili ponovno primorani znanja novim vodjem, kakor gasilskih intervencijah, ko gre Judita Loncar s.p. tecaj prestaviti za nedolocen tudi domacim mentorjem, ki zares in je potrebno reševati Zakaj: 1x mesecno sprošcanje Kdaj: po športni aktivnosti/ Ljubljanska cesta 19, 1354 Horjul cas. Od zacetnih 30 tecajnikov so tecajnike spremljali in nad-življenja in premoženje. mišic pripomore k temu, da tekmi ali pa teden pred po-Rezervacija termina na telefonsko je bil osip precejšen, saj na spo-zorovali pri prakticnih vajah.’ Peter Kavcic se bolecina ne razširi tudi na membno tekmo. številko: 068-645-507 Mažorete in twirlice sezono zakljucile z nastopom v športni dvorani Minulo šolsko leto tako naslednjih nekaj mesecev potekali preko Zooma. Kljub in s tem tudi sezona manjšim vadbenim prostorom treningov ter nastopov smo poskušale ohranjati tele­ deklet, ki v rokah sno kondicijo in najosnovnejše spretno vrtijo palico spretnosti s palico, pa ceprav ni bilo takšno, kot je zaradi tega morda udarec smo upali zaradi vseh prejela tudi kakšna luc ali ste­omejitev, ki jih je na. Marca smo se koncno lah­ ko vrnile v športno dvorano, ki narekovala epidemija. smo jo že mocno pogrešale. Na sreco je tudi vreme postajalo A kljub temu so se dekleta cedalje toplejše in zadnjih nekaj znašla in s pomocjo sodobne tehnologije nadaljevala s trenin-tednov smo lahko trenirale tudi gi na daljavo . Ob tako nenava-na obcinskem trgu.’ obcinstvom, a žal je zaradi epi-športni dvorani, posnetek pa kaj pozitivnega, saj bo dekletom vsem skupaj želijo lepe, sonc­dni sezoni je bil tudi zakljucni Po vrnitvi v bolj obicajne demije letos ta nastop odpadel. bodo dekleta prejela ob ura-in njihovim najbližjim ostal tra-ne in aktivne poletne pocitni­nastop nekoliko drugacen kot procese treninga, torej v tre-‘Res škoda, da nam razmere niso dnem zakljucku sezone. Tako jen spomin na letošnjo sezono. ce ter komaj cakajo zacetka v obicajno.ninge v ‘živo’ so se osredotoci-omogocale, da bi nastop lahko si bodo lahko prireditev skupaj V Mažoretni in twirling skupi-naslednji sezoni in cim vecje Živa Nur Kranjec pojasnjuje: li predvsem za ucenje krajših izvedle na obcinskem trgu in s svojimi najbližjimi ogledale ni Horjul ocenjujejo, da je bila udeležbe. Z veseljem pa medse ‘Letošnjo sezono smo clanice koreografij. Te so mažorete in ob prisotnosti gledalcev. Zato kar z domacega kavca in to ne kljub drugacni izvedbi sezona sprejemajo tudi nove mažorete Mažoretne in twirling skupine twirlice nameravale prikazati smo se odlocili, da zakljucni samo enkrat, ampak kolikokrat prijetna in uspešna. Vaditeljice in twirlice. Horjul pricele s treningi v špor-na tradicionalni prireditvi Poz-nastop izpeljemo nekoliko dru-si bodo to želele,’ še dodaja Živa se ob tej priložnosti zahvaljujejo Peter Kavcic tni dvorani, a so nas hitro pre-drav poletju. Prireditev je vedno gace. V soboto, 12. junija, smo Nur Kranjec. dekletom in staršem za vestno Foto: Arhiv Mažoretna in stavili na internet. Treningi so poskrbela za navdušenje med celotno prireditev posnele v Vsekakor pa je v tem tudi ne-‘priklapljanje’ na treninge in twirling skupina Horjul Ucenci - Junaki našega casa Rastem s knjigo je potekalo enkrat do dvakrat Nacionalni projekt “Rastem tedensko. s knjigo”, v okviru katerega Jav- Vsi ucenci prostovoljci so na agencija za knjigo RS skupaj s svojo ustvarjalno energijo, s splošnimi in šolskimi knjižni­ odgovornim vedenjem, zavze-cami skrbi za promocijo knji­ tostjo in dobrosrcnostjo sou-žnic in kvalitetne mladinske stvarili številne zabavne ucne literature ter spodbuja mlade k trenutke. branju, poteka že 15. leto. Njihov trud je bil v okviru na-V septembru smo tik pred tecaja Junaki našega casa tudi zaprtjem javnega življenja s letos prepoznan s strani Slo-sedmošolci OŠ Horjul obiskali venske filantropije - Združenja viško enoto Mestne knjižni­ za promocijo prostovoljstva. Z ce Ljubljana Prežihov Voranc. njihovo pomocjo, je OŠ Horjul Ucenci so se seznanili s sloven- potrdila naziv Junaki našega skim knjižnicnim sistemom casa. Cobiss, z vsemi možnostmi gu nadgradili v šolski knjižnici, ko kratkih zgodb “Kako dolg je 8. generacija ucencev prosto-tudi pomagali pri opravljanju Najbolj dejavni prostovoljci izposoje ter raziskali knjižnico. kjer so raziskovali razlike med cas” so dobili v dar. Knjigo so voljcev na OŠ Horjul je potr-domace naloge. v šolskem letu 2020/21, ki so Spoznali so, da si lahko z isto vzajemnim in šolskim katalo-obravnavali za domace branje izkaznico Urbana izposojajo gom Cobiss, razpoložljivostjo pri pouku slovenšcine. Ekolo­ dila naziv Junaki našega casa. Kasneje, ko zaradi izrednih hkrati tudi prejemniki naziva knjige v vseh ljubljanskih eno-gradiva, ostalimi sodelujoci-ško obarvane kratke zgodbe V letošnjem šolskem letu je 10 razmer prostovoljstva niso vec Junak našega casa, so: Lana Ga-tah MKL, kakor tudi v horjul-mi knjižnicami v sistemu itd. tega slovenskega Pozejdona ucencev naše šole, ki obiskujejo mogli izvajati na obicajen na-brovšek, Lana Vrhovec, Klara ski enoti in celo v Bibliobusu, – znanje, ki nam pride prav so jih popeljale na morje oz. v od 5. do 8. razred, svoj cas, trud cin, so se prilagodili. Ucencem Zdešar in Matevž Pušnar. in dobro voljo delilo z mlajšimi 3. razreda so pri utrjevanju po-Vsem ucencem prostovoljcem ki se enkrat mesecno ustavi na vsakodnevno, ko išcemo gra-hribe. K branju kratkih zgodb Vrzdencu. Za otroke do 18. leta divo, še toliko bolj pa letos pri smo pozvali tudi starše, saj ucenci v prvi triadi. V oktobru števanke in ucenju branja ure s hvala in bravo! 2020 so se prostovoljci z mlaj-kazalci pomagali kar na daljavo Barbara Buh, izvajalkaje clanarina brezplacna. šolanju na daljavo. dobri zgledi tudi pri branju ve­šimi ucenci družili v podaljša-preko videokonfernce. Medge-interesne dejavnosti V marcu so znanje razisko-Podrobneje so spoznali dela dno vlecejo. nem bivanju. Po potrebi so jim neracijsko sodelovalno ucenje prostovoljstvo na OŠ Horjul vanja po knjižnicnem katalo-Mateta Dolenca, katerega zbir-Polona Koncar Ekskurzija - pri nas doma Zaradi stanja, ki je posledica lastnim prevozom (tisti, ki ni-se odpravili naprej proti Polho­Covid-19, je zelo nepredvidljivo majo lastnega prevoza, so se vem Gradcu k Polhograjski organizirati izlet oz. ekskurzijo medsebojno domenili za pre-grašcini. v druge kraje, zato smo se v dru-voz), s seboj smo imeli maske V Polhograjski grašcini, na štvu odlocili, da gremo tokrat (Covid-19), potrdila o cepljenju, katero imajo marsikateri spo­po krajih, ki so v naši neposre-ce bi bilo potrebno oz. bi dali mine na osnovno šolo, smo si dni okolici. izjave ..., pod vodstvom vodicke ogledali Po navadi vemo, da se tu in Dobili smo se pri Osnovni Muzej pošte in telekomunikacij tam nekaj dogaja, nic pa ne šoli v Šentjoštu. V neposredni ter krajevni muzej. vemo o prizadevanjih in dosež-bližini je Sirarstvo Orešnik, Da bi po vseh informacijah kih naših soljudi, ki so prepo-kjer pridelujejo najrazlicnejše razbistrili misli, smo se spre­znavni tako v Sloveniji kot tudi vrste kozjega sira. Seznanili smo hodili še mimo Neptunovega po Evropi. se s predelavo kozjega mleka in vodnjaka pred grašcino ter po Na prizadevanja naših ljudi njihove izdelke tudi poizkusili. parku, ki je v zadnjih letih zelo moramo biti ponosni in to po-Ker njihove sirarske izdelke prepoznaven po zaobljubah trditev smo želeli izkazati tudi poznajo širom Slovenije in po bodocih zakonskih parov (po-v Društvu upokojencev Vrz-velikem delu Evrope, so tudi rokah). denec. V soboto, 12. 6. 2021, nas navdušili. Po degustaciji Nato smo se zapeljali proti smo organizirali ekskurzijo z sirov in nekaj ta kratkega smo Vrzdencu, v ZOO park Ro­ težka, ampak je uspel. V žival­skem vrtu smo si pod vodstvom lastnika ogledali domorodne in tujerodne živali in se seznanili z njihovimi navadami in potre­ bami. Naše druženje smo polni lepih vtisov zakljucili s kosilom pri Škofu v Zaklancu. Jana Jereb Spektakel za športne navdušence Tadej Pogacar premagoval horjulske klance ob glasnem navijanju navijaških skupin ki so vse dni skrbeli za glasno in ljubezni do športa.’ Navdušen nje v cestno infrastrukturo se navijanje, mnogi tekmovalci so je bil tudi Tadej Pogacar, ki je na nam tudi tu obrestuje, saj dirka v svojih izjavah vzdušje primer-zmagovalnem odru priznal, da na tako visokem nivoju ne more jali z najbolj znamenitimi pre-je z mislimi že pri najvecji kole-potekati po slabih cestah. Na lazi na Touru. In tocno tako je sarski dirki na svetu: ‘Dirka Po obcini vidimo to tudi kot odlic­bilo tudi ‘na Pil’ kjer so navijaci Sloveniji mi je dala tekmovalni no priložnost za promocijo na­iz Samotorice s harmonikami, ritem, ki ga bom zagotovo rabil ših krajev in turizma. V Horjulu ragljami in drugimi navijaški-v prvem tednu Dirke po Fran-bomo še naprej podpirali šport mi pripomocki spodbujali tek-ciji. Trasa je bila zelo razgibana, in tudi kolesarjenje. Kot obcani movalce predno so se spopadli z vsem od šprintov do vzponov, verjetno vedo, uspešno sodelu-z vzponom na Suhi dol. Tone tako da je bila to zelo dobra pri-jemo tudi s sosednjimi obcina-S ciljem v Novem mestu red na vrhu takšen: drugi je bil Cycling) pa je osvojil belo maji-Gerjol, eden od pobudnikov, prava. Zdaj je pred nami še dva mi pri projektu barjanskega ko­se je koncala že 27. Tadejev klubski kolega Diego co najboljšega mladega kolesar-da kolesarje pozdravijo prav na tedna priprav in državno prven-lesarskega omrežja, tako da bo v dirka po Sloveniji, ki je Ulissi, tretji pa Matteo So-ja. Hocevar: meji dveh obcin je dejal: ‘Vedno, stvo, mislim da bom nato pri-naslednjih letih kolesarstvo do-brero (Astana – Premier Tech). Po zaslugi prenosa na Euro-ko je priložnost za spodbujanje pravljen za Francijo.’ Kolesarje bilo še boljše pogoje. Upam, da tokrat vodila kolesarje V prvi deseterici najboljših ko-sportu in Televiziji Slovenija naših športnikov na kolesarski je ob cesti spremljal tudi župan bodo uspehi Primoža Roglica in svetovnega kova tudi lesarjev sta dirko koncala tudi 8. je šla slika iz Slovenije v vec kot dirki se takole zberemo in po-Janko Prebil, ki je priložnost, da Tadeja Pogacarja navdušili tudi skozi Horjulsko dolino. Matej Mohoric (Bahrain Vic-130 držav po celem svetu ter do veselimo. Obicajno je to takrat, speljejo dirko skozi horjulsko domacine, da sedejo na kolo in torious) in 9. Jan Polanc (UAE milijonov gledalcev, ki so lahko ko skozi naše kraje poteka Ma-obcino takoj podprl: ‘Kolesarje-poskrbijo za šport in rekreaci-Na dirki je prepricljivo slavil Team Emirates). videli, v kako lepi deželi živimo, raton Franja. No tokrat smo nje je v naših krajih zelo prilju-jo.’ No morda pa nekoc kdo od Tadej Pogacar (UAE Team Emi-Slovenski uspeh sta dopolnila kjer so ceste obdane z zelenimi imeli še toliko vecjo cast, saj bljeno, saj imamo odlicne ceste mladih najde svojo športno pot rates), branilec zmage z Dirke Mohoric, ki je osvojil rdeco ma-gozdovi in travniki ter seveda smo lahko videli na delu profe-tako za tiste zelo izkušene kot prav v kolesarjenju. po Franciji, ki je postal že 13. jico tockovanja po tockah, Kri-našo strast do športa. Seveda sionalce in odlicno organizacijo. tudi za rekreativce in zacetnike. Besedilo in foto: slovenski zmagovalec dirke Po stjan Hocevar (Adria Mobil pa so vzdušje naredili navijaci, Mislim, da je to del naše kulture Zmeren promet in redno vlaga-Peter Kavcic Sloveniji. Tadej je upravicil vlogo fa-vorita, skupno zmago pa si prakticno zagotovil z napadom v drugi etapi s ciljem na celj- V horjulski knjižnici so Nastop Glasbene šole Vrhnika, skem gradu. V kraljevski etapi je samo še nadzoroval situacijo, na zadnji etapi od Ljubljane do že štiri knjige Branka Lipnika enota Horjul v Centru starejših Horjul Novega mesta, kjer so dirkali tudi skozi Horjul, Vrzdenec in Samotorico, pa majico varno V horjulski knjižnici so že O’Hare Zdravnikov sin. Doga­ pripeljal do cilja. Priljubljeni štiri knjige Branka Lipnika. V ja se v casu epidemije španske gripe 1918 v Ameriki. Vredno ‘Pogi’ je imel ob cestah številne zadnji knjigi prevodov Ameri­navijace in je samemu tekmo-ške kratke zgodbe 2 je gotovo branja. (nc) vanju dodal še vecjo težo. Ko so najbolj aktualna zgodba Johna zapustili obcinske meje Horjula je karavano kolesarjev spodbu­jala tudi skupina navijacev iz Samotorice, ki so si pravzaprav pripravili kar nedeljski piknik ob cesti, saj so poleg dirke po Sloveniji spremljali še maraton Franjo. ‘Z dirko sem zadovoljen, V torek, 1. 6. 2021, se res sem užival. Vsi kolesarji in je pod balkoni Centra clani ekipe smo se imeli res lepo, starejših Horjul zopet uživali smo v tej lepi Sloveniji,’ je odvil manjši koncert z povedal Tadej po koncani dirki. veliko nastopajocimi. Tadej Pogacar ima z dir­ko posebno povezavo: ‘Z dirko sem zadovoljen, res sem užival. Nastopila je Glasbena šola Vsi kolesarji in clani ekipe smo Vrhnika, enota Horjul, pod virju jo je spremljala Ilonka Pu-mentorstvom Marije Vukoja se imeli res lepo, uživali smo v vodstvom Ilonke Pucihar. Na-cihar. Sledili sta Stela Muha in Plavcak zaigrali Na Robleku in tej lepi Sloveniji.V svojih prvih stop so otvorili Anže Boga-Petra Kogovšek na flavti, pod Na Golici od znanega Slavka treh nastopih na dirki Po Slove­ taj, Miha Trcek, Jan Tominec, mentorstvom Nataše Puconja. Avsenik. Za konec so zapeli še niji sem bil vedno blizu prvim Neža Kunej, Katarina Vidrih, Zaigrali sta pesem G. Schoc­pesem Zemlja pleše od G. Str-Stela Muha, Petra Kogovšek, ker: Three dances - Coffee trem, vedno sem osvojil tudi niša in M. Slape, na klavirju jih belo majico. Letos sem koncno Nives Dolinar in Sara Grda-Nerves, na klavirju ju je spre­je spremljal Jaka Pucihar. osvojil zeleno in tega sem res dolnik pod mentorstvom Kri-mljala Ilonka Pucihar. Jan To-Glasbeni šoli Vrhnika, enota stine Smrke. Zapeli so sloven-minec in Vanc Oblak sta pod Horjul se iskreno zahvaljuje­vesel. Ta dirka mi je že od male- sko ljudsko pesem Pod rožnato mentorstvom Ilonke Pucihar mo. ga zelo pri srcu, bila je ena prvih dirk, ki sem jih spremljal v živo.’ planino. na klavirju zaigrala Pomladni Tadej je poleg skupne zma- Nato je Nives Dolinar, pod in poletni jazz od M. Bobra. Prav tako lepa hvala osebju ge osvojil tudi modro majico mentorstvom Neže Filipic, na Sledila je tocka s harmonikam. doma, da so oskrbovancem zmagovalca gorskih ciljev, v violino zaigrala Mozartovo Miha Trcek, Anže Bogataj, Vid omogocili prijetno doživetje skupnem seštevku pa je vrstni melodijo Turški marš, na kla-Bogataj in Job Jerala so pod torkovega popoldneva. Obcina Dobrova-Polhov Gradec Obcina pridobila 227 tisoc evrov za sanacijo parkirišca pri OŠ Polhov Gradec Županov koledar Parkirišce bo sanirano leto­ šnje poletje, v casu šolskih poci- Delo župana je razgibano in zanimivo, predvsem pa zahteva popolno predanost kraju, obcanom in njihovim potrebam. Ob­canom zato želim ponuditi vpogled v moje delo župana obcine Dobrova - Polhov Gradec, ki ga letos z veseljem opravljam že 11. leto. Vsak mesec si boste lahko ogledali izsek iz mojega ro­kovnika, ki ga redno polnijo sestanki, srecanja z obcani in druge obveznosti. Franc Setnikar, župan tnic. V okviru razpisa Ministr­stva za okolje in prostor, Sektor za zmanjševanje posledic na­ravnih nesrec, se je Obcina Do-brova - Polhov Gradec uspešno potegovala za sredstva v okviru Programa nujnih ukrepov za odpravo posledic nestabilno­sti tal majhnega in srednjega obsega za leti 2020 in 2021, ki zagotavlja državno sofinancira­ nje sanacijskih ukrepov na pla­ 4. 5. 2021: Opravil sem intervju za Radio Slovenija o gradnji cistilne naprave Dobrova. 5. 5. 2021: Z ravnateljem OŠ Dobrova Viljemom Kovacicem in predstavnico vrtca Moj-co Kogoj smo se srecali v zvezi s prestavitvijo avtobusne postaje iz središca Dobrove v bližino stavbe vrtca Dobrova. Župan Franc Setnikar in dire ktor podjetja SGP Zidgrad Idrija d.d. Igor Božic ob podpisu pogodbe zovih, in sicer v višini stroškov izvedbe gradbenih del. Obcina je v marcu in aprilu izvedla jav­ni razpis za izbiro izvajalca del. Izbrano je bilo podjetje SGP 7. 5. 2021: Udeležil sem se sestanka s PGD Zalog glede nakupa novega gasilskega vozila za gašenje gozdnih požarov. 10. 5. 2021: V družbi športnikov, društev in predstavnikov krajevnih skupnosti iz obci­ne Dobrova - Polhov Gradec sem na igrišcu pri OŠ Dobrova nosil slovensko olimpijsko baklo. Zidgrad Idrija d.d., s katerim je Obcina 1. 6. 2021 podpisala slabih 280 tisoc evrov vredno pogodbo. Podjetje bo v priha­jajocih mesecih poskrbelo za sanacijo parkirišca in zakljucilo prenovo zunanjih površin pri OŠ Polhov Gradec. 12. 5. 2021: Z županom obcine Gorenja vas - Poljane Milanom Cadežem, direktorico obcinske uprave obcine Škofja Loka Špelo Justin in direktorjem Razvojne agencije Sora Gašperjem Klecem v zvezi z ureditvijo vrha Pasje ravni, kjer se nahaja obcinska tromeja. Za stabilizacijo plazu bo kot trajni ukrep izvedena sidrna pi-lotna stena skupne dolžine 64,11 12. 5. 2021: Udeležil sem se sestanka s podjetjem RUNE glede izgradnje širokopasovnega omrežja v obcini Dobrova - Polhov Gradec. Plazišce pod parkirišcem metrov, nad katero bo izveden še armiranobetonski zid, ki bo omogocal izvedbo parkirišca. 19. 5. 2021: Sestali smo se s podjetjem Telekom v zvezi z nadaljevanjem izgradnje optic­nega omrežja v obcini Dobrova - Polhov Gradec. Predstavili smo jim nacrtovane investicije na cestnem in vodovodnem omrežju, da bi njim in ostalim zainteresiranim ponudnikom omogocili gradnjo opticnega omrežja socasno z izvedbo predstavljenih projektov. Pogovarjali smo se tudi o možnosti gradnje omrežja na Osredku socasno z rekonstrukcijo ceste oz. o nadgradnji obstojece kabelske kanalizacije po predlogu prebivalcev Osredka. 20. 5. 2021: Skupaj z veleposlanikom Irske Mylesom Geiranom in ravnateljem OŠ Do-brova Viljemom Kovacicem smo posadili lipo, ki nam jo je podarilo Veleposlaništvo Irske. 27. 5. 2021: V Crnem Vrhu sem si ogledal novo asfaltirano pot pod pokopališcem. Že od leta 2010 ima župan Franc Setnikar v želji po aktivnem in ažurnem reševanju težav in izzivov vsako sredo med 12. in 17. uro vrata svoje pisarne odprta. Tako vsako leto sprejme okrog sto obcank in obcanov, s katerim poskušajo poiskati rešitev za nastalo težavo. Zaradi lažje organizacije se je za termin sestanka potrebno predhodno narociti na telefonski šte­vilki 01/3601-800. Osnovna šola Polhov Gradec je leta 2019 pridobila novo igri-šce, ki v dveh višinskih nivojih vkljucuje igrišce za mali no-gomet, košarko in odbojko na mivki, atletsko stezo, površine za suvanje krogle, površine za skok v daljino in igrala, ter tudi novo kotlovnico in prostor za zabojnike za smeti. V sklopu preko milijon evrov vrednega projekta, ki ga je izva­jalo podjetje Euro grad d.o.o., pa so bila urejena tudi parkirišca, krožni promet, prostor za ko­lesarnico, javna razsvetljava in meteorna kanalizacija v okolici osnovne šole. Skupaj je bilo ure­ športnih in zelenih površin ter 2000 kvadratnih metrov pro-metnih površin. Gradnja objekta je potekala na izredno nestabilnem terenu pod zahtevnimi geološkimi po­goji, kar je mocno vplivalo na potek projekta. Še pred zakljuc­kom del pa so se pojavile težave na novem parkirišcu nasprotistavbe OŠ Polhov Gradec, ki se je posedlo zaradi aktivnega zemeljskega plazišca, ki je ogro­žalo tudi bližnje stanovanjske objekte. Najnovejše geološke raziskave so pokazale, da ni šlo za napako pri projektiranju, temvec za plaz, ki ga ni bilo mo- Pilotno steno bodo sestavljali 8,5 metrov dolgi uvrtani armi­ranobetonski piloti s premerom 0,8 metra, ki bodo namešce­ni na razdalji 1,6 metra. Piloti bodo med seboj povezani z ve­zno armiranobetonsko gredo dimenzij 1,1 x 1,1 metra. Greda bo preko jeklenih prednapetih tri- in štirivrvnih trajnih sider dolžine 18 metrov na razdalji 3,2 metra sidrana v zemljino. Za zidom bo izvedena drenaža, ki bo speljana v obstojeci jašek javne kanalizacije mešanega sis-tema, ki se nahaja pred pilotno steno. LR jenih 4000 kvadratnih metrov goce predvideti. Obcina prejela še dodatnih 53 tisoc evrov za ureditev zunanjih športnih površin pri OŠ Dobrova Obcina je na javnem razpisu športnih objektov in površin za šport v naravi v leti 2021, 2022 Delna prenova zunanjih površin pred OŠ Dobrova je Fundacije za šport pridobila in 2023. Na javnem razpisu je potekala že lani skoraj 53 tisoc evrov Obcina pridobila skoraj 53 tisoc Že v lanskem letu so na zuna­Obcina si prizadeva za ure­evrov nepovratnih sredstev. njih površinah pred OŠ Dobro- ditev vseh zunanjih športnih va potekala obnovitvena dela, v površin pri OŠ Dobrova, zato Dela bodo potekala v casu sklopu katerih je bil zamenjan je v svoj plan investicij umestila poletnih pocitnic asfalt, vgrajeni so bili novi be-tudi projekt za nadaljnjo uredi-Projekt bo poskrbel za obno­tonski robniki, zarisane so bile tev površin. vo dotrajanih zunanjih špor­nove talne oznacbe za košar-Projekt je bil že v lanskem letu tnih površin. Dela bodo predvi­karsko igrišce, odbojko ali igro prijavljen na javni razpis Fun-doma potekala v casu poletnih med dvema ognjema, v okoli­dacije za šport, a do dodatnega pocitnic, saj tako ne bodo ovi­ci igrišca in igral so se uredile sofinanciranja ni bil upravicen. rala vzgojno-izobraževalne­travnate površine in osvetlitev, Decembra pa je bila oddana po­ ga procesa na OŠ Dobrova. postavljeno pa je bilo tudi novo novna vloga za prijavo na razpis Zunanje igrišce bo po obnovi telovadno orodje z zašcitnimi za sofinanciranje projekta, in osnovnošolcem omogocalo ka­podlagami. K izvedbi omenje­ sicer za leto 2021. kovostnejše pogoje za športno nega projekta je pripomogla Obcina Dobrova - Polhov vzgojo, drugim obcanom in tudi Fundacija za šport, ki je Gradec se je s projektom »Ure-športnikom pa izboljšanje po­Obcini Dobrova - Polhov Gra­ ditev zunanjih športnih površin goje za športno udejstvovanje, dec preko javnega razpisa dode­ na Dobrovi« tako uspešno prija-vadbo in tekmovanja. lila dobrih 7,5 tisoc evrov nepo­ vila na Javni razpis Fundacije za LR vratnih sredstev. šport za sofinanciranje gradnje Obcina Dobrova-Polhov Gradec Na 15. redni seji obcinskega sveta znani predlogi za obcinska priznanja V sredo, 9. junija 2021, je potekala 15. redna seja obcinskega sveta obcine Dobrova - Polhov Gradec, ki je obsegala deset tock. Potrditvi prisotnosti in dnev­nega reda, so clani sveta potrdili zapisnik 14. redne seje in 2. iz­redne seje obcinskega sveta, ki je potekala dopisno in na kateri so clani sveta potrdili predinve­sticijsko zasnovo in novelacijo investicijskega programa Bar-jansko kolesarsko omrežje ter umestitev projekta »Mladost - mobilnost za ljudi in aktiv-no življenje; digitalno, odprto, standardizirano in trajnostno« v proracun obcine Dobrova - Polhov Gradec. Z omenjenim projektom se je Obcina na po­vabilo Mestne obcine Ljubljana prijavila na javni razpis. V nadaljevanju seje sta poro-cevalca Stanislav Bele in Zala Arnolj, predstavnika Medob-cinskega inšpektorata in redar­stva, prisotne seznanila z letnim porocilom SU MIRED za leto 2020. V tretji tocki je Martina Rotar iz podjetja RRD, Regijska razvojna družba, d.o.o. predsta­vila predlog Odloka o obcin­skem podrobnem prostorskem nacrtu za obmocje enote ureja­nja prostora GA-11 (OPPN GA­11). Obcinski podrobni prostor-ski nacrt predvideva gradnjo 15 enodružinskih stanovanjskih hiš v južnem delu naselja Gabr­je s pripadajoco infrastrukturo. Osnutek OPPN GA-11 je bil na seji obcinskega sveta že pred­stavljen, v preteklem letu pa je potekala tudi javna razgrnitev, na kateri so obcani lahko poda­li svoje pripombe, ki so bile po besedah Martine Rotar v naj­vecji možni meri upoštevane. Razprava se je dotaknila pred­vsem tega, kdo bo financiral gradnjo stanovanjskih objektov in komunalne opreme, na kar je župan Franc Setnikar odgovoril, da dogovori še potekajo, investi-tor pa še ni izbran, ceprav je za­nimanja za gradnjo veliko. Clani obcinskega sveta so nato potrdili spremembo Od­loka o ustanovitvi režijskega obrata iz leta 2012, kjer je bilo dodano dolocilo o urejanju in cišcenju tržnic. Sprememba se nanaša na tržnico na Vicu, na kateri svoje izdelke prodaja do 20 kmetij iz naše obcine in so-sednjih obcin, odlok pa bo se­daj omogocil ureditev statusa tržnice in zagotovitev njenega varovanja. Nato je Edita Horvat iz inštituta Idealis poskrbela za predstavitev predloga Odloka o organizaciji in delovnem po­drocju obcinske uprave Obcine Dobrova - Polhov Gradec. Tre­nutno veljavni odlok izhaja še iz leta 2012, v vmesnem casu pa ni bil nikoli posodobljen, kljub številnim spremembam zakonodaje s podrocja lokalne samouprave in delovno-pravne zakonodaje. V razpravi je bilo izraženo zanimanje za kadro­vski nacrt Obcine, ki pa z od­lokom ni neposredno povezan. Najvecja sprememba, ki jo pri­naša odlok, je oblikovanje od­delkov v obcinski upravi. Odlok je podprla tudi Biserka Pogacar, predsednica Nadzornega od­bora. Clani obcinskega sveta so nato potrdili sklep o ukinitvi statusa »Splošna raba družbena lastnina« na parc. št. 1431/2, k.o. Dobrova ter ustanovitvi javnega dobra, saj Obcina ureja zemlji­škoknjižna stanja z dejanskim stanjem v naravi, omenjena nepremicnina pa predstavlja varovalni pas regionalne ceste. Predsednica Komisije za man-datna vprašanja, volitve in ime­novanja Ana Malovrh je priso­tne nato seznanila s prejetimi predlogi za prejemnike priznanj Obcine Dobrova - Polhov Gra­dec. Priznanja bodo podeljena na slavnostni seji Obcinskega sveta. Obcinski svet je v nadalje­vanju obravnaval osnutke po­krajinske zakonodaje, ki pred­videva razdelitev države na pokrajine. Župan je prisotne pozval, da izrazijo svoje mnenje v zvezi z oblikovanjem pokrajin. V razpravi so izrazili predvsem previdnost ter dvom v smisel­nost predloženega osnutka. Pri 9. tocki dnevnega reda je župan prisotne seznanil z uspešnim iz­vrševanjem sklepov obcinskega sveta in svojim delom, clanom sveta pa sta bila predstavljena tudi dva aktualna projekta, in sicer rekonstrukcija ceste Šuji­ca–Podutik in regionalne ceste Ljubljanica–Ljubljana. Razpra­va in pobude svetnikov so se med drugim nanašale na stanje regionalne ceste Ljubljanica– Ljubljana na obmocju Dobrove in njene okolice, gradnjo optic­nega omrežja v obcini, možno­sti selitve knjižnice na Dobrovi, nekaj pohval pa so prejele nove avtobusne nadstrešnice, ki so bile postavljene v preteklih me-secih. lr Sodelovanje obcin pri prenovi ceste med Brezjem in Podolnico Obcina Dobrova Stanje vozišca je trenutno sla-Horjul. Za uspešno izvedbo bo, ponekod je poškodovano, projekta pa so kljucna tudi - Polhov Gradec in na delih pa je vidna tudi vecja soglasja lastnikov zemljišc obcina Horjul sta skupaj obraba vozišca. Po rekonstruk-ob cesti Brezje–Podolnica, h pristopili k projektu ciji bo širina voznega pasu katerim bo Obcina Dobrova za rekonstrukcijo znašala 2 x 3 metre, z 1 meter - Polhov Gradec pristopila v ceste med Brezjem pri široko bankino na vsaki strani, kratkem. Dobrovi in Podolnico, ki urejen pa bo tudi jarek za od-4. junija 2021 sta župan ob- vodnjavanje. Nova vozišcna cine Horjul Janko Prebil in žu­ je pomembna cestna konstrukcija bo sestavljena iz pan obcine Dobrova - Polhov povezava med obema 50-centimetrske plasti kamni-Gradec Franc Setnikar podpi- obcinama. te grede, 25-centimetrske pla-sala Sporazum o sofinancira­sti tamponskega drobljenca in nju. V teku pa je tudi postopek Lokalna cesta Dobrova– 12-centimetrske plasti grobega oddaje skupnega javnega naro-Horjul je prometno mocno in finega asfalta. cila za izbiro izvajalca del. Ce obremenjena, na odseku Brez-Projekt, ki ga je izdelalo pod-bodo pricakovanja izpolnjena je–Podolnica pa je v slabem jetje K Projekt L, d.o.o., bosta in bo izvajalec v kratkem tudi stanju, kar posledicno vpli­ sofinancirali obe obcini, gle-izbran, se bodo dela lahko pri­va na varnost udeležencev v de na delež prenovljene ceste, cela že letos poleti. prometu in višanje stroškov ki se nahaja v obcini Dobro-LR rednega vzdrževanja cestišca. va - Polhov Gradec oz. obcini V stalni rubriki Ali veste? bodo obcanom predstavljene koristne informacije, zanimivosti in spremembe, ki se nanašajo na življenje v obcini Dobrova - Polhov Gradec in odgovarjajo na pogosta vprašanja, ki jih obcani med letom naslovijo na Obcino. Ali veste, kako lahko pridobite enkratno denarno pomoc ob rojstvu otroka? V obcini Dobrova - Polhov Gradec ima eden izmed staršev ali skrbnikov novorojenca pravico do uveljavljanja enkratne de­narne pomoci ob rojstvu otroka, pod pogojem, da sta vlagatelj in novorojenec državljana Slovenije in imata stalno prebivališce v Obcini Dobrova - Polhov Gradec. Znesek, namenjen kritju stro­škov, ki nastanejo z rojstvom otroka, znaša 260 evrov. Upravicenec mora vlogo oddati najkasneje v roku enega leta od rojstva otroka. Vlogo za uveljavitev enkratne denarne pomoci lahko obcani od­dajo preko navadne ali elektronske pošte oz. oddajo elektronsko vlogo, ki je na voljo na obcinski spletni strani. Vlogi je potrebno priložiti naslednja potrdila: 1. Izpisek iz maticnega registra o rojstvu otroka. 2. Potrdilo o stalnem prebivališcu in državljanstvu vlagatelja oziroma fotokopija osebnega do-kumenta vlagatelja. 3. Potrdilo o stalnem prebivališcu in državljanstvu novorojenca. 4. Fotokopija dokumenta, iz katerega je razvidna številka transakcijskega racuna vlagatelja. 5. Dokazilo pristojnega organa o zakonitem zastopništvu (ce zakoniti zastopnik – upravicenec ni eden od staršev). Obcina pa lahko potrdila iz prve, druge in tretje tocke pridobi sama, ce vlagatelj s tem soglaša. Obcina Dobrova - Polhov Gradec ceste Šujica–Podutik? Cesta Šujica–Podutik, ki obcino Dobrova - Polhov Gradec povezuje z Mestno obcino Ljubljana, je v slabem stanju, hkrati pa je prometno zelo obremenjena. Obcina Dobrova - Polhov Gradec je zato pristopila k pro-jektu za rekonstrukcijo odseka ceste od križišca na Šujici do novo urejenega križišca v Stran-ski vasi, v skupni dolžini 890 m. V sklopu projekta bodo poleg ureditve ceste zagotovljene tudi površine za pešce in kolesarje, javna razsvetljava in odvodnja­vanje. Ocenjena vrednost inve­sticije znaša dobrih 1.000.000 evrov. V marcu 2021 je poteka-la javna predstavitev projekta, Kako napreduje projekt za ureditev je pri odkupovanju zemljišc za­enkrat uspešna, saj je do junija pogodbo sklenila že z 28 lastni­ki zemljišc od skupno 47 lastni­kov. Ostalo je še 19 lastnikov zemljišc; pri nekaterih izmed njih poteka postopek dedova­nja, nekaj jih prebiva v tujini, kar postopek pridobivanja zemljišc oteži, pri nekaterih lastnikih pa dogovori z Obcino še potekajo. Župan Franc Setnikar se je ob predstavitvi projekta še posebej zahvalil predsedniku in pred­stavnikom Krajevne skupnosti Dobrova, ki intenzivno poma­gajo pri obvešcanju obcanov in njihovem usklajevanju z Obci-no Dobrova - Polhov Gradec, kar pomembno prispeva k skle­nitvi pogodb za odkup zemljišc. lr ki je lastnike obcestnih zemljišc seznanila s potekom projekta, z nacrtovanimi posegi na zemlji-šca in s procesom urejanja la-stništva zemljišc, po katerih bo potekala javna cesta. Na javni predstavitvi je bil predstavljen tudi okvirni terminski plan projekta – ta bo predvidoma za­kljucen naslednje leto. Projekt je bil na 15. redni seji obcinskega sveta podrobneje predstavljen tudi clanom obcinskega sveta, s posebnim poudarkom na aktu­alnem stanju projekta. Projekt je v fazi priprave na pricetek gradnje. Trenutno po­teka odkup zemljišc, ki je pogoj za izvedbo projekta. V teku pa je tudi javno narocilo za izbiro izvajalca del, ki se bo zakljucilo 24. 6. 2021. Obcina, ki sodeluje s Krajevno skupnostjo Dobrova, Obcina Dobrova-Polhov Gradec Letno porocilo 26. srecanje obrtnikov in Medobcinskega podjetnikov na Setnici inšpektorata in redarstva za leto 2020 Izmed 6.788 izrecenih prekrškovnih ukrepov Medobcinskega redarstva je bilo 500 izrecenih v obcini Dobrova - Polhov Gradec Dan se je pricel s skupnim pohodom na Gr-mado, ki mu je sledila maša v cerkvi Sv. Uršule na Setnici, nato pa so se udeleženci zbrali na osrednjem dogodku Pr’ Mehacku. Dogodka se je udeležil tudi župan Franc Setnikar, ki je zbra­ne nagovoril s krajšim pozdravom. Foto: OOZ Ljubljana Vic Medobcinski voda. Inšpektorji so na podlagi krškovnih ukrepov, od tega 500 odlocb, ki urejajo ceste, redno v obcini Dobrova - Polhov Gra­ inšpektorat in izvajali nadzor nad prevozno-dec. Zoper lastnike nepravilno redarstvo v obcinah stjo in vzdrževanjem obcinskih parkiranih vozil je bilo izdanih Policija je v lanskem Vrhnika, Brezovica, cest ter o nepravilnostih obve-27 placilnih nalogov, zaradi pre-Dobrova - Polhov šcali upravljalca. Medobcinsko koracitve hitrosti pa 467 placil-Gradec, Gorenja vas - redarstvo je poleg kontrole nih nalogov. 1 placilni nalog pa Poljane, Žiri, Borovnica, mirujocega prometa ter javne-je bil izdan v zvezi s kršenjem letu obravnavala manj ga reda in miru med drugim javnega reda in miru. Vse pla- Log Dragomer in Horjul izvajalo tudi stalni nadzor nad cane globe v letu 2020 v obcini opravlja inšpekcijski hitrostjo vozil, uporabo varno-Dobrova - Polhov Gradec so na­ prometnih nesrec nadzor, redarstvo in stnih pasov, uporabo telefonov nesle na skupno dobrih 34 tisoc nadzor nad izvajanjem in drugih naprav med vožnjo ter evrov. obcinskih predpisov vodenjem psov na povodcu in in v nekaterih pobiranjem njihovih iztrebkov. Obcinski program varnosti in V letu 2020 je Medobcinski primerih tudi državne cilji za naprej inšpektorat in redarstvo prejel zakonodaje. Glede na obcinski program skupno 305 prijav, kar je izre­varnosti, ki je operativno izho­ dno povecanje glede na leto Obcine skupno financirajo dišce za vse službe, ki v posa­ 2019, ko so prejeli le 141 prijav. delovanje Medobcinskega in-mezni obcini skrbijo za varnost, Uvedenih je bilo 167 inšpekcij­ špektorata in redarstva, obcina je Medobcinski inšpektorat in skih postopkov, kar je 37 vec kot Dobrova - Polhov Gradec v viši-redarstvo za lansko leto zaznal leto prej. ni 12,7 %. Organizacijsko je lo-zmanjševanje števila nepravil- Na obmocju obcine Do­ cen na tri enote: na inšpektorat, no parkiranih vozil in primerov brova - Polhov Gradec je bilo redarstvo in pravno službo – ta prehitre vožnje v naseljih, kar v letu 2020 prejetih 34 prijav, je bila ustanovljena v letu 2020. pripisujejo rednemu nadzoru izmed katerih so bile 3 prijave Policijska postaja 2019 naraslo za kar 24,4 %; leta 2020 v obcini Dobrova - Pol- Pravna služba deluje na podro-prometa, deloma pa tudi zmanj­ odstopljene Inšpektoratu RS za 2019 je bilo v obcini Dobrova hov Gradec ni bilo nesrece s Ljubljana Vic je na cju splošnih, pravnih in kadro-šani kolicini prometa zaradi okolje in prostor, 1 prijava pa je - Polhov Gradec 135 kaznivih smrtnim izidom, so pa lani vskih zadev, v casu epidemije pa razglašene epidemije. Medob-obmocju obcine bila odstopljena Inšpektoratu dejanj. bile obravnavane 4 prometne je vodila tudi postopke v zvezi z cinski inšpektorat in redarstvo Dobrova - Polhov za kmetijstvo, gozdarstvo, lo-Policijska postaja Ljublja-nesrece s hudimi telesnimi po­ urejanjem karantenskih odlocb. pa glede ogroženosti okolja Gradec v lanskem letu vstvo in ribištvo. 3 prijave so se na Vic podrocje javnega reda škodbami. Kot izpostavljajo na ugotavlja tudi to, da so nedovo­ nanašale na zapušcena vozila, s obravnavala skupno miru v obcini Dobrova - Pol-Policijski postaji Ljubljana Vic ljeni posegi v okolje vedno bolj Lani prejeli 34 prijav na postopki po uradni dolžnosti pa 168 kaznivih dejanj, 96 hov Gradec ocenjuje kot rela-se najvec nesrec zgodi na glav­ opazni, saj je okoljska ozave­ obmocju obcine Dobrova -je bilo skupno uvedenih 16 in-kršitev javnega reda in tivno dobro, kljub temu da se nih cestah skozi obcino, saj so šcenost vedno vecja. Podrocje Polhov Gradec za inšpekcijski špekcijskih postopkov. Prijave je število kršitev v primerjavi tudi najbolj prometne. Glavni zahteva še bolj jasno ureditev miru in 79 prometnih nadzor, na delo pa je v veliki so se nanašale tudi na nedovo-z letom 2019 povecalo za do-vzrok prometnih nesrec je ne­ ravnanja obcanov in dolocitev nesrec. ljeno odlaganje odpadkov, ne­dovoljeno poseganje v varovalni 96 kršitev javnega reda in miru stran in smer vožnje, neustre­ meri vplivala tudi razglašena nalog javnih služb. brih 45 %, oz. s 66 na skupno prilagojena hitrost, nepravilna epidemija Kot je izpostavljeno v poroci-Policijska postaja Ljubljana pas ceste, kršenje odlokov vlade v letu 2020. Povecanje števila zna varnostna razdalja in alko- Iz letnega porocila za leto lu, se Medobcinski inšpektorat Vic skrbi za varnost v obcini v zvezi z zajezitvijo epidemije in kršitev na policijski postaji pri-holiziranost voznikov. 2020 je razvidno, da je zaradi in redarstvo trudi, da se in-Dobrova - Polhov Gradec. V nedovoljeno kurjenje. V obci­ razglašene epidemije Covid-19 špekcijski in redarski postopki obdobju od 1. 1. 2020 do 31. pisujejo predvsem uveljavitvi Obcina Dobrova - Polhov ni Dobrova - Polhov Gradec je Odloka o zacasnih ukrepih za Gradec redno sodeluje s Po- prišlo do vecjih sprememb v zakljucijo v cim krajšem casu. 12. 2020 so policisti v naši ob- bilo vodenih 5 prekrškovnih in- delovanju organa, saj je bil v Prizadevajo si za zmanjšanje cini obravnavali 168 kaznivih zmanjšanje tveganja okužbe licijsko postajo Ljubljana Vic. špekcijskih postopkov; 4 zaradi in širjenja okužbe z virusom Vsako leto na poziv policijske odlaganja odpadkov, 1 pa zaradi lanskem letu poudarek inšpek-števila kršitev, kar poskušajo dejanj. Od tega je bilo v kar cijskega nadzora predvsem na doseci skozi ozavešcanje obca-125 primerih storjeno kazni-SARS-CoV-2 in njegovemu postaje poda tudi seznam prio­ njihovega kurjenja. upoštevanju ukrepov za zaje-nov. Njihovo delo bo tudi v pri-vo dejanje zoper premoženje, neupoštevanju. ritetnih nalog pri zagotavljanju zitev epidemije. Inšpekcijski hodnje usmerjeno k obdelavi kamor med drugim spadajo Stanje na podrocju prome-varnosti na obmocju obcine. V letu 2020 izdanih 467 nadzor pa so opravljali tudi bistvenih kršitev, ki predstavlja-tatvine, ropi in poškodovanje tne varnosti se je v letu 2020 Skupaj si prizadevata za osve­pri problematikah vezanih na placilnih nalogov zaradi jo vecjo nevarnost za javni inte-tuje lastnine. Zaskrbljujoc pa rahlo izboljšalo. Policisti so šcanje in informiranje javnosti, obcinske ceste, kanalizacijo, prekoracitve hitrosti res in imajo škodljive posledice je predvsem podatek, da je obravnavali 96 prometnih povecanje obcutka varnost ravnanje z odpadki, turisticno Medobcinsko redarstvo je za osebe, premoženje in okolje. število kaznivih dejanj v lan-nesrec, kar je 30 nesrec manj obcanov in povecanje ucin­takso in odvajanje padavinskih lani skupno izreklo 6.788 pre-lr skem letu v primerjavi z letom kot v letu 2019. V letih 2019 in kovitosti pri preprecevanju in Obcina Dobrova-Polhov Gradec Veleposlaništvo Irske v znak zahvale Marca se je Obcina Dobrova - Polhov Gradec na povabilo podarilo lipo Veleposlaništva Irske pridružila praznovanju dneva svetega Patrika in v sklopu pobude Global Greening z zeleno barvo osvetlila eno svojih najbolj prepoznavnih znamenitosti, Polhograjsko grašcino. Žiga Jerman dosegel odlicen rezultat na 5. etapi kolesarske dirke po Sloveniji Dirka po Sloveniji ali Tour of Slovenia je kolesarska dirka, sestavljena iz petih etap, razporejenih po celotni Sloveniji. Letos je dirka potekala od 9. ju­nija do 13. junija, ko so kolesarji v sklopu dobrih 175 km dolge pete etape preckali tudi obcino Dobro- va - Polhov Gradec. Naš soobcan Veleposlaništvo Irske je osve­ Žiga Jerman, ki prihaja s Šujice, je tlitev znamenitosti, ki so jo iz- v dresu italijanske ekipe Androni vedle še štiri slovenske obcine, Giocattoli – Sidermec na peti eta­ oznacilo kot pomembne sve- pi dosegel odlicno 13. mesto in bil tilnike upanja, ki predstavljajo tako najboljši med Slovenci. Skupni duh solidarnosti, ki obstaja med zmagovalec kolesarske dirke po Slo- Slovenijo in Irsko. veniji pa je bil izvrstni Tadej Pogacar. V zahvalo za sodelovanje v Iskrene cestitke za odlicen rezultat! projektu Global Greening je Obcina Obcina Dobrova - Polhov Gra- Dobrova - Polhov Gradec dec s strani Veleposlaništva Vir fotografije: https:// Irske prejela lipo. Lipo so v cetr­ tourofslovenia.si/ V Polhovem Gradcu je na dan Save, 1. junija 2021, potekala postavitev oznake visokih voda. Ob tej priložnosti je bila na obrežje reke Božne v središcu naselja namešcena tablica, ki oznacuje tocko, do katere je reka narasla v poplavah leta 2014. Oznake visokih voda ob dnevu Save, v katero se reka Božna oz. Gradašcica izliva, pa niso namestili le v Polhovem Gradcu, temvec tudi v ostalih državah savskega porecja, ki so se dogajanju v Polhovem Grad-cu pridružile v živo preko video povezave – Hrvaški, Bosni in Hercegovini in Srbiji. V celotni Sloveniji je bilo v sklopu akcije, ki poteka od leta 2014, namešcenih že preko 55 tovrstnih oznak. Dogodek je bil namenjen tudi obeležitvi dneva Donave, ki ga vsako leto pra­znujemo 29. junija. Agencija RS za okolje, Ministrstvo za okolje in prostor, Zveza geografov Slo­ venije, Mednarodna komisija za savski bazen in Mednarodna komisija za varstvo reke Do-nave so dogodek organizirali v sodelovanju z OŠ Polhov Gra­dec in Obcino Dobrova - Pol-hov Gradec, dogodka pa so se udeležili tudi predstavniki PGD Polhov Gradec. OŠ Polhov Gra­ tek, 20. maja 2021, posadili ve­leposlanik Myles Geiran, župan Franc Setnikar in ravnatelj OŠ Dobrova Viljem Kovacic. Nova lipa, ki simbolizira uspešno sodelovanje z velepo­slaništvom, sedaj raste pred stavbo osnovne šole Dobrova, na mestu, kjer je bila pred krat­kim odstranjena stara in posu­šena smreka. LR Nova oznaka visokih voda v Polhovem Gradcu opominja na poplave leta 2014 dec se je v preteklem letu veli­ko ukvarjala z vodo. Pripravili so foto in literarni natecaj na temo vodnih motivov, razstavo na temo voda in kolaž fotografij slovenskih voda. Uspešno pa so se prijavili tudi na akcijo Agencije RS za okolje »Oznaci poplavo«, preko katere so omenjeni dogodek pripeljali v Polhov Gradec. Ucenci OŠ Polhov Gradec so pod mentorstvom Barbare Trnovec in Darinke Orel po­skrbeli za kulturni program, ki ga je otvorila Vremenska na­poved v rimah, v nadaljevanju pa so prisotnim predstavili še razstavo fotografij poplav na Polhograjskem. Najmlajši ucen­ci OŠ Polhov Gradec so po reki Božni spustili ladjice, ki bodo z vodnim tokom simbolno pre­potovale vse države porecja Save. Najvecja popestritev pa je zagotovo bil Povodni mož, ki je prekinil recitacijo znane Prešer­nove pesmi. Dogodek je bil namenjen temu, da ljudi opomni »na viso­ke vode kot naravni pojav, ki se ga bo treba v prihodnje zaradi vpliva podnebnih sprememb vedno bolj zavedati,« kot pou­darjajo pri Agenciji RS za okolje. To sta v svojem govoru izpo­stavila tudi njena predstavnika, Florjana Ulaga in Peter Frantar, ki sta prisotnim podrobneje predstavila projekt Oznake vi-sokih voda. Gre za simbolicno akcijo, s katero spodbujajo šole, ucence in javnost, da se izobra­žujejo o poplavnih obmocjih rek in visokih vodah. Predstavnik Ministrstva za okolje in prostor Mitja Bricelj je izpostavil, da lahko z izobra­ževanjem o naravnem gibanju vode preprecimo nadaljnje po­plavne dogodke – tako, da vodi pustimo svoj prostor. Temu stališcu se je pridružil tudi župan Franc Setnikar, ki je poudaril, da brez vode ni življe­nja, a voda nam lahko povzroci obilico težav. Ob tem se je do-taknil tudi onesnaževanja voda in odlaganja odpadkov v reke in potoke, s cemer »škodimo sebi, drugim in naravnem življenju«. LR Obcina Dobrova-Polhov Gradec Izposoja elektricnih koles v naši obcini Gibanje je življenje, Polhograjske grašcine v dolini najavi tudi pokaže nove in stare še do sobodajalcev Pr’Popr s postopke predelave cebeljega zavrtimo kolesa in Crnega Vrha ter Možinetove medu in ima zelo dobro zalo­ kolesca sta le dva še hiše iz Šentjošta. Vsaka od teh ženo trgovinico medenih in kako resnicna slogana, treh turisticnih destinacij ima cokoladnih dobrot! Cajanka z ki nas skušata aktivirati sedaj štiri elektricna kolesa, ki grofom Blagajem v avtenticnem iz opojne cone udobja… se lahko po predhodni najavi okolju grašcine z igralci v starih Polhov Gradec, Crni Vrh tudi medsebojno premešcajo in oblacilih je na vrsti ob petko-in Šentjošt imajo na tako prilagodijo številu kolesar-vih vecerih. Preko dneva sta v jev. Pri nabavi elektricnih koles grašcini odprta muzej pošte in voljo dodatno motivacijo Haibike po ceni 2.000 EUR za telekomunikacij in pa krajevni za aktiven vikend, vsakega z upoštevanim kolicin-muzej. V samem kraju Polhov izposojo 12-ih elektricnih skim popustom jim je uspeh na Gradec je tudi trgovina, frizer, koles! razpisu za sredstva kohezijske-pošta in pa za vikende vedno ga sklada EU zelo pomagal, saj dobro obiskana gostilna Po-Ampak vse od doma, saj kolo so dobili povrnjeni dve tretjini grajski dom z dovolj prostora za in javni prevoz odlicno sodelu-vplacanega zneska. 100 gostov. Ob gostišcu je tudi jeta – naj bo to vlak ali avtobus, velika travnata površina za mali ko prispemo do zacetka kole-nogomet in piknike, ter manjše Elektricno Kolo Haibike Sduro sarjenja smo pripravljeni na gi-košarkaško igrišce. Konec tedna HardNine 3.0 banje bolj kakor po vožnji z av-je zelo živahno tudi zaradi po- Kolesa so zelo zmogljiva in tom, kjer nas fotelji od sedežev rocnih slavij, ki jih vsako soboto opremljena z lucjo ter grobimi in udobje prevec razvajajo. Ne organizirajo v kapelici in parku terenskimi gumami, tako da se pozabimo na ekologijo - skrb za Polhograjske grašcine. lahko kolesarji z njimi vzpnejo naše otroke prevesi tehtnico na Crni Vrh je razclenjena vasi­ tudi po blatnih kolovozih. Li- stran vlaka in avtobusa. Ste že ca s cudovitimi razgledi, a si jih -Ion baterija kapacitete 500Wh kdaj igrali karte v kupeju vlaka? moramo zaslužiti in odkolesari- in elektromotor 250 W znam- Nepozabna družabna izkušnja… ti 12 km dalje in 300 m višje od ke Yamaha s tremi stopnjami Primestni avtobusi LPP imajo grašcine v Polhovem Gradcu. dodajanja moci našemu peda- v kolesarski sezoni na zadnji Lahko vam pripravijo delavni­liranju (brez poganjanja pedal strani pritrjene kolesarske pr-co peke kruha na tradicionalen elektromotor ne deluje). Na za­ tljažnike, ki vaše kolo peljejo nacin v krušni peci z Marijo dnjem kolesu velikosti 29 palcev do središca polhograjskih do-Koncan. Pri Koširjevih se lahko je Sram menjalnik z enajstimi lomitov, kjer se lahko moški del udeležite etnološke delavnice odpravi proti Šentjoštu ali Cr-prestavami, kolo ima sprednje izdelave polstenega okrasja in vzmetenje s hodom vilic kar 12 nemu Vrhu s klasicnimi kolesi, lesene posode, si najamete sobo cm, Shimano kolutne zavore ženski del ekipe pa si izposodi ali stanovanje v hiši Pr’Popr, kjer elektricna kolesa in uživa v so-spredaj in zadaj ter aluminijasti so cudoviti razgledi na planine okvir. Teža treking kolesa sku­ pihanju partnerja za seboj. in na pašnik domacih in ekso­ paj z baterijo pogona je 22 kg. ticnih živali. Ce odkolesarimo Razpis LAS - Barje z zaledjem še nekaj kilometrov naprej od Septembra 2019 se je Javni Kolesa povezujejo doživetja središca Crnega Vrha, kjer sta zavod Polhograjska grašcina v Kolesa so sedaj pika na i Bla-dve cerkvi in lokal, nas asfal­sodelovanju z obcino Dobro-gajevi deželi dobrot, povezujejo tna pot po nekaj kilometrih va - Polhov Gradec prijavil na ne le kraje, temvec nudijo doži-nezahtevne ravne poti pripelje razpis LAS Barje z zaledjem in vetja. do makadamskega vzpona na uspel (lokalna akcijska skupina Polhov Gradec je turisticni Pasjo ravan. Gre za dvignjeno (LAS) vkljucuje vec partnerjev, center naše obcine. Polhov do-planoto na kateri je od l. 2013 vodilni je Zavod Cerpok, deluje življajski park je interaktivna impresivni vremenski radar v pa na obmocju 6-ih osrednje-animacija za vso družino, gre obliki ogromne žoge - S 1029 slovenskih obcin kjer prebiva pa za najkrajšo naravoslovno metri je bila pred petdesetimi 46.000 ljudi). pot od skupno petih urejenihleti najvišji vrh Polhograjskih Novembra lani je tako pri-tematskih poti zavoda Škrateljc. dolomitov, a je njen vrh zravna­spelo 12 elektricnih gorskih Hiša medu Božnar v neposre-la Jugoslovanska ljudska arma­koles, direktno do treh turi-dni bližini grašcine ni le proi-da, ki je tam postavila raketno sticnih ponudnikov - poleg zvajalka medu temvec vam ob bazo. Omenjeni poseg je Pasjo Grajski park Polhov Gradec ravan postavil na drugo me-sto, najvišji je sedaj Tošc (1021 mnm) . Pasja ravan pa bo pri­tegnila tudi vse ljubitelje vojne tehnike, ostanki podzemnih skladišc in prezracevalnih sis-temov so vidni še danes. Šentjošt je še ena dvignjena vasica 619 m nad morjem, kjer vam lahko ob najavi v eni najve-cjih restavratorskih delavnic pri nas pripravijo tecaj rezbarjenja in pozlate ali tecaj izdelave fre­ske. Smucišce z dvema vlecni­cama je tudi v zelenem obdobju zanimivo sprehajališce in raz­gledna tocka. Za pot naravne in kulturne dedišcine Šentjošta pa koles ne rabimo, gre za sprehod z lokalnim vodnikom, za raz­iskovanje krajev in zgodovine, ogled obeh cerkva, kapelice in hiš – Možinetova hiša v centru vasi ni le odprta za prenocišca s vec opremljenimi apartmaji, predvsem je pravi zgled odlic­no obnovljene stare mogocne slovenske hiše in to vkljucno s starinsko opremo. Kilometer naprej pa lahko okušate dobro­te gostišca Gric, kjer družinsko podjetje s tremi sestrami in šti­rimi otroci dela kot uigrana in predvsem okusna ekipa. Prejeli tudi dve Michelinovi priznanji za odlicno razmerje med kvali­teto in ceno ter za lokalno pri­dobljeno zdravo hrano. Prav na vrhu vasice Šentjošt pa lahko obišcete sirarstvo Orešnik, kjer imajo v prosti paši preko sto koz in tudi pestro izbiro navadnih in specialnih kozjih sirov. Še eno skrivnost vam izdam, saj vendarle sem avtor petih kolesarskih knjig…: krožno gi­banje stopal kot refleksnih tock telesa med kolesarjenjem po­zitivno vpliva na naše pocutje, harmonizira telo in duha. Se vidimo! http://visitpolhovgradec.si/ V mesecu rožniku Poleti smo odprti vse dni od 10:00–20:00. Polhov doživljajski park je vsekakor nepozabna izkušnja za naše najmlajše. V hišici ob parku se lahko posladkate z dobrotami iz Blagajeve dežele, si prilastite rocne izdelke domacinov ali pa knjige, ki so povezane z lokalnim okoljem. Na zalogi je tudi pijaca in sladoled, ki dobro dene ob prebiranju knjig, ki so na razpolagi v Knjižnici pod krošnjami. Za tiste bolj aktivne po novem ponujamo tudi izjemo ugoden najem elektricnih koles, s katerimi lahko razišcete manj znane in obljudene koticke precudovitih Polhograjskih dolomitov. Kolesa se nahajajo v Šentjoštu (Možinetova hiša), na Crnem Vrhu (Pr’ Popr) in v parku Polhograjske grašcine. Koncert Hamo & Tribute 2 Že tradicionalno se nam lahko pridružite vsako tretjo nedeljo Love v mesecu na brezplacnem vo­ 23. 7. v grajski park prihaja denju po parku (vstopnico je prava glasbena poslastica! vseeno treba kupiti). Vodenju Vsem dobro znani Hamo bo s se lahko pridružite v nedeljo, svojim bendom zacaral idilic­18. 7. in 15. 8., ob 10. uri. ni ambient, ki je že nestrpno cakal tovrstno dogajanje. Za vec informacij o vstopnicah Polhkov vikend in samem dogodku najdete na Konec poletnih pocitnic naših spletnih straneh. bomo proslavili v slogu. 28. in 29. avgusta se nam lahko pri­družite na pestrem programu, Dvorska cerkev ki bo namenjen tako najmlaj-Pridružite se nam na ogledu šim kot odraslim. V parku se najlepšega primera pozne go-bodo zvecer zvrstili filmi na tike na Slovenskem – dvorske velikem platnu, pestra bo tudi cerkve sv. Petra v Dvoru pri ponudba delavnic, vodenih Polhovem Gradcu, ki bo v ne­ogledov in ostalega spremlje­deljo, 4. julija, od 16. do 18. ure valnega programa. ter 1. avgusta prav tako ob 16. Grajska knjižnica Polhov Gra­uri. Vodenje je brezplacno. Z vami bo Marjan Malovrh. dec Knjižnica v Polhovem Gradcu je od 12. aprila 2021 spet odpr- Polhov doživljajski park ta, in sicer ob enakem casu kot Polhov doživljajski park je za­prej, to je v cetrtek popoldan snovan tako, da skozi preplet in v soboto dopoldan. pravljicnega in resnicnega sveta ustvarja doživetja, ki Pišite, poklicite, spremljajte, za vas otroke spodbujajo h gibanju v smo na voljo: naravi in jih na nevsiljiv nacin T: 031 776 259 ucijo o naravi in kulturi Polho- E:info@grad-polhovgradec.si vega Gradca. Spodbujajo jih k www.grad-polhovgradec.si www. lastnemu razmišljanju in raz­ visitpolhovgradec.si vijanju odnosa do narave ter Spremljajte nas tudi na FB strani budijo njihovo domišljijo in Blagajeva dežela, igrivo zaledje ustvarjalnost. Vrhunsko do- Ljubljane in na Instagram profilu živetje za družine z otroki! Polhograjska grašcina Polhov doživljajski park je Pripravili: odprt vse dni v tednu, 10:00– Bor Bevc, Nina Slana in Jasna Bokal 16:00, vstopnice lahko kupite v hišici v parku. OPB ima talent 2021 Pionirji PGD Dvor državni prvaki Tokrat nekoliko v gasilsko-športnih tekmovalnih drugacen, a disciplinah kljub temu V kategoriji mladincev so vaje že zahtevnejše, ce pa temu pri­štejemo še dejstvo, da je našo fantasticen! ekipo sestavljalo 7 deklet in 2 fanta, je koncno 23. mesto velik uspeh. Pri vaji z ovirami se je poznal eno letni premor tekmovanj in V letošnjem šolskem letu, ki je bil zaradi vseh protikoronskih ukrepov nekaj posebnega na vseh posledicno vecja trema, saj je podrocjih, smo se ucitelji podaljšanega bivanja OŠ ekipa naredila nekaj neobicaj- Polhov Gradec odlocili, da kljub situaciji, v kateri nih napak. Štoparice so se usta­ smo se znašli, vseeno organiziramo tekmovanje vile pri 60,73 s, sodniki pa so »OPB ima talent«. dosodili še 40 kazenskih tock. Brez napak ni šlo niti na vaji »Kjer je volja, tam je pot,« lila še tri priznanja. razvršcanja, so se pa mladinci smo si rekli in ker tekmova-Priznanje za izvedbo »Naj­ zbrali na štafeti (400 m z ovira­nja nismo mogli organizirati v bolj zabavne tocke« je prejel mi), ki so jo odtekli v casu 85,88 klasicni, vsem že dobro znani Nace Brumen iz 2. b razre- s. obliki, smo se odlocili, da tek-da za zares posreceno pevsko Ker slavnostne razglasitve movanje letos izpeljemo na tocko, v kateri se nam je pred­ rezultatov ni bilo, smo se po nekoliko drugacen nacin. K stavil s Kekcevo pesmijo. nastopih odpravili proti Celjski sodelovanju so bili povabljeni Priznanje za izvedbo »Naj­ koci, kjer smo odšli v tamkajšnji vsi ucenci od 1. do 5. razreda, ki bolj prisrcne tocke« je prejela pustolovski park. Mladina je so bili z zacetkom šolskega leta Maša Setnicar, ucenka 4. a tako uživala ob adrenalinskem vkljuceni v podaljšano bivanje. razreda. Maša se nam je pred­ plezanju in spušcanju po jekle-Ucenci so tokrat k tekmovanju stavila z zelo obcuteno odpeto nicah. pristopili s posnetki dejavno-pesmijo »Za Slovenijo živim«. sti, ki so jih izvedli doma, v Priznanje za izvedbo »Naj-Velicastni sprejem telovadnicah, na terenu ali v bolj kreativne tocke« pa sta Ob vrnitvi v domaci kraj pa V soboto, 5. junija, je vecjih pricakovanj, odpravili žali. Sledila je vaja razvršcanja, šoli, samostojno, v parih ali pa prejeli Jerca Janša in Julija so se novi državni prvaki pio­ proti Celju. Na koncu se je raz-kjer je desetar Jakob jasno in v skupini znotraj posamezne-Trobec iz 4. b razreda. Jerca in v Celju na atletskem nirji presedli v gasilska vozila in pletlo sanjsko. natancno poveljeval desetini, ga oddelka. Odkrito moramo Julija sta dokazali, da glasbeno stadionu Kladivar se ob zvoku siren pripeljali pred pripetilo se je le dobronamer­ priznati, da smo bili nad posla-ustvarjanje ne pozna meja, ce potekalo mladinsko gasilski dom. Izjemen cas vedrovke no govorjenje, ki pa ga sodniki nimi posnetki naravnost nav-le domišljiji in kreativnosti pu-Tam jih je cakala kupica na­ državno tekmovanje dušeni! Ucenci so se namrec stiš, da razpreta krila. Predsta-Pricakal nas je lep soncen niso spregledali. Ker so bili re-vijacev, staršev in podpornikov v gasilsko-športnih zultati ves cas v živo, je mentor predstavili kot odlicni pevci, vili sta se nam z vokalno-in-dan, kar je pomenilo, da bodo našega društva. inštrumentalisti, športniki in štrumentalno izvedbo pesmi tekmovalnih disciplinah razmere za nastop idealne. Prvi Klemen pred štafeto že prera-Zaradi epidemioloških raz­celo kot mojstri celotne izde-Adija Smolarja »Ne se batŽ«. (GŠTD), ki je bilo zaradi so na veliki stadion prikorakali cunal kakšen cas potrebujejo mer medalj niso podeljevali in lave risanke! Prispelo je preko Na tem mestu se ucitelji epidemioloških razmer pionirji. Ekipa je bila sicer po za prevzem vodstva. S casom jih bodo prejeli naknadno, a 20 posnetkov, izmed katerih podaljšanega bivanja iskreno Covid-19 prestavljeno iz starosti zelo stara, zaradi cesar štafete na 400 m z ovirami so smo pionirjem pripravili “za-so ucenci znotraj posame-zahvaljujemo prav vsem ucen-je prejela manj zacetnih tock. zastavljeni cilj zlahka presegli nadomestne papirnate” leta 2020 na 2021. casne (odtekli 80,57 s) in mocno pre­ znega OPB oddelka 10. maja cem, ki ste pripravili posnetke A 6 fantov in 3 dekleta, od ka-medalje. Iskrene cestitke so jim izbrali 10 finalistov. Nato pa in se z njimi pokazali s svojimi Na tekmovanje sta si preko terih jih je bilo na tekmovanjih vzeli vodstvo. izrekli tudi poveljnik in predse-so sledili dnevi, polni pricako-talenti ter vam izrekamo veli-obcinskega in regijskega nivoja prvic kar šest, so to nadoknadili Do konca tekmovanja jih ni dnik Gasilske zveze Dolomiti vanj in vprašanj. Kdo bo veliki ko pohvalo. Držimo pesti, da pridobili vstopnico ekipi pionir-z natancnimi in disciplinirani-uspela prehiteti nobene ekipa Filip Božnar in Franci Zibelnik, finalist, kdo bo zmagovalec? vam bo tako dobro in še bolje mi izvedbami vaj. Na zacetku pionirjev vec (skupno tekmo-župan obcine Dobrova-Polhov jev in mladincev PGD Dvor.Koncno oddajo s posnetki de-šlo tudi v prihodnje! Po enomesecnih pripravah, jih je cakala vaja z vedrovko, ki valo 43 ekip) in to je pomenilo Gradec Franc Setnikar ter po­setih finalistov, s simpaticnimi Iskreno zahvalo izrekamo k katerim lahko sicer dodatno so jo kljub padcu deseterke pri državni naslov za naše pionirje. veljnik društva Gregor Peklaj. voditelji, z vrhunskimi komen-vsem staršem, ki ste nam po-prištejemo tudi vaje v lanskem zlivanju vedra v vedrovko opra-Tako smo osvojili že cetrto me-PGD Dvor, slali prispevke svojih otrok. tarji naše strokovne žirije in poletju in zgodnji jeseni, smo se vili v izjemnih 14,99 s, cemur se daljo na državnih tekmovanjih. Klemen Zibelnik Zahvaljujemo se vam tudi, seveda z razgalsitvijo koncnih tako z ekipama sprošceno, brez na vajah niso nikoli niti pribli-Mladinci vknjižili 23. mesto rezultatov smo si v okviru po-ker svoje otroke spodbujate daljšanega bivanja ogledali v pri šolskih in izvenšolskih petek, 14. maja, in sicer v vseh dejavnostih! Iskrena zahvala oddelkih istocasno. Vzdušje gre tudi strokovni žiriji, ki je Poslušamo, ne obsojamo, pomagamo je bilo nepopisno! Vsi smo si s svojimi vrhunskimi komen­oddajo ogledali z velikim za-tarji pohvalila nastopajoce, jim dala zagon in, kdo ve – nimanjem in komaj cakali na V Društvu SOS telefon strokovno in širšo javnost. Dostopno na telefonski številki o vprašanjih povezanih s poli­morda celo navdušila še koga! razglasitev zmagovalcev. V okviru projekta so vzposta-080/11-55 ter preko elektronske cijskimi postopki v primerih za ženske in otroke, ki Veronika, Alenka in Matija, vili: pošte na drustvosos@drustvo-nasilja v družini in intimnopar­hvala vam! Nenazadnje pa gre so žrtve nasilja, so s 1. 1. - 24-urno brezplacno te--sos.si tnerskih odnosih. Dostopno na In strokovna žirija se je iskrena zahvala tudi vsem po-2021 priceli z izvajanjem lefonsko linijo 080/11-55 za - Svetovanje kriminalistke telefonski številki 080/11-55. odlocila. vezovalcem programa, ki ste s projekta »Poslušamo, ne pomoc žrtvam nasilja na naci­1. mesto je osvojil Lovro svojimi simpaticnimi komen­ obsojamo, pomagamo onalni ravni za zaupno in ano- Setnikar iz 3. a razreda. Pred­tarji popestrili našo oddajo – SOS za žrtve nasilja nimno informiranje in svetova­ stavil se nam je kot odlicen »OPB ima talent 2021«! Franci, Obvestilo nje. Na telefonski liniji svetujejo športnik na monokolesu, trial Izabela, Maks in Katarina iz 3. v družini 24 ur na tudi v angleškem, albanskem, kolesu in trial motorju. b razreda, super ste bili! Veseli dan (SOS 24/7)«, ki ga bosanskem, hrvaškem, srbskem 2. mesto je osvojil Peter smo, da ste se z letošnjo iz-financira Evropska unija in ruskem jeziku. Dolinar, ucenec 5. b razre­vedbo tekmovanja »OPB ima iz sredstev Evropskega da. Peter nas je navdušil kot talent« imeli možnost predsta-- Svetovanje po elektron-Konec testiranja na SARS-CoV-2 s režiser, scenograf, snemalec, viti tudi tisti ucenci, ki svojih socialnega sklada. ski pošti na drustvo-sos@ urednik drustvo-sos.si. Tudi v angle-hitrimi antigenskimi testi pripovedovalec intalentov ne bi mogli predstavi­avtorske risanke o Vlakcu To-ti v dvorani Kulturnega doma Društvo je v okviru projekta škem, albanskem, bosanskem, mažku z naslovom »Backo«. vzpostavilo dodatne oblike po-hrvaškem, srbskem in ruskem Vse obcane obvešcamo, da se testiranje na SARS-CoV-2 s hitrimi antigen- Jakoba Trobca, ob enem pa naj skimi testi v obcini Dobrova - Polhov Gradec, ki je ob torkih in cetrtkih 3. mesto pa je osvojil Lovro bo ta zakljucek tudi povabilo moci za ženske in otroke. jeziku. Privšek Žemva iz 3. a razre-ostalim ucencem, da z nami S projektom želijo predvsem - Pravno svetovanje v pri-potekalo na Dobrovi, zakljuci v torek, 29. 6. 2021. Med poletjem testiranje da. Lovro nas je naravnost morda že v naslednjem šol-najbolj ranljivim skupinam merih nasilja v družini in in-ne bo potekalo. Za vsa dodatna obvestila in morebitne spremembe spremljajte obcinsko navdušil s svojim izpopolnje-skem letu delite svoje talente! približati dostopnost in dose-timnopartnerskih razmerjih nim znanjem gimnastike ter gljivost programov za ženske in s tem povezanih postopkih, spletno stran. Hvala za razumevanje. Aktiv uciteljev Obcina Dobrova - Polhov Gradec tudi kot izvrsten klarinetist. podaljšanega bivanja in otroke, ki so žrtve nasilja, ter urejanje brezplacne pravne po-Strokovna žirija pa je pode-hkrati informirati in ozavešcati moci, postopek prijave nasilja. Obrezovanje vegetacije ob cestišcih in plocnikih je v poletnih mesecih še posebej pomembno Obcane in obcanke obcine Dobrova - Polhov Gradec ponovno opozarjamo na obvezno obrezovanje in vzdrževanje živih mej, grmicevja, dreves in ostale vegetacije na površinah ob cestišcu tako, da sta zagotovljena preglednost ceste in prost profil ceste ter da je prometna signalizacija vidna in dostopna. Prav tako je treba obrezati vegetacijo ob plocnikih, saj ta velikokrat zaradi razrašcenosti ovira varnost pešcev in drugih udeležencev v prometu. Skrb za vegetacijo ob cestišcih in plocnikih pa je še posebej nujna v po­mladnih in poletnih mesecih, ko se ra­stlinje razraste. Hkrati pozivamo voz­nike, da preden se z vozilom vkljucijo v promet na obcinsko cesto s kolovozne poti, nekategorizirane ceste, individu­alnega prikljucka, obmocja izvajanja del ali druge zemljiške površine, da odstranijo z vozila zemljo ali blato, ki bi lahko onesnažilo vozišce. Skladno z zakonskimi dolocbami in drugimi zahtevami glede varnosti vseh udeležencev v prometu velja: - da je prepovedano postavljati ogra­je, zasaditi živo mejo, drevje, trte ali druge visoke nasade ali poljšcine, ki bi ovirale preglednost ceste; - da višina žive meje zaradi pregle­dnosti ne sme presegati višine 75 cm od nivoja vozišca; - da morajo biti drevesa, ki rastejo ob omenjenih cestah, obrezana tako, da je prosta višina nad cesto najmanj 4,5 m; - da so v krivinah na brežinah drevesa s premerom vecjim od 15 cm nevar­na ovira; - da mora biti grmicevje ali drevje po širini obrezano najmanj do zuna­njega roba bankine, kjer bankine ob cestišcu ni, pa najmanj 1 m od roba asfalta ceste; - da nevarne ovire predstavljajo tudi drevesa s premerom vecjim od 15 cm, ki rastejo na brežinah v krivini ceste (ovinki). V kolikor se drevo na­haja na brežini nad cesto in je med niveleto vozišca in kotom terena na mestu drevesa višinska razlika do 2 m, je potrebno drevo ustrezno zava­rovati, ce pa to ni mogoce, je drevo potrebno odstraniti. - Da je prepovedano po cesti vlaciti hlode, veje, skale in podobne pred- mete, kot tudi pluge, brane in ostalo kmetijsko orodje ter druge dele to-vora; - da je prepovedano na ali ob cesti na­mešcati ali odlagati les, opeko, odpa­dne in druge materiale ali predmete, ki lahko poslabšajo ali onemogocijo preglednost ceste oziroma ovirajo ali ogrožajo promet, poškodujejo ce­sto ali poslabšajo njeno urejenost; - da je prepovedano orati v razdalji 4 m od ceste v smeri proti njej ali v ši­rini 1 m od ceste vzporedno z njo. Medobcinski inšpektorat redno izvaja nadzor nad onesnaženjem vozišc in ustreznostjo vzdrževanja vegetacije ob cestah. Kar ni ustre­zno porezano, služba za redno vzdrževanje obreže ne glede na vrsto vegetacije (okrasne grmov-nice, sadno drevje …). Obcane in obcanke zato prosimo, da v izogib slabi volji sami redno skrbijo za urejenost svojih živih mej, grmi-cevja, dreves in ostale vegetacije ob cestišcih in plocnikih. Hvala, ker skupaj z nami skrbite za urejeno in varno okolje! Obcina Dobrova - Polhov Gradec Posestvo Frjan, 4. junij - »Koncno!« so rekli clani Godbe Dobrova - Polhov Gradec in »Koncno!« so pritrjevali njihovi zvesti poslušalci na prvi petek v juniju. To je bil vecer, ki je mnogim vlil upanja, da bo kmalu spet tako kot nekdaj. Mnogi smo na cudovito opremljen prostor na prostranem posestvu Frjan sre­di neokrnjene narave prišli pr-vikrat in bili smo navdušeni nad prelepim ambientom in idejno zasnovo kraja namenjenega za tovrstne družabne dogodke. Godbeniki pa, kakor da jim ne bi manjkalo leto rednih skupnih vaj! Narodno zabavne viže so zvenele ubrano in poleg nekaj že dobro poznanega god-benega repertoarja smo lahko slišali skladbe, s katerimi so nas navdušili prvikrat. Ni manjkalo solisticnih vlož­kov inštrumentalistov in pevke Mance, za popestritev progra-ma pa so poskrbeli tudi povezo­valec Gregor Cuden, AnsambelŠus, Ansambel Šansa kvintet ter kvartet Ansambla Bitenc. Deset let delovanja Godbe Dobrova - Polhov Gradec bo tako obeleženo z vec dogod­ki; po tem uvodnem junijskem koncertu bo v jeseni sledil veli­ki letni koncert – konec mese-ca bodo godbeniki v ta namen imeli tridnevne intenzivne vaje na Godbenem taboru, v teku pa so tudi že priprave na razstavo na temo godbeništva v Sloveniji in na Dobrovi, ki bo postavljena Vecer narodno zabavnih viž z godbo v dvorani Župnijskega doma na Dobrovi. Poslušalcem bo vecer narodnozabavne glasbe ostal v prijetnem spominu. S svojo prisotnostjo pa smo pokazali, da si podobnih do-godkov želimo tudi v priho­dnje. In vsem, ki vam je dogo­dek spolzel mimo in pa seveda našim stalnim poslušalcem z veseljem sporocamo, da se v prihodnjem letu zopet vidimo na posestvu Frjan 3. junija, kjer vas bodo godbeniki zabavali z zimzelenimi skladbami, medse pa bodo povabili tudi prav po­sebnega gosta. Magdalena Tehovnik Godbeni koncert je popestril tudi Ansambel Šus. Povej mi, kaj ješ, in povem ti, kje dobiš! Ucenci OŠ Polhov Gradec izdelali analizo lokalne pridelave hrane na Polhograjskem in pridelovalce vnesli v spletno aplikacijo, kjer lahko najdete lokalno ponudbo in se tudi sami vkljucite v ponudbo. Prebivalci si želijo tržnice z lo- Na OŠ Polhov Gradec smo kalno hrano. Obcina Dobrova v okviru predmeta geografija v devetem razredu raziskovali - Polhov Gradec podpira lokal­lokalno pridelavo hrane na Pol- ne pridelovalce in z razlicnimi hograjskem. Rezultate ankete mehanizmi spodbuja lokalno ter lokalne ponudnike želimo pridelavo. predstaviti širši javnosti in ljudi Barbara Trnovec, spodbuditi k uporabi in vkljuci­ OŠ Polhov Gradec tvi v ponudbo. Lokalna trajnostna samoo-Viri: skrba s hrano predstavlja lo-1. Horvat, D., Kovac, E., Bizjak Bra-kalno pridelano in predelano v Ljubljani. Vnos ponudnikov na to, da je slovenskega porekla. da je tržnica pred casom bila, pa samooskrbe na Polhograjskem deško, J., Pirnat, K., Janžekovic, M., hrano, ki je fizicno in cenovno s strani OŠ Polhov Gradec je v 13 % vprašanih lokalno hrano ni zaživela; da bi kupovali, ce bi na visoki ravni predvsem glede Faric, N., Kraševec, M., Rogina, M., Kos, M. (2020): Kaj je na mojem kro­ dostopna lokalnemu prebival-teku. V aplikacijo se vnese vr-redko kupuje, 7 % družin pa vse bile cene primerljive s cenami v zelenjave. Anketa je pokazala, žniku? V: Geografija. Prirocnik za stvu ter porabljena na lokalnih sta ponudbe hrane, doda opis, kupuje v trgovini in se ne ozi-trgovini. da obstaja velika naklonjenost vnašanje globalnega ucenja v pred­ trgih. Zagotavljanje hrane lo-kontakt, povezava na spletno ra na poreklo živil, ampak na 93 % vprašanih meni, da je ekološki pridelavi in da ima metno poucevanje. Društvo Huma­kalnemu prebivalstvu s trajno-stran ponudnika ter doloci lo-ceno. Vprašani so med drugim pomembno, da je hrana pride-vecina prebivalcev dovolj mo-nitas - Center za globalno ucenje in stnim izkorišcanjem domacih kacijo na zemljevidu. Prikaz lo-dopisali, da kupujejo hrano v tr-lana ekološko, 80 % vprašanih žnosti za pridelavo hrane. Kaže, sodelovanje, Ljubljana, str. 54–58. proizvodnih virov je strateška kalnih ponudnikov hrane nudi govini, ko jim zmanjka zalog; da pri pridelavi doma ne upora-da se vecina ljudi v veliki meri 2. Pomen lokalne hrane in nacelo opredelitev slovenske države, ki hitro informacijo o možnostih nimajo informacij, kje bi lahko blja nobenih kemicnih sredstev. sama oskrbuje z zelenjavo, ku-kratkih verig v dobavi živil. Mini­doloca tudi njeno politicno in nakupa lokalne hrane po celi kupili lokalne pridelke; da kom-Zatiralce plevela in škodljivcev puje lokalne pridelke in v trgo-strstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Pridobljeno: https://www. ekonomsko suverenost. Lokal-Sloveniji in omogoca tudi vnos binirajo kupljeno in domaco uporablja 13 % vprašanih, ume-vinah kupuje slovensko hrano. gov.si/teme/pomen-lokalne-hrane­ na pridelava, predelava in pora-ponudnikov samih. Aplikacijo hrano. tna gnojila pa 7 % vprašanih. Vsi se zavedajo pomena ekolo--in-nacelo-kratkih-verig-v-dobavi­ba hrane je pomembna saj: najdete na spletnem naslovu: Dostopnost lokalne hrane v Pokazalo se je, da je stanje ško pridelane hrane za zdravje. -zivil (9. 2. 2021). - je lokalno pridelana hrana https://arcg.is/0b5uuK ali pa modernejših oblikah prodaje se optimalno dozorela, ima višjo dostopate do nje preko QR kode. je izkazala za eno od možnosti. hranilno vrednost in vec vita-Drugi del našega spoznava-Jajcemati in mlekomati so v ob-minov (izboljšanje zdravja); nja lokalne samooskrbe je bila cini že prisotni in to je verjetno -lokalna pridelava pripomore anketa. V anketo smo vkljucili razlog, da je najvec vprašanih k urejenosti in obdelanosti vprašanja, ki nam bi dala od-pritrdilo tema dvema oblikama. podeželja ter ohranjanja de-govor na stopnjo samooskrbe, Najmanj zanimanja je za meso­lovnih mest na podeželju; možnosti za povecanje samo-mate in kruhomate. - lokalna hrana ne prepotuje oskrbnosti ter odnos do le-te. Dve tretjini vprašanih ima dolgih razdalj, ne uporablja Anketo je rešilo 153 staršev dovolj možnosti za lastno pri­embalaže, ni dodanih ume-ucencev naše šole (153 družin). delavo, ena tretjina pa bi si jih tnih barvil in konzervansov; želela vec. Nikjer ne zmanjšuje- - z lastno pridelavo zmanjšu-Rezultati so sledeci. jo površin za namene pridelave jemo odvisnost od zunanje Prvo vprašanje se je glasilo, hrane. trgovine (toliko pomembneje ali imajo doma vrt, njivo, viso-Na vprašanje o pomenu sa-v casu motene oskrbe - npr. ko gredo. 88 % vprašanih ima mooskrbe in menjave pridelkov covid-19, vremenske ujme…); doma vrt ali njivo, 3 % vpraša-na lokalni ravni je 100 % vpra- - pridelava hrane zmanjšuje re-nih ima visoke grede, 2 % jih šanih odgovorilo, da ima le-ta všcino in neenakost ter zvišu-nekaj pridela v cvetlicnih kori-izjemno velik ali velik pomen je državno varnost v obdobjih tih na balkonu. za zdravje, 89 % vprašanih je ekonomskih kriz. Pri vprašanju o vrstah pri-enako stopnjo pomena pripisa-Na ravni Slovenije je bila v delkov, ki jih pridelajo doma, je lo okolju. Da ima samooskrba letu 2019 stopnja samooskrbe najvec vprašanih doma pridela-izjemno velik ali velik pomen za pri sadju 30 %, zelenjavi 43 %, lo solato, paradižnik, peteršilj, druženje med ljudmi (pogovori, pri medu 44 %, pri krompirju 47 bucke, korenje, papriko, cebulo, nasveti, izmenjava izkušenj in %. Nekoliko višje vrednosti smo kumare in zelje. Posebej so na-receptov) meni 72 % vprašanih. dosegali pri žitu (75 %), mesu (81 vajali še fižol, ki smo ga pomo-84 % vprašanih si želi, da bi %) in jajcih (95 %). Kljub temu, toma v naboru izpustili. imeli lokalno tržnico, kjer bi da pojemo vedno vec zelenjave, 13 % vprašanih prideluje lahko prodajali ali kupovali do-samooskrba z zelenjavo v za-meso za celoletne potrebe, 14 % maco hrano. Na vprašanje, ali dnjih petnajstih letih upada. za delno pokritje porabe, 71 % obiskujejo obcinsko tržnico na Vse ponudnike lokalno pri-družin mesa ne prideluje. Vicu, kjer prodajajo naši obcani, delane hrane, ki so privolili v 11 % družin vse pridela doma, pa je le 18 % vprašanih odgo­objavo, smo z ucenci vnesli v 58 % jih kupuje hrano pri lokal-vorilo, da vcasih, 1 % pa redno. aplikacijo Lokalna oskrba, ki nih pridelovalcih, ce je mogo-Ostalim se zdi predalec, ali pa jo je izdelal dr. Marko Krevs z ce. Cetrtina vprašanih hrano niti ne vedo, da obstaja. Iz doda-Oddelka za geografijo Univerze kupuje v trgovini, a je pozorna tnih komentarjev smo razbrali, Položnica za komunalo bo nižja Županova beseda Spoštovane obcanke, spoštovani obcani! Ponovno je vse zeleno. Od zelenic, ki jih je potrebno nenehno negovati in kositi do sencnih gozdov, ki nam nudijo prijetno zavetje pred žgocim soncem in jih lahko s pridom izkoristite za prijetne sprehode z brezskrbnimi otroki. Verjamem, da se vsi najbolj veselimo podatkov o sledenju epidemije, ki govorijo v prid temu, da je tudi na tem podrocju nastopila zelena doba. Hitro se pojavi vprašanje do kdaj pa bomo v zelenem. S skupnimi mocmi lahko vsem mladim ponudila še vec preživimo »zeleno« tudi zimo, možnosti zdravega preživlja­zato vas vabim, da se v pri-nja prostega casa. Pazite pa hodnost podamo v strnjenih na lastno varnost in varujte vrstah in še vedno ravnamo zdravje tudi v casu najvecje Log - Dragomer, 16. katerimi se srecuje podjetje, re-Obcina vstopila v mrežo pri delovanju Medobcinskega ševanju teh ter uvajanju novosti, inšpektorata in redarstva, de­ sprošceno in odgovorno. razposajenosti. junij 2021 – Obcinski Starosti prijaznih mest in obcin Sprošceno in lokalno pripa-Gasilci z Loga tudi zaklju-ki naj bi pripeljale do boljših re-lom v letu 2020 in izzivi s kate­ svet Obcine Log Starosti prijazna mesta in dno pa deluje tudi skupinica cujejo s praznovanjem stote zultatov. rimi so se soocili v letu korona obcine so mednarodni pro­ - Dragomer se je na celu z gospodom Sajetom, obletnice ustanovitve pro-Na seji so svetniki obravnava-gram Svetovne zdravstvene krize. Zeleno luc je dobil tudi ki z lastnim znanjem, energi-stovoljnega gasilstva v kraju sestal še na zadnji li tudi spremembo cen komu-predlog oblikovanja oddelkov organizacije, ki skuša mestom jo in zanosom ureja prostor ob cemer jih ponovno iskre-seji pred poletnimi nalnih storitev. Cena odvajanja in obcinam pomagati, da se v enoti vrtca Log - Dragomer. za druženje v parku za kole-no cestitam. Še posebej pa pocitnicami. odpadne vode bo nekoliko višja, prilagodijo na dva globalna Tako kot že letos bodo v vrtcu sarjenje ob balinišcu v Dra-se moram zahvaliti za izdajo zvišala se bo tudi cena ravnanja demografska trenda, in sicer imeli sedem oddelkov, tri ho-gomeru in neposredni bližini zbornika, ki ima še bistveno Tokrat so na mize dobili pet-z komunalnimi in biološkimi naglo staranje prebivalstva in mogene, dva heterogena in dva otroškega vrtca in teniških širšo zgodovinsko vsebino in najst tock dnevnega reda, med odpadki ter cena povezana z širjenje urbanizacije. Slovenska kombinirana. Skupaj bo vrtec igrišc. Vsebinsko se te aktiv-ga zelo priporocam v branje. njimi spremembo cen komu-greznicami in malimi komu-mreža je vkljucena v svetovno obiskovalo 129 otrok, enaintri­nosti zelo dobro povezujejo Drage gasilske in gasilci osta-nalnih storitev. Svetniki so se nalnimi cistilnimi napravami. mrežo starosti prijaznih mest deset jih bodo sprejeli na novo. z dejstvom, da bo v skladu z nite še naprej živo zagotovilo, na seji seznanili tudi z lansko-A bo položnica za komunalne in obcin. Namen mreže je iska-Svet je dvignil roke tudi za pre­obcinskim nacrtom v nepo-da v nesreci nikoli na ostane-letnim delom Medobcinskega storitve na koncu vseeno niž-nje rešitev za zdravo, aktivno in dlog sistematizacije delovnih sredni bližini že omenjenega mo sami. Na pomoc! inšpektorata in redarstva ter ja, zaradi obcutnega padca cen dostojanstveno staranje prebi-mest v vrtcu in predlog siste-parka zrasel tudi kolo park z Spoštovani glede na obdo-Komunalnega podjetja Vrhnika. pri oskrbi s pitno vodo. Izvedeli valstva ob vzdržnih stroških v matizacije nadstandardnih de­ asfaltiranimi voznimi površi-bje, ki je pred nami vam želim, Skoraj peturna seja Obcin-smo, da so kar dvaindvajset od-casu demografskih sprememb. lovnih mest v osnovni šoli. nami, ki bo nudil zavetje vsem da si naberete novih moci in skega sveta Obcine Log - Dra-stotkov nižje cene oskrbe s pi-Podobno kot v Sloveniji in raz-V drugi obravnavi so bili sve­kolesarskim navdušencem, svoj um in telo osvežite v pri­gomer je tudi tokrat potekala tno vodo posledica obcutno ve-vitem svetu, tudi v Obcini Log tniki soglasni pri potrjevanju zato da nadgradijo svoje ve-jetnem okolju in družbi. Pred ob spoštovanju ukrepov in pri-cje porabe vode v lanskem letu. -Dragomer beležijo rast števila poslovnika obcinskega sveta, šcine in se ob druženju s so-nami vsemi so novi izzivi, ki se porocil NIJZ za preprecevanje Povprecna štiriclanska družina, starejšega prebivalstva, zato že-strinjali so se s skupno listo mišljeniki kar najbolj zabavajo. jih veselim še posebej zato, ker okužbe s SARS-CoV-2. Najvec ki je priklopljena na kanalizacij-lijo izboljšati kakovost življenja kandidatov za clane Razvojnega Ob tej priložnosti se moram se zavedam, da skupaj z vami besed so si na seji izmenjali ob sko omrežje bo po novem za ko-starejših obcanov. To naj bi do-sveta Ljubljanske urbane regije zahvaliti pobudnikom in ti-delamo prav. obravnavi tock povezanih s Ko-munalne storitve placala 54,39 segli z vkljucitvijo v mrežo sta-za mandatno obdobje 2021– stim, ki s svojimi lopatami Želim vse dobro. munalnim podjetjem Vrhnika. evra oziroma 1,62 evra manj rosti prijaznih mest in obcin ter 2027, se strinjali z aneksom o sodelujete pri gradnji. S tem Delo vrhniške komunale v lan-kot do sedaj. Taka družina, ki izvajanjem aktivnosti v okviru pogodbi o brezplacni odsvoji­prostovoljno ustvarjate novo Miran Stanovnik, skem letu je predstavil direktor ima greznico ali MKCN pa bo petletnega razvojnega nacrta tvi ter za clanico Nadzornega vsebino, ki bo v prihodnosti vaš župan Tomaž Kacar, ki je podjetje pre-namesto 49,28 evrov, kolikor je za podrocje staranja in krepitve Odbora Obcine Log Dragomer živela organizirano in pred­ vzel v zadnjih treh mesecih leta placevala do sedaj, placala 47,19 medgeneracijske solidarnosti. potrdili mag. Natašo Nik. 2020. Spregovoril je o težavah s evra. Svet se je seznanil še z novosti Besedilo in foto:V. L. Ob regionalki bodo gradili 1,3 milijonski vodovod ni cesti, od križišca z osnovno ponudbo, da smo lahko spet in v obcinske roke.« Primarni vo­šolo do Jordanovega kota, po-še vedno skupaj. Pri skupnih dovod bo zgrajen ob regionalni Log – Dragomer, 27. maj 2021 – Obcina vedal župan Miran Stanovnik projektih dosegamo dobre re-cesti. Gre za hrbtenico vodo- Log – Dragomer bo ob je izgradnja vodovoda strateški zultate, ki so mislim da lahko še vodnega sistema preko katere regionalni cesti gradila projekt, ki bo pripeljal do bolj-boljši, ker se tako dobro pozna-se s pitno vodo napaja celotna primarni in sekundarni ših rezultatov pri oskrbi s pitno mo.« Z njim se je strinjal tudi obcina. Obstojeci vodovod, ki vodovod. vodo. »Ne le, da bomo položili direktor Hidrotehnike, Vincenc je star in poteka po zasebnih nov vodovod, ta se poleg tega Jamnik, ki je dejal, da socasna površinah bodo prestavili v jav-Milijonski posel je kot naj­ ne bo vec nahajal v zasebnih gradnja prinaša pozitivne re-no površino ter tako povecali ugodnejši ponovno dobil Hi- površinah, temvec gre vse v jav-zultate. »Zelo smo bili veseli, ko dostopnost za potrebno vzdr­drotehnik, ki v partnerstvu s na zemljišca. S tem je povezno se je pojavil razpis za vodovod, ževanje. Komunalnimi gradnjami in tudi lažje vzdrževanje. Izboljšal saj smo tukaj že prisotni. Na tej Obenem bodo povecali tudi Trgogradom gradi kanalizacijo se bo pretok vode, vecje kolicine trasi ob regionalni cesti že izva-profil, saj so hidravlicni izra-in cistilno napravo. Tokrat je v in sekundarnega vodovoda v ceno je ponudil Hidrotehnik s vode na tem transportnem vo-jamo vakuumsko kanalizacijo cuni, ki jih je pred leti izdelalo skupnem nastopu s KPL in Ko-obmocju regionalne ceste R2 partnerji, ki je po pogajanjih h dovodu bodo prinesle boljše re-in plinovod. Gradnja vodovoda Komunalno podjetje Vrhnika munalnimi gradnjami ponudil 409/0300. Ponudbo so oddali katerim je obcina pozvala vse zultate pri dobavi vode in boljšo je smiselno nadaljevanje , ki vse pokazali, da je pod dimenzio­za štirideset tisocakov nižjo štirje ponudniki, gradbeno pod-ponudnike, še nekoliko znižal požarno varnost.« Poudaril je, skupaj zaokroži. Tako za obci-niran. Kot smo še izvedeli bo ceno od ostalih treh ponudni-jetje Pomgrad iz Murske Sobo-ponujeno ceno. Posel je vreden da je bilo v projekt, kljub temu, no kot za prebivalce bo zadeva vzporedno potekala tudi gra­kov. te, Zigrad iz Idrije, Hidrotehnik 1,29 milijona evrov brez ddv, da ni bila zakopana še nobena olajšana, glede zastojev, vec-dnja sekundarnega vodovoda, Obcina Log – Dragomer je v skupnem nastopu s KPL in dela pa naj bi bila zakljucena v lopata, vložene veliko energije kratnih odpiranj tras in zapiraj saj se neposredno na primarni sredi maja zakljucila posto-Komunalnimi gradnjami ter enem letu. in znanja pri pripravi dokumen-ceste. Zelo se veselimo gradnje vodovod ne sme priklapljati hi-pek oddaje javnega narocila za GP KRK v skupnem nastopu s Kot je ob podpisu pogodbe za tacije. »Zelo hvaležen sem, da je in bomo zakljucili v rokih, ki so šnih prikljuckov. projekt Izgradnje primarnega CBE. Najugodnejšo ponudbeno gradnjo vodovoda ob regional-Hidrotehnik dal tako prijazno predvideni ter predali vodovod Besedilo in foto:V. L. Obcina Log-Dragomer Naziv castnega obcana podelili Mladenu Sumini Log – Dragomer, 27. maj 2021 – Obcina Log –Dragomer je v letu 2020 dobila štiri nove prejemnike obcinskih priznanj. Zaradi epidemije Covid 19 je vsakoletna slavnostna aka-demija lani odpadla, podelitev priznanj pa se je zamaknila v letošnje leto. Župan je v ožjem krogu na slavnostni seji tretjic v zgodovini obcine podelil laskavi naziv castnega obcana. Tega je prejel Mladen Sumina . Grb ob­cine je dobila Rafaela Remškar, priznanji obcine pa Rok Meglen in Vanja Potocnik. Vsakoletna slavnostna akade­mija ob obcinskem prazniku že drugo leto zapored ni poteka-la pred širšo množico. Lani je bila prireditev zaradi epidemije odpovedana, letos pa je ob spo­štovanju priporocil in ukrepov NIJZ potekala v ožjem krogu. Tudi tokrat so priznanja dobili izjemni obcani, ki pomembno prispevajo k prepoznavnosti obcine. Najvišje priznanje, la-skavi naziv castnega obcana je prejel Mladen Sumina, ki se je tako pridružil Mateju Niku in Dušanu Suhadolniku, ki sta ta naziv prejela v prejšnjih letih. Grb obcine, šele enajsti po vrsti je prejela Rafaela Remškar, pri­znanji pa Rok Meglen in Vanja Potocnik. Slavnostno sejo s po­delitvijo priznanj je s kulturnim programom obogatila Kristina Nachtigal, ki se je predstavila z ljudsko Je pa davi slanca pala in Perpetum mobile, nemške­ga skladatelja in pianista Carla Bohma. Zbrane je nagovoril župan Miran Stanovnik, ki se je v svojem nagovoru ozrl v delo opravljeno v lanskem letu in predstavil nacrte za prihodnost. Castni obcan Mladen Sumina pa je ob prejemu priznanja po­vedal, da je ponosen, da je prejel tako prestižno priznanje in se spomnil dogodkov zaradi kate­rih mu je bilo to priznanje tudi podeljeno. Prejemniki priznanj Obcine Log – Dragomer za leto 2020 Naziv castni obcan Obcine Log – Dragomer - MLADEN SUMINA (Priznanje se podeljuje posa­meznikom za dolgoletne in iz­jemne uspehe na posameznih podrocjih družbenega življenja in dela, ki prispevajo k razvoju in ugledu Obcine Log – Drago-mer) Mladen Sumina je od preseli­tve v Dragomer leta 1973 je ves cas izjemno aktivno deloval v skoraj vseh strukturah lokalne organiziranosti, tako na krajev­ni kot obcinski ravni. Od leta 1974 do 1982 je bil podpredse­dnik Skupšcine krajevne sku­pnosti Dragomer – Lukovica ter od leta 1985 do 1989 in od 2001 do 2006 predsednik Sveta krajevne skupnosti Dragomer – Lukovica. Od leta 1978 do 1979 je bil clan izvršnega sveta obci­ne Vrhnika, nato do leta 1983 sekretar SZDL obcine Vrhnika. Bil je eden izmed pobudnikov ustanovitve naše obcine ter njen prvi župan. Obcino je vo­dil med leti 2006 in 2014. Velik del svojih prostocasnih aktiv­nosti je posvetil posameznim društvom, kjer je bil pri mnogih soustanovitelj ali clan. Ker se je uspešno ukvarjal tudi s podje­tništvom je bil vec mandatov izvoljen za predsednika Obr­tniško podjetniške zbornice Vrhnika. Pri številnih pomemb­nih krajevnih in obcinskih pro-jektih je bil tako operativno kot pravno odgovoren. Med njih se nedvomno štejejo oskrba z vodo po takratni obcini Vrh­nika, asfaltiranje mnogih cest, izgradnja in dozidava vrtcev in osnovnih šol, telefonija, ureja­nje pokopališca v Dragomerju, nadgradnja doma krajanov v Dragomerju in ureditev pro-storskih pogojev za novo obci-no. Kot so v utemeljitvi zapisali predlagatelji je njegov prispevek k razvoju in ugledu našega kraja in naše obcine neprecenljiv. Grb Obcine Log – Dragomer – RAFAELA REMŠKAR (Priznanje se podeljuje posa­meznikom, zavodom, organi­zacijam, društvom in drugim pravnim osebam, ki delujejo na obmocju Obcine Log - Drago-mer, za življenjsko ali dolgole­tno delo, ki prispeva k razvoju in ugledu obcine oziroma k boljšemu in kakovostnejšemu življenju obcanov.) Rafaela Remškar je aktivno in požrtvovalno sodelovala v Krajevni skupnosti Log. Kot clanica Nadzornega odbora je od leta 1992 do 1996 skrbno spremljala in skrbela za pravil-no delovanje in porabo sredstev v krajevni skupnosti. S svojimi predlogi in pozitivnim odno­som je vedno pomagala iska-ti najboljše rešitve v dobrobit krajanov Loga. Od leta 1998 do leta 2002 je bila predsednica Društva upokojencev Log, od leta 2014 deluje v društvu kot blagajnicarka. Rafaelo odlikuje odgovornost, delavnost, za­vzetost in izredna empatija do sodelovanja pri vseh aktivno­stih društva ter do soclanov v društvu. Kot blagajnicarka delo opravlja profesionalno in je kot pravijo predlagatelji, najbolj za­služna, da je društvo v tem casu obnovilo prostore v domu in dokupilo zemljišce okoli njega. S svojim delovanjem je oboga­tila in zvišala kvaliteto življenja upokojencev Loga, njeno izje­mno delo na humanitarnem podrocju v društvu pa je mar-sikateremu starejšemu clanu polepšalo njegove dni in s tem je doprinesla k pestrejšemu ži­vljenju marsikaterega obcana Obcine Log – Dragomer. Priznanje Obcine Log – Dragomer – ROK MEGLEN IN VANJA POTOCNIK (Podeljuje se posameznikom, zavodom, organizacijam, dru­štvom in drugim pravnim ose­bam za uspešno delo v koledar­skem letu ali daljšem obdobju na razlicnih podrocjih družbe­nega življenja.) Rok Meglen je poveljnik Pro-stovoljnega gasilskega društva Log že od leta 2008. Gasilstvo je zapisano v njegovih genih, clan Grb obcine - Rafaela Remškar Priznanje obcine - Rok Meglen Priznanje obcine - Vanja Potocnik Obcina Log-Dragomer je tudi širše na gasilskem podrocju v Gasilski zvezi Vrhnika. Rok pa se ne odlikuje le po svojem gasilskem delu, od leta 2002 do leta 2005 je bil aktiven tudi v nekdanji krajevni skupnosti Log, kot clan sveta krajevne skupnosti. Vanja Potocnik je izjemna športnica in trenerka. Svoje tekmovalne uspehe v cheerleadingu, med katerimi je naslov evropskih prvakov in medalja s sve­tovnega prvenstva v cheerleadingu, je Vanja nadgradila s trenerskim delom. Med drugim je bila selektorica sloven-ske cheerleading reprezentance. Pod njenim mentorstvom se kalijo mladi športniki z vsega sveta, tudi nove ge­neracije naših Žabic. Njen prispevek k razvoju cheerleadinga v obcini Log – Dragomer, v Sloveniji, v Evropi in v svetu je enkraten. V svoji dosedanji športni karieri je kot tekmovalka in trenerka pomembno zaznamovala vec sto življenjskih zgodb mladih špor­tnikov in prispevala ne le k razvoju njihovih športnih sposobnosti, ampak predvsem k njihovemu razvoju v pozi­tivne osebnosti. Kot pravijo v Šolskem športnem društvu Log – Dragomer je Vanja veliko vec kot le športnica in tre­nerka, je izmena mlada oseba za katero so ponosni, da je del športne organiza­ cije in naše lokalne skupnosti. V.L. Foto: Gašper Tominc domacega društva je že od otroških let, operativni gasilec pa od leta 1984. Vsa ta leta je zelo dejaven na vseh podro-cjih društva. Vseskozi deluje povezo­valno in skrbi za stalen napredek dru­štva, tako na podrocju operative kot pri družabnem delovanju društva. Priza­devno skrbi za vsestransko napredova­nje in opremljenost gasilskega društva ter za visok nivo pripravljenosti za in-tervencijsko posredovanje ob požarih in drugih nesrecah. Rok je eden izmed pobudnikov ustanovitve gasilsko reše­valne enote v obcini Log – Dragomer, je certificiran prvi posredovalec. Med drugim je s pomocjo ožjih sodelavcev in vsega clanstva veliko pripomogel h prenovi gasilskega doma. Dejaven V Dragomerju nastaja kolesarski poligon Med balinišcem in ski navdušenci. Idejni oce pro-na poligonu, saj je reševanje v jekta nam je povedal, da je ideja gozdu zaradi težkega dostopa Vrtcem Log - Dragomer zorela dobrih pet let. »Idejo zelo težavno. K sreci se v za­ na obcinskem zemljišcu smo predstavili Obcini, ki jo je dnjih dvajsetih letih, kolikor raste kolesarski poligon, podprla in ker trenutno poteka casa se vozimo z Žabe, nikomur ki bo primeren tako gradnja kanalizacije smo brez-ni zgodilo nic hujšega,« je še do-za otroke kot odrasle placno dobili zemljo, ki bi jo si-dal Saje. kolesarske navdušence. cer bilo treba kupiti.« Kolopark Želijo si, da bi se v koloparku bo upravljalo društvo, ki je še v zabavale vse starostne skupine. Na poligonu naj bi se otroci ustanavljanju, dokoncno naj bi »Proga dopušca precej domi­skozi igro in zabavo ucili skaka-ga uredili do konca junija, nje-šljije. Kupi so narejeni tako, da nja s kolesi, vijuganja ter ostalih gova uporabo pa bo brezplacna. lahko skaceš na vse strani. Za­kolesarskih vešcin. »Projekta smo se lotili, ker je gotovo pa bi treba spoštovati Ekipa prostovoljcev z Nejcem v Dragomerju res veliko kole-pravila.« Blatna vožnja tako ne Sajetom na celu zadnjih nekaj sarjev. Imamo progo na Žabi, ki bo priporocljiva, saj se bo pro-tednov vneto oblikuje in ravna pa ni enostavna, zato je dobro, ga hitro unicila. »Potrebna bo kupe zemlje ob teniškem igri-da uredimo trening poligon, disciplina. Lopata in kolo bosta šcu, kjer bodo na zemeljskih gr-kjer se bodo otroci lahko ucili obvezna oprema,« nam v smehu binah svoje kolesarske vešcine skakanja in ostalih kolesarskih še pove naš sogovornik. lahko kmalu zaceli uriti kolesar-spretnosti. Boljše je, da padejo Besedilo in foto: V. L. Gradbišce se seli ob regionalko Log – Dragomer – 13. junij 2021 – Gradnja kanalizacije in cistilne naprave še naprej poteka po nacrtovanem planu. Na Barju se že kažejo obri­si bodoce cistilne naprave, pestro je tudi na gradbišcih v Dragomerju in na Logu, kjer ob gradnji kanalizacije soca­sno polagajo telekomunika­cijsko omrežje T2 in gradijo plinovod. Ulice v Kacji vasi in v Jorda­novem kotu, ki so že opremlje­ne z vakuumsko kanalizacijo, naj bi junija preplastili s finim asfaltom. Kot so nam pojasnili na Obcini je izvajalec Trgo-grad izvedel polaganje grobe­ga in finega asfalta na Aljaževi ulici, Cesti na polje in Cesta na Mele. Do konca meseca junija pa naj be fine asfalte izvedli še na Cesti ob potoku, Cesti borcev in Rimski cesti od hi-šne številke 7 do 43. Medtem je Hidrotehnik zakljucil z gra­dnjo kanalizacije na Pionirski cesti, gradbišce pa se je nato preselilo na Vrhovcevo cesto in Pot ob Ferjanko, kjer soca­sno polagajo še telekomunika­cijsko omrežje T2. Junija naj bi se socasna gra­dnja nadaljevala na Poti na Ferjanko in Cesti Osvobodilne fronte. Pestro bo tudi ob regio­nalni cesti, kjer bodo v obmo-cju kolesarske steze od križišca s trgovino v smeri proti Vrhni­ki, socasno gradili vakuumsko kanalizacijo, primarni vodo­vod, plinovod ter telekomuni­kacijsko omrežje T2. 55 do 43. cil z izvedbo betonskih sten in Delovni stroji v Dragomerju Gradbišce se je medtem zasipa za stenami v kletnem ropotajo na stranskih ulicah že preselilo na stranske uli-delu, kar je omogocilo izvedbo Popolne in delne zapore ce. Dela še naprej potekajo na odstranitve zagatnic. V juniju Dragomerške ceste v križišcu Stari cesti in sicer vakuumsko so izvajalci zaceli z izvedbo pri piceriji so odstranjene. De-kanalizacijo ob socasni gradnji zidanja sten vakuumske po­lavci Komunalnih gradenj so telekomunikacijskega omrežja staje nad koto terena,« so nam zakljucili z deli v okolici vrtca T2, polagajo od hišne številke pojasnili na Obcinski upravi. ter tako precej razbremeni-39 do 10. Zaceli pa so tudi z Dodajajo, da so vzporedno z li promet, ki je bil v zadnjem deli na Poti na Polane, kjer bo izvedbo betonskih del na loka­mesecu oviran. Ulice pa se že zgrajena gravitacijska kana-ciji vakuumske postaje pote­ponašajo s svojo novo asfaltno lizacija, plinovod ter T2-jeva kali izkopi za izvedbo bazenov preobleko. Kot so nam poja-optika. V drugi polovici juniju nacrtovane cistilne naprave. snili na Obcini, je Trgograd, ki je v nacrtu izvedbe kanalizaci-»Po izvedbi izkopov za bazene izvaja asfalterska dela, grobi in je na lokaciji na Poti na mah od cistilne naprave so izvajalci iz­fini asfalt položil Na Grivi od hišne številke 1 do 3, so nam še vedli sloje tampona pod talno hišne številke 5 do križišca z pojasnili naši sogovorniki. plošco. V drugi polovici junija Dragomerško ulico, v nadalje-se planira izvedba podložnih vanju po Dragomerški ulici do Vidni obrisi cistilne naprave betonov za plošco in v nada­ križišca z ulico Pot na Polane Na Barju, kamor se bodo ljevanju vgrajevanje armature, ter na lokaciji prevezave kana-stekali kanalizacijski vodi, je opaževanjem in betoniranjem lizacije na Dragomerški ulici v zelo pestro. Trgograd je maja temeljne plošce bazenov cistil­križišcu z ulico Pot ob gozdu. zakljucil z betoniranjem vho-ne naprave,« smo še izvedeli. Z grobim in finim asfaltom pa dnega crpališca in zacel z iz-V. L. so opremili tudi traso Drago-vedbo strojnih del. »Izvajalec Foto: OU merške ceste od hišne številke je na vakuumski postaji zaklju­ Akademski slikar in grafik Ivo Mršnik Tam gori nad Dragomerjem, na vrhu vasi, že dvajset let živi akadem-ski slikar in grafik Ivo Mršnik. Njegova izjemna dela, v posebni graficni tehniki, so navdušila strokovnjake. Njegovi deli sta del graficne zbirke v Albertini na Dunaju, kjer visijo najvecji graficnimi zakladi. Mršnik je za svoje delo prejel precej nagrad, vecinoma v tujini, med domacimi pa najbolj izstopa nagrada Ivane Kobilce za življenjsko delo. Vecino svojega umetniškega ustvarjanja je Ivo Mršnik zvest svetu crno-belega, piki, crti in liniji. Prav v tem casu je v Upravnem centru Obcine Log – Dragomer na ogled razstava njegovih dva­najstih del, ki si jo lahko ogledate do konca poletja. Kakšni so vaši spomini na otroštvo in mladost? Rojen sem leta 1939 na Knežaku pod Snežnikom do koder je takrat segala Italija. Starša sta tam kupila drobno hišico, dve luknjici (okni) in ustka (vrata). Oce je imel tam frizerski salon. To je bilo med vojno, ko se je na Primorskem zacela frka. Takrat so Italijani mobilizirali vse Slovence, ki so bili vojaški obvezniki in jih poslali v Kalabrijo. Med vojno sem bil pri ocetovih starših na Kalu pri Pivki, mama je bila pri svojih starših na kmetiji, bila je zelo delovna. Ni bila dalec in smo se vide­vali. Na Kalu med vojno ni bilo nobene velike frke, nobene hude borbe. Iz tistega casa se spomnim pokanja in požiganja hiš. Ob kapitulaciji Italije leta 1943 se je oce vkljucil v prekomorske briga­de in se prikljucil partizanskemu gibanju. Ko se je vrnil nazaj v Slovenijo smo se preselili v Pivko, kjer je dobil službo pri železnici. Potem smo šli v Šmarje pri Sežani. Jugoslovani so ga, ker je znal italijansko, zaposlili kot nekega obmejnega ura­dnika. Tako kot je on dobil službo smo se potem selili. Kot otrok nekega posebnega miru nisem imel, te selitve so za otroke kar sitnost, preden se spet vsidraš traja nekaj casa. Živeli smo tako, kot so takrat živeli vaški otroci. Podili smo se za žogo iz cunj, pa je šlo življenje dalje. Potem sem bil za­dosti star za šolo. Prve pol leta sem jo obiskoval v Košani, zakljucil sem jo pa v Sežani v Osnovni šoli Srecka Kosovela. Po osnovni šoli sem se izucil za kljucavnicarja v Iskri v Kranju. Sem rekel, da bi šel na šolo za oblikovanje, vendar tja ni šel nihce drug. Zato sem šel še jaz, tako kot moj kolega, v Kranj za kljucavnicarja. Najprej sem bil zaposlen kot kljucavnicar na železnici in v nekem vojaškem podjetju. Kdaj se je v vas prebudila umetniška žilica? Po svoje sem bil obsojen, da se bom enkrat ukvar­jal z umetnostjo. Že kot otrok sem veliko in rad risal. Že v prvem razredu sem pocasi posnemal stvari, tako kot to pocnejo otroci. Vendar sem po tej umetniški plati nekaj vec pocel kot drugi. Ri­sal sem drevesca in živalice, proti koncu osnovne šole tudi kraške hiše. Že zelo zgodaj sem pisal in delal pike. Pika je bila zmeraj neko postajališce za misel, ki sem jo uporabljal tudi v ustvarjanju. Pri piki se ustaviš, te okupira, da se ji notranje posvetiš, te sprovocira in potem to gradiš naprej. Ves cas sem po malem risal. Kakšen plakat za ples, razne prirocnike. Brez vsakega likovnega znanja, beda od slikarcka, nekdo, ki ima želje, pa nic ne zna in si nic ne upa, ker nic ne ve. Ste v družini imeli zgled oziroma nekoga, ki vas je usmeril, potisnil v umetnost? Mama je imela malo obcutka za realisticno sli­ko in sem se temu poskušal približati. Kakšnega strokovnega zgleda pa v tistem casu ni bilo. Da sem se iz izucenega kljucavnicarja usmeril v ume­tnost je slucaj. Takrat sem živel v hiši starih star-šev na Kalu pri Pivki in nas je tja prišel pozdravit kolega iz Pivke. Sedela sva tam v naši majhni hiški in je pogledal gor na steno k mojim rožicam in re-kel: »Imate pa tam lepo umetniško delo.«. Povedal sem mu, da sem jo jaz naslikal z oljnimi barvami in se je zacudil ter dejal: »Vi ste to naredili? Po-tem ste pa vi talent. A bi šli mogoce študirat ume­tnost?«. Takrat nisem imel tega namena, sploh se mi ni sanjalo, da bi šel študirat, vedno bolj sem uspeval kot kljucavnicar. Potem me je pa cez cas le prijelo, »Kaj pa ce bi šel res študirat«. Leta 1962, ko sem bil bolj zrel, sem šel na likovno akademijo delat sprejemni izpit. Seveda sem prvic pogrnil. To je taka huda zgodba. Nisem obvladal prostora, tehnike, to so bile takšne otroške, ekspresivne ris-be, brez konstrukcije, brez volumna. Takrat sem prvic risal glavo po naravi, to je pa že težka naloga in jasno tiste glave niso izpolnjevale tistega, kar so na Akademiji zahtevali, tako da nic cudnega, da nisem naredil sprejemnega izpita. Potem pa sem v Postojni spoznal slikarja Stojana Razmovskega in sem se naslednje pred izpitom pri njem posve­toval. On mi je razložil zakonitosti risanja, pove­dal mi je, kako risati telo v prostoru, o dimenzijah, o velikostih, na kaj je treba paziti. Takrat sem izpit uspešno opravil in bil sprejet na Akademijo. Tam sem ostal do 1968 leta, ko sem doštudiral. Nato sem naredil še dve specialki, danes bi rekli magi-sterija, iz grafike in slikarstva. Kakšni so vaši spomini na študentska leta, na kolege in profesorje? Tako na kolege kot na profesorje, ki so sedaj že pokojni, imam posebne spomine. Marij Pregelj je bil moj profesor. Zelo sem ga spoštoval, je bil pa Pregelj malo hudomušen in ce je bilo treba kar cinicen. Spominjam se anekdote iz prvih let štu­dija. Takrat sem imel obcutek, da mi kar gre, pa nekega dne pride k meni in dolgo casa gleda mojo sliko. Pa se je nato obrnil proti meni in me vpra­šal: »Ali niste bili vi enkrat kljucavnicar?«. Zardel sem kot purman in takoj je opazil mojo zadrego pa je rekel: »Ne ne ne, saj dobro rišete, ampak saj ne boste nic zaslužili. Zadnjic sem peljal kolo na popravilo, pa je nekaj zavaril, naredil eno piko, pa sem placal celo mojo placo! Nikoli ne boste toliko zaslužili.« To je bil njegov hudomušen nacin, to je takšna zgodba, ki me kar malo greje. Posebne spomine imam na Gabriela Stupico, on je vozil študente k meni in jim kazal moje slike iz štu­dentskih let, ki že kažejo, da bi lahko iz tega bil slikar. Je že bila osebna nota, so imele izraz, nisem bil cisti ekspresionist in sem se naslanjal v to smer, prosto tekoce sem ustvarjal iz roke ali pa glave. Prvo zaposlitev na novem poklicnem podrocju ste dobili na Osnovni šoli Vic, kot ucitelj likovnega in tehnicnega pouka. To je bilo prvo delovno mesto, takrat so se redki preživljali s slikarstvom. Medtem, ko sem pouce-val sem delal še dva magisterija. Z veseljem sem ucil in delo sem vzel zelo resno in se žrtvoval in dostikrat se spomnim, kako sem se zvecer pripra­vljal za naslednji dan. Kot pedagog sem bil tudi uspešen in smo se udeleževali mnogih tekmovanj, srecanj ter natecajev in to je izpolnjevalo moje pedagoške ambicije. Moji ucenci so bili uspešni, nekateri nagrajeni celo na mednarodnih tekmo­vanjih, kar je meni kot pedagogu šlo v plus. Peda­goško delo ti vzame precej energije. Kot pedagog se moraš sprijazniti z vsakim delom, otrok riše po svoje, po svoje oblikuje barve. Zato trdim, da je veliko lažje poucevati matematiko kot likovni ali glasbeni pouk, ki potrebuje drugacen posluh. Deset let sem pouceval na osnovni šoli, takrat so k meni hodili študenti z akademije na hospitacije. Bilo je naporno, imel sem redno službo v osnovni šoli, zraven sem ucil še likovno metodiko na di­slociranih oddelkih Pedagoške akademije v No-vem mestu, Kopru in Novi Gorici. Kopra se zme-raj spominjam s posebnim obcutkom. To je bilo zelo naporno obdobje, nisem vec mogel zdržati in sem Pedagoški odpovedal sodelovanje. Potem so mi pa uredili redno delo pa Pedagoški fakulteti. Na razlicnih nivojih sem pouceval do pokoja leta 2005. Nekaj let nazaj pa so mi podelili še naziv zaslužni profesor. Je pedagoško delo zatrlo vaše lastno umetniško ustvarjanje? Na podstrehi nad šolo na Tržaški cesti sem imel svoj prvi atelje. V kotu med tramovi sem si uredil prostorcek in tam sem najprej slikal. Tam je bil ploden prostor, kjer sem se lahko razvijal tudi po umetniški plati, tam sem risal, socasno sem pa hodil na Akademijo na specialke. Spomnim se zgodbe s tem podstrešjem. Nekega dne sem šel iz Akademije proti študentskemu naselju, Gabriel Stupica je imel pa tam v bližini atelje in sva se sre-cala. Stupica je bil zelo priznan, fin gospod in ve­lik slikar, za vzor vsem slikarjem, taka figura. Sva se lepo pozdravila in mi je Stupica dejal: »Mršnik cakajte malo, poslušate ali kaj slikate?« Pa sem mu rekel, da nimam volje in da nekaj poskušam. Stu-pica me je prijel za ramo in rekel: »Dejte no, dejte, madonca, saj ste ja tako dobro slikali. Kaj delate?«. Razložil sem mu, da slikam v ateljeju nad šolo. Jaz sem pa rabil profesorja za diplomo in sva odšla v moj atelje, ki je bil pa dalec, zato sem bil kar presenecen, kako je rekel, da greva pogledat. Na tramovih sem imel postavljena tri tihožitja. Tam na tramovih so letali golobi in so bile vse slike umazane od iztrebkov. Stupica je z enim kolenom pokleknil in s slike popraskal golobje iztrebke in gledal sliko ter rekel: »To je tisto«. Potem mi je razložil zakaj je to tihožitje boljše od drugih dveh. Dnevniški zapis DVIG-ovega bralnega krožka To so take tople zgodbe, ki se jih z veseljem spominjam. Takrat so rekli, da takšnega tihožitja skorajda ni v Sloveniji in so ga imeli za posebno uspešnega. Jaz še zdaj gledam to mojo sliko in je ne bi dal za noben denar in je spodbuda, da sem potem še slikal. V slikarstvu sem uporabljal olje, akrila pa se pravzaprav nisem nikoli lotil, ker sem se nehal ukvarjati z barvo in sem ostal pri risbi in grafiki. V svojem umetniškem ustvarjanju ste se nato skorajda odpovedali barvi in ustvarjali v svetu crno-belega? Nikoli se nisem imel za velikega kolorista. Po študiju sem vse opustil, ukvarjal sem se samo s pedagogiko. Kar devetnajst let nisem naredil grafike zase, to je dolga doba. Potem je bil pa razpis za graficni bienale v Novem mestu, pa sem naredil tri grafike v tehniki vernis mou (mehke prevleke) in dobil prvo na­grado. Takrat sem se potem resneje lotil grafike. Ta me na nek nacin izpolnjuje, zanimivi so mi graficni postopki. Najbolj mi leži tehnika mehke prevleke, pri kateri je treba posredno risati na plošco skozi papir. Tam, kjer smo pritiskali na plošco, ali z risalom, ali so prsti ali karkoli pac vzamem, se barva prime na papir in odpre plošco, tam pa potem kislina jedka. Zaradi te mehkobe je crta kot brazda pri plugu. Ostrina pri sredini, okrog se nabere bolj ali manj velik kupcek odorane zemlje. Pri svojem umetniškem ustvarjanju nisem nikogar posnemal, na nikogar se nisem naslanjal. Neprestano sem iskal svoj lastni izraz. Ves cas si nekaj izmišljam, mi nekaj kapne v glavo. Taka je bila tudi ideja z nalepkami leta 1977. Ko sem nesel steklenico vina za novo leto h kakšnemu znancu in nalepil nanjo spoznaven realisticen avto­portret. Pa sem rekel:« »To je vino s poreklom«. Zacelo se je kot štos, kasneje pa sem nalepke uporabil kot umetniško delo. Delal sem tudi velike metrske glave, pa portrete, risbe na racunalnicki papir. Zadnja leta grafik ne delam vec, slikam majhne pastele velike kot razglednice in risbe. Kje išcete navdih za ustvarjanje? En navdih je v naravi, drugi v ljudeh, v portretih ali pa splošna slika o mislih na cloveštvo. Vcasih so bili tisti portreti, risbe na racunalniški papir z ogljem. V dnevnem casopisju sem poiskal portrete neznancev, imenujem jih en enov, ker jih ne poznam in ne morem upodobiti njihove psihe. Ce bi jih poznal, bi jih zagotovo narisal drugace. Portret je mehak po risbi, je okrnjen, ga manjka kakšen kos, to so objektivni znaki. Zapredku recem samo zapredek, ne morem reci, da je to motiv. Motiv namrec razumem kot nekaj kar se zazna z ocesom. Motivi so tudi iz narave ali pa izmišljene zgodbe, ko nastaja neka nova struktura, ki je sicer ne vidimo natancno, je pa nekje v naravi zastopana. V svojih delih upodabljam tudi pokrajino, jaz sem Kraševec, trdi Kraševec, Kras imam v sebi in dolgo sem se ukvarjal z upoda­bljanjem Krasa, za spomin, ko tja ne bom vec mogel hoditi. Veliko ste razstavljali. Razstavljal sem veliko, samostojno pa malo, kakih dvajset raz­stav. V Albertini na Dunaju, kjer je najvecja graficna zbirka, imam stalno razstavljeni dve grafiki. Razstavljal sem tudi v Cre­moni. Za svoje delo ste prejeli številne nagrade med pomembnejše sodi nagrada Ivane Kobilice za življenjsko delo. Nagrad je kar nekaj. Sinoci mi je hcerka povedala, da sem sprejet na mednarodni graficni trienale v Bitoli na podlagi posnetka, ki smo ga poslali na razpis. Da spadaš tja notri, to ni kar tako in sem tega priznanja vesel. Za svoje delo sem leta 1969 kot študent prejel Prešernovo nagrado za diplomsko delo, nagrado Zveze društev likovnih umetnikov za življenjsko delo in nagrado Ivane kobilice za življenjsko delo. V tujini odkupno nagrado Albertine na Dunaju, osebno vabilo med 120 avtorji iz 50 držav v Cremoni v Italiji in prvo nagrado LESSEDRA Sofija v Bolgariji. Zadnji dve desetletji prebivate v Dragomerju. To hišo smo naredili po moji smrti, ko sem jaz umrl. Leta 1997 sem se ponovno rodil. Na operaciji srca, operirali so mi zaklop­ko in naredili bajpas, sem na tisti mizi umrl. Oživljali so me z elektrošoki, potem mi je notri pocila še žila in so mi iz noge vzeli nadomestne žile. Cel cirkus in cudno, da sem sploh ostal živ. Uspeli so me prebuditi in me poslali v zdravilišce. Od tam sem tekel kupit parcelo v Dragomer. Ce recem, sem zdaj že malo posmrten. Zunanjo podobo hiše sem narisal kar sam in tu v tej hiši Na vasi živiva lepo. Vesna Lovrencic Foto: Vesna Lovrencic prostem casu tece, se ukvarja s pohodništvom in ultramara­tonom. Je avtor številnih knjig Kako hitro beži cas. Tale korona je res povzroci-in strokovnih clankov, knjiga z la kup nevšecnosti, sprememb naslovom Resnica ima tvoje navad in je marsikaj postavila oci je njegov prvi leposlovni ro­ na glavo. man. Nekoc je zapisal:« Dober A ljudje smo potrpežljivi, pri­esejist je zame tisti, ki se proda«. lagodljivi in strpni in se vsemu In rekel je tudi:« Oce ni nikoli privadimo. Tudi minljivosti. gledal na uro.« Po tem, kaj vse Naša bralna sezona se je z ju­pocne in s cim vse se ukvarja, nijem uradno zakljucila, bralne bi rekla:«Jabolko ne pade dalec navade, želja po novih zgodbah, od drevesa«. Nekateri ljudje novih junakih, spoznavanju so zares vredni obcudovanja. drugih krajev in ljudi, zapletih Njihova neskoncna energija, in razpletih med povsem obi-vztrajnost, delavnost in perfek­ nadaljeval študij na Fakulteti za cajnimi ljudmi, pa tudi med cionizem pa so vrline, ki vlece­ naravoslovje in tehnologijo in tistimi, ki jih poznamo zgolj iz jo. Založnik je o pricujoci knjigi po opravljeni diplomi pridobil romanov in filmov, pa bo osta­zapisal: »Še vedno vitalnemu naslov diplomirani inženir far- la in knjiga bo še naprej naša elektroinženirju Mihu Premrlu, macije. Magisterij je opravil na zvesta in najboljša prijateljica. ki umirjeno živi življenje s svo-Zadnji avtor te sezone, katerega Ekonomski fakulteti v Ljubljani, jo dolgoletno ljubeznijo Mijo, se delo smo skupaj prebirali, je bil doktoriral pa je na Filozofski ob koncu koledarskega leta pri-Samo Rugelj. Vsi se verjetno do-fakulteti v Ljubljani na oddelku bližuje delovna upokojitev. Po bro spominjate njegovega oceta za bibliotekarstvo, informacij-svoje je vesel, saj si je zamislil psihiatra Janeza Ruglja, ki ga žal sko znanost in knjigarstvo. Po-nov projekt, prebral bo knjižno ni vec med nami. Sin Samo je znate ga gotovo kot urednika zbirko Sto romanov, za katero rojen leta 1966, po srednji na-revija Bukla. Je porocen, oce v dosedanjem življenju ni na­ravoslovni šoli v Ljubljani je treh otrok in živi v Ljubljani. V šel casa. Med prazniki jima sin Društvo Dvig v Tednu ljubiteljske kulture Rok, ki se s svojo ženo odpravlja na potovanje v Istambul, prvic pripelje v varovanje vnukinjo in vnuka nad cimer pa Miha ni navdušen, saj si želi cas zase.« Nadaljevanje pripovedi je tra-gicno, saj mlada dva izgubita življenje v Istambulu in dedka in babico postavita pred preiz­kušnjo, ki si jo je težko zamisliti. Knjiga govori o casu pred in po dogodku, o minljivosti, nepo­novljivosti in nespremenljivosti kljucnih dogodkov o casu, od­pre pa tudi vprašanje biološkega ocetovstva sina Roka, ceprav je Miha Miji že davno nazaj oblju­bil, da o tem ne bosta vec odpi­rala debate. Ljudje smo razlicni, razlicne so naše genske predis­pozicije, sposobnosti in ravna­nja, skupno nam je vendarle eno, vsi enkrat umremo. Avtorjeva ljubezen do literature, njegov športni duh in nacin življenje pa so prisotni tudi v romanu. Pripoved je tekoca, prepricljiva in bralca pritegne k branju. Dragica Krašovec, urednica Letošnji Teden pravljice. Vse so bile objavljene na radiu kot pravljica za lahko ljubiteljske kulture noc, Cmokaci so bili na spore­ (TLK) je bil posvecen du celo štirikrat. Leta pozneje literarni ustvarjalnosti smo se trudili, da bi iz globin in instrumentalni radijskega arhiva rešili katero glasbi. V DVIG- smo od Irminih pravljic. Uspelo nam prvi temi posvetili dva je samo s Cmokaci. knjižica je lep spomin na mojo hcerko. To dogodka: predstavitev mi veliko pomeni.« Dogodku literarnih prvencev je dal posebni car glasbeni na­ predšolskih otrok in stop desetletnega klarinetista prvošolckov ter izid Aljaža Lavrencica, ki ga je na pravljice Cmokaci z kitari spremljal oce, sin Milice Barja Lavrencic Pravljico lahko narocite na Na predstavitvi literarnih dvig@iold.si ali po telefonu 031 prvencev najmlajših clanov 254 125 študijskega krožka Od pravljice Vec na https://tlk.jskd.si/event/ do lutke Eve Prah, Kaje Bilan-literarno-srecanje-s-cmokaci-z­ džic, Lare Lenardic in Sophije -barja-28-5-2021-od-17-19-ob-Kuznetsove se je zbralo 23 lju-cinska-stavba-log/ biteljev slovenske besede: star-Tretji dogodek Razstava uvršcen v temo Gledališce in ki postavili razstavo in obudili ši, stari starši in prijatelji. Nejc lutk najmlajših clanov ŠK Fajdiga in Lucas de Jager sta Od pravljice do lutke je v TLK lutke. Na terasi Toscane so mac-spomine na pravljicne junake. svoji pravljici koncala nekoliko kasneje in jih bomo predstavili jeseni. Vec na https://tlk.jskd.si/ event/literarni-prvenci-otrok--v-bralnem-krozku-od-pravlji­ce-do-lutke/ Na predstavitvi pravljice Cmokaci z barja se je zbralo preko 30 ljudi. Mnogi se spomi­njamo avtorice pravljice Irme Lavrencic. Rodila se je 7. maja 1965. Poslovila se je kot izjemno dobra študentka ljubljanske Fa-kultete za sociologijo, politicne vede in novinarstvo (danes Fa-kulteta za družbene vede) 9. no-vembra 1988. Pravljico je ilustri­ral naš sokrajan Gorazd Vahen. O izdaji pravljice je njena mama, Milica Lavrencic, zapisala: »Že vec kot trideset let Irme ni vec med nami. Ko je bila sta­ra 17 let, je napisala pravljico Cmokaci z Barja in še tri druge Obcina Log-Dragomer Sivino asfalta polepšala paleta pisanih barv Kulturno umetniško društvo Kosec je v okviru tedna ljubiteljske kulture, ki je letos potekal med 21. in 30. majem, otroke povabilo k ustvarjanju s kredami. Tokrat so se osnovnošolcem pridružili tudi vrtcevski malcki. Teden ljubiteljske kulture na prosto temo, dogovorili smo Skubic, med ucenci zadnje tria-predsednico KUD Kosec Anico 2021 je v ospredje postavil in- se, da motive crpajo iz narave,« de pa so najlepše izdelke ustva-Vengust. Vrtec sta nagradili z strumentalno glasbo in lite-je pojasnila Draga Davitkova rile Živa Nia Mele, Lana Vasic likovnimi pripomocki. »V okvi­rarno ustvarjanje ter bralno Eric ter dodala, da je štiriclan-in Valentina Kavcnik. ru likovne delavnice vsako leto kulturo, osredotocil pa se je ska strokovna komisija izbra-Pravo mavricno paleto barv nastajajo cudoviti izdelki, ki jih zlasti na mlade ustvarjalce. Po la najboljše izdelke, ki so bili pa so na asfaltnih površinah s pristim veseljem in zanosom vsej Sloveniji so v okviru Tedna simbolicno nagrajeni. Izvedeli v okolici vrtca ustvarile male ustvarjajo otroci. ljubiteljske kulture potekali smo še, da je sicer tradicionalna rocice vrtcevskih malckov. Pod V društvu smo veseli tako številni dogodki z vseh po­prireditev ustvarjanja s kreda-mentorstvom vzgojiteljic vrtca lepega odziva, hvala mentor­ drocij kulturno-umetniškega mi, tokrat potekala ob strogem je ustvarjalo preko sto otrok, jem iz osnovne šole in vrtca za udejstvovanja, poleg literature upoštevanju ukrepov in pripo-ki so na sivo platno s kredami odziv ter izredno sodelovanje,« in instrumentalne glasbe še s podrocij gledališca in lutk, fil-družili tudi v Kulturno ume-torstvom vodje likovne sekcije rocil NIJZ, zato je bilo število risali cvetoce travnike, morski nam je povedala Anica Vengust ma, plesa, folklore, zborovskega tniškem društvu Kosec. Mlade Drage Davitkove Eric ter uci-udeležencev likovne delavnice živžav ter ostale pisane motive iz KUD Kosec. petje in likovne dejavnosti. ustvarjalce so povabili k ustvar-teljice likovnega pouka Valen-omejeno. iz otroške domišljije. Paleta barv V. L. TLK-ju so se v sodelovanju janju s kredami. V Osnovni šoli tine Hladnik potekala likovna V kategoriji ucencev druge je navdušila tudi vodjo likovne Foto: V. L. in Valentina z osnovno šolo in vrtcem pri-Log – Dragomer je pod men-delavnica. »Otroci so ustvarjali triade je nagrado dobila Nika sekcije Drago Davitkovo Eric ter Hladnik Društvo upokojencev Log pri Brezovici aktivno tudi med epidemijo! bili uspešni. Vendar bomo z veseljem še vedno izvajali našo Kljub zdravstveni epidemiji v letu 2020 in 2021 smo v našem društvu zadovoljni, saj v tem casu, športno dejavnost, kot že vsa raznim zdravstvenim ukrepom in prepovedim leta doslej. 2. junija smo sklicali druženja navkljub, nismo bili povsem neaktivni. razširjeno sejo UO društva, na­mesto obicajne Pr`Kranjcu. Pri- V letu 2020 smo do meseca so pripravile naše pridne cla­redili smo jo ob domu društva, marca uspeli organizirati nekaj nice in tako smo preživeli eno na prekrasni zelenici in pod naših vsakoletnih aktivnosti in lepo in zelo zanimivo popoldne. popravljeno in urejeno leseno srecanj. V januarju smo se, kot Lani smo tudi uspešno izpeljali uto, ki jo je predsednici s po­vsako leto, udeležili tradicional-redni letni Obcni zbor društva, mocjo še nekaj clanov društva nega pohoda okrog blejskega ki se ga je udeležilo veliko cla­in izvajalci uspelo cudovito jezera in se posladkali z zna-nov društva. obnoviti. Po seji smo imeli pi-menitimi blejskimi »kremšni-Naše društvo je že vsa leta knik za povabljene poverjenike tami« ter se nato še družili ob zelo aktivno tudi v športnih in poverjenice ter prostovoljce okusnem kosilu. Še prej smo si, dejavnostih. Na ta nacin si in aktivne clane društva v za­na poti na Gorenjsko, ogledali clani krepijo telo in duha in si cerkev Ivana Plecnika v Šiški. popestrijo svoje dneve. Skupini hvalo za njihov trud. To je bilo prvo srecanje v vecjem števili širjeno sejo UO društva v go-letu 2020 uspelo opraviti kar 38 15. januarja smo sklicali 3. raz-pohodnikov » Hitri polžki« je v po epidemiji. Pogostili smo se stilni Pr ‘Kranjc, na katero smo pohodov po slovenskih gorah in z dobrotami, ki so jih pripravile povabili vse poverjenike in po-planinah. Telovadci, »Poskocni naše vrle clanice ter z okusnimi verjenice ter prostovoljce, ki so Ložani» pa so dnevno redno dobrotami z žara, za kar sta bila kakorkoli aktivni pri delovanju izvajali svoje aktivnosti v pol- zaslužna Miha in Marjan. Od našega društva in jih v zahva-ni udeležbi ter tako poskrbeli samega veselja, da smo zopet lo pogostili s kosilom, ki mu je za zdravo in razgibano telo in skupaj, smo na trati ob prijetni nato sledil prijeten klepet ob ko-z druženjem še za dušo. Tudi glasbi tudi zaplesali. Z veseljem zarcku žlahtne kapljice. Na seji naša igralska skupina »Ložan­zopet nacrtujemo naše nadalj-UO, tudi v januarju, smo obrav-ski komarji« je nekajkrat uspela nje aktivnosti, v juniju gremo navali aktualno problematiko nastopiti s svojo duhovito igro na prvi izlet, v Idrijo. Vsi smo ter okvirni nacrt delovanja dru-»Gremo mi po svoje« in z njo ga že nestrpno pricakovali, saj štva v letu 2020. Na štiridnevni razveseliti prebivalce domov se bomo po dolgem casu zo­oddih v Izolo, v hotel Delfin, starejših obcanov po nekaterih pet videli s soclani društva, si smo gostje že mnogo let, nas krajih v Sloveniji. V letu 2020 izmenjali novice ter dobre ali je odšlo zopet za poln avtobus. smo se uspešno prijavili na slabe izkušnje iz casa zapore in Vzdušje in zabava sta v hotelu razpise Obcine Log-Dragomer zaustavitve našega vsakdanjega vedno enkratna. Marsikdo si tu za sofinanciranje dejavnosti na življenja. Clani društva se vese­oddahne ter si nabere psihicnih podrocju športa, kulture in hu-limo vsakega novega dogodka in fizicnih moci za naprej. V manitarnih dejavnosti. Prido­ali druženja. Hkrati se zahva­našem domu smo priceli tudi bljena sredstva smo uporabili v za starejše obcane, priljubljeni izpeljati vsakoletno obdaritev ga števila ljudi na prostem, so ljujemo vsem aktivnim clanom, s cajankami, ki so vedno zelo skladu s prijavljenimi nacrti. izleti, krompirjev piknik, mar-clanov društva, starejših od 80 naši neumorni telovadci in po­ki so, kljub epidemiji, z veseljem zanimive in polno obiskane. Na Na žalost nas je nato doletela tinovanje in novoletno srecanje. let ter bolnih in invalidnih kra-hodniki to izkoristili in sedaj že opravljali aktivnosti v okviru prvi sta nam Branka in Rafka zdravstvena epidemija, zaradi Clanom društva, ki so imeli janov Loga. Mnogi so se zelo ves cas pridno vadijo in hodijo, društva in katerim moramo ob fotografijah prijetno in sli-katere je bila dejavnost društva jubilejne rojstne dneve pa smo, razveselili darila in bili hvaležni, da bi si zopet pridobili, med epi­kovito pripovedovali o enote-okrnjena, le v poletnem casu kot vsako leto, poslali rojstno-da so dobili kratek obisk v teh demijo, izgubljeno kondicijo ter biti hvaležni, da naše delovanje denskem popotovanju clanov smo lahko še telovadili in hodili dnevno cestitko in jim zaželeli težkih casih. Hkrati smo vsem se družijo, s še vecjim veseljem, ni popolnoma zamrlo ter da se društva po Tuniziji. Pripravili na pohode. Do pomladi 2021 so vse najboljše, starejšim od 80 clanom poslali prelepo novole-po tako dolgem casu prepovedi mnogi osamljeni clani v teh tež­sta še nekaj tradicionalnih tuni-zaradi epidemioloških ukrepov let pa prinesli majhno darilce. tno cestitko ter zašcitno masko in osamitve. Zopet smo se pri-kih casih niso pocutili popolno­zijski jedi, ki so bile vse izredno odpadla vsa nacrtovana sreca-Kljub temu smo ob novem letu, iz blaga, narejeno po našem na-javili na obcinski razpis za sofi-ma zapušcene. okusne. Seveda zraven ni manj-nja društva, tako obiski naših zaradi požrtvovalnosti pover-rocilu. Takoj, ko so ukrepi v letu nanciranje športnih dejavnosti, Napisala.Marjeta Filipic, kalo izvrstnih sladic in caja, kar clanov, ki prebivajo v domovi jenic in poverjenikov, uspeli 2021 dovoljevali druženje vecje-na katerem pa na žalost nismo fotografija: Zlatko Verbic NAS CASOPIS 494/28. 6. 2021 C M Y K 66 Obcina Log-Dragomer Pohod po poteh vodnih virov na Logu 12.junij - Zaradi vremensko nestalnih casov smo se zelo razveselili soncnega sobotnega jutra. Ob devetih zjutraj smo se na­mrec zbrali pred osnovno šolo Log - Dragomer in se podali raziskovat vodne vire na Logu. Lepo vreme in pojemanje pan-demije sta storila, da se nas je zbralo le devet pogumnih, ki pa smo toliko bolj odloceni krenili na pot pod Strmcem. Najprej smo se ustavili pri do-maciji Podstrmcanovih, ki nosi ime po skalnatih strminah nad starodavnimi Molami in je še del Dragomera, en del domacije pa že spada pod Log. Gospa Si­mona nam je povedala o dveh betonskih temeljih, povezanih z bojda italijanskimi delavci, ki so gradili Tržaško cesto skozi vas; izrocilo govori tudi o železni­ških tirih, po katerih so tovorili pesek za gradnjo. Pri sosedih Šernekovih sta nas sprejela go-spodarja Štefan in Tatjana. Sle­dnja je kot domacinka povedala kar nekaj zanimivosti v zvezi s kamnolomom, v katerem stoji Prispevate lahko vsi uporabniki mobilnih storitev Telekoma Slovenije, Telemacha, A1 in T-2. njuna domacija. Z geološkega vidika nas je v zemeljsko zgo­dovino popeljal gospod Miloš Markic z Brezovice, ki se je pri­jazno odzval našemu povabilu na pohod. Presenetilo nas je dej­stvo, da so kamnine v kamnolo-mu pravzaprav dolomit, ceprav so videti zelo kompaktne. Pot nas je po Molski cesti potem pripeljala v vznožje Grica, ki so mu vcasih rekli tudi Boršt. Pri­jazna gostiteljica gospa Zvonka nam je pokazala dva zavarova­na vodnjaka in potožila, da so v enega od njiju nestrokovno napeljali odtocno vodo s ceste na Rosovše. Položni bregovi so se za ovinkom pri cesti na vrh Grica Pošljite SMS sporoilo s kljuno besedo LJUDEM5 na številko 1919 in prispevali boste 5 E R za humanitarno akcijo "Pomo in podpora stare šim''. VAŠE DONACIJE SPREJEMAMO TUDI NA NAŠEM HUMANITARNEM RACUNU: RDE.I KRIŽ SLOVENIJE - OBMO.NO ZDR ŽENJE LJ BLJANA IBAN: SI56 6100 0112 2334 482 | DELAVSKA HRANILNICA D.D. SWIFT ALI BIC: HDELSI22 | SKLIC: SI00 10-2-7 NAMEN: POMO. IN PODPORA STAREJŠIM | KODA NAMENA: CHAR www.rdecikrizl ubl ana.si pokazali s svoji skalnati skriv­nostnosti, kakršen je tudi sta­rodavni Brinovcarjev rezervo­ar, iz katerega se je pred vojno napajala tudi takrat nova šolska zgradba na Logu. Podoživeli smo zgodbo iz velikega neurja, ko so obilna deževja v dolino na jugu pobocja skozi kraška ne­drja hriba naplavila jecmenove pleve z vrha Grica. Pod Vrhovcevo cesto nad sta­rodavno Škandrovino – tu je bil v zacetku 19. stoletja rojen Franc Prešeren vitez Heldenfe­ldski, daljni sorodnik pesniške­ga soimenjaka – nas je s svojimi kamnitimi girlandami ocaral starodavni vodnjak blizu me-stu, kjer so odkrili starodavni miljnik iz casov Rimljanov. Na-slednja postaja je bil vodnjak pri Žiberšanu, kjer se pod veliko ka­mnito preklado še vedno skriva bistra pitna voda. Vzajemno ve­selje ob srecanju z Venceslavom Remškarjem nas je pognalo v breg do rezervoarja iz leta 1945. Zajetje Jamovega studenca je prostorna dvorana, v kateri da­nes ni vec vode, ampak vraca le še odmev. Na drugi strani po­bocja smo si ogledali še manjši rezervoar, ki sta ga na Gregor-kovem svetu postavila napre­dna domacina Popit in Vehar, potem pa si privošcili zaslužen pocitek pri Mihu in Ireni Le­naršic. Žgoce sonce in komarji so nas zvabili v avtomobila in na Lesno Brdo nas mimo Jorda­novega studenca niso pripeljale noge, ampak naftni derivati iz starejših obdobij zemeljske zgodovine. Z zgodbami iz pra­davnih obdobij našega planeta nam je pot ves cas krajšal Bre­zovican Markic, ki se je izkazal za prijetnega sogovornika. Od Gorjanca smo skocili še do re-zervoarja, velikega skupnega podviga Ložanov in Lesnobrd­cev iz sedemdesetih let prejšnje­ga stoletja, potem pa pot sklenili ob slastni enoloncnici in pecivu iz kuhinje Majde Zdešar, naše gostiteljice pri Gorjancu na Le-snem Brdu. Iz Ljubgojne nas je prijazno prišel pozdravit hor­julski župan g. Janko Prebil, vsi skupaj pa smo se spomnili deda našega župana Mirana Franci­ška Stanovnika, ki se je prav v tej hiši rodil pred 120 leti. Prav ta prijazni belolasi gospod je bil tisti, ki je Ložanom povedal za mocan izvir v Strgarju, od ko­der je leta 1974 cez hrib do Jor­danovega kota stekla prva voda do Loga. Polni zgodovine naših prednikov, ki so z iznajdljivostjo prišli po prepotrebnih vodnih virov, smo se zahvalili prijazni gostiteljici in se ob prvih kapljah dežja napotili nazaj do hrama ucenosti, kjer nas je vse cakala potrpežljivo cakala creda jekle­nih Wanklovih konjickov. Obe­talo se je vroce sobotno popol­dne, naše misli pa po prevevali prijetni spomini na doživetja z naše dopoldanske poti. Za ŠK Miha Rus Cistilna akcija V soboto, 29. junija, sta v Obcini Log - Dragomer in Obcini Brezovica potekali cistilni akciji, ki so ju Ob devetih zjutraj so bile skavtske ekipe na lokacijah Log pri Brezovici, Notranje Gorice in Brezovica pri Ljubljani že pri­pravljene na zacetek. Sprejem prostovoljcev je potekal v Špor­tnem Parku Log, pred Osnovno šolo Brezovica in v športnem Parku Jama. Prostovoljci so na sprejemnih tockah dobili vrece za smeti, rokavice, malico in ze­mljevid z oznacenim obmocjem, ki ga je bilo potrebno ocistiti. Po organizirali skavti. 10. uri smo se na pot podali tudi skavti iz sprejemnih tock. Akci­ja je potekala do 12.30, ko so se prostovoljci s smetmi vrnili na sprejemne tocke. Zbrane odpad­ke so kasneje odpeljali s tovor­njakom. Skupno se je na cistilni akciji zbralo približno 50 prostovoljcev. Hvala vam! Zahvalili pa bi se radi tudi na­šim podpornikom. Obcinama Log - Dragomer in Brezovica za pomoc pri organizaciji in finan­ciranju izvedenega projekta ter Skavtskemu stegu Brezovica 1 za financiranje prigrizkov. Ker pa se cistilna akcija z na­šim dogodkom ni koncala, pac pa zacela, vas vabimo, da ostaja­te pozorni, kako in kje odlagate smeti ter opozorite sokrajane na pravilno locevanje odpadkov. Skupaj nam bo uspelo. Poberi smet, reši svet! Brezoviški skavti št.55 Zametki Notranjskega muzeja Postojna segajo že v cas takoj po II. svetovni vojni, s postavitvijo razstave Muzej krasa pa je po zgledu svetovnih in sodobnih slovenskih muzejev, ki se z novimi, inovativnimi pristopi prilagajajo zahtevnim ciljnim skupinam, pridobil referencno razstavo predstavitve feno­mena krasa. Muzej krasa je osrednja slovenska razstava, ki je popolnoma posvecena predstavitvi zgodovinein sedanjostitega svetovnegafenome­na. Obiskovalce vseh starosti caka sodobno or-ganizirana zbirkainformacij,podob, predmetovin neposrednihizkustev. Notranjski muzej je bil na pobudo Lea Vilharja usta­novljen pred vec kot sedemdesetimi leti. V svoji zgodovinijedeloval v razlicnih statusnih oblikah. Tako je bil leta 1974 preoblikovan v Kraško muzej­sko zbirko v okviru Inštituta za raziskovanjeKrasa SAZU v Postojni, leta 1990 pa ponovno preobliko-van v samostojno institucijo Notranjski muzej Po-stojna. Zadnja statusna sprememba sega v leto 2010, ko je obcina z vkljucitvijo Notranjskega mu-zeja v javni zavod Znanje in ohranitvijo njegove sa­mostojnosti, muzejuomogocilapricetekdelovanja v novih prostorih ter zagotovila pogoje za avtono­mno in strokovno rast muzeja. V Notranjskem muzeju Postojna je od 26. februarja 2015 na ogled stalna muzejska razstava o krasu -Muzej krasa. Razstava Muzej krasa je pomembna novapridobitevSlovenijeinpredstavljaedinstveno tocko za predstavitev klasicnega krasa. S postavi­tvijo razstave Muzej krasa je dobila Postojna poleg Postojnske jame, vivarija in Inštituta za raziskova­nje krasa, zadnjo v nizu kraških institucij. Razstavni prostori se raztezajo na 700 kvadra­tnih metrih v dveh nadstropjih stavbe Notranjske­ga muzeja, ki se nahaja na Kolodvorski cesti 3 v Postojni. Prvo nadstropjerazstaveje namenjenodinamic­ni predstavitvi krasa – od potovanja v preteklost in razkrivanjakljucnihdejavnikov,ki so omogocili nastanekkrasa,dokronološkegapregledanjego­vegatisocletnegarazvojaterpredstavitvekljucnih kraškihobmocijvSloveniji inznjimpovezanihpo­javov.Celotnodrugonadstropjerazstavejename­njeno najbolj atraktivnemu kraškemu pojavu - kra­ški jami. Skrivnostna podzemna prostranstva so predstavljenakotpribežališceledenodobnihživali, kot bivališca naših prednikov, kot skrivališca zakla­dov, pa tudi kot velik navdih sodobnega cloveka na podrocju športnega in raziskovalnega jamarstva. Prav posebno mesto na razstavi pa ima Predjam-ski zaklad, ki velja za eno najvecjih dragocenosti, ki jih hrani Notranjski muzej. Gre za najdbo pozlace­nega posodja, ki ga je vec stoletij do odkritja med obnovo v devetdesetih letih skrival Predjamski grad in pripoveduje zgodbo o družabnem življenju, ki se je odvijalo ob svecah ter s hrano in pijaco oblo­ženo mizo. Tina Poljšak, Notranjski muzej Postojna PROgRAM 10. 7. 2021 ob 11. uri SPLOŠNO jAVNO VODENjE PO RAZSTAVI MOjA LjUBLjANICA Spoznajte reko Ljubljanico, njeno skrivnostno kraško zaledje, številne arheološke najdbe iz njene struge ter zgodovino razvoja Vrhnike, na katero je imela reka velik vpliv. Obiskovalci se lahko javnemu vodenju brezplacno pridružite z nakupom vstopnice. Prijave sprejemamo do petka, dan pred vodenjem: info@mojaljubljanica.si ali 041 354 203 27. 9. 2019 - 31. 12. 2021 TOR.-NED. 10.00-18.00 OBcASNA RAZSTAVA Podvodna kulturna dedišcina slovenskega morja Na obmocju notranjih morskih voda in teritorialnega morja Republike Slovenije se nahaja devetinštirideset registriranih arheoloških najdišc. Dosedanje raziskave so opozorile na velik potencial potopljenih arheoloških najdišc za poznavanje sprememb okolja in klime v holocenu, plovnih sredstev, pristanišc in drugih pomorskih objektov ter medkulturnih povezav in stikov v prazgodovini, antiki in mlajših obdobjih. Ce vas je ocaral kras, dopolnite sprehode med kraškimi pojavi in drugimi zanimivostmi kraškega sveta z ogledom poucne in nadvse zanimive stalne razstave Muzej krasa v Notranjskem muzeju Postojna. S sliko, zvokom in cutom vas popelje od nastanka kraške pokrajine do sodobnega življenja na krasu. • najbolj celovita razstava o krasu v Evropi • na ogled je ohranjen zaklad Predjamskega gradu iz casa srednjega veka • na ogled okostja ledenodobnih živali – jamski medved, stepski bizon ter ostanki jamskega leva, hijene, nosoroga in celo povodnega konja… • kraj, kjer se lahko dotaknete kapnikov • možen je ogled jamskih živali pod mikroskopi • analogni in interaktivni prikaz vec kot 14.000 jam v Sloveniji • zibelka krasoslovja Vec informacij: Notranjski muzej Postojna Kolodvorska cesta 3, Postojna +386 (0)5 721 10 90 info@notranjski-muzej.si www.muzejkrasa.si www.mojaljubljanica.si Informacije: info@mojaljubljanica.si, tel.: 041 354 203 Ana svetuje 14. junija smo obeležili svetovni dan krvodajalcev Vemo, kaj pricakujemo od dopusta? nih odnosih dogajajo cez leto. Naj dopust ne bo samo pole-žavanje in možgancki na paši, ampak priložnost, da še bolje spoznamo, partnerja ter otroke in predvsem sebe. Pa lep dopust vam želim! Ce potrebujete osebo, ki vam bo pomagala poiskati in zgradi-ti nove možnosti v medsebojnih odnosih, potrebujete spodbu­dno besedo, nasvet ali imate vprašanje, lahko stopite v stik z mano. Prisrcno vabljeni, da sku­paj vnesemo vec sprošcenosti v naša življenja! Ana Podlipnik, mag. psihosocialnega svetovanja,mag. socialnega dela.ana@ motivacijainsvetovanje.si, www. motivacijainsvetovanje.siTel: 040 126 826 Darujte kri in svet naj bije! Varna in zadostna je povedal Anton Justin, predse­dnik Sekcije medicinskih sester preskrba s krvjo je eden in zdravstvenih tehnikov v ane­ izmed pomembnih steziologiji, intenzivni terapiji stebrov zdravstvene in transfuziologiji pri Zbornici oskrbe in s tem tudi – Zvezi. »Medicinske sestre in javnega zdravja. tehniki zdravstvene nege kot pomemben del zdravstvenega Letošnji svetovni dan krvo-sistema tudi v izrednih razme­dajalcev, ki smo ga obeležili 14. rah sodelujemo v preskrbi in junija, je potekal pod sloganom zdravljenju s krvjo ter kljub izzi-Darujte kri in svet naj bije!, s vom uspešno udejanjamo svoje cimer je poudaril prispevek kr-poslanstvo v skrbi za bolnike.« vodajalcev k ohranjanju 'utripa sveta' z reševanjem življenj in Ozavešcanje javnosti o potrebi izboljšanjem zdravja. po preskrbi s krvjo »Pandemija COVID-19 je po-Cilji svetovnega dneva krvo­stavila sistem preskrbe s krvjo dajalcev so ozavešcanje širše na preizkušnjo. Kljub temu da javnosti o potrebi po rednem, se je svet malce upocasnil in da neplacanem darovanju krvi, so se potrebe po krvi zato ne-zahvala krvodajalcem po svetu, koliko zmanjšale, je bilo treba ki prostovoljno in brezplacno zagotoviti zdravljenje s krvjo darujejo kri in tako kljucno pri­za nujne primere in hudo bolne, spevajo k preskrbi s krvjo, ter pri katerih transfuzije ni mo-spodbujanje skupnostne vre­goce odložiti. Omejeno gibanje dnote krvodajalstva pri krepi­ljudi in zagotavljanje zdravih tvi solidarnosti in socialne ko­krvodajalcev sta bila velik izziv. hezije v skupnosti. Obenem je A predvsem izredno prizadeva-to tudi javen poziv oblastem in nje krvodajalcev, ki so darovali zdravstvenim inštitucijam, od kri, je omogocilo, da je sistem katerih sta odvisna delovanje preskrbe s krvjo kljub izrednim in razvoj transfuzijske dejavno­razmeram nemoteno deloval,« sti, predvsem z zagotavljanjem financnih sredstev in drugih virov. Potreba po krvi oziroma krvnih pripravkih je univerzal­na, svetovna. Žal pa ni dostopa do krvi za vse, ki jo potrebujejo. Pomanjkanje je perece pred­vsem v državah v razvoju in v slabše razvitih delih sveta, kjer so težave zaradi financnih sred­stev, pa tudi kadrovske, kultur­ne in druge ovire. Slovenski dan krvodajalstva V Sloveniji poleg svetovnega dneva krvodajalcev praznuje-mo tudi slovenski dan krvoda­jalstva, ki je potekal 4. junija. Letošnji slogan Velika družina srcnih ljudi je poudaril, da je krvodajalstvo plemenita vre­dnota, ki se prenaša iz roda v rod. V Sloveniji je veliko krvo­dajalskih družin, društev, po­klicnih skupin, prostovoljcev, podpornikov, dijakov, študentov in drugih, pri katerih se krvoda­jalstvo širi in prenaša med gene-racijami. V letošnji kampanji so bile izpostavljene krvodajalske družine, v katerih daruje kri že vec generacij, skupaj pa so del velike družine srcnih ljudi. (gt) Vsakdo ima glede tega doloceno stališce. Nekdo želi sprošceno ležati na plaži, nekdo se rajši odpravi v gore, nekoga bolj zanimajo ogledi zgodovinskih spomenikov in muzejev. Nekdo drug pa se bo odlic­no pocutil ob delu na doma-cem vrtu ter kopanju v bližnji reki. Vendar se vsi ljudje seveda radi sprostimo in spremenimo vzdušje. Raziskave ugotavljajo, da zaposleni potrebujejo vsaj 14 dni dopusta v enem kosu, da bi se zares odklopili in odpocili. Še vec koristnih ucinkov bomo obcutili, ce si lahko privošcimo 3 tedne skupaj. Ko si odgovarjate na vpra­šanje, kako preživeti dopust, se najprej odlocite, s kom ga boste preživeli? Velik pomen je odvisen od družbe, v krogu katere boste preživeli dneve do-pusta. Saj boste verjetno drug z drugim skupaj preživeli vec casa, kot obicajno. Kajti v na­sprotnem primeru vas lahko spremlja napetost, ki bo slabo vplivala na vaše pocutje. Torej, ko se odlocite s kom na dopust, se je potrebno odlociti, kam. Imate radi nova, nepredvidljiva doživetja? Zato razmislite, ali potrebujete hrupne, turisticno obiskane destinacije? Ali imate raje mirne, ne obiskane koticke. Ce niste ljubitelj nepredvidenih presenecenj in avantur, pojdite tja, kjer ste že bili. Ceprav kraj verjetno ne zelo vznemirljiv, bo pa predvidljiv. Dopust je namenjen sprosti­tvi in regeneraciji, a je hkrati lahko dodaten vir stresa Vcasih se zgodi, da poletni dopust ne izpade tako prijetno, kot smo si predstavljali. Lahko se nam na poti pokvari avto ali pa nastanitveni objekti niso ta­kšni, kot so obljubljali na spletni strani. Morda nam zboli kdo od otrok, pa ne moremo izpelja-ti vseh mogocih aktivnosti, ki smo jih splanirali do minute natancno. Ali pa se skregamo s partnerjem. Vse te situacije nas hitro lahko spravijo v stres, ce se z njimi ne znamo spoprijeti na bolj ustrezen nacin. Kako torej preživeti dopust z družino brez stresa? • Ce je mogoce, si vzemite do-pust že dan pred odhodom na pocitnice. Tako lahko v miru vse pripravite in spakirate. Pa tudi miselno se pricnete pri­pravljati na dopustniške dni. Vemo, da clovek potrebuje vsaj par dni, da se odklopi od vsakdanjega hitrega ritma ži­vljenja. • Planirajte dovolj casa za pot na pocitniško destinacijo. Naj bo že sama pot del dopusta, naredite si jo prijetno. • Na dopustu pocnite tiste stvari, v katerih uživate in vas sprostijo. • Ne priganjajte se za »popolni-mi« doživetji. Naše vsakdanje življenje ni popolno kot foto­grafije na socialnih omrežjih, zato je nerealno pricakovati, da bo na dopustu vse poteka-lo brez najmanjših težav. Prav previsoka pricakovanja (do sebe, partnerja, otrok, nasta­nitve, …) so obicajno kriva, da z dopustom nismo zadovoljni. • Ne pozabite na sklepanje kompromisov. Ce si želite preživeti dopust povsem po svojih željah, potem bo najbo­lje, da se nanj odpravite sami. Sicer pa skušajte organizirati vaše aktivnosti tako, da se bo za vsakega družinskega clana našlo nekaj. Na ta nacin lahko preprecite veliko slabe volje in potencialnih prepirov. • Ce službe ne morete povsem izklopiti, vsaj omejite cas, ko ste dosegljivi. Ce vaše delov-no mesto zahteva obcasno preverjanje e-pošte ali oglaša­nje na telefon, temu namenite dolocen del dneva in s tem se­znanite tako družino kot vaše sodelavce oz. nadrejenega. Ce je le mogoce, pa se na dopu­stu povsem izklopite. Dopusti so tudi vedno pre­izkušnje, ali zdržimo skupaj ali ne, ali se znamo skupaj za­bavati ali ne. Ko clovek pride nazaj v rutinsko življenje, manj svojega casa posveca odno­som, ker je pac nacin življenja tak, da si marsikdo ne zna ali ne more vzeti casa. Dopusti pa so popravni izpit iz zamujenih stvari, ki se nam v medoseb­ Urška svetuje Življenje nam prinaša kopico razlicnih izkušenj. Nekatere so prijetne, druge malo manj, vse v nas prebujajo dolocena custva. Kadar se nam zgodi kaj težkega, bolecega ali celo travmaticnega, nas lahko neprijetna custva povsem preplavijo. Takrat se naši možgani želijo ubraniti bolecine in kadar je dogodek tako zelo ogrožajoc za našo notranjost, da se z njim ne moremo v celoti spoprijeti, se v nas povsem naravno in samodejno vkljucijo številni mehanizmi obrambe. Obrambni mehanizmi na-prikazati v lažni luci, takšni, da stanejo z razlogom: šcitijo nas jih zavest lahko sprejme. pred izgubo samospoštovanja Vzemimo primer, ki ga je in porušenim obcutkom lastne spisalo življenje vrednosti. Pogosto nas šcitijo Mož vara ženo. Tak obcu­pred nekim notranjim konflik-tek je zanjo tako ogrožajoc, da tom, ki znotraj nas ni povsem z njim ne zdrži, ker gre za ob­ozavešcen, bolecino ali tesnobo, stoj zakona, družine, osebe s katero se še ne moremo ucin-same. Zato si zacne govoriti, da kovito spoprijeti. Zato zanje se ji le dozdeva, da si domišlja. uporabljamo tudi izraz meha-Sprejme dejstva, da je elektron­nizmi spoprijemanja, saj niso ska pošta z ljubezensko vsebi­slabi sami po sebi. no poslana možu, po pomoti Obrambni mehanizmi imajo pristala med njegovo pošto, velik pomen v našem življenju, da se je sestanek zavlekel cez in sicer v vlogi dveh funkcij. noc, da romanticna sporocila Prva je funkcija stražarja, ki se v mobilnem telefonu niso na­brani pred nesprejemljivimi menjena možu, ampak ga nek­impulzi (iz okolice ali naše no-do vlece za nos in se pretvarja, tranjosti) in jih poskuša poti-da je oseba nežnejšega spola. sniti s podrocja zavednega V opisanih situacijah so na delu v podrocje nezavednega, ker obrambni mehanizmi, ki po-so preprosto prenevarni, pre-skušajo osebo, v tem primeru vec ogrožajoci za zdravo zavest. ženo, zašcititi pred težko spre-Druga pa je funkcija prevaranta, jemljivim bolecim dejstvom, da ki želi nesprejemljive impulze ji je mož nezvest. Kaj so obrambni mehanizmi in kdaj se odzivamo z njimi? Pogosto se naš zavedni del svoje napake ali neuspehe. Ra-mo nanje. Vzrok za lastno slabo poznamo dobro, tudi drugih s to bolecino še ne želi soociti, cionalizacija šciti tudi naše sa-pocutje tako išcemo zunaj sebe. ne moremo, prav tako nas bli­zato jo tlaci globlje, kar povzroci mospoštovanje. Ljudje z dobrim Premešcanje obcutkov ali žnji ne morejo zares zacutiti in veliko notranjo napetost; kot bi samospoštovanjem bodo znali impulzov, ki ne morejo biti iz-sprejeti v tem, kar smo. Pogosto bili v stalnem notranjem kon-svoje napake priznati, se z njimi raženi v situaciji, v kateri so na-prav to ponavlja prvotne rane. fliktu. Neprijetna izkušnja osta-soociti, se zanje opraviciti ali jih stali. Pogosto se premešca jeza. Ker izkrivljajo naše zaznavanje ja, saj spomina nanjo ni mogo-kako drugace popraviti. Ljudje Npr. šef se razjezi na svojega resnicnosti, sebe ne vidimo ja-ce izbrisati kar tako, prav tako z nizkim samospoštovanjem pa delavca, delavec pride domov in sno. Težave bomo težje reševali vztraja tudi bolecina. Dokler se bodo izkrivili dejstva ali dogod-se razjezi na svojo ženo, le-ta pa na konstruktiven nacin, z naši­ne ozavesti in razreši vzroka, te-ke, saj tako zašcitijo svojo šibko pozneje na svojega otroka, ki se mi obrambami pa pogosto rani­žav ni mogoce odpraviti.osebnost. prevec glasno igra. mo tudi ljudi okoli sebe. Spoznajmo najpogostejšeIntrojekcija nastane, kadar v Kompenzacija nastane, Dobro je vedeti tudi, da nas obrambne mehanizme, ki svojo notranjost vnašamo mne-kadar želimo nadomestiti oz. ne branijo le pred nepri­ jih ljudje uporabljamo, ko nja in vrednote drugih oseb do ublažiti neko razocaranje tako, jetnimi in bolecimi custvi, se želimo zašcititi pred ne-take mere, da izgubimo stik z da smo uspešnejši na nekem ampak okrnijo tudi doži­ prijetnimi custvi.lastnim pristnim doživljanjem. drugem podrocju. Npr. mož vljanje prijetnih. Pocasi lah- Zanikanje nastane, kadar Resnicni obcutki, mnenja in se po propadlem zakonu vrže v ko tako izgubljamo sposobnost zavracamo neprijetne ali po­ vrednote ostanejo neizraženi, kariero in zacne nizati uspehe. tlacene obcutke, misli ali de-polnega, pristnega custvovanja, prevzemamo pa mnenja drugih Tako blaži custveni primanj­janja. Slednjih se lahko tudi saj nas »varujejo« tudi pred ljudi. Ta obrambni mehanizem kljaj, ki je nastal v partnerskem zavedamo. Npr.: recemo, da tem, da bi doživljali veselje, za­ pogosteje uporabljajo osebe, ki odnosu, z obcutkom uspešnosti nismo žalostni, ceprav smo. nimanje, naklonjenost, zaupa- so nagnjene k izogibanju kon-na nekem drugem podrocju. Zanikamo lahko tudi odgovor-nje, ponos, hvaležnost ter spo­ fliktom. Našteti obrambni meha­ nost za lastno napacno dejanje. sobnost odpušcanja. Projekcija nastane, kadar pri nizmi so taktike odlašanja. Obrambni mehanizem zanika-Vse to nam daje razlog vec, da sebi ne prepoznamo dolocenih Z njimi odložimo spoprijema­ nja je mocno prisoten tudi pri se vprašamo: »Kdaj in kako pa napak, hitro pa jih opazimo pri nje z neprijetnimi custvi, mi-odvisnikih. ljudeh okoli sebe. Tako projici-slimi in vedenji, zato lahko le-ti jaz uporabljam obrambne me­ Potlacitev nastane, kadar ramo lastne neprijetne obcutke vztrajajo ter vplivajo na razlicna hanizme?« nesprejemljive obcutke in misli Urška Jesenovec mag. na druge ljudi. Npr. ves cas si podrocja našega življenja. Ker zavestno potisnemo iz naše za­prizadevamo, da bi nas drugi se neprijetna custva ne more-zakonskih in družinskih vesti. Zgodi ne nam npr. kaj bo­ljudje hvalili, pa tega pri sebi ne jo sprostiti, lahko to negativno študijev, zakonska in lecega, pa si ne dovolimo misliti prepoznamo, zelo pa nas moti, vpliva tudi na naše telo in imun-družinska terapija na to ali pa zacnemo razmišljati kadar drugi išcejo potrditev, ski sistem ter resno ogrozi naše jesenovecurska@gmail.com o cem drugem, kar nas custve­hvalo ali pozornost, in se jezi-psihicno zdravje. Kadar sebe ne 031544095 no ne ogroža. Potlacevanje cu-stev pogosto vodi v zaplete pri celjenju custvenih ran ali spo­prijemanjem z izgubami, kar onemogoca okrevanje. Racionalizacija nastane, Kakovostna in kadar razum izkrivi resnicnost. Naše napacno vedenje prekrije-mo z izmišljevanjem argumen­ aktualna brezplacna tov, opravicil ali razumskih raz-lag, s katerimi želimo opraviciti izobraževanja Gozdna šola Hosta tudi letos vabi na troje brezplacnih izobraževanj, ki jih organizira v sodelovanju z Andragoškim centrom Slovenije in pokroviteljstvom Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. Izbrane teme so zacetki sem novo bitje, ki bo dihalo in oblikovanja novega teme-živelo z zakoni življenja. lja clovekovemu osebnemu, Izobraževanja bodo pote­družbenemu in duhovnemu kala cez poletje do konca sep­udejstvovanju. Vsak krožek tembra v sedmih srecanjih po bo navdihoval za prerašcanje dobre tri ure z zacetkom ob 17. trenutnega osebnega kalupa in uri. Vsak krožek bo gostil zna­vas dregal k preobrazbi v pov-nega gosta izbrane teme. Koncert Tria Rupnik Orkester Simfonika odprl vrata V goste povabili Cankarjevega doma Marka Hatlaka doma. Koncert so poimenovali Klasicno in drugacno. Kot solis-ti so nastopili Larisa Marolt na flavti, na klavirju Miha Vidrih in harmonikarica Tinkara Zu-pan. Dirigent Marko Fabiani je izbral res zanimiv klasicen in nekoliko drugacen program, ki je navdušil zbrane poslušalce. Le-teh je bilo okoli 200, ki so tudi morali upoštevati sprejete ukrepe zaradi epidemije. Zai­grali so nekaj znanih tradicio-Vrhnika, 12. junij – Med ert Schumann. Trio je zaigral torja Astorja Piazzolle. Gre za nalnih skladb v priredbi Marka njegovo skladbo Klavirski trio št. argentinskega skladatelja tanga, zidovi cerkve svete Fabianija in klasicnih Antonina3.v g-molu, Op. 110, ki je nastala katerega dela so revolucioni- Trojice je ponovno Dvoraka, Dimitrija Šostakovica, pred 170. leti v Düsseldorfu, leto rala tradicionalni tango v nov zadonela klasicna Camilla Saint-Soeusa in drugih. dni kasneje pa prvic javno pred-slog, imenovan Nuevo tango, Ob koncu brez dodatka ni šlo. glasbe v izvedbi Tria stavljena v Leipzigu. Schumann in vkljucuje elemente jazza ter Vrhnicani, resnicni ljubitelji Rupnik, tokrat že je skladbo sestavil proti koncu klasicne glasbe. vrhniških koncertov, samo enajsto leto zapored. V svojega življenja, ko je bil že v Temperamentni ritmi in Ob tem lahko recemo in pomladnem obdobju so imeli cakajo, da se bo kulturni hram primežu zacetne norosti. Sklad-kvaliteta izvedbe so izpod goste so povabili Marka zapišemo, da si je orkester vaje v Cankarjevem domu Cankarjevega doma res odprl ba je vcasih kritizirana zaradi rok publike izvabili dolge Hatlaka, slovenskega Simfonika kulturno odprtje po deset glasbenikov skupaj in zacel delovati s številnimi nakljucnosti in ponavljanja, kljub aplavze, ki so od nastopajocih resnicno zaslužil. S tem so raz-ter tako ohranjali predpisane kulturnimi dogodki. Saj nas harmonikarja idrijskih temu pa je posejana z dragulji in zahtevali dodatne bise. veselili tudi zveste poslušalce, koronavirusne omejtive. Na kulturno združuje in povezuje, korenin. prežeta z osebnostjo, ki je pre-Brez dvoma odlicen glasbeni do-ki letne koncerte spremljajo prvem koncertu so nastopili pa še vsi, ki se amatersko in pro-poznavna in zgolj Schumannova. godek se je zakljucil s sprošcenim že vec let. Orkester je bil brez tudi brez trobilne sekcije, ker fesionalno ukvarjajo z glasbo, Prvi del koncerta Tria Rupnik V drugem delu koncerta se je triu druženjem pred cerkvijo, kjer je nastopa kar 505 dni. Nazad-so bile še vedno v veljavi maske. besedo, igro in plesom, se zopet v zasedbi Manca (violina), pridružil virtuoz na harmoniki bilo mogoce poklepetati tudi z nje so nastopili lani januarja s Orkester Simfonika Vrhnika predstavijo svojim poslušalcem. Anže (klavir) in Nejc Rupnik Marko Hatlak, s katerim je izvajalci. svojim tradicionalnim božicno-je v delni sestavi 29. maja 2021 (violoncelo) je zaznamoval zasedba med publiko zanesla Gašper Tominc, foto: GT novoletnim programom. V zasedel oder Cankarjevega Simon Seljak nemški skladatelj in pianist Rob-ritme argentinskega tanga av­ V Ljubljani razstava Julij in avgust v TMS TEHNIŠKI MUZEJ SLOVENIJE v Bistri pri Vrhniki Bistra 6, 1353 Borovnica, 01/750 66 70, www.tms.si, info@tms.si Odprto: od torka do nedelje in ob praznikih od 9.00 do 19.00. Zadnji vstop v muzej eno uro pred zaprtjem. o arhitektu Jagru z Verda Muzej za arhitekturo in oblikovanje v Ljubljani (grad Fužine, mao.si) je pripravil razstavo o Ivanu Jagru, ki se je pred 150 leti rodil v Verdu na Vrhniki. Razstava poudarja pomen arhitekta za slovensko-ameriško arhitekturno zgodovino in se navezuje na praznovan­je 100. obletnice Fakultete za arhitek­turo v Ljubljani. Razstava je odprta med 10. junijem in 30. septembrom. (gt) Arhitekt Ivan Jager in Ljubljanska šola za arhitekturo 10. 6.—30. 9. 2021 Razstava ob 150-letnici rojstva slovensko-ameriškega arhitekta Ivana (Johna) Jagra (1871–1959) poudarja po-men arhitekta za slovensko-ameriško arhitekturno zgodovino in se navezuje na praznovanje 100. obletnice Fakultete za arhitekturo v Ljubljani. Arhitektu Jagru so študij arhitekture na Visoki tehnicni šoli na Dunaju omogocili slov­enski meceni, kot sta bila Vrhnican Kot­nik in Trnovcan Valencic, cesar ni nikoli pozabil. Ker se je Jager zavedal pomena slovenske tehnicne inteligence za nar­odov razvoj, je prejeto dobronamernost vracal ter po svojih moceh in možnostih pomagal slovenskim študentom arhi­tekture in njihovim profesorjem v Lju­bljani. Iz Minneapolisa v ZDA, kjer se je ustalil, je že pred 2. sv. vojno strokovno literaturo pošiljal v Plecnikov seminar, po njej pa v Ravnikarjev. Jager je bil vsestranska osebnost: bil je arhitekt, urbanist, graditelj, oblikovalec notranje opreme, graficni oblikovalec, ilustrator, krajinski arhitekt, inovator, organizator, povezovalec, arhitekturni teoretik in filozof, pisec in urednik, jezikoslovec, antropolog, preucevalec ljudske umetnosti, strastni zbiratelj in arhivar, konzultant, strokovnjak za sa­ditev dreves in tudi cebelar … Morda je prav v tej vsestranskosti iskati vzrok, da se ni bolj mocno zasidral na kakšnem od navedenih podrocij. Slogovno seže njegov arhitekturni opus od secesije, iskanja narodnega sloga pa vse od kitajskih in japonskih vplivov do mod-ernizma in na koncu do sonaravnega, trajnostnega razvoja. Razstava v grajski kapeli Fužinskega gradu v digitalni obliki, z reprodukci­jami in deloma z originali prikazuje bo­gato in razpršeno Jagrovo zapušcino v Ljubljani, tako iz knjižnice SAZU, arhi­va Fakultete za arhitekturo, Plecnikove hiše in Muzeja za arhitekturo in ob-likovanje ter Northwest Architectural Archives (NAA) v sklopu univerze Augsburg v Minneapolisu (Minnesota) v ZDA. Na razstavi so predstavljeni roko­pisi in besedila, povezana s korespon­denco arhitekta z Jožetom Plecnikom, Edvardom Ravnikarjem, mecenom Valencicem in drugimi. Prvic je pred­stavljena strokovna literatura z Jag-rovimi opombami, ki jo je Jager pošiljal študentom in profesorjem na Oddelek za arhitekturo Tehniške fakultete Uni-verze v Ljubljani. Razstavo bogati tudi digitalna predstavitev Jagrovega opusa, ki je povezana z obiskom kustosa dr. Boga Zupancica septembra 2018 v Min-nesoti, kjer si je in situ ogledal Jagrova ameriška dela. Slovenski študenti arhitekture in pro-fesorji so bili prav zaradi Jagrovih pošiljk ameriških arhitekturnih knjig in revij dobro informirani o arhitekturnem dogajanju v ZDA in tudi drugod po svetu. Jager je vseskozi v ameriških stro­kovnih krogih širil vedenje in pomen o slovenskem arhitektu Jožetu Plecniku, ki ga je imenoval slovenski Michelang­ello. Slovenska arhitektura v zacetku 20. stoletja zato ni bila zamejena zgolj v srednjeevropski in/ali mediteranski okvir. Prav zaradi velikega vpliva Jagra je v Plecnikovem opusu zaslediti sledi kitajske, japonske, etrušcanske arhitek­ture in morda kakšne ameriške vzore, kar daje Plecniku univerzalni okvir in svetovni domet, ki je potreben pri kurantni nominaciji na listo svetovne kulturne dedišcine Unesco. Podobno, vendar drugace, se Jagrov vpliv ponovi pri Ravnikarju. Kustosa razstave: Natalija Lapajne in dr. Bogo Zupancic,Muzej za arhitekturo in oblikovanje. Obcasne razstave (na ogled do 31. 12. 2021): Tehnika za šport Prikazujemo presek slovenskih športnih proizvajalcev za aktivnosti na kopnem, v zraku in vodi. V luci tehnoloških procesov, ki jih pri koncnem izdelku skoraj ne opazimo, spoznajte 60 slovenskih proizva­jalcev športne opreme: Alpina, Mont, Športoprema Ljubljana, Planika, Toper, Rašica, Akrapovic, Goltes, Dedra, Slatnar, Dali … Z vami že 70 let: Tehniški muzej Slovenije 1951–2021 Fotografska razstava na prostem prinaša zgodbe izbranih predmetov iz osrednjih zbirk in predstavlja muzej v sodobni vlogi. Na ogled do 3. 12. 2021. Zakladi iz depojev: Medicinski instrumenti in pripomocki Na manjši razstavi je predstavljen izbor predmetov iz medicinske zbirke, ki so glede na uporabo razdeljeni na podrocja kirurgije, zobozdravstva, porodništva in ginekologije, otorinolaringologije in druge predmete. 50 let uspešne zgodbe: 50 let tovarne Nazarje (1970–2020): Tovarna skozi cas Spoznajte zgodovino podjetja BSH Hišni aparati, d. o. o., Nazarje z izbranimi izdelki, ki so pomemben del slovenske tehniške dedišcine. Spored prireditev: Ob sredah: 7. 7., 21. 7., 11. 8. in 25. 8. ob 10.00: Sredi tedna v muzej: Odkrivanje muzejskih zbirk Pridružite se nam pri raziskovanju muzejskih zbirk. Med drugim boste spoznali, s kakšnimi avtomobili so se vozili vaši dedki, kako so babice pekle kruh in kakšna orodja so uporabljali naši predniki. Primerno za otroke od petega leta starosti naprej v spremstvu. Obvezne predhodne prijave: programi@tms.si ali 031 581 461. Nedelja, 11. 7., ob 10.00: Ptice, Barje skozi cas in užitne divje rastline Vabimo vas na spoznavanje sveta ptic, Ljubljanskega barjain divjih užitnih rastlin, ki bo vkljucevalo pre­davanje in voden ogled. Program bosta vodili Zlata Vahcic in Valerija Ferk. Cena dvournega programa: 20 evrov/osebo. Število mest je omejeno. Obvezne predhodne prijave: irena.medle@tms.si ali 01 750 6670. Petek, 16. 7., in petek, 20. 8., ob 10.00: »Pobeg med spomine« – vodenje za upoko­jence Vodenje bo za upokojence brezplacno ob predložitvi izkaznice, placati boste morali le vstopnino za muzej (za upokojence 4,50 €). Nedelja, 18. 7., ob 16.00: Voden ogled obcasne razstave Tehnika za šport Predstavili bomo presek slovenskih športnih proizvajalcev za aktivnosti na kopnem, v zraku in vodi. Obvezne predhodne prijave: irena.medle@tms.si, 01 750 6670. Nedelja, 25. 7., in nedelja, 1. 8., ob 16.00: Ukrocena elektrika, prikaz poskusov Nikole Tesle Nedelja, 29. 8., ob 16.00: umetnostnozgodovinsko vodstvo Muzej domuje v nekdanjem kartuzijanskem samostanu, katerega ostanki so vidni še dandanes. Vodnik vam bo predstavil znacilnosti kartuzijanskih samostanov, življenje kartuzijanov ter vidne ostaline. Obvezne predhodne prijave: irena.medle@tms.si ali 01 750 6670. Prireditve, ce ni posebej navedeno, si lahko ogledate z nakupom muzejske vstopnice. MUZEJ POŠTE IN TELEKOMUNIKACIJ Polhov Gradec 61, telefon: 01/364 00 83, www.tms.si, muzejpt@tms.si Odprto: od torka–nedelje in prazniki od 10.00 do 17.00. Zadnji vstop v muzej eno1 uro pred zaprtjem. Obcasne razstave: Odgovor je pogovor – 30 let TOM telefona Na razstavi je otrokom in mladostnikom predstavljena možnost zaupnega pogovora o težavah, stiskah in vprašanjih, povezanih z uporabo spleta in mobilnih naprav. Posvecamo se tudi razvoju telekomuni­kacijske in informacijske tehnologije od leta 1990 in vse do danes. Na ogled do 24. 10. 2021. Bilo je pred tridesetimi leti: Kako smo Slovenci dobili prvo osamosvojitveno znamko Dopolnitev razstave s poštnimi znamkami in osnutki, ki so izšli v tem prelomnem obdobju, ter manjša razstava. Na ogled od 19. 6. 2021 do 3. 7. 2022. Razstava del likovnega natecaja PODARI ZNAMKO SLOVENIJI ZA ROJSTNI DAN Predstavljena bodo dela, ki so jih otroci ustvarili v okviru natecaja. Na ogled od 10. 7. do 31. 12. 2021. Spored prireditev: Nedelja, 18. 7., ob 10.00 in nedelja, 15. 8., ob 10.00: Družinsko doživetje v Polhovem Gradcu Dan bomo zaceli z raziskovanjem Polhovega doživljajskega parka in nato v muzeju izdelali herbarij. Pridružite se z nakupom skupne vstopnice za Polhov doživljajski park in Muzej pošte in telekomunikacij (6,00 evrov/osebo). Trajanje programa: tri ure. Prireditev je primerna za otroke od 4. do 12. leta starosti. C A N K A R J EV A KN JI Ž N I C A V R H N I K A Vabljeni na naše prireditve za julij 2021 Poletni urnik knjižnice na Vrhniki Od 26. 6. do 31. 8. 2021 vas v knjižni-co vabimo: pon., sre. in cet.: 13.00­ 19.00. Tor. in pet.: 7.30-14.00. V casu, ko bo knjižnica zaprta, lahko gradivo vrnete v režo, ki je namešcena v pritlicju Kulturnega centra Vrhnika. Želimo vam sprošceno poletje, polno lepih doživetij in dobrih knjig. Nove knjigobežnice na Vrhniki Leo Klub Vrhnika, Klub vrhniških študentov in Cankarjeva knjižnicaVrhnika smo letos združili moci in po­skrbeli za nove knjigobežnice, ki bodo nadomestile obstojece. Prijazno vablje­ni, da jih obišcete na razlicnih lokacijah v Obcini Vrhnika. »Kaj pa so knjigobežnice? To so hiške najrazlicnejših oblik, na najrazlicnejših lokacijah, v katerih lahko pustite knjigo. Nekdo drug pa lahko potem to knjigo brezplacno vzame, jo odnese domov in uživa v njeni družbi. Ta lahko prinese drugo knjigo ali pa cez cas vrne vzeto. Knjigo lahko odda ali vzame vsakdo. Ve­ljalo naj bi nacelo ‘oddaj eno, vzemi eno’, a nekih strogo dolocenih pravil ni. Ce nekdo vzame knjigo, pa nima nobene, ki bi jo oddal, ga ne bo nihce grdo gle­dal. Knjigobežnice uporabljajo namrec dobri ljudje, ki jim je skupna ljubezen do knjig in si prizadevajo, da knjige ne bi romale na smetišca ali v peci. K pobudi pa vse pogosteje pristopajo tudi razne založbe, ki s svojimi knjigami polnijo hiške. Torej knjigobežnice niso le za stare, odpisane in odvecne knjige, am-pak je zaželeno, da se v njih znajdejo tudi takšne, ki so nam všec in bi si že­leli, da jih preberejo tudi drugi. Ideja o knjigobežnici prihaja iz Amerike, kjer so zaceli s pobudo Little free library, v Sloveniji jih je že preko 80; pobudnica pri nas je bila Nina Kožar. Na spletu lahko najdete zemljevid (https://www. google.com/maps/d/viewer?ll=45.58936 179709881%2C18.0824329792829&z=7 &mid=1epHTKXehFqWsQd1lmqIkn0 qYggY) z lokacijami knjigobežnic.« Vir: https://mojpogled.com/knjigobeznice--hiske-za-knjige-brez-doma/, 9.6.2021. Izposoja/vracilo knjižnicnega gradiva Situacija z epidemijo/vladnimi ukrepi je izredno nepredvidljiva, zato priporoca-mo, da redno spremljate naša obvestila na spletni strani knjižnice (www.ckv.si) in na družbenih omrežjih(Facebook, Twitter in Instagram)oziroma pred obiskom poklicete našt. 041 265 126. Gradivo lahko vraca­te na knjigomatu v pritlicju. V upanju, da bodo dovoljenje vse naše storitve in dejavnosti, vas lepo pozdravljamo. Ko­lektiv Cankarjeve knjižnice Vrhnika. E-knjige in zvocne knjige V naši knjižnici si lahko na daljavo brez­placno izposodite e-knjige prek portala Biblos in zvocne knjige prek aplikacije Audibook. Vec informacij si lahko pre­berete v clanku Eme Križic na spletni strani www.ckv.si ali na družbenih omrežjih knjižnice. Branje Cankarjevih besedil V sodelovanju s Turisticnim dru­štvom Blagajana vas vsako sredo ob 17.00 vabimo v Mocilnik k branjuCankarjevih besedil. Dogodek bo vvsakem vremenu. Prijava za branje na daljavo oziroma informacije otocnem kraju in terminu: mirjam.suhadolnik@gmail.com. Poletavci in Najpoletavci 2021 Tudi letos bomo v Cankarjevi knjižnici Vrhnika za otroke in najstnike pripravili poletni bralni projekt Poletavci in Naj­poletavci, ki bo trajal od 10. junija do 10. septembra 2021. Namen projekta je spodbujanje (tudi zabavnega) branja med pocitnicami. Jeseni bo zakljucna prireditev, na kateri bodo vsi sodelujoci dobili majico, potegujejo pa se tudi za glavno nagrado (letos bo to elektron-ski pikado podjetja Hervis). Poletav­ci lahko postanejo vsi otroci, stari od 7 do 12 let, ki so clani naše knjižnice. Med pocitnicami naj berejo 30 dni vsaj pol ure na dan ter prebrano zapišejo v bralni seznam, ki ga podpišete starši. Projekt Najpoletavci pa je namenjen najstnikom (13 do 16 let), ki so prerasli Poletavce, a bi še vedno želeli sodelovati. Njihova naloga med poletjem je, da pre­berejo vsaj tri knjige ter napišejo kratko notico o prebranem. Prijavnice dobite v knjižnici na mladinskem oddelku, do-stopne pa so tudi na naši spletni strani www.ckv.si. Lepo vabljeni, da se nam pridružite pri poletnem branju! Nosilka projekta je Mestna knjižnica Ljubljana. Zgodbe mojega kraja: spomini na šolske dni – natecaj za najboljšo zgodbo Mestna knjižnica Ljubljana v sodelovanju s knjižnicami Osre­dnjeslovenske regije pripravlja natecaj za najboljšo zgodbo z na­slovom Zgodbe mojega kraja: spomini na šolske dni, ki bo potekal od 1. aprila do 1. sep­tembra 2021. Ce ste dopolnili 60 let in radi pišete, vas vabimo, da nam do 1. RAZSTAVE V CANKARJEVI KNJIŽNICI VRHNIKA Razstava Maje Fonda Cirman Maja Fonda Cirman je svojo likovno izrazno pot našla v oblikovanju reliefov in skulptur iz žgane gline. V ustvarjal­nem procesu gradnje votle keramike raziskuje optimalno prilagoditev reli­efa k razlicnim površinam skulpture. Kompozicijo sestavlja kot dialog med nakljucno razpokanimi gladkimi povr­šinami in reliefom. V procesu redukcij­ske peke v tehniki raku žarec predmet, vzet iz peci, zagori in tli v žaganju, še vroc pa se v vodi ohladi. Iz gline tako izvabi srebrne kovinske ucinke, razpoke sivin v beli glazirani glini, žametno crni-no in bakren kovinski sijaj. Površini da sijaj prozorna glazura, bakrenemu lesku pa le šcepec bakrovega oksida. Izdelke gradi iz palete glin razlicnih tekstur, od grobo šamotirane do prosojnega por­celana. Njena keramika ima elemente kiparstva, poslužuje pa se razlicnih teh­nik žganja, patiniranja in glaziranja. Na razstavi v vrhniški knjižnici se bo v juliju in avgustu 2021 predstavila s keramiko,žgano v tehniki raku. Živalske figure iz rdece žgane gline, narejene po vzoru vo­tivnih posod iz železne dobe, pa so na ogled v Trnovem, v preddverju banke NLB. Vljudno vabljeni. Razstava V objemu zvoka in slike Gostimo regijsko razstavo otroških li­kovnikov JSKD OI Vrhnika: V OBJEMU ZVOKA IN SLIKE. Na mladinskem od­delku CKV. Stalne razstave v prostorih Cankarjeve knjižnice Vrhnika Ivanova skodelica Ivanova skodelica je nastala v sodelova­nju akademskega kiparja mag. Bojana Mavsarja in neformalne rokodelske skupine Kvakvackaš. Lesene zverinice Igorja Pavlovcica na obisku pri vas doma Igor Pavlovcic že od oktobra 2017 razstavlja svoje lesene zverinice vnaši knjižnici. Njegove stvaritve razveseljujejo zaposlene, uporabni­ke in obiskovalce. Marsikdo nas je žepovprašal o njih in si jih obcudujoce ogledoval. Lani pa sva se dogovorila, septembra 2021 pošljete kratko, da bo našim uporabnikom omogo­ resnicno zgodbo povezano s spo- cil enomesecno brezplacno izposojo mini na šolske dni v vašem kraju umetnin na dom. Za vec informacij/ ali drugod po Sloveniji. izposojo njegovih umetnin poklicite Prva tri najboljša dela bodo na št. 041 363 755. Z željo, da je/bo umetnost dostopna vsem in vsako-posebej nagrajena, preostalih se­mur ,vas lepo pozdravljam, Sonja Ža-dem nagrajencev bo prejelo paket kelj, direktorica Cankarjeve knjižnicenaravne kozmetike, ki ga podarja Vrhnika. Odgovorna trgovina Natura. Pravila in pogoje sodelovanja Mobili boste našli na spletni strani Me-stne Knjižnice Ljubljana Simpaticni in unikatni mobili krasijo www.mklj.si mladinski oddelek. Izdelali so jih otro­ci naslednjih šol: OŠ Ivana Cankarja(Podružnicna šola Drenov Gric), OŠNatecaj so podprli: Arboretum Antona Martina Slomška, OŠ Polhov Volcji Potok, Odgovorna trgovina Gradec (Podružnicna šola Šentjošt)Natura, Zavod Ivana Cankarja za in OŠ Primoža Trubarja Velike Lašce kulturo, šport in turizem Vrhni-(Vrtec Soncni žarek). V sodelovanju z ka, Živalski vrt Ljubljana. JSKD IO Vrhnika in ZIC Naš Casopis. V skladu s trenutnimi sprošcenimi ukrepi glede širjenja bolezni covid-19 ter v upanju, da bo izboljšana epidemiološka slika trajala dalj casa, vas ponovno vabimo na naše aktivnosti v pro-store Cankarjeve knjižnice Vrhnika. Pri vseh dogodkih bo treba še vedno upoštevati varnostna priporocila NIJZ. Ker stanje ni stabilno, se lahko ukrepi ponovno spremenijo, zato prosimo, da spremljate aktualne informacije glede izvajanja aktivnosti na spletni strani CKV, tel. 051 620 066 ali e-naslovu ckv.vgc@gmail.com. •Povabilo k izobraževanju za starejše odrasle Univerza za tretje življenjsko obdobje (U3ŽO) Vrhnika vabi k prijavi v študijskem letu 2021/2022. Prijavite se lahko na naslednje študijske programe: • Rušcina. Tatiana Mazulin (vsak torek ob 10.00). • Italijanšcina: zacetni (termin še ni dolocen) in nadaljevalni (vsako sredo ob 17.00) tecaj. Denija Marmilic Peršic. • Španšcina: zacetni tecaj. Denija Marmilic Peršic (termin še ni dolocen). • Zelišcarstvo. Terezija Nikolcic (vsak ponedeljek ob 17.00). • Ustvarjanje glasbe. Lado Jakša (vsak ponedeljek ob 10.00). • Keramika. Majda Oblak (vsak cetrtek ob 10.00). • Umetnostna zgodovina s poudarkom na Grciji. Helena Cretnik (vsak cetrtek ob 16.15). • Racunalništvo: zacetni tecaj. Jelena Cvetkovic (vsako sredo ob 10.00). • Risanje in slikanje. Janez Kovacic (vsak petek ob 9.30). • Sodobni plesi. Ema Križic (vsak torek ob 10.00). Prijave vsako sredo v septembru od 17.00 do 18.50 v Malavašicevemkoticku Cankarjeve knjižnice Vrhnika. Študijski programi se bodo zaceli v oktobru 2021. Dodatne informacije bodo na voljo na spletni strani ckv.si/u3zo/ ali na ckv.u3zo@gmail.com in od 10. septembra vsak delovni dan od 12. do 14. ure na telefonski številki: 041 265 126, Jelena Cvetkovic ter vsako sredo v septembru od 17.00 do 18.50 v Malavašicevem koticku CKV. Lepo vabljeni na vrhniško Skodelico novega znanja., Upravni odbor U3ŽO Vrhnika Niko Nikolcic: Maša za nadbesedo Muzejsko društvo Vrhnika, Cankarjeva knjižnica Vrhnika in Zavod Ivana Cankarja so v ponedeljek pripravili vecerno Mašo za nadbesedo. To sta bili predstavitev pesniške zbir­ke Nika Nikolcica – Pisma za Nemajo in odprtje razstave njegovih fotografij Tretji pogled – brez zamudnine. Ume­tnik Niko Nikolcic - Matužinov je svoj dogodek pripravil v ponedeljek, 31. maja 2021. V veliki dvorani je bila predstava pesniške zbirke Pisma za Nemajo, kjer so nastopili vrhniški igralski umetniki in glasbeni kvartet Saxladies. V galeriji Cankarjevega doma pa je bilo odprtje njegovih fotografij Tretji pogled – brez zamude. Ob tem je treba napisati, da je jeseni odpadla predstavitev pesniške zbirke Pi-sma za Nemajo. Vendar pa se je nekako prelila v multivizijo, ki jo je mojstrsko ustvaril Lado Jakša in se je od novembra naprej objavljala na svetovnem spletu. O umetniku Niku je spregovorila di­rektorica Cankarjeve knjižnice Vrhnika, kjer je zaposlen že dobrih dvajset let. Med drugim je poudarila: »Niko, umetnik – pesnik, racunalni­pijonskih, potem se ve, da so te globine igralke ter igralci in študentje igre, vsi ški strokovnjak, knjižnicar in fotograf še globlje in morda vcasih tudi veliko Vrhnicani: Ana Špik, Nataša Keser, Juli-so besede s katerimi bi te opisala sama bolj kompleksne, a ne? Da je knjiga zares ta Kropec in Robert Prebil. Za glasbeno in verjetno še marsikdo med vami. Le zažarela gredo zasluge tudi oblikovalki spremljavo je poskrbel kvartet mladih kdo ne pozna našega »srebrnega« knji-Mileni Oblak Erznožnik. žnicarja, ki vedno prisluhne in pomaga. dam Saxladies. T Tvoja tretja strast, Niko, so fotogra- Tvoja ljubezen je poezija. Drobce tvo-ako je prelep literarni vecer navdušil je poezije smo skozi leta tu pa tam tudi v fije, nešteto smo jih tekom let že videli vse prisotne, za kar je poskrbela tudi kolektivu že slišali in zato je letos zares in se nad njimi navduševali. Saj niti ne povezovalka celotne prireditve Tatjana slavnostno leto, ko je tvoja poezija tudi vem, kdo med nama je bolj navdušen in Oblak - Milcinski. Vsi so si na koncu v uradno ugledala luc sveta. ponosen, da imaš ponovno samostojno galeriji ogledali še fotografsko razstavo, Nic ne de, ce je korona vse po svoje fotografsko razstavo?! Prva je bila pred ki bo na ogled do 30. junija in od 1. do zavila in spremenila, šteje, da smo danes leti v knjižnici, druga, tokratna, v Can-tukaj. Odzivi na izdano pesniško zbirko karjevem domu.« 12. septembra in je res vredna ogleda. so odlicni in kako bi le ne bili, saj pišeš iz Po nagovoru je sledil literarni vecer, svojih globin in ce k temu dodam škor-ki so ga predstavili vrhniški umetniki in Simon Seljak SVETOVALNO SREDIŠCE LJUBLJANA Ljubljanske urbane regije Brezplacno in zaupno informiranje in svetovanje za izobraževanje odraslih: – INFORMIRANJE: o možnostih ucenja in izobraževanja (za – v Cankarjevi knjižnica na Vrhniki enkrat na mesec –prva sreda v poklic, strokovno izpopolnjevanje ali prosti cas), o vpisnih pogojih, o mesecu * trajanju izobraževanja, o ucni pomoci … od 8. do 9. ure: skupinsko srecanje* ob 9. do 11. ure: posamezna svetovanja in informiranje* – SVETOVANJE: pri odlocanju za primerno izobraževanje - 6. 7. - Od 8. do 9. ure: Pisanje prijavne dokumentacije, priprava za (neformalno, formalno, NPK), pri premagovanju ucnih in drugih težav, zaposlitveni razgovor; od 9. do 11. ure: individualno. povezanih z izobraževanjem (motivacija, ucni stili, tipi, vaje za spomin, koncentracijo, nacrtovanje ucenja, kam in kako …), * V casu epidemije bodo svetovanja prek videokonference, zato so pri nacrtovanju in spremljanju izobraževanja, pri izvajanju postopkov obvezne ugotavljanja in vrednotenja že pridobljenega znanja, spretnosti in kompetenc (ucenje ucenja, nacrtovanje kariere, digitalna kompetenca, Prijave, ki jih zbiramo na: mateja.vurnik@cdi-univerzum.si ali državljanska k., socialna k. v osebnem in delovnem okolju) … svetovalno.sredisce@cdi-univerzum.si. Dejavnost poteka: Po prijavi vam bomo sporocili povezavo do videokonference. Dejavnosti bodo sofinancirane tudi s strani RS, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Direktorat za družino; EU, Evropski socialni sklad, Naložba v vašo prihodnost in Obcine Vrhnika. V skladu s trenutnimi sprošcenimi ukrepi glede širjenja bolezni covid-19 ter v upanju, da bo izboljšana epidemiološka slika trajala dalj casa, vas ponovno vabimo na naše aktivnosti. Pri vseh dogodkih bo treba še vedno upoštevati varnostna priporocila NIJZ. Za primer morebitnih sprememb ukrepov vas prosimo, da preverite aktualne informacije glede izvajanja aktivnosti na spletni strani CKV, tel. 051 620 066 ali e-naslovu ckv.vgc@gmail.com. • Knjižnica pod krošnjami in Poletje na Vrhniki Lokacija: park pri lipi samostojnosti (pred TIC Vrhnika), Tržaška cesta 9, 1360 Vrhnika. KNJIŽNICA POD KROŠNJAMI (JULIJ: 5.–23. 7. 2021, od ponedeljka do petka, 9.00–18.00) Program: – odprtje – Igor Grdina: knjiga o Josipu Ipavcu, Slovenski Mozart, v ponedeljek, 5. 7. 2021, ob 17.00 – pravljicne urice od 6. do 23. 7. 2021, od ponedeljka do petka, ob 10.00. – branje Cankarjevih besedil (TD Blagaja­na): sredi, 7. in 14. 7. 2021, ob 17.00. • Poletje na Vrhniki (AVGUST: ob petkih, 16.00–20.00) Otroške prireditve se pricnejo ob 18.00. Organizirata Cankarjeva knjižnica Vrhnika in Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika s podporo Obcine Vrhnika. Knji­žnica pod krošnjami je organizirana v okviru projekta VGC Ljubljana N’šPLAC, sofinanciranega s strani MDDSZ in ESS. Obisk brezplacen. Varnostna priporocila s strani NIJZ v zvezi s Covid-19 bodo upoštevana. V primeru dežja dogodek odpade. Vec informacij: www.ckv.si in www. visitvrhnika.si. • Delavnica – Uporaba Pametnega telefona Vabljeni vsi tisti, ki vas je prehod s klasicnih mobilnih telefonov na pametne ujel epripravljene. Spoznali bomo osnovne funkcije telefona. Brezplacna delavnica bo v ponedeljek, 12. julija 2021 ob 11.30 v CKV. Obvezne prijave: na e-naslovu ckv.vgc@gmail.com in tel. 051 620 066. • Beremo s tackami – R.E.A.D. program Reading Education Assistance Dogs. Osnovni namen programa je po­magati otrokom pri izboljšavi govornih in komunikacijskih spretnosti ter pri osvajanju in utrjevanju bralnih vešcin s pomocjo neobicajnega poslušalca – terapevtskega psa. V sodelovanju z društvom Tacke po­magacke. Prijave: ckv.vgc@gmail.com ali 051 620 066. Vrhniški nogometaši uspešno zakljucili sezono Lahko bi rekli, da je bilo »Konec sezone je le ponudil preboj v tretjo državno ligo. upanje, da se bodo razmere nor-Fantje pridno trenirajo in se marsikaj obrnjeno na malizirale zato z veseljem in vi-pripravljajo na nove izzive. Ob glavo in da je za nami sokimi pricakovanji že zremo v tej priložnosti bi se rad zahvalil leto polno izzivov na novo sezono. Sestavljene so eki-tudi dosedanjemu trenerju Ja­vseh podrocjih. pe in prijavljene lige za sezono sminu Muratagicu za njegovo 2021/2022. S kadeti in mladinci opravljeno delo.« To je bilo leto, ko je bilo treba bomo tudi v prihodnji sezoni V NK Dren Vrhnika so spo­držati skupaj, ne obupati in ne tekmovali v 2. državni ligi, kar mladanski cas ob odsotnosti odnehati. Za športnike, sploh je bil eden od zelo pomembnih tekmovanj izkoristili za vzdr-pa tiste najmlajše, ni bilo eno-ciljev našega kluba v minuli se-ževanje travnatega igrišca in stavno. Zato so v vrhniškem zoni. S selekcijo starejših deckov igrišca z umetno travo. Urejena se je zbralo vec sto igralcev in veliko turnirjev in prijateljskih je prišli vec kot 100 fantov in nogometnem klubi še kako po-(U15) imamo velike nacrte, ki bi infrastruktura je pogoj za dobro najbolj zvestih navijacev – star-tekem, kjer bodo fantje treni-deklet. Naslednji igralni dan, nosni, da so nogometno sezono morali rezultirati z vrnitvijo v delo vseh selekcij, zato je nogo­ šev. Naša ekipa U8 se je uvrstila rali svoje vešcine za prihajajoco ko se otroci lahko spoznajo po­ 2020/21 izpeljali in svoje misli prvo državno ligo in s tem dvi-metni kompleks bogatejši tudi na visoko 5. mesto v mocni kon­ sezono. bližje z nogometom in treningi ter nacrte usmerili naprej. gniti vse skupaj na najvišji nivo za namakalni sistem glavnega kurenci od skupno prijavljenih bo v septembru, tocen datum še Predsednik NK Dren – Vrh-v tej kategoriji. Veseli me tudi travnatega igrišca. 22 ekip, selekcija U10 pa na 13. nika Andrej Šega se zahvaljuje da se je clanski ekipi v maju pri-Ceprav so nacrti in cilji pri mesto od prijavljenih 32 ekip. Mladi nogometaši vabljeni v ni dolocen, zato vas lepo vabi­vsem nogometašem in njihovim družil nov trener, Jan Kragelj iz starejših selekcijah in pri cla-Odlicne rezultate smo priigrali NK Dren Vrhnika mo, da spremljate našo spletno staršem, da so vztrajali, da se Tolmina s katerim smo pred leti nih visoki, pa se ni pozabilo na V juniju smo že zaceli z ak-stran www.nkdren-vrhnika.si tudi na turnirju Interblock, s se­niso predali in tudi s tem doka-že sodelovali pri mlajših selek-najmlajše. Ti so ob sprostitvi tivnostmi za vpis novih clanov, kjer najdete vse najnovejše in- lekcijo U8 smo osvojili 2.mesto, zali svojo športno velicino. Ob cijah, sedaj pa zacenjamo novo ukrepov lahko zaceli trenirati predvsem naših najmlajših formacije o športnih uspehih, o pri fantih v ekipah U10 in U13 trenutni sliki športa v državi in zgodbo podkrepljeno z njego-in tudi tekmovati. V juniju sta pa smo koncali kot zmagovalci nogometašev. Da se nogomet treningih in vpisu novih clanov. tudi po svetu je vsaj nekaj upa-vimi izkušnjami kot trenerjem se selekciji U8 in U10 udeležili na 1.mestu. A to še ni vse, tur-približa otrokom smo 10. in 17. Peter Kavcic, foto: Peter nja, da se obetajo boljši casi tudi clanskega nogometa. Clanska prestižnega turnirja za otroke nirji so se komaj zaceli. V pri-junija smo organizirali tradici-Kavcic, arhiv NK Dren za nogometaše. Andrej Šega: ekipa je v polnem zagonu za Umag Thropy 2021, na katerem hajajocem mesecu nas caka še onalni Igralni dan, na katerega Vrhnika Na kolesarskem maratonu 142 kolesarjev Teden dni po potekal Argonavtski maraton, je Leon Malovrh iz ŠD Agonija cev se bo prijavilo. A moram v cestni vožnji za amaterje, pot deseti po vrsti, ki ga je pripravilo pojasnil, da ga je število kolesar-reci, da sem prijetno presene-pa jih je z Vrhnike vodila preko kolesarskem maratonu ŠD Agonija z Vrhnike. V senci jev prijetno presenetilo. »Dober cen, kajti cez startno ravnino Borovnice do Dobrove, Polho- Franja je promet na omejitvenih ukrepov maraton mesec dni nazaj, ko smo prido-se je podalo kar 142 kolesarjev. vega Gradca, Šentjošta in cez Vrhniki zopet za trenutek ni bil rekreativne narave, pac bivali dovoljenja za dirko, je bilo Tudi kolesarji sami so bili prese-Podlipo nazaj na Vrhniko. Ab-obmiroval. pa »klasicna« kolesarska dirka, še ogromno neznank. Nekako s neceni, da se jih je toliko zbralo.« solutno najhitrejši cas sta imela zaradi cesar se je pricakovalo strahom smo cakali današnji Dirkalo se je za Pokal Slovenije Dean Bratuš in Katarina Novak, V nedeljo 20. junija je namrec manj udeležencev. Kljub temu dan, ceš koliko neki tekmoval-in hkrati za državno prvenstvo oba TUŠ Team. Mladinski državni prvaki, clani in kadeti bronasti V nedeljo, 14. junija, stankov zaradi covida, poškodb je v rednem delu prvenstva dva­ali kartonov, na veliko tekmah krat premagala in osvojila 20 je bilo v dvorani A. v tej sezoni v povsem enakovre-tock vec ter zasedla 2. mesto po M.Slomška še zadnje dni minutaži igrala kar celotna rednem delu. Varovanci Mileta dejanje izredno uspešne cetvorka naših mladincev, ki si Simeunovica so iz tega dvoboja sezone za naš mladi klub. je tako nabirala vec kot drago-napredovali presenetljivo glad-dva tesna poraza, zadnjega 19. 2. Tod kot pomocnik trenerja v se-ših klubov v futsalu to sezono v cene izkušnje. ko v dveh tekmah (cetrtfinale 2020. Kljub nikoli mocnejši ligi lekciji U-17 in igralec pri selek-Sloveniji. Ob tem smo posebno V letošnjo smo vstopili zmer-Ni presenetljivo, da so zato se igra na dve dobljeni zmagi) U-19, kar nekaj fantov vodilnih ciji U-19 in clanih ter Žiga kot ponosni tudi na delo, ki smo ga no optimisticni. Cilj clanske nekoliko pešali tudi rezultati. s skupnim rezultatom 8 : 3. V ekip namrec igra tudi v 1. SFL, kapetan selekcije U-17 in igralec opravili za popularizacijo futsa­ ekipe je bila ponovno uvrstitev Razumljivo, mladost in neiz-polfinalu jih je nato cakala zelo se je ekipa Elvisa Behrica spre-v U-19, pri svojih rosnih 16 letih la v Sloveniji. V sezoni, ko tekme v polfinale državnega prvenstva, kušenost sta dostikrat botro-favorizirana ekipa Litije, okre-hodila skozi redni del in se kot pa je letos debitiral tudi v 1. SFL. niso mogli spremljati gledalci, z mladinsko selekcijo smo želeli vali napakam, ki so žal pogosto pljena z Brazilci, a kaj hitro se prvouvršcena ekipa uvrstila ne-Ob koncu lahko mirno ugo-smo pripravili enajst prenosov obraniti naslov državnih prva-pripeljali do bolecih porazov. A, je pokazalo, da bo ekipa Silika posredno v polfinale državnega tovimo, da so bili cilji za leto-tekem s pomocjo profesionalne kov, medtem ko smo od fantov kot je Mile Simeunovic po vsa-veliko trši zalogaj, kot je bilo pri-prvenstva. šnjo sezono vec kot izpolnjeni, produkcije DK Pictures in ob iz selekcije U-17 želeli zgolj, da ki taki tekmi rad poudarjal, so cakovati. Na koncu je odlocala V polfinalu so najprej odpra-ceprav še sredi sezone še zdalec komentarju Žige Ikica ter tako v cim boljši luci predstavljajo porazi del šolanja in procesa do-peta tekma (polfinale se igra na vili odlicno ekipo Meteorplasta ni kazalo tako. Clanska ekipa je pripeljali futsal v domove naših vrhniški klub. Na koncu se je zorevanja igralcev, zato je treba tri dobljene zmage), na kateri so ter se nato v finalu pomerili z igrala v zelo pomlajeni sestavi, a navijacev in simpatizerjev, ce že razpletlo sanjsko – vse tri naše vztrajati in biti potrpežljiv, da se Litijani naposled le zasluženo in ekipo Bronx s Škofij. Odlocitev kljub temu ponovila zgodovin-oni niso mogli v dvorano. selekcije so se uvrstile med tri vloženo zaupanje poplaca. srecno odnesli minimalno zma-o prvaku je prakticno padla že ski uspeh iz sezone 2018/19 in Nenazadnje moramo ome­najboljše v Sloveniji in tako po-Primerjava statisticnih podat-go z 1 : 0 in se uvrstili v veliki na prvi tekmi, ki so jo naši mla-se še drugic uvrstila na visoko niti in se zahvaliti tudi našim novile zgodovinski uspeh iz se-kov zadnjih treh sezon pokaže, finale. dinci, ob petih neizkorišcenih 3. mesto. Še posebno smo veseli neprecenljivim sponzorjem, zone 2018/19. da je bila težava, kot kaže, pred-Sledil je še sklepni del sezo-10-metrovkah, vseeno dobili zaradi izkazanega napredka na-predvsem podjetju Siliko, brez Letos je imela clanska ekipa vsem obramba. Ce smo v sezoni ne in dvoboj proti FC Bronx za premocno z rezultatom 7 : 2, šega podmladka, ki je upravicil katerih nic od tega ne bi bilo kar precejšnje težave v rednem 18/19 in 19/20 v povprecju pre-koncno tretje mesto. V dokaj iz-tako da je bila povratna tekma zaupanje in predvsem v koncni-mogoce. delu tekmovanja. Znano je, da jeli 2,7 gola na tekmo, se je ta enacenem dvoboju so varovanci bolj ali manj samo še formal-ci navdušil javnost v futsalu. Sledi poletni premor, med Mile Simeunovic rad »forsira« številka v sezoni 20/21 povzpe-Mileta Simeunovica v zadnjih nost in uvertura v veliko slavje Ce morebiti kdo pred sezono katerim boste kar nekaj naših mlade igralce in je tako letos, že la na 3,2 gola na tekmo. Še vec, dveh minutah povratne tekme pred polnimi tribunami. še ni poznal priimkov Ciuha, igralcev lahko spremljali v po­tako mladi ekipi, aktivno pri-letos je moštvo koncalo redni uprizorili epski preobrat in se Mogoce je še najvecje pre-Suban, Vesel, Janež, Kavcic, to letni ligi Siliko, ki bo vsak cetr­kljucil prakticno pol ekipe igral-del tekmovanja celo z negativ-veselili zmage na Škofijah ter senecenje uprizorila selekcija zagotovo ne velja vec. Nikakor tek vse do 7. avgusta v športnem cev iz selekcije U-19. Kar šest se no gol razliko, saj je v povprecju koncnega tretjega mesta, kar je U-17, od katere ob zacetku sezo-pa ne gre spregledati, da je s parku. Na ta dan bo namrec jih je udeleževalo tekem 1. SFL, zmoglo le 3,1 gola na tekmo. Po naravnost fantasticen uspeh za ne res nismo imeli veliko prica-sijajnimi igrami v dresu Silika zakljucni turnir lige, teden po­pri cemer velja poudariti, da dveh sezonah, ko smo redni del tako mlado ekipo. kovanj. Vendarle pa se je ekipa v letošnji sezoni postal novi re-zneje pa »veliki« turnir Silika v niso bili zgolj uvršceni v zapi-prvenstva koncali na visokem Kaj reci za fenomenalno eki-Roka Železnika med prekini-prezentant Slovenije naš Nikola futsalu, kjer se bodo zbrali vsi snik, temvec so imeli pomemb-4. mestu, smo tokrat Vrhnicani po mladincev, ki je suvereno tvijo prvenstva (covid) uspela Jandric. najboljši igralci tega športa.no vlogo v rotacijah Mileta trepetali prakticno do zadnjega in premocno obranila naslov pomembno okrepiti, tako da je Najvecji uspeh je seveda pri- Jeseni štartamo v novo sezo­Simeunovica. V veliko klubih kroga rednega dela, ko so si fan-državnih prvakov iz sezone v nadaljevanju nanizala serijo redila ekipa U-19, ki je obra-no, v katero lahko upraviceno radi poudarjajo, da ogromno tje z zmago priborili 7. mesto in 2018/19 (lanska sezona se zara-dobrih rezultatov in na koncu nila naslov prvaka, medtem zremo optimisticno. pozornosti namenjajo mladim, se uvrstili v koncnico, kjer se je di covida ni koncala, ceprav so osvojila fenomenalno 3. mesto. ko je selekcija U-17, navkljub Ostanite zdravi, želimo vam a le redki jim nato tudi dejan-še enkrat vec pokazalo, da naši naši mladinci že bili uvršceni v Ob tem velja posebej izposta-manjšim pricakovanjem, zase-prijetno poletje in se vidimo sko dajo priložnost dokazovanja mladi igralci prikažejo najboljše finale). Že od samega zacetka viti Toda Ciuho in Žigo Franka, dla visoko 3. mesto v državi. S jeseni v dvorani A. M. Slomška! in omogocijo omembe vredno predstave, ko niso favoriti. je naša ekipa veljala za enega ki si bosta letošnjo sezono do-takimi uspehi smo, ce si lahko minutažo na prvoligaški sceni. Prvi nasprotnik v cetrtfinalu od favoritov prvenstva, saj je v dobra zapomnila, saj sta jo kon-dovolimo nekaj neskromnosti, FK Siliko, Medtem pa je, bodisi zaradi izo-je bila sijajna ekipa Ptuja, ki nas zadnjih treh letih doživela zgolj cala kar s tremi pokali v rokah. nedvomno eden najuspešnej-Foto: Robi Kramperšek Nove medalje za vrhniške ritmicarke Ritmicarke vrhniškega gimnasticnega društva so ob sprostitvi ukrepov ob epidemiji izkoristile možnost udeležbe na tekmovanjih in bile zelo uspešne. Veseli smo bili, da se je stanje z epidemijo umirilo do take mere, da smo se lahko udeležili kar nekaj tekmovanj. Navdu­ševalo nas je, da lahko tudi mi organizirano tekmovanje. Tako smo 22. maja izvedli Prvenstve-no tekmo v skupinskih sestavah, ki je potekala v športni dvorani Osnovne šole Antona Martina Slomška na Vrhniki. Tekmova­nja se je udeležilo vec kot tristo tekmovalk iz štirinajstih slo­venskih klubov. Tribuna je sicer samevala, a kljub temu organi­zacija ni bila nic manj zahtevna in dekleta niso bila nic manj zavzeta za dobre nastope. Naše domace društvo je tekmovalo s tremi ekipami, katerih dekle­ta so se solidno izkazala. Med kadetskimi pari in trojicami sta Klara Martincic in Maša Plan-tan z vajo z obrocema zasedli cetrto mesto, trojica z žogami v sestavi Julija Hribar, Brina Kor­dež Cebela in Zarja Kupljen je bila peta. Med mladinsko kon­kurenco sta tekmovali z obro-cema tudi Sonja Sara Margon in Eva Kozole in se uvrstili na tretje mesto. Tekmovanje smo izvedli uspešno predvsem za­hvaljujoc prostovoljcem clanom društva, staršem in trenerkam, brez katerih ne bi bilo mogoce. Le en konec tedna pozneje, 30. maja, se je tekmovanja Bu­bble Cup v Ljubljani udeležila kadetinja Ana Treven. Prvic je tekmovala s svojo novo sestavo z obrocem in osvojila 3. mesto. Svojega uspeha se je zelo razve­selila. Brez pravega pocitka smo dr­veli naproti Državnemu prven­stvu za posameznice, ki je bilo 5. in 6. junija v Gimnasticnem centru v Ljubljani. Udeležilo se ga je šest naših ritmicark. Med kadetinjami so tekmovale Maša Plantan, Klara Martincic, Kajta Rovan in Ana Treven. Maša je z obrocem osvojila 9. mesto, Kla­ra s kiji 7. Ana je bila na 9. me-stu, Kajta pa se je zavihtela na odlicno 3. mesto s svojo vajo s kolebnico. Med mladinsko kon­kurenco sta tekmovali Anuša Škvor in Živa Mezeg. Anuša je z obrocem osvojila 9. mesto, Živa pa je s kolebnico postala državna podprvakinja, torej je bila druga. Veselje ob uspehih pa smo na­daljevali 12. in 13. junija na 16. Prijateljskem turnirju v Ljublja­ni. V sobotnem delu tekmova­nja so tekmovale posameznice Ela Lepša, Ana Treven, Kajta Rovan, Živa Mezeg in Moja Ko-fol. Pet deklet je pobralo štiri medalje! Ela je z žogo osvojila 2. mesto, Ana je bila z obrocem na 2. mestu, Kajta je osvojila 4. me-sto z žogo, Živa je bila s kiji na 2. mestu in Moja, ki je tekmovala prvic, je osvojila 3. mesto. Na-slednji dan je sledil del tekmo­vanja za skupinske vaje, pare in trojice. V ogenj smo poslali dve ekipi. Zarja Kupljen, Brina Kor­dež Cebela in Julija Hribar so z žogami osvojile zasluženo 2. mesto, Evi Kozole in Sonji Sari Margon pa je za las ušlo tretje in sta pristali na 4. Vse tekmovalke, trenerke in sodnice si zaslužijo pohvale in cestitke. Do konca junija nas cakata še dve tekmovanji: Državno prvenstvo za skupinske sesta­ve v Mariboru in Summer Juna Cup mednarodni turnir v Ko­pru. Ne bomo pa pozabili niti na zakljucni nastop. Tokrat se nam bodo pridružile še clanice našega društva, ki trenirajo v Idriji. Predstavile se nam bomo z nastopi in se seznanile z vrh-se veselimo poletnih priprav, težkih elemenov, ki jih bomo povprašate tudi med poletjem. niškimi clanicami, za kar doslej, ki smo jih letos preimenovali vkljucevali v nove tekmovalne Vedno smo na voljo. K ritmicni zaradi znanih razlogov, niti ni v Poletni ritmicno-gimnastic-sestave in dopolnjevali stare. V gimnastiki bomo vabili dekleta, bilo priložnosti. Veselo bo. ni tabor, ki ga bomo ponovno vsakem primeru bomo uživali. k akrobatiki pa dekleta in fante. Da ne bomo prevec pocivali, izvedli v Ajdovšcini, kamor se Seveda pa velja že sedaj, pre-Pridružite se nam v Gim­bomo organizirali poletne tre-z veseljem vracamo že cetrto den vsi skupaj pobegnemo za nasticnem društvu Vrhnika, ninge. Ta cas bomo izkoristili leto. Poleg spremenjenega ime-zaslužene pocitnice in dopust, gd.vrhnika@gmail.com pa je za nabiranje bazicne kondicije, na bomo nekoliko spremenili povabiti na naše treninge vse, naslov, kjer dobite vse informa­sestavljanje novih sestav in uce-tudi program. Dekletom bomo ki bi želeli spoznati z ritmic-cije. nje novih težjih prvin, ki bodo ponudili še vec zabavnih vsebin. no gimnastiko ali akrobatiko. Barbara Šinigojna tekmovanjih prinašale še Tiste bolj zagrizene ritmicarke Vpisi bodo potekali jeseni, za Gimnasticno društvo vec tock in višja mesta. Najbolj pa caka »švicanje« in ucenje prve informacije pa nas lahko Vrhnika Prehrana pred vadbo pilates in po njej Po pilatesu lahko zaužijemo nekaj malega, da nahranimo mišice. Pojejmo kakšen kos sadja, polnomasten navaden jogurt, košcek sira ali kos mesa z zelenjavo. Dovolj pijmo. Dobre rezulta­te vadbe bomo dosegli, kadar bomo dovolj hidrirani. Telo lahko sproti odplavlja strupe, prinaša hranila v celice in po­skrbi, da optimalno delujemo. Dehidracija se lahko odraža tudi v glavobolih, pomanjkanju energije, mišicnih krcih ali na­padih lakote. Pomembno je, da ali pa pojemo res kaj lahkega, zamenjamo žejo z lakoto ali pa Uživajte med pocitnicami. kakšen kos sadja, zelenjave ali jemo, kadar smo pod stresom. razmislimo, kdaj jesti, Takoj v zacetku septembra se manjši kos mesa vsaj pol ure Naj nam bo vsak grižljaj v ve­ preden se udeležimo pa spet vidimo. prej ali vec. selje in slast. Ne bom vam pisa­ vadbe pilates. VADBA PILATES bo še Kadar se prevec najemo pred la, kaj je zdravo jesti. Prevec je naprej potekala v živo in na da­ vadbo, naše telo ne ve, cemu že napisano o tem. Po zaužitem Najdimo tisto optimalno ljavo. Skupinsko in posamezno. naj posveca pozornost – ali naj obroku preprosto opazujmo kolicino hrane, ki nas ne bo Vaše želje pa nama sporocite pošlje energijo v mišice ali v že-pocutje in telo. Sami presodi­ napihnila, niti nam otežila cim prej. Prijave že sprejema­ lodec za prebavo hrane. te, katera hrana vam izboljša izvajanja vaj. Med vadbo je mo. priporocljivo, da se pocutimo Spoštujmo hrano in bodimo razpoloženje in vas napolni s sprošceno, brez teže v želodcu, hvaležni za vsak grižljaj tisto pravo pozitivno energijo. DRUŠTVO MOTIVAKCIJA, saj nas to samo ovira. Najdimo nam ustrezno rav-Zame so vir najboljše energije Breda Štupica, 040 559 991, Ce jemo pred vadbo, poskr-notežje pri raznolikem zdra-suho sadje in orešcki. In vcasih in bimo, da jemo vsaj dve uri prej vem prehranjevanju. Vcasih cokolada, ce je seveda ni prevec. Ana Podlipnik 040 126 826. PLANINSKI KOTICEK Letošnji Cveletov pohod uspešno pod streho 5. junij – Prvi junijski konec tedna v letu 2021 je za planinske skupine pomenil sprošcen zacetek pohodov in tudi Lintverni se nismo mogli odreci sedaj že tradicionalnemu pohodu z družabnim srecanjem v prijetnem okolju Blok, Volcja in Blo­škega jezera. Res se nas je tokrat zbrala le pešci-ca Lintvernov, a volja in želja po druženju je dva Lintverna »odpeljala« s kolesi do Loškega Potoka in nazaj, šesterica pa jo je mimo jezera ubrala po mehko razgibani poti sredi cvetocih travnikov in skozi spokojne gozdove prelepe bloške okolice. Leta in zdravje naredijo svoje in tudi med Lint-verni nastajajo skupine vec hitrosti. S startnega mesta smo jo ubrali lepemu dnevu naproti skupaj vse do kraja Godicevo in do Krampelj. Tam smo se trije odlocili, da se vrnemo do izhodišca pri Bloškem jezeru, kamor smo po 7 km poti prispeli prijetno sprošceni in skoraj nic utrujeni. Pogu­mna trojica pa jo je mimo Škrabc ubrala do recice Iške in se po 16 km prehojene poti prek Ravnika vrnila do Nušinega in Cveletovega domovanja, kjer smo bili deležni njunega vsakoletnega gosto­ljubja. Nikamor in nikomur se ni mudilo in šele pro-ti vecernim uram je bil klic doma mocnejši od odlicnega pocutja. Hvala vama, Nuša in Cvele, da sta poskrbela za cudovito postrežbo in nadvse prijetno druženje z obujanjem spominov na pre­hojene gore v domovini in tudi zunaj nje. Pohoda so se udeležili: Bankir, B`car, Cvele, Iko, Padal`c, Ponca, Stari in Špik. Foto: Lintverni Ponca, Padal`c in ŠpikZapisal: Lintvern Špik Koca na Vrhu Svetih Treh Kraljev (29. 5. 2021) Koncno spet zbrani. Koncno spet veseli. Veseli snidenja, veseli drug drugega in predvsem veseli stika z naravo. Pa smo si rekli, da moramo še pred poletnimi pocitnicami nabrati nekaj kondicije in zato smo se Veseli triglavci odlocili za pohod v okolici domacega kraja. V soboto, 29. 5. 2021, smo izpred Štirne mahnili na Planino nad Vrhniko (733 m), se spustili mimo lovske koce in nekda­nje brunarice na Ulovki do Miznega Dola in na­prej po makadamski poti na Cešmelj do domacije Orel. Tako kot zdaj že zadnjih nekaj let smo bili tudi tokrat deležni prijetne dobrodošlice, ki so ji sledile odlicno pripravljena topla malica in slad­ke dobrote. Po dobri urici odlicnega vzdušja smo se skoraj prevec siti odpravili še do cilja – Koce na Vrhu Sv. Treh Kraljev (823 m). Nekaj poho­dnikov se nas je kljub dežnim kapljam povzpelo do samega vrha (884 m), od koce oddaljenega le nekaj minut. Razgleda zaradi slabših vremenskih razmer nismo bili deležni, a to nas ni zmotilo. Po daljšem pocitku v koci smo se z avtobusom vrnili proti domu. Hvala vodnikoma in organizatorjema pohoda Srecku Krašovcu in Jožetu Školcu, Piku za vme­sno okrepcilo, posebno zahvalo pa namenjamo Jelku in Metki Orel za vrhunsko pogostitev. Hva-la tudi vozniku avtobusa in vsem udeležencem pohoda. Prijetno vas je bilo videti in z vami po­klepetati. Besedilo in fotografije: Branka Gutnik MALI OGLASI Storitve Racunovodske storitve in davcno svetovanje že od leta 1999, Andreja Piskac s. p., Horjulska cesta 116, 1356 Dobrova. 041 581 584 ali 040 904 859, andreja.piskac@telemach.net. Poucujem klavir in elektricne klaviature. Sem pedagoginja s pet-najstletnimi izkušnjami. Zagotavljam uspeh in zadovoljstvo udeležencev. Poucujem na Vrhniki. Eugenij, Sabina Mivšek s.p. Ticnica 24, Vrhnika. GSM: 041 878 661. Mail: sabina.mivsek@ siol.net Lepo povabljeni. Popravljam elektricno rocno orod­je: vrtalne stroje, brusilke, žage ... Previ-jam rotorje, statorje. Elektromehanika Andrej Mesec, s. p., Ob progi 8, Vrhnika, GMS 051 220 192, elektromehanika. mesec@gmail.com Psihosocialno svetovanje – Nu-dim strokovno pomoc pri reševanju vsakdanjih težav ali življenjskih dilem. Ucinkovito vam lahko pomagam pri sprejemanju zavestnih odlocitev za spremembo in osebnostno rast, ka­dar išcete odgovore na konkretna in aktualna življenjska vprašanja. Ana Podlipnik, 040 126 826. www.motiva­cijainsvetovanje.si Nudim lektorske storitve. Za po­drobnejše informacije poklicite na tel. št. 030 343 000. Pomagam družinam in starej­šim osebam pri hišnih opravilih, na primer pomivanje oken, sesanje … 040 784 718. Nudim storitve in svetovanja s podro-cij delovne terapije in rehabilita­cije. Sem delovni terapevt in Bownov terapevt z izkušnjami na podrocju rehabilitacije. Alen Bucar Baras, tel. 041 811 732. Nudim pomoc starejšim osebam na podrocju socialnega varstva, oseb­ne oskrbe, pomoci v gospodinjstvu, pri prevozu in spremstvu, komunika­ciji ipd. Telefon: 051 234 311. Izdelujemo kovinske nadstreške, kovinske ograje (kovane, cinkane, inoks …) in stopnice. Telefon: 031 304 600 Pomagam družinam in starejšim osebam pri hišnih opravilih. Tel.: 070 219 044. Podarite sliko na lesu z imenom in motivom patrona vašemu najbližjemu ob rojstnem dnevu, godu, krstu, obhajilu ali birmi. Na voljo vec kot 400 imen. Tel.: 041 619476. Poucujem klasicen in jazz klavir ter pop oziroma rok kitaro (akusticno in elektricno) skupaj s teorijo (klasicno in jazz). Zainteresirani lahko dobite vec informacij na št. 040 453486 ali marincicandrej83@gmail.com Potrebujete pomoc ali nasvet? Za racunovodske storitve, poslovno in davcno svetovanje poklicite na tel. št.: 041 293 847 Leonido Dolinar, s. p., ali pišite na e-naslov: racunovodstvo. leona@gmail.com. Pomagam družinam in starejšim osebam pri cišcenju v hiši in stanovanju (npr. sesanje, pomivanje oken itn.) Tel. št.: 070 219 044. Likanje perila – perilo pridem iskat in ga naslednji dan zlikanega pripe­ljem nazaj. Tel.: 030 769-790. Nepremicnine, gradnja Prodamo zazidljivo parcelo na Drenovem Gricu, 1200 m2, mirna lokacija, z vsemi prikljucki. Vpisano v ZK. Vabljeni na ogled. 041 404 329. Kupim manjšo samostojno hišo, Vrhnika z okolico, do 90 tisoc evrov. Telefon: 070 83 73 54. Kupimo zazidljivo parcelo ali hišo na obmocju Polhovega Grad-ca ali Horjula. Prosim poklicite na 051201056. Na Vrzdencu prodamo zazidljivo parcelo v velikosti 3600 m2, na kateri že stoji objekt v velikosti 120 m2 . Voda in elektrika sta na parceli, dostop z javne ceste. Telefon: 041 632 370 (Boštjan Škof ). Najamem z možnostjo odkupa (mogoc tudi nakup) vikend ali manjšo hišo 50 km od Ljubljane. Vse drugo po dogovoru. Tel. 040-485-000. Ugodno prodam talne in stenske keramicne plošcice. Informacije: 041 631 556. Kupim ali najamem gozd ali travnik ali drugo parcelo v naravi, v okolici Dobrove, nezazidljivo ali zazi­dljivo, enostavno dostopno, za ucno in rekreativno rabo. 031 337 919, matija. mazi@gmail.com. Mlada družina na Vrhniki kupi starejšo hišo s pripadajocim vrtom. Tel. št.: 051-350-174. Družina kupi hišo na Vrhniki ali v okolici, do 100 tisoc evrov. Telefon: 070 219 044. Kupim nezazidljivo parcelo na Sv. Trojici ali v okolici, ob Ljubljanici ali drugje na Vrhniki, odmaknjeno od naselja. Velikost okvirno 1.000 m2. Tel. 040 50 62 50. Prodamo zazidljivo parcelo na Vrzdencu, 800m2, s priklopom vode, elektrike in lepim razgledom. Telefon: 041 632 370. Oddam garažo 20m2 (bloki Na klisu): cena: 100 EUR/mesec. 051 825 072 Kupimo manjšo hišo ali urejeno zazidljivo parcelo na mirni, soncni lokaciji na obmocju med Dobrovo in Polhovim Gradcem. Velikost zemljišca do 1000 m2 oz. okoli 150 m2 bivalne površine. Zaželena bližina javnega prometa. Smo triclanska družina, resni, urejeni. Prosimo za ponudbe na telefonsko številko 041 904 616 ali po e-pošti na fajfarji@gmail.com Kupim zazidljivo parcelo ali starejšo hišo na obmocju Babne Gore, Polhovega Gradca, Lesnega Brda, Horjula ... Poklicite na št. 031/317­513. Na Vrhniki prodam stanovanje v hiši. Stanovanje je letnik 1997, velikosti 33 m2. Je pritlicno, na lepem mirnem kraju, samostojen vhod, dve parkirni mesti. Tel.: 041 828 455. Kmetijstvo Sadike aronije, crnega ribeza ..., veliki grmi, ki že rodijo. Po dogovoru mogoc prevzem na relaciji Borovni­ca–Ljubljana. 041 499 424. Rastlinjak Termoflor, dolžine 3 m, s polico in z dvema oknoma za zracenje, rabljen le eno sezono, prodam. Cena 700 evrov. Info: 041 784 600 Vrhnika. Prodam tri velikolistne lipe in dve navadni brezi, višina 2 m, posajeno v loncih, prevzem Borovnica. Telefon: 041 499-424. Prodam 1000-litrske PVC-cister­ne. Cena po dogovoru. Tel.: 040 815 393. Oddam 785 m2 veliko zemljišce, primerno za enega ali vec vrtov. Loka­cija: ob AP Lesno Brdo (pri Drevesnici Kržic). Tel: 031 285 622. Traktor, mulcar, prikolico, koso, trosilnik, motokultivator, prikljucke, druge stroje, tudi v okvari, kupim (041 407 130). Prodamo suha bukova drva. Tel. (040) 815-393. Prodam namizno krožno žago. Ima trifazni motor, moci 0,75 kW in 2750 obratov, z regulacijo višine reza (40 mm) in rezilo s premerom 180 mm. Poklicite na tel. št.: 01 75 65 802. Prodam traktor Zetor 25/11 in nakladalko Šempeter 15. Tel.: 041 625 044. Prodam silažne bale, prva in druga košnja. Tel: 041 833 352. Prodam dnevno sveža prepelicja jajcka. Narocilo: 041 645 558. Cebelje družine na 10 AŽ-panjih prodam. Vrhnika, tel.: 041 853793. Kupim njivo, travnik ali sadovnjak na Vrhniki ali Stari Vrhniki, do 4000 m2. Tel.: 051 363 359. Prodam tracni obracalnik SIP TO 160 za manjši traktor, cena 100 evrov. (Borovnica, tel. 041 555 845). Za traktor štore prodam zadnjo feltno - platišce. Cena 100 evrov. (Bo­rovnica, tel. 041 555 845). Prodam samonakladalko bevi­lackue, 15–16 m3, licarsko obnovljena, v delovnem stanju, primerna za gor­ske terene, cena 600 evrov. (Borovni-ca, tel. 041 555 845). Prodam industrijski trifazni cirkular mio-standard za 300 evrov. (Borovnica, tel. 041 555 845). Prodam cisterno creina – 2200 litrov, letnik 1987, z okvaro crpalke, cena 420 evrov. (Borovnica, tel. 041 555 845). Prodam rabljene traktorske gume, 28 col, 40 % profil. Cena 30 evrov/kos, na voljo dva kosa (Borov­nica, tel. 041 555 845). Ugodno prodam cisto rodovitno zemljo za vrt ali sadovnjak. Okolica Borovnice. Inf.: 041 631 556. Prodam suha bukova in hrastova drva v okolici Horjula. Tel.: 071 259 440. Prodam silažne bale in seno v kockah s hribovitega terena. Okolica Horjula. Tel.: 071 259 440. Cepilnik za drva – na sveder, moc­nejše izdelave, z vecjo konico – pro-dam. Velikost konice 53 x 28 cm. Tel.: 071 259 440. Kupim in odpeljem pripravo za izdelovanje butaric – fašk. Tel.: 031 640 940. Prodamo nizek strocji fižol razlicnih oblik in barv. Ponujamo možnost nabiranja za lastno uporabo. Vabljeni! 041 742 100, 041 943 586. Ostalo Vabimo vas na proucevanje Sve­tega pisma v majhni skupini na Vrhniki. Dobivamo se mladi in stari, družimo se, delimo izkušnje in prou-cujemo. Prijave na 040 475 703. Prodam elipticni trenažer, orbitrek ter navadno sobno kolo. Tel. št. 051 353 057. Prodam tri zimzelene rastline, višine vec kot 2 m: drevo življenja, fikus in benjamin. Telefon: 031 627 959 (Ljudmila). Prodam novo belo motoristicno celado Lazer helmets, LZR, model e9yh-of 865, velikost M57/58. 1050g. Inf. na tel. št. 041 828455. Prodam dnevno sveža in vložena pre­pelicja jajcka. Narocilo: 041 645 558. Prodam elektricni invalidski vozicek – juvo b4, širši model, letnik marec 2019, zelo malo rabljen. Cena 2500 evrov oz. po dogovoru. Tel. 01 7565286, 041 661 512. Prodam šahovske knjige: Šah za najmlajše (za zacetnike, 4–6 let); Šah za osnovne šole 1 (nadaljeval­na); Šah za osnovne šole 2 (nadalje­valna). Knjige so nove. Nova metoda z malimi šahovnicami, novost v Slove­niji! Tel.: (041) 257-176. Prodam sinonimni slovar. Slovar je nov, še nerabljen. Obsega 1292 stra­ni. Cena ugodna. Tel.: (041) 257-176. Prodam razne stole, mize. Telefon: 041 583 629. Prodam nov vzidan štedilnik na drva. Tel.: 041 670 726 (Borovnica). Starinsko omaro, kuhinjsko kre­denco, mizarsko mizo, skrinjo, mizo, stole, klop ... kupim 041 623 165. Prodam planinske cevlje, Plani­ka - Jalovec, št. 46, nikoli nošene, za polovicno ceno, 75 evrov. Tel. št. 051 861 436. Prodam malo rabljena drsna vra­ta iz polnega smrekovega lesa. Borov­nica, 041 276833. Zaradi upokojitve kot nekdanja šivilja ugodno prodam 150 cisto novih zadrg, imam tudi še zelo veli­ko razlicnega blaga. Tel.: 01 3641 288 ali 070 670 933. Poslikam cebelje panje (panjske koncnice) s starimi slovenskimi moti-vi. Tel. 041 882 179. Caji dobre misli Terezije Nikolcic – 101 zelišce za ljudi in živali in pesniška zbirka Pisma za Nemojo Nika Nikolcica Matužinova sta lahko darilo za praznicne dni. Vrednost obeh je bistveno vecja kot njuna cena: knjiga o zelišcih, trda platnica, 25 €, in pesniška zbirka, trda platnica, pa 10 €. Obe knjigi skupaj 30 €. Vec na terezija.nikolcic@gmail.com ali tel. 041 537 147. Prodam sušilni stroj za perilo, malo rabljen. Telefon: 040 714 119. Prodam dobro ohranjen avtose­dež Romer King Plus (9 do 18 kg), cena pod dogovoru (tel. 041 472 -975). Prodam dobro ohranjen avtose­dež Nania (15 do 36 kg), cena pod dogovoru (tel. 041 472-975). Poceni prodam vrata, 0,9 x 2 m, podboj in del stene zimskega vrta z 10 mm in akrilom – 8 m2. Tel.: 041 721955. Poceni prodam nakovalo (»ampus«), razne dele kovaške opreme in nekaj kovaških izdelkov … Tel.: 041 721955. Prodam dve ženski jakni – krzneno kanadski bizam, zelo lepo ohranjeno, ter toplo in usnjeno crno motoristicno jakno. Oboje ohranjeno in zelo malo nošeno, št. 42. Info na tel. 041 828455. Moško kolo Lombardo Taranto 400, 24 prestav, velikost kolesa 28, menjalnika in prestavne rocke Shimano, zavore Alloy, eno leto rabljeno, nepoškodovano, lepo ohranjeno, ugodno prodam. Ima vso dodatno opremo: baterijski luci, zvonec, šcitnik verige, blatnike, prtljažnik, nogico. Zraven podarim moško celado. 051 258 004 Trajnožareca pec, Emo plamen, li­toželezna, nova, nezakurjena, velikosti 71 x 58 x 35. Tel.: 071 259 440. Prodam pletene steklenice, 16 ko­sov, prostornine 15 litrov – za žganje ali vino. Cena 15 evrov kos. Tel.: 071 259 440. Prodam starejšo trobento s kovc­kom znanega gorenjskega trobentaca. Tel.: 071 259 440. Invalidski vozicek, rocni, mocnejši, znamke Meyra, in hoduljo na kolesih – prodam. Tel.: 071 259 440. Prodam volvo xc 90, zadnji odbijac crne barve, bocno in zadnje steklo, zadnje luci … Letnik 2006. Tel: 071 259 440. Sliko Josipa Broza za katedrom, barvna, prodam. Velikost 58 x 70 cm. Tel.: 071 259 440. Moška obleka, štev. 28, sive barve, in žametne moške hlace, velikosti 29 – prodam. Obleka in hlace so nove. Tel.: 070 670 933 ali 01 3641 288. Ženski lovski plašc, številka 42 – prodam. Prodam tudi zbirko Lovski prirocnik od številke 1 do 43. Tel.: 070 670 933 ali 01 3641 288. Prodam manjše kose blaga, cena pet evrov za kilogram, in ostanke volne – za klobcic 50 centov. 040 784 718. Starine Kupim stare figurice PEZ. 031 878351. Kupim star mizarski ponk, skrinje, omare, mize, fotelje, vozicke in druge stare predmete. Tel.: 031 878351. Odkupujem vse vrste starin: mizarske ponke, skrinje, orodja, kipe in drugo. Tel.: 051 258 936. »Inštrukcije« Inštrukcije kemije, telefon: 031 352 124. Zelo uspešno, z dvajsetletnimi izkušnjami, inštruiram kemijo za gimnazije, druge SŠ, osnovno šolo in pripravljam za maturo. ATOKEM. Zlatko Šorn. s. p., e-pošta: zlatko. sorn@siol.net Nudim ucno pomoc šoloobve­znim otrokom. Po izobrazbi sem pedagoginja in imam veliko izkušenj ter zagotavljam odlicne rezultate. Vec informacij: 051 346 179 Inštruiram matematiko za osnov-no in srednjo šolo, tudi na vašem domu. Informacije na telefonsko šte­vilko: 031 392-842. Ima vaš osnovnošolec ali srednješolectežave pri matematiki? S svojim znanjem in izkušnjami na podrocju pomoci pri ucenju matematike lahko pomagam, da bodo te težave hitro mimo. Poklicite na 041 621 343. Slavica Pe­ševska. Ponujam inštrukcije za anglešcino za osnovnošolce in osnovnošolke. 040 524 640. Ponujam inštrukcije za anglešci-no, slovenšcino in matematiko. Zagotavljam uspeh. Lepo povabljeni. GSM: 041 878 661, Sabina Mivšek, Ticnica 24, Vrhnika. Ponujam ucenje/inštrukcije nor-vešcine – zacetni tecaj. Posamezbo ali v skupinah. Prijava na norvescina@ gmail.com. »Ona-on« Sem pošten, preskrbljen moški srednjih let. Rad bi živel s prijazno gospodicno do mojih let. Tel: 041 230 134. IDRIJSKA CESTA 42, 1360 VRHNIKA TEL.ŠT: 031/490-908 E-MAIL: optika.damjana@gmail.com KER VAM ZNAMO PRISLUHNITI POKLICITE NAS IN SI ZAGOTOVITE PROST TERMIN IN POSVET Z VAMI VSAK DAN OD PONEDELJKA ­PETKA OD 9:00 DO 17:00 Popust do 30 EUR ob nakupu soncnih ocal Popust do 50 EUR ob nakupu korekcijskih ocal (okvir, steklo, montaža) MERJENJE DIOPTRIJE STROKOVNO IN PROFESIONALNO SVETOVANJE ŠIROKA IN UGODNA IZBIRA OKVIRJEV HITRA IZDELAVA PRIJAZEN POPRODAJNI SERVIS Odkrij ebm-papst v sebi. V podjetju ebm-papst Slovenija se ukvarjamo s proizvodnjo malih elektromotorjev in ventilatorjev ter smo eden izmed vodilnih igralcev v industriji motorjev za belo tehniko v Evropi in svetu. Zaradi širitve produktnih programov išcemo vec sodelavcev za delovna mesta: • Orodjar (m/ž) • Tehnolog (m/ž) • Vzdrževalec (m/ž) • Operater (m/ž) Vse, ki vas navedena delovna mesta zanimajo, vabimo, da nas poklicete na 01/70 90 198 ali nam pišete na zaposlitev@si.ebmpapst.com. www.ebmpapst.si #ustvarjamoboljšeživljenje www.monumentum.si Pogrebe izvajamo na vseh pokopališcih. Po dogovoru pridemo tudi na dom. MONUMENTUM d.o.o, Pisarna: Drenov Gric 21a, 1360 Vrhnika E: info@monumentum.si, T: 041 776 436, W: monumentum.si Z vami že od leta 1973 www.visitvrhnika.si Vrhnika, Borovnica, Horjul, Dobrova-Polhov Gradec, Log-Dragomer 24-urna dosegljivost Franci Tršar s.p. Gabrce 9, 1360 Vrhnika e-pošta: franci.trsar@siol.net pieta.trsar@gmail.com www.pieta.si Delujemo na obmocju obcin Vrhnika, Borovnica, Log-Dragomer in Brezovica. NAS CASOPIS 494/28. 6. 2021 C M Y K 83 SUDOKU Nagradna križanka Navodila za igranje: Cilj igre sudoku je izpopolniti mrežo tako, da se v vsakem stolpcu, vrstici in malem kvadratu 3 x 3 le enkrat uporabi ena izmed danih rešitev. Nobena številka ali barva se torej v vrstici, stolpcu ali malem kvadratu ne sme pojaviti dvakrat. Za pomoc pri reševanju si lahko pomagate z zaznamki, ki jih vpišete v prazna polja. JUNIOR REŠI ME Geslo (namig: kako se imenuje vrt na katerem v Gostilni Bistra gojimo lastna zelišca?): Nagradno geslo pretekle križanke, ki je potekala pod pokroviteljstvom podjetja Prigo, se je glasilo: »Avtopralnica Prigo.« Prakticne nagrade, pranje avtomobila v avtopralnici Prigo, so prejeli: Gita Štirn z Vrhnike, Bogomira Peljhan z Dobrove, Brane Mole z Loga, David Owowa z Dobrove in Polona Suhadolnik iz Borovnice. Rešitve (nagradno geslo) za tokratno križanko pošljite najkasneje do 15. avgusta preko elektronske pošte (nascasopis@zavod-cankar.si) ali preko klasicne (Naš casopis, Tržaška cesta 9, 1360 Vrhnika, s pripisom »Nagradna križanka«). Pet izžrebanih bo prejelo kosilo v Gostilni Bistra. .V primeru, da sem izžreban, dovoljujem da Naš casopis objavi moje osebne podatke. PRIIMEK IN IME: KONTAKTNI PODATKI: Kontaktne podatke zbiramo za namene nagradne igre in bodo v 7 dneh po izidu casopisa uniceni. Vaših osebnih podatkov ne bomo posredovali, prodajali ali zamenjali z nobenim drugim podjetjem ali fizicno osebo. • Šolski nadzornik hoce med uro ma-se spet sam pri sebi jezi, ker mu nihce res. Ocka se vrne domov, usedejo se za Optika »Vau, to bo pa prava avantura, ki se jo boš zapomnil za vse življenje! Kako tematike preizkusiti kriticnost ucencev ne ugovarja. mizo in jedo, ko mamica rece sinkotu: Lojze razlaga svojemu sodelavcu: dolgo pa boš lahko potoval in koliko in rece enemu med njimi: Zdaj poklice še tretjega, ta pa rece: »No, otrok moj, nadaljuj tisto, kar si »Mislim, da moram na avtomobilu »No, povej mi, katerokoli dvomestno »Šestinšestdeset! To boste pa menda mi povedal zjutraj!« »No, odpeljal jo je opraviti optiko.« prihrankov imaš?« število.« »Ja, ce sem prav izracunal, bom že prav napisali!« v spalnico!« je nadaljeval sin. »Gledal sem skozi kljucavnico in videl kako jo »Si kaj povozil?« Ucenec pomisli in rece: »Triinpetde­doma že jutri zvecer!« »Ne, samo malo sumljivo vlece proti set.« je slekel, potem je pa delal z njo tisto, Povabilo gostilni!« Nadzornik napiše na tablo število kar si ti prejšnji teden delala s stricem Ivanom!« Razlika »Mami, ali veš, kaj je delal ocka, ko si petintrideset in pocaka ali mu bo kdo Okoli sveta Kakšna je razlika med študijem v bila ti v službi?« »Kaj, sinko?« »Za roko ugovarjal. Nihce. Zato zahteva še od Koncentracija Ameriki in študijem v Sloveniji?” je prijel našo gospodinjsko pomocnico »Odlocil sem se, da bom pustil služ­drugega ucenca naj mu tudi on pove bo ter se že danes ponoci odpravil na »V ZDA vzameš kredit za študij, pri kakšno dvomestno število. in jo odpeljal v spalnico...!« »Nic vec ti Zakaj so blondinke resne, ko pijejo pot okoli sveta. In to, dokler mi ne bo nas pa za diplomo!« Ucenec rece: »Štiriindvajset.« ni treba pripovedovati! Nadaljeval boš, sok iz tetrapaka ? zmanjkalo prihrankov!« Nadzornik napiše dvainštirideset in ko bo ocka prišel domov na kosilo!« In Ker na njem piše »concentrate«. Izdajatelj: Zavod Ivana Cankarja Vrhnika. Soizdajateljice: obcine Vrhnika, Borovnica, Horjul, Dobrova - Polhov Gradec, Log - Dragomer. Urednik: Gašper Tominc. Casopis izhaja praviloma vsak zadnji ponedeljek v mesecu. Brezplacno ga prejmejo vsa gospodinjstva v omenjenih obcinah. Ponatis posameznih delov ali celote ca sopisa za objavo v drugih medijih je mogoc samo s pisnim dovoljenjem uredništva. Uredništvo si pridružuje pravico, da nenarocenih prispevkov ne objavi. Pisma bralcev morajo biti obvezno opremljena s polnim naslovom s telefonsko številko. Naslov: Naš casopis, Tržaška cesta 9, 1360 Vrhnika. Telefon uredništva: 041 336 277, telefon tajništva: 01 7506 630. elektronski naslov nascasopis@zavod-cankar.si. Celostna graficna podoba Našega casopisa: Studio OKUSI - Vrhnika, oblikovalec Jani Govekar. Graficna realizacija: Tomograf, Tomo Cesar, s. p., naklada 13 900 izvodov. Cena zahvale: 68,72 evra. ISSN: 2536-4073