Litijski predilec izhaja enkrat mesečno. Urejuje uredniški odbor: Branko Bizjak (glavni in odgovorni urednik), Albin Ankon, Martina Kralj, Marjan Sonc, Tone Štrus. List dobijo člani Tco-lektiva in upokojenci brezplačno. Tisk in klišeji: Gorenjski tisk, Kranj
Leto XVI.
Litija, februar 1975
Številka 2
Hovo organiziran sindikat
Naša sindikalna organizacija je v torek, 4. februarja 1975 na občnem zboru, ki so se ga udeležili delegati vseh oddelkov in služb, pregledala svoje delo v zadnjem mandatnem obdobju. V tej številki Prediica objavljamo v celoti poročilo predsednika, načrt dela, izvleček iz razprave in pa imena novih članov sindikalnih odborov in komisij. Odslej je naš sindikat organiziran v štirih izvršilnih odborih in konferenci, ki ima štiri stalne člane od skupno 16 članov, ostale pa bodo delegirale štiri organizacije, od katerih šteje vsaka približno tristo članov.
Občni zbor je pokazal, da je delo sindikata izredno obsežno, da pravzaprav ni problema, o katerem sindikat ne bi mogel razpravljati. Zato je tudi program dela precej obsežen, nanizani pa so samo glavni cilji bodočega dela sindikalne konference. Zaradi aktualnosti smo tokrat posvetili nekoliko več prostora problemom sindikata.
Poročilo 10 00S o aktivnosti v preteklem obdobju
V	pretečenem mandatnem obdobju je bila dosežena velika aktivnost članstva in vodstva naše osnovne organizacije sindikata. To obdobje, ki zajema čas od zadnjega občnega zbora 27.1.1973 pa do danes, je bilo zelo bogato Po svoji vsebini in po prizadevanju, da se uveljavijo na vseh področjih družbenoekonomskih odnosov ustavne spremembe in v skladu s temi socialistični samoupravni družbeno-ekonomski sistem, tako v organizacijah združenega dela, samoupravnih interesnih skupnostih, krajevnih skupnostih in v skupščini družbeno-politične skupnosti. Pri vsem tem pa je izredno velikega pomena tudi uveljavljanje in razvijanje delegatskih odnosov na vseh področjih družbenega dela. Sindikate zavezuje k aktivnosti in jim daje mesto v našem političnem sistemu Predvsem X. poglavje temeljnih načel ustave SR Slovenije, sklepi X. kongresa ZKJ ln VII. kongresa ZS ter sklepi VIII. kongresa ZSS in
VII.	kongresa ZSJ. V razdobju med zadnjim in današnjim občnim zborom pa je Potrebno predvsem omeniti sledeče:
Y	občini in v naši organizaciji združenega dela, je bila uspešno izvedena javna razprava o osnutku zvezne in republiške ustave, saj je v tej razpravi sodelovalo več kot 70 % vseh članov sindikata v občini. Obe ustavi sta °ili sprejeti v februarju 1974.
V sindikatih smo povečali politično aktivnost že pred sprejetjem ustave, po prejemu odloka o razglasitvi ustavnih amandmajev decembra 1971. Takrat in kasneje smo razvili aktivnost, da bi kar najbolj dosledno
uveljavili tako imenovane delavske amandmaje, s katerimi se zagotavlja uresničitev najbolj revolucionarnih sprememb našega socialističnega samoupravnega sistema — po katerih prevzemajo delavci in vsi drugi delovni ljudje v svoje roke odločanje o rezultatih svojega dela. Z ustavo je določeno, da je to neodtujljiva pravica, zato ne more nihče v imenu delavcev o tem
odločati. Tu še nismo izbojevali bitke do kraja, zato ostaja to kot nadaljnja najpomembnejša naloga v naši aktivnosti.
Organizirano smo sodelovali pri uresničevanju delegatskega sistema — od evidentiranja, kandidiranja in pri samih volitvah delegatov; 28. marca 1974 so bile uspešno zaključene volitve delegatov v zbor združenega dela občinske skupščine z volilno udeležbo 95,02 %, 19. novembra 1974 pa smo zaključili v organizacijah združenega dela volitve delegatov za samoupravne interesne skupnosti:
—	vzgoje in izobraževanja,
—• otroškega varstva,
—	kulture,
—• telesne kulture,
—	socialnega varstva,
—	zaposlovanja,
—	zdravstvenega in invalidsko pokojninskega zavarovanja.
Volilna udeležba je bila 90,50 %. Vse samoupravne interesne skupnosti so se de-
legatsko organizirale in konstituirale, kakor tudi občinska skupščina in njeni zbori, ki je imela že več delegatsko organiziranih sej.
Sindikati skupaj s SZDL nosimo tudi naprej politično odgovornost, da se dosledno uveljavi, uresničuje in krepi delegatski sistem, tako v organih družbeno-politične skupnosti, kakor v samoupravnih interesnih skupnostih. Tudi
Občnega zbora našega sindikata se je udeležil tudi predsednik OSS Litija Slavko Pungerčar (v sredini prvi z desne;.
k temu nas zavezuje ustava in vloga sindikatov v našem političnem sistemu. Odločno se bomo zoperstavili in ukrepali v vseh primerih, kadar bi posamezniki ali skupine nudili odpore ali celo delovali v nasprotju z ustavno koncepcijo našega družbenoekonomskega razvoja. S tem se bomo dosledno zavzemali
za tiste pravice delavcev, ki nam jih daje nova ustava, kot neodtujljive. Zavzemali se bomo tudi za to, da bo v našo zavest prišla miselnost, da imamo poleg pravic tudi dolžnosti in odgovornosti.
V celotnem procesu uresničevanja ustavnih sprememb oziroma nove ustave je bilo
(Nadaljevanje na 2. strani)
Žene praznujemo
Generalna skupščina Združenih narodov je letošnje leto proglasila za mednarodno leto žensk. Prav gotovo je to storila z namenom, da omogoči ženskam po svetu enakopravno sodelovanje in odločanje.
Naš tisk tega ni posebno poudarjal, kajti enakopravnost žena je pri nas zagotovljena z Ustavo. In tudi v praksi. V času, ko so si v zelo razviti Švici žene komaj pridobile volilno pravico, ko se v prav tako razviti Zahodni Nemčiji žene borijo za pravico enakega plačila za enako delo, ko v mnogih evropskih deželah načrtovanje družine še ni pravica žene, težijo Jugoslovanke bolj vsakdanji problemi. Nekaj tudi težkih.
Mednarodni konvenciji, podpisani za odpravo nočnega dela žena, bo vsak čas potekel dogovorjeni rok, pa vendar žene v mnogih preko tisoč članskih kolektivih delajo in kot kaže, bodo še delale ponoči. Največ tekstilke. Kljub skrbi kolektivov, si zaradi nizke akumulacije sredstev prav v tej panogi, ne moremo sami pomagati. K reševanju problema bi bilo treba pristopiti v državnem merilu, mogoče z možnostjo (večjega in dolgoročnejšega) kreditiranja, ali poiskati dru-
ge načine. Znano je, da edino z novimi proizvodnimi zmogljivostmi lahko postopoma odpravimo nočno delo žena.
Zavedamo se, da z dodatkom za nočno delo, podaljšanim dopustom in podobnim, ne rešujemo tega problema, temveč samo priznavamo njegovo težo in problem. Prav tako iščemo rešitve v raznih kombinacijah delovnega časa, vendar se noči ni mogoče popolnoma izogniti.
S skupnimi močmi in razpoložljivimi sredstvi pa lahko iščemo nove oblike za pomoč v trenutnem stanju. Ne le materialne, bolj bi bila koristna v obliki še izboljšanega zdravstvenega varstva, rekreacije in razbremenitve po delu. Naše predstavnice v sindikatu in samoupravnih organih čaka pri reševanju teh problemov odgovorna naloga.
In še nekaj, drage sodelavke! V podjetju nas čaka težko poslovno leto. Kaj ko bi tudi tukaj, tako kot doma, uveljavile svoj smisel za gospodarnost. Varčevati je treba že s starim dinarjem. Cevke, jermenčki, odpadki in drugo so drobne stvari, za katere potrošimo težke milijone. Z varčno uporabo in z opzarjanjem nevestnih sodelavcev, prav lahko pokažemo svoj vpliv na gospodarjenje v podjetju.
(Dsem ženam ob vasem prazniku
8. marcu
iskreno čestitamo
UREDNIŠKI ODBOR
Delovni program osnovnih organizacij sindikata
Na osnovi sklepov 8. kongresa ZSS in sprejetih programov na občnih zborih osnovnih organizacij sindikata, ki so se vršili dne 20. 1. in 21.1.1975 ter glede na nekatere še neobdelane naloge, predlagamo sledeči okvirni delovni program kot vodilo za organizirano delovanje IO OOS in konference OOS.
I.
Dokončno organiziranje osnovnih organizacij sindikata v
—	predpredilnici (čistilnici, čistilnici odpadkov, mikal-nici in česalnici);
—	predilnicah;
—	sukalnici (vlagalnici in stročnarni z zbiralnico cevk);
—	ostale službe (uprava, menza, vzdrževanje itd.);
in konference osnovnih organizacij sindikata.
Rok izvrištve: 15. 2.1975
II.
Imenovanje in določitev delokroga komisij konference:
—	komisija za pomoč članom kolektiva
—	komisija za oddih in rekreacijo,
—	komisija za splošni ljudski odpor,
—	gospodarska komisija,
—	komisija za šport in rekreacijo,
—	komisija za samopomoč,
—	komisija za pogrebne svečanosti članov kolektiva,
—	itd.
Rok izvršitve: 20.2.1975.
III.
Konferenca osnovnih organizacij sindikata bo nosilec pobud, da se nadaljuje z analizo oziroma pripravi ponovno analizo, ki naj pokaže ali je možno in izvedljivo ustanoviti temeljne organizacije združenega dela v Predilnici Litija in kje naj bi bile. Temu primerno se po dokončni odločitvi reorganizira tudi organiziranje sindikata.
Analizo pripravi ustrezna strokovna služba v sodelovanju s sindikatom.
Rok izvršitve: konec meseca aprila 1975.
IV.
Sindikalna organizacija bo sodelovala in spremljala nadaljnje delo pri integracijskem povezovanju Predilnice Litija z ostalimi tekstilnimi podjetji. Dosedanje delo na tem področju je potrebno ponovno analizirati in najti druga pota, če niso bila ta pravilna in ustrezna.
Rok izvršitve: 30. 6.1975.
V.
Sindikalna organizacija bo pobudnik in bo sodelovala pri izdelavi samoupravnih sporazumov in drugih samoupravnih aktov, ki jih podjetje še nima ali niso usklajeni z ustavo in zakoni.
Rok izvršitve: leto 1975.
VI.
Sindikalna organizacija bo aktivneje sodelovala na področju varstva pri delu in zdravstvenega varstva zlasti pa še sodelovala pri sprejetju novega samoupravnega sporazuma o varstvu pri delu in dajala predloge ukrepov za izboljšanje razmer.
VII.
Nočno delo žena, varstvo otrok in družbena prehrana:
—. sodelovati pri uresničevanju programa investicij v objekte in stroje, kjer bi se zaposlila ženska delovna sila in odpravilo nočno delo žena.
—	potrebno je vsestransko sodelovati z organi v podjetju in občini za nadaljnje zboljšanje varstva otrok, da se zboljša položaj zaposlenih žena.
—	zboljšati organizacijo in kvaliteto toplih obrokov za zaposlene v podjetju predvsem v popoldanskem in nočnem času.
VIII.
Pri aktivni dejavnosti podjetja za pridobitev stanovanj za delavce, bo sindikat sodeloval oz. bo pobudnik za sprejem ustreznega samoupravnega sporazuma, ki bo zajemal dodeljevanje stano-
(Nadaljevanje s 1. strani)
mnogo doseženega, vendar pa nam žal ustave po njeni vsebini še ni uspelo v celoti uresničiti. Zato bodo tudi v prihodnje usmerjena naša prizadevanja, da se zagotovi delavcu odločanje o celotni reprodukciji in o tistih sredstvih, ki jih dajemo za skupne in splošne potrebe.
V	naši dosedanji aktivnosti smo se vključevali v vse faze samoupravnega in družbenega dogovarjanja o ustvarjanju in delitvi dohodka in sredstev za osebne dohodke, žal moramo tudi tu ugotavljati, da ni uspelo v zadostni meri vključiti delovnih ljudi v vse procese dogovarjanja. Tudi tu čakajo sindikate še zelo odgovorne naloge.
V	sindikatih smo se posebej zavzemali za hitrejše razreševanje življenjske ravni delovnih ljudi. Zato smo aktivno sodelovali v vseh fazah sprejemanja in uveljavljanja ustreznih samoupravnih aktov — sindikalne liste. Z enako zavzetostjo smo se vključevali v uveljavitev novega sistema na področju stanovanjskega gospodarstva in pri ustanavljanju Samoupravne stanovanjske skupnosti. Ugotovimo lahko, da so se že pokazali pozitivni rezultati na tem področju.
Zavzemali se bomo, da se tudi v prihodnje razrešujejo vsa tista vprašanja, ki zadevajo hitrejše reševanje živ-ljenske ravni delavcev, zlasti tistih z nizkimi osebnimi dohodki, da se še bolj kot doslej uveljavlja solidarnost in medsebojna vzajemnost, kakor tudi odpravljajo prevelike socialne razlike.
Že od prvih dogovorov leta 1973 v pripravah na VIII. kongres ZSS smo se dogovorili o novi organiziranosti sindi-
vanj in pa primernejše dodeljevanje kreditov za individualno gradnjo oz. nakup stanovanj.
Rok: marec 1975.
IX.
Sodelovanje z organi samoupravne delavske kontrole. Sindikalna organizacija bo dajala močnejšo pobudo in oporo pri njeni dejavnosti. Samoupravna delavska kontrola pa mora stalno obveščati konferenco o svojem delu.
Rok izvršitve: takoj.
X.
Kadrovska politika, štipendiranje in izobraževanje:
Sindikalna organizacija mora sodelovati pri oblikovanju kadrovske politike v podjetju, ter sodelovati pri razpisih vodilnih delovnih mest. Nadalje mora sodelovati pri organizaciji izobraževalnih tečajev za novoizvoljene člane izvršnih organov OOS in delegate.
katov. VIII. kongres ZSS je dokončno sprejel naloge in obveznosti na tem področju, zato si bomo morali še nadalje prizadevati, da izpolnimo kongresne sklepe tako po obliki organiziranosti, kakor po vsebini dela sindikatov in zveze sindikatov.
Dosedanje akcije kažejo, da smo marsikdaj dokazali našo aktivnost. Samo v predkongresnih konferencah je sodelovalo na zborih članstva v OOS več kot 70 % ali v občini 2.473 članov in članic sindikata. V priprave na referendum za samoprispevek, ki je bil 17. 11. 1974 izglasovan z 73,56 % smo se aktivno vključili skupaj z drugimi družbeno-političnimi organizacijami. Aktivno smo sodelovali tudi na volitvah tako marca 1974, kakor tudi novembra 1974.
IO OOS naše organizacije združenega dela je imel v svojem dvoletnem mandatnem obdobju 30 sej. Nekatere teh sej so bile razširjene, kar pomeni, da so na teh sejah sodelovali tudi predstavniki ZK, mladine, samoupravnih organov naše organizacije združenega dela in predstavniki občinskega sindikalnega sveta. Vsem se ob tej priliki zahvaljujem za sodelovanje in pomoč, ki so nam jo izkazali. Pri svojem delu smo si pomagali tudi z izkušnjami, ki smo jih dobili pri izmenjavi mnenj z OOS drugih organizacij združenega dela. V pretečenem mandatnem obdobju so nas obiskali predstavniki OOS Krušik iz Valjeva. Tudi mi smo bili gostje Krušika iz Valjeva in mislim, da velja takšno sodelovanje in izmenjavo mnenj še nadalje negovati . in razvijati.
Še nekaj podatkov o delu komisij naše OOS. V okviru
XI.
Pomoč članom kolektiva pri uveljavljanju pravic, pri zastopanju na raznih organih v podjetju ter dajanje mnenj o zahtevah za uveljavljanje varstva pravic pred dokončno rešitvijo.
XII.
Sindikalna organizacija mora aktivno sodelovati z:
—	samoupravnimi organi v podjetju;
—	delegacijami občinske skupščine;
—	delegacijami samoupravnih interesnih skupnosti;
—	občinskim sindikalnim svetom;
—	medobčinskim odborom sindikata delavcev tekstilne in usnjarske industrije;
—	republiškim odborom sindikata delavcev tekstilne in usnjarske industrije;
— SZDL in
—	sveti krajevnih skupnosti.
naše OOS deluje 7 komisij in sicer:
—	komisija za pomoč članom kolektiva,
—• komisija za oddih in rekreacijo,
—	komisija za splošni ljudski odpor,
—• gospodarska komisija,
—• komisija za šport in rekreacijo,
—	komisija za samopomoč,
—	komisija za pogrebne svečanosti članov kolektiva.
Komisija za pomoč članom kolektiva je obiskovala naše člane, ki so bili dlje kot 2 meseca v bolniškem sta-ležu. Nekatere člane so obiskovali na domu, nekatere pa v bolnišnicah. Ob tej priliki so obiskovane! prejeli manjše denarne zneske v višini 100.—■ din. člani komisije so obiskovali tudi matere samohranilke, ki imajo dva ali več nepreskrbljenih otrok, kakor tudi nekatere naše upokojence. Višino pomoči v takih primerih pa je predhodno določal in odobraval IO OOS naše OZD.
Komisija za oddih in rekreacijo je v svojem dvoletnem mandatnem obdobju s pomočjo poverjenikov in mojstrov pripravila, organizirala in izvedla enotedenska brezplačna letovanja 98 članom naše OZD.
Člani gospodarske komisije so v sodelovanju z IO OOS sodelovali pri organiziranju srečanj z našimi upokojenci, otvoritvi novega obrata pre-vijalnice in sukalnice, organiziranju dedka mraza za otroke članov naše OZD, organiziranju srečanj članov naše OZD ob priliki tovarniškega praznika in organiziranju Plesa predilcev.
XIII.
Obveščanje:
Sindikalna organizacija mora biti stalno obveščena o dogajanjih v podjetju, sama pa mora o svojem delu obveščati člane kolektiva preko obstoječih informacijskih sredstev (Informacije, tovarniško glasilo Litijski predi-lec, itd.).
XIV.
Sindikalna organizacija mora zagotoviti sodelovanje našim delavcem na teksti-liadi in sindikalnih športnih igrah in za sodelovanja zagotoviti potrebne športne rekvizite in sredstva.
XV.
Sindikalna organizacija nudi pomoč pri organizaciji strokovnih ekskurzij in izletov.
Komisija za šport in rekreacijo je organizirala več tekmovanj ob raznih priložnostih. O uspešnosti teh tekmovanj in delavskih športnih iger pa nam govore razna priznanja, diplome in pokali, ki so jih osvojili člani naše OZD ob raznih priložnostih.
Komisija za samopomoč je v zvezi z »akcijo ozimnica« dala kredit nekaterim članom naše OZD za nabavo ozimnice, kakor tudi druga brezobrestna posojila. Komisija za samopomoč deluje po pravilih, ki jih sprejme IO OOS.
Komisija za splošni ljudski odpor je najmlajša v naši OOS. Tu moramo ugotoviti, da se še nismo zadostno organizirali in da je treba še veliko napraviti, predvsem pa se organizirati tako, da bomo vsak čas pripravljeni braniti naš sistem in revolucionarne pridobitve povojnega razvoja.
Predno zaključim, želim povedati, da sem se v poročilu dotaknil le nekaterih — najpomembnejših področij in nalog iz preteklega obdobja. Za leto 1975 pa bomo morali sprejeti tak delovni načrt, ki ne bo samo nakazoval naloge, temveč bo tudi opredeljeval nalogo, določal nosilce naloge, določal način izvršitve naloge in opredeljeval roke za izvedbo posamezne naloge.
Samo tako izdelan program — akcijskega značaja bo zagotovil, da se bomo lahko dobro organizirali, spremljali in kontrolirali izvajanje ter kritično postavili pred odgovornost ali pohvalo vsakega nosilca nalog.
Predsednik IO OOS: Vojko Bizjak
Izvršni odbor OOS Predilnice Litija
Poročilo o aktivnosti in delovanju v preteklem...
Povzetek iz razprave
Občni zbor je vodil tov. Franc Borišek (drugi z desne)
Tov. Borišek Franc, mojster predpredilnice, je uvodoma povedal, da je delavska kontrola pravazprav šele sedaj začela z delom in da bo delavski svet na enem od prihodnjih zasedanj obravnaval prvo poročilo delavske kontrole o njenem dosedanjem delu. Meni, da bo delo delavske kontrole odslej lažje, ker je že izdelan osnutek pravilnika o njenem delovanju.
Tov. Milan Majcen, mojster predpredilnice, je poudaril, da je nova organizacija pomemben korak k boljšemu obveščanju zaposlenih. Odslej bo delo sindikata verjetno kvalitetnejše, ker bo sodelovalo večje število ljudi. Predlagal je tudi, da naj bi vsaka številka tovarniškega časopisa imela posvečeno vsaj eno stran problemom in delu sindikata.
Tov. Andrej Kralj, direktor finančnega sektorja, je občni zbor seznanil s poslovnimi dosežki podjetja v preteklem letu. Obenem je nakazal tudi možnosti, ki jih imamo v letošnjem letu. Vsekakor je pred nami težko leto in se bomo morali spoprijeti s številnimi težavami. Eden od nosilcev boja za večjo produktivnost in zmanjšanje stroškov mora biti tudi sindikat. Sindikat naj bi aktivneje sodeloval pri delitvi sredstev, predvsem sklada skupne porabe, prav tako bo moral sindikat sodelovati pri vsklajevanju naših internih aktov z določili samoupravnega sporazuma predilnic, tkalnic in oplemenitilnic v Sloveniji ter sindikalne liste za leto 1975.
Tov. Lesjak Franc, varnostni tehnik, je poudaril, da je zelo pomembno, da ima sindikat v svojem programu tudi nekatere naloge iz področja varstva pri delu. Zelo pozitivno je to, da sindikat preventivno skrbi za zdravstveno varstvo predvsem starejših članov kolektiva, saj vsako leto okrog 45 naših delavcev in delavk brezplačno letuje v naših počitniških domovih. Pravilno je, da bo o Perečih problemih odslej razpravljalo precej večje število ljudi.
Tov. Jože Mirtič, direktor Podjetja, je najprej povedal, da je podjetje trenutno v zelo težkem finančnem položaju. Nelikvidnost nam ni prizanesla in nam vsak dan bolj otežkoča normalno poslovanje. Stabilizacija, ki se jo je lotila širša družbena skupnost, ni prinesla zaželje-nih rezultatov. Človek vedno bolj dobiva občutek, da tudi letos položaj ne bo dosti boljši. To pa najbolj občutijo ravno delavci v neposred-n!vProizvodnji, ki imajo naj-hižje osebne dohodke. Položaj v tekstilni industriji se Je v zadnjem obdobju močno spremenil. Kdor ne bo nastopal z dobro kvaliteto, ne bo našel kupcev. Da pa bi proizvajali za skladišče, nima smisla, ker zaloge vežejo velika finančna sredstva. Tudi sindikat se mora zavzemati za dvig produktivnosti, ker je
to edini pogoj za stabilizacijo našega gospodarstva. Večjo produktivnost, boljšo kvaliteto pa bomo dosegli z dobro disciplino. Da podjetje ne bi poslovalo z izgubo, moramo proizvajati tak asorti-man, ki je na tržišču najbolj iskan in je tudi z dohodkovnega vidika najboljši. Prav tako moramo med kupci izbrati takšne, ki bodo kupljeno prejo v dogovorjenih rokih tudi plačevali. Kot druge panoge slovenskega gospodarstva tako tudi tekstilna industrija išče nove oblike povezovanja in sodelovanja. Naši odnosi z največjimi poslovnimi partnerji že leta nazaj niso več samo odnosi »daj-dam«, ampak precej glo-bji in so temeljili na dobrem poslovnem sodelovanju. Mi smo na željo naših poslovnih partnerjev šli večkrat v velike rekonstrukcije in razširitve, da smo tako našo proizvodnjo preuredili za njihove potrebe.
Glavni direktor se je dotaknil tudi problema ukinitve nočnega dela. Poudaril je, da brez širše družbene pomoči tega problema ne moremo rešiti. Da bi proizvodnja ostala na istem nivoju, so potrebne nove kapacitete. Izdelan bo podrobnejši načrt ukinitve nočnega dela žena v podjetju. Ustvarjena sredstva v prihodnjih 5 letih nikakor ne bodo zadostovala. Zato bomo iskali najrazličnejše bančne kredite in tako skušali rešiti ta problem. Zavedamo se, da doslej nam še ni nihče ničesar dal, vse kar imamo, smo morali ustvariti sami. Če bomo v bodoče manj ustvarili, ker bodo obremenitve še večje, bomo to občutili tudi pri osebnih dohodkih. Želja nas vseh pa je, da bi OD obdržali na sedanjem nivoju oz. jih še povečali.
Tov. Martina Kralj, referent samoupravnih organov, je povedala, da če bi presojali skrb za člane kolektiva le skozi finančna sredstva, SP, potem bi to pokazalo le skromna prizadevanja.
Pri tem je treba omeniti tudi sredstva skupne porabe podjetja, ki jih namenimo oz. se nam iz ustvarjenega dohodka vračajo za družbeni standard. O tem, da namenimo vsako leto veliko sredstev v te namene (lani npr. 400 milijonov, letos predvidoma nad pol milijarde) pričajo številna kupljena stanovanja in posojila za zasebno gradnjo, cenena in kvalitetna hrana v obratu družbene prehrane, ceneno letovanje ob morju in na Gorenjskem in seveda regres za letovanje, nadalje urejeno zdravstveno varstvo in zobozdravniške storitve in podobno. Letošnji plan skupne porabe, ki ga je DS sprejel pretekli mesec, pa vključuje že v sklad z novim sporazumom tudi nagrade za delovne jubileje ter solidarnostne pomoči v primeru nesreče v družini.
Dejansko se nam v tej obliki sredstev skupne porabe vračajo znatna sredstva, ki nam omogočajo, da si lahko
ceneje uredimo prehrano in letovanje, skratka dostojno življenje izven tovarne.
Nato je tov. Kraljeva predlagala, da naj bi v bodoče pri sestavi črpanja sredstev skupne porabe sodelovali tudi sindikat, oz. dajal določene predloge za razporeditev sredstev v tiste namene, ki bodo za člane kolektiva najbolj koristni. Mogoče bi bila ena takih postavk, ki bi jih bilo treba vključiti v SSP ali finančni načrt sindikalne podružnice •— sredstva za kopališko zdravljenje članor kolektiva po raznih operacijah, revmatičnih in drugih obolenjih, saj je znano, da Skupnost zdravstvenega zavarovanja takšna zdravljenja le redko odobrava. Posebno v kolektivu z velikim številom žena pa bi to lahko predstavljalo zelo uspešno obliko zdravstvenega varstva, ki bi se gotovo obrestovala. Izbiro kandidatov pa bi lahko obravnavali v sodelovanju z obratnim zdravnikom.
Mnenja je, da bi morali v bodoče, posebno dokler ne bomo odpravili nočnega dela žena, zelo intenzivno iskati oblike, kako posebno tem ženam urediti in omogočiti čimbolj še zdravstveno varstvo in čimveč počitka po opravljenem delu. Sredstva v te namene izločimo, treba je le iskati oblike, kako bi jih najbolj smotrno uporabili.
Tov. Pungerčar Slavko, predsednik občinskega sindikalnega sveta, je pozdravil občni zbor in izrazil svoje zadovoljstvo predvsem nad dobro udeležbo in pripravo. V pripravah je namreč sodelovalo več kot 600 članov kolektiva. Poudaril je, da je pravilno, da je v programu dela sindikalne organizacije za letošnje leto tudi po novem pregled pogojev za ustanavljanje TOZD. Prav tako ne smemo pozabiti na ustanovitev aktiva mladih delavcev. Reševanje problema ukinitve nočnega dela prav gotovo ni enostavno, mora pa ravno tu sindikat odigrati glavno vlogo. Naloga nas vseh pa je, da se zavzamemo za stabilizacijo gospodarstva. Ne bi bilo smotrno, če bi živeli in delali od danes do jutri. Rezultati, ki jih je dosegla Predilnica govore, da kolektiv gospodari dolgoročnejše.
Ob koncu je zaželel uspešno delo občnemu zboru in celotnemu kolektivu, še posebej pa novo izvoljenim odborom.
Tov. Pavliha Tone, direktor komercialnega sektorja, je predlagal, da bi ustanovili še komisijo, ki bi nadzorovala gibanje osebnih dohodkov in jih prilagojevala stalnemu porastu cen. Pri današnjem naraščanju cen le-tega najbolj občutijo delavci z najnižjimi osebnimi dohodki.
Tov. Savinšek Antonija, predica v predilnici, je predlagala, da naj bi se sindikat zavzel za benificiranje delovne dobe predic, ki delajo oz. so delale na nočni izmeni.
Tov. Borišek Franc, mojster predpredilnice, je me-
nil, da je predlog tov. Savin-škove dober in da naj bi imeli benificiran delovni staž tudi moški, ki delajo ponoči.
Tov. Zupančič Franc, delavec v čistilnici, je poudaril, da je potrebno še večje sodelovanje na ravni krajevna skupnost — sindikat naše delovne organizacije. V to povezavo naj bi se vključila še SZDL.
Predstavnik medobčinskega odbora sindikata delavcev tekstilne in usnjarske industrije je poudaril, da je program dela sindikata zelo dobro postavljen. Pravilno je, da sindikat sodeluje pri stabilizacijskem programu, pri programu ukinitve nočnega dela žena, pri dviganju produktivnosti, skratka ni stvari, o kateri sindikat ne bi mogel razpravljati oz. sklepati. Poudaril je tudi, da bo treba ponovno proučiti možnosti za ustanovitev TOZD, ker smo eno od podjetij, ki teh ustavnih določil še ni dokončno uresničilo.
Glede benificiranja delovnega staža predic oz. delavk, ki delajo ponoči, je dejal, da že skoraj polovica vseh poklicev zahteva benificiran staž in da je pravzaprav težko reči, kdo je upravičen, ker dela res v izjemno težkih pogojih.
Smo edina socialistična dežela in podpisnica mednarodne konvencije o ukinitvi nočnega dela žena in mladine, ki ni uspela v danem roku odpraviti nočno delo. Gre tu predvsem za zaščito žena in mladine, zato bomo morali vložiti vse napore, da bomo v prihodnjih 5. letih rešili ta problem.
Tov. Kralj Martina, referent samoupravnih organov,
je povedala, da je v našem podjetju stalno prisotna skrb glede nočnega dela žena. Uvedli smo razne delovne turnuse, tako, da delavke delajo čim manj ponoči. Pripravili smo že enkrat elaborat za postopno ukinitev nočnega dela žena in ponovno okvirni investicijski program, ki dosega že vrednost 24 milijard S din. Tega pa sami, z nizko akumulativnostjo tekstilne industrije, brez družbene pomoči, ne bomo zmogli. RO sindikata naj se zavzema, da se bo stvar pričela reševati v državnem merilu, mogoče v obliki ugodnejših kreditov ali kako drugače.
Tov. Majcen Milan, mojster predpredilnice, je dopolnil
tov. Savinškovo, da naj bi imeli benificiran delovni staž tisti delavci, ki so že delali 25 do 30 let in več ponoči. To naj bi bilo tudi priznanje za minulo delo.
Obe strani
Na občnem zboru sindikalne podružnice je bilo poudarjeno, da je v predpripravah sodelovalo preko 600 zaposlenih. Brez dvoma je to zelo pohvalno, saj so take odločitve lahko mnogo bolj kvalitetne.
Tudi pri novi organiziranosti našega sindikata bo pri odločanju o posameznih stvareh sodelovalo večje število ljudi. Dosegli smo torej večjo množičnost. Verjetno bo marsikatero vprašanje bolje razčiščeno. V tem pogledu je nova organizacija sindikata vsekakor korak dalje.
Ne smemo pa pozabiti tudi druge strani. Res je, da naj bi sestanki bili izven delovnega časa. A kako zahtevati od delavke, ki je 5 ali pa tudi 20 km oddaljena od podjetja, da pride istega dne še enkrat nazaj na sejo. Če je seja po končanem delu ene izmene, je med delovnim časom druge. In tako so seje največkrat organizirane. če vzamemo za primerjavo, da je 600 udeležencev predpriprav občnega zbora bilo najmanj pol ure odsotnih s svojega dela, je to tristo delovnih ur manj za našo proizvodnjo. To je več, kot če bi en delavec mesec in pol ničesar ne naredil. Ne moremo pa teh ur nadoknaditi. če stroj stoji ali pa ga polovično poslužuje druga delavka, je proizvodnja za toliko in koliko kilogramov manjša — to pa pomeni toliko in toliko dinarjev manj. Iz vsega omenjenega pa ne izhaja, da je treba sestanke odpraviti, ampak, da je naloga tistih, ki jih pripravljajo, da bodo le-ti čim-krajši in da bodo ljudje nanje prihajali kar najbolje pripravljeni. Tu pa nas čaka še veliko dela.
Iz Pravil
o organiziranosti našega sindikata
Na občnem zboru sindikata naše delovne organizacije, dne 4.2.1975, so med drugim sprejemali delegati Pravila sindikata. S temi pravili urejujejo člani delovanje osnovnih organizacij sindikata. V osnovni organizaciji sindikata se delavci organizirajo, da bi v njej zlasti:
—	neposredno izražali svoje posamične interese, jih med seboj usklajevali in na tej osnovi določali svoj skupni interes,
—• prizadevali se za uresničevanje svojih, v osnovnih organizacijah sindikata dogovorjenih skupnih interesov po samoupravni poti,
—	težili, da bi svoje skupne interese opredelili v skladu z interesi delavskega razreda kot celote,
—	ustvarjali možnosti za uspešno delovanje članov v samoupravnih organih,' stalno spremljali in organizirano premagovali odpore proti razvijanju samoupravnih odnosov in humanim medsebojnim razmerjem,
—	se zavzemali za povečanje produktivnosti dela, za samoupravno planiranje razvoja, za smotrno uporabo sredstev za proizvodnjo, za modernizacijo proizvodnega procesa ter na tej podlagi za povečanje dohodka in se borili proti prisvajanju dohodka, ki ni rezultat dela,
—	uresničevali načelo delitve po delu,
—	dajali pobude in predloge za sklepanje samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov,
—	ustvarjali politične pogoje za delo samoupravne delavske kontrole, sodelovali z organi delavske kontrole in jim pomagali pri njihovem delu,
—• organizirali politične akcije za uresničevanje sklepov samoupravnih organov, ki so v skladu z interesi delavskega razreda kot celote,
—	se borili za rast svojega življenjskega standarda na podlagi povečevanja produktivnosti dela in dohodka,
—■ se zavzemali za reševanje specifičnih problemov zaposlenih žensk, zlasti pa mater, da bi se lahko aktivneje vključevale v samoupravljanje in družbenopolitično delo,
—	obravnavali, dajali predloge in zahtevali ukrepe s področja varnosti in higienske zaščite pri delu,
—	vplivali na razvoj, pa tudi organizirali kulturno-pro-svetno delo, družabno življenje, oddih, razvedrilo, športne in druge dejavnosti,
—	ustvarjali politično oporo za delovanje delegacij in delegatov,
—	sodelovali pri organiziranju delavcev za splošno ljudsko obrambo in prispevali k razvoju sistema družbene samozaščite.
—	si prizadevali včlaniti v sindikat še nevčlanjene delavce,
—	razvijali povezovanje in
sodelovanje z upokojenimi člani in invalidi dela in skrbeli za njihov materialni in socialni položaj,------
— gojili socialistično delavsko solidarnost, in še uresničevali številne druge potrebe, probleme in naloge, ki so v skladu s pravili sindikata.
Zelo pomembno je določilo v pravilih, da osnovna organizacija sindikata sodeluje v postopku in podpiše sporazum, s katerim se urejajo medsebojna razmerja delavcev pri delu ali pa se določajo osnove in merila za razporejanje dohodka in delitev osebnih dohodkov znotraj delovne organizacije.
Osnovna organizacija sindikata lahko začne postopek za ponovno obravnavanje že sklenjenega samoupravnega sporazuma, če meni, da so z njim kršene samoupravne pravice delavcev, ki se v njej združujejo, ali družbenoekonomski odnosi, določeni z ustavo.
Ce osnovna organizacija sindikata po opravljenem usklajevalnem postopku sklene, da ne bo podpisala samoupravnega sporazuma, mora o njem začeti spor pred sodiščem združenega dela.
Če pride do spora med delavci v posameznih delih organizacije združenega dela,
izvršni odbor bodisi na lastno pobudo ali na zahtevo delavcev določenega dela organizacije združenega dela začne postopek za rešitev spora.
V postopku za reševanje spora izvoli osnovna organizacija sindikata delegacijo, ki skupaj z organi samoupravljanja v organizaciji združenega dela določi osnove in merila za reševanje vprašanj, zavoljo katerih je prišlo do spora.
Delegacija iz prejšnjega odstavka je dolžna seznaniti člane osnovne organizacije sindikata in izvršni odbor s svojim delom in ukrepi za rešitev spora.
Po zakonu o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu, v poglavju varstvo pravic delavcev, je določeno, da si je vselej treba preskrbeti mnenje sindikalne organizacije, ko se ponovno preizkuša zahteva delavca. Sindikalna organizacija lahko delavca, ki to zahteva ali v to privoli, zastopa pri uveljavljanju njegovih pravic iz združenega dela. Mnenje sindikalne organizacije si je treba oskrbeti tudi pri obravnavanju predloga za nočno delo žena (pri postopku za izdajo izjemnega dovoljenja za delo žena v nočnem času).
Osnovna organizacija sindikata skrbi, da se obravnavajo vprašanja, ki so v korist njenega članstva. Zagotavlja tudi idejno enotnost pri izvajanju politike dogovorjene v organih sindikata.
O temeljnih pravicah in dolžnostih člana sindikata, o delegatskih razmerjih, organih osnovne organizacije sindikata in načinih njihovega delovanja bomo pisali v kasnejših sestavkih.
Novoizvoljeni odbori in komisije
Konferenca:
Koprivnikar ing. Pavel
—	predsednik Pavliha Lojze
—	podpredsednik
Štrus Tone	— tajnik
Šistek Mija	— blagajnik
Nadzorni odbor konference:
Bizjak Vojko Borišek Franc Kaplja Berto
I.	odbor — čistilnica, čistilnica odpadkov, predpredilnica, mikalnica, česalnica
Poznajelšek Jože
—	predsednik
Kostevc Mirna — tajnik Planinšek Ljudmila— član Kovač Ana	—	član
Kos Janez	—	član
Lamovšek Lojzka — član
Nadzorni odbor:
Tilia Marija Tomc Franc Komotar Borut
II.	odbor — vse predilnice
Strašek Martin
—	predsednik
Žitnik Silva	—	tajnik
Lušina Štefka — član Vahčič Nada	—	član
Tomar Cveta — član Kunstelj Antonija — član
član
član
Zavodnik Marija Gorogranc Stana
Nadzorni odbor:
Semec Viktor Pavlin Pavla Kastelic Joža
III.	odbor — sukalnica, vla-galnica, stročnarna
Mlakar Janko — predsednik Se vi jak Stane — tajnik Antonič Olga — član Ojnik Vera — član Štuhec Stane — član
Nadzorni odbor:
Belec Kristina Ajdonik Milena Štefin Marija
IV.	odbor — ostale službe (remont, uprava, pomožno osebje, obrat družbene prehrane)
Žnidar Franc — predsednik
Dernovšek Ivica	—	tajnik
Tišler Janez	—	član
Remec Marjana	—	član
Pintar Marjana	—	član
Nadzorni odbor:
Dimeč Janez Švare Milan Šmid Minka
Zavarovanje strojev pred požarom
Ozko grlo v proizvodnem procesu naše organizacije združenega dela je nedvomno obrat bombažne čistilnice. Vsak večji zastoj strojev v tem oddelku ima vpliv na količino izdelane preje celotne predilnice. Zaradi hermetično zaprtega delovnega postopka in predelave lahko vnetljivih bombažnih vlaken, je velika nevarnost za nastanek požarov, ki jih povzročijo razni trdi predmeti: embalaža bal, navita bombažna vlakna itd., ki se na občutljivih delih strojev drgnejo in zaradi trenja povzročijo zanetek.
Osnovni požarnovarnostni ukrepi v čistilnici so:
—- Redno čiščenje strojev in delovnih naprav — Redno in dosledno odstranjevanje embalažne žice, kovinskih delov, ki so večkrat v samih balah —■ Vzdrževanje reda in čistoče
— Poznavanje požarnovarnostnih naprav in ukrepov v primeru zanetkov požara
Čiščenje strojev in delovnih naprav
Redno čiščenje v čistilnici in mikalnici je v dopoldanskem času in ga opravljajo delavke čistilne kolone. Na posebno občutljivih mestih, kjer se nabirajo bombažna vlakna je obvezno čiščenje vsake 4 ure dela (vertikalni ježi strojev »Meningen«), Po-
membno je tudi čiščenje in odstranjevanje prahu iz odvodnih kanalov in klimatskih naprav, (čiščenje kanalov in komore 1 krat na 14 dni)
Po uvedbi strožjega nadzora nad čiščenjem strojev je v zadnjem razdobju manj zanetkov požarov.
Odstranjevanje embalaže od bal
Kako pomembno je redno odstranjevanje embalaže, naveden primer:
Dne 30. 1. 1975 je nastal ob 17.25 zanetek požara.
Del obroča od bombažnih bal je zašel iz čistilnih strojev po sesalnem vodu v mi-kalnik št. 4. Ko je prišel del obroča v stik s trgalnim valjem, je nastala iskra, ki je vnela bombažni prah. Sesal-
(Nadaljevanje na 5. strani)
Cevovod od COz jeklenk (Pastor) na stopničastem rahljalniku. Baterija COz varuje oba stopničasta rahljalnika.
Komisija za pomoč članom podjetja:
Komotar Borut
—	predsednik
Lušina Štefka — član Šistek Mija	—	član
Ajdonik Milena — član Otorepec Vera — član
Komisija za oddih in rekreacijo:
Lesjak Franc
—	predsednik Planinšek Ljudmila— član Gorogranc Stana — član Štefin Marija — član
Gospodarska komisija:
Zupan Rudi
—	predsednik
Šuštaršič Anton — član Taufer Lado	—	član
Komisija za splošni ljudski odpor:
Mali Franc
—	predsednik Stamatovski Niko — član Vidovič Gojko — član
Komisija za šport in rekreacijo:
Cvetežar Justi — predsednik Kos Cveto — član Vizlar Jože — član Vidovič Gojko — član Gre tič Jože — član
Komisija za samopomoč:
Povše Ani
—	predsednik
Koprivnikar ing. Pavel - član Šistek Mija	- član
Komisija za nadzor OD:
Pavliha Tone (roj. 1938)
—	predsednik
Lesjak ing. Tone	— član
Povše Ani	— član
Komisija za pogrebne svečanosti članov kolektiva:
Tišler Hilda — predsednik Lesjak Franc — član Štrus Tone — član
mo drugih jeklenk oz. linij, kjer ni zanetka, (linije so označene s številkami 1 do 6). Nakladalni stroj »TEMA-FA« nima stabilne protipožarne zaščite, kjer je odprte konstrukcije in lahko pogasimo zanetek z ročnimi ali prevoznimi gasilnimi aparati.
Aktiviranje jeklenk je ročno. Predhodno pod udarno iglo iz grla odstrani varnostni obroček in z roko potegnemo za ročico, (jeklenke so angleške in sivo obarvane).
Nekaj o ogljikovem dioksidu (CO2)
Plin CO2 je brez barve in vonja. Volumen oziroma prostornina 1 kg COz je v odvisnosti od temperature. Višja je temperatura, višji je volumen.
Pri temperaturi 30° C je v eni 30 kilogramski jeklenki pod pritiskom, 16.950 litrov CO2. Plin je 1.5 krat težji od zraka.
Plin CO2 izpodriva kisik, vemo pa, da brez kisika ni gorenja.
Pri gašenju bombažnih vlaken s pomočjo CO2 ne moremo v celoti pogasiti požara, kjer je bombaž v razrahljanem stanju in vsebuje del kisika. V celoti odstranimo žerjavico s pomočjo vode, ki odvzema toploto.
Vemo, da je v zraku 21 % kisika, pri 15 % kisika v zraku pa gorenje običajno preneha. Ob pomanjkanju kisika, ki nastane ob večji uporabi CO2, moramo uporabiti dihalni aparat, posebno še v zaprtem stroju (Meninger), sicer se zadušimo.
Takoj po aktiviranju CO2 naprave, ne hodimo v stroj!
Opis delovanja protipožarne stabilne naprave, izdelek »Pastor« Zagreb Stabilna protipožarna naprava, ki jo je ob postavitvi stojev namestlia firma »PLATTS« ,ni zajemala vseh čistilnih strojev.
V	letu 1974 je podjetje Pastor zavarovalo še ostale čistilne stroje in sicer 2 rahljal-na stroja »Meninger« in 4 stopničaste rahljalnike »Opin-gen«. Stroji so zaprte izvedbe in razvrščeni na levi in desni strani oddelka.
Za rahljalna stroja Menin-gen sta nameščeni 2 bateriji po 6 jeklenk CO2 in za 4 stopničaste rahljalnike 2 x po 2 jeklenki CO2, z ustreznimi cevovodi in razpršilci.
Za stabilno požarnovarnostno napravo smo Pastorju plačali v letu 1974 183.884,— dinarjev.
Aktiviranje protipožarne naprave »PASTOR«
V	sluačju zanetka požara, s kladivom, ki je pritrjeno na verižici, razbijemo steklo omarice in z roko potegnemo ročko, ki je pritrjena na jekleni žici.
Plin CO2 pod pritiskom preide po cevovodu v stroje in skozi razpršilec prekrije prostor .Samo aktiviranje jeklenk s CO2 je tehnično odlično izvedeno. Ob aktiviranju mehanskih ventilov plin iz teh jeklenk aktivira ostale pnevmatske ventile jeklenk.
Baterija jeklenk je pritrjena na tehtnici, ki je vezana 'na kazalce, katerih kraki se
Baterija CO2 »Pastor« za stroj »Meningen« (leva stran čistilnice)
—	s pomočjo kladivca razbijemo steklo,
—	s povlekom ročke aktiviramo jeklenke
ob izpraznitvi jeklenk razširijo.
Ko potegnemo ročko in s tem aktiviramo jeklenke CO2, mikrosklopka avtomatsko izklopi stroj, ki je vezan s cevovodom na baterijo.
Iz opisa vidimo, da je CO2 naprava podjetja Pastor kvalitetnejša od tovrstnih inozemskih stabilnih protipožarnih naprav.
Zaposleni v predpredilnici so bili že seznanjeni z delovanjem stabilnih protipožarnih naprav, pričujoči članek naj bo le dopolnilo temu izobraževanju in usposabljanju z željo, da s preventivnimi ukrepi preprečimo zanet-ke ali jih ob nastanku uspešno pogasimo.
F. L.
Po aktiviranju protipožarne naprave ne smemo takoj v stroj »Meningen«. Ob pomanjkanjnu kisika se zadušimo!
Zavarovanje strojev...
(Nadaljevanje s 4. strani)
na naprava je potegnila goreči prah po podzemskem kanalu v prašne filtre, kjer je skupno s prahom zgorela filtrska mreža iz umetnih vlaken.
Zanetek so pogasili delavci s pomočjo 2 ročnih gasilskih aparatov in 30 kg prevoznega aparata s CO2.
Poznavanje požarnovarnostnih naprav in ukrepov v primerih zanetkov požara:
Ob uvedbi hermetično zaprtega delovnega postopka je bilo nujno vzporedno z montažo strojev, predvidevati stabilne protipožarne naprave.
Ob montaži čistilnih strojev je bilo izvedeno protipožarno zavarovanje posamez-
Ob nastanku požara dobro preverimo, na kateri liniji gori — poglejmo številko, da ne vključimo napačnih jeklenk
Zaradi zanetka je stala celotna čistilnica in mikalnica skoraj 2 delovni uri.
Posebna pozornost je umestna ob raznih remontnih delih, ko so zloženi (večkrat razmetani) strojni deli, ki ob nepazljivosti lahko zaidejo v čistilne stroje (vijaki, matice itd.).
Predpogoj za varstvo pa je red in čistoča v oddelku (vključno s klimatskimi napravami).
nih čistinlih strojev, vključno z dovodom do mikalnih strojev.
Za vsako skupino — linijo strojev, sta nameščeni 2 jeklenki, v katerih je pod pritiskom 70 atmosfer plin og-likov dioksid. Od jeklenk so v posamezne cevi in v stroje napeljali cevovodi z vgrajenimi razpršilci. Posamezna linija je označena s številko, da ne zamenjamo ob zanetku požara linijo in ne aktivira-
Jeklenke (Anglija) aktiviramo:
—	odstranimo obroček na grlu pod udarno iglo,
—	Potegnemo za ročico
S seje delavskega sveta
Delavski svet je na 16. rednem zasedanju, dne 23. 1. 1975, sprejel predlog investicij za leto 1975, predlog plana skupne porabe za letošnje leto, ugotovil pravilnost postopka sprejetja dopolnitev Samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu. Statuta in pravilnika o pripravnikih. DS je obravnaval inventurni elaborat per 31. 12. 1974 — II. del, poročilo Odbora za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu, sprejel plan zaposlovanja pripravnikov v letošnjem letu, razpisal štipendije za šolsko leto 1975/76. DS je poskusno uvedel spremembo delovnega časa za delavce, ki delajo v treh izmenah — proste bodo sobote ponoči.
VPRAŠANJE SREDSTEV
Delavski svet je sprejel plan investicij in plan črpanja sredstev skupne porabe za letošnje leto. Oba programa bosta uresničena, če bomo ustvarili zadostna finančna sredstva. Poslovni dosežki lanskega leta so po zaključnem računu za leto 1975 pokazali, da bosta verjetno oba programa uresničena v zmanjšanem obsegu.
—	2 dijakinjama ekonomske srednje šole,
—	1 študentu na pravni fakulteti.
Delavski svet je sklenil, da lahko 10 članov kolektiva študira na Višji šoli za organizacijo dela, ki bo organizirana pri DU Litija. Tem desetim se povrnejo stroški šolanja.
SPREMEMBA
DELOVNEGA ČASA
Na željo zaposlenih, ki delajo v treh izmenah, je poskusno spremenjen delovni čas. Sobote ponoči bodo proste, manjkajoče ure bodo zaposleni doprinesli s podaljšanim delom. Podrobnejšo obrazložitev in način doprinaša-nja smo objavili v Informacijah. Jasno je, da se bodo ob spremembi delovnega časa pojavile številne težave, zato tudi odločitev za poskusno spremembo. Po treh mesecih bo DS ponovno razpravljal o spremembi delovnega časa. Omenjena sprememba bo zahtevala tudi spremembo Samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu in Statuta.
POSTOPEK JE BIL
PRAVILEN
V lanskem decembru so bile v javni razpravi spremembe Samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu, Statuta podjetja in pa osnutek Pravilnika o pripravnikih. V predpisanem roku javne razprave ni bilo utemeljenih predlogov za dopolnitev ali spremembo, zato so jih zbori delovnih ljudi, dne 23. 12. 1974 dokončno potrdili.
Delavski svet je ugotovil, da je bil postopek, ki je predpisan za spremembo internih aktov, pravilno izpeljan.
KJE SO STEKLENIČKE?
DS je obranaval drugi del inventurnega elaborata. Pri pomožnem in režijskem materialu so inventurne razlike malenkostne, pri embalaži (steklenice!) pa je inventurna komisija ugotovila 4.897,40 din manjka.
Postavlja se vprašanje, kam je izginilo toliko steklenic? Kolikšen bo primanjkljaj letos, saj so lani začeli obratovati avtomati šele proti koncu leta. Na delavskem svetu se je razvila obširnejša razprava o tem problemu, saj prazne steklenice ležijo vsepovsod po garderobah. V oddelke bo treba namestiti posebne posode za zbiranje stekleničk in organizirati odvoz.
Ugotovljeno je tudi, da posamezniki odnašajo brezalkoholne pijače domov, kar je prepovedano in pomeni kršenje delovne discipline.
PLAN ZAPOSLOVANJA
PRIPRAVNIKOV
DS mora v januarju vsako leto sprejeti plan zaposlovanja delavcev pripravnikov. Glede na potrebe je bil sprejet naslednji plan; letos naj bi zaposlili:
—	3 predilske tehnike,
—	2 ekonomska tehnika,
—	1 socialno delavko.
Prav tako mora DS razpisati štipendije za vsako šolsko leto. Za šolsko leto 1975/76 bomo razpisali naslednje štipendije:
—	4 dijakom na srednji tekstilni šoli v Kranju (pre-dilski oddelek).
Poročilo Odbora la medsebojna razmerja
Odbor za medsebojna razmerja je bil izvoljen 26. 11. 1973. V letu 1973 je imel 2 seji.
V letu 1974 je odbor imel 26 sej, od tega v I. polletju 11 sej in v II. polletju 15 sej.
Na teh sejah je odbor sklepal o naslednjih zadevah:
—	sprejem novih delavcev na delo za določen in nedoločen čas,
—	prenehanje dela zaradi odpovedi delavcev oz. na njihovo željo,
—	podaljšanje pogodbenih razmerij z upokojenci,
—	odobritev plačanih in neplačanih dopustov,
—	izplačila osebnih dohodkov zaradi nadomeščanj,
—	razporeditev delavk na delo v Počitniškem domu,
—	potrditev oz. izbira štipendistov,
—	odobritev odsotnosti z dela delavcu zaradi sodelovanja v mladinski brigadi Kozjansko 74,
—	sprejem dijakov in študentov na občasna dela med počitnicami,
—	sprejem vajencev,
—	razporejanje delavcev in pripravnikov na druga ali preimenovana delovna mesta,
—	o izplačevanju osebnih dohodkov za delavke s 25-let-no delovno dobo v podjetju v primeru razporeditve na druga delovna mesta zaradi ocenitve po invalidski komisiji ali po predlogu zdravnika,
—	soglasju za popoldansko obrt.
NOVOSPREJETI DELAVCI SO BILI RAZPOREJENI V NASLEDNJE SEKTORJE OZIROMA ODDELKE:
od tega
I. poli. II. poli. skupaj za določ.
čas
čistilnica	2
predpredilnica	4
predilnica	10
sukalnica	3
stročnama	1
mehan. delavnica	1
remont	8
čiščenje strojev	12
zunanji transport	2
elektroobrat	1
uslužbenci	1
predilski tehnik — pripravnik	2
strojni tehnik — pripravnik	—
ekonomski tehnik —
pripravnik	—
zidarska skupina	2
obrat družbene prehrane	2
počitniški dom	1
pomožno osebje	—
skupaj	52
1
5
19
11
3
1
11
1
3 9
29
14
4 1 9
23
2
1
2
1
1
1 iz JLA 1
5	7	2 iz JLA
1 1
1
1
63
1
2
5
1
1
115
5
1
9
		žensk		moških	skupaj
Stanje delovne sile					
31.12.1973		763		331	1094
sprejetih v letu 1974		71		44	115
— od tega I. poli.	52				
II. poli.	63				
prenehalo z delom		44		26	70
— od tega I. poli.	27				
II. poli.	43				
Stanje delovne sile					
31.12.1974		790		349	1139
VZROKI PRENEHANJA DELA					
			I. poli.	II. poli.	skupaj
upokojeni			3	3	6
invalidsko upokojeni			3	2	5
na željo delavca			12	17	29
izključitev			3	4	7
po pogodbi za določen čas			2	8	10
v JLA			4	4	8
v poskusnem delu			—	3	3
poklicna rehabilitacija			—	1	1
umrl			—	1	1
skupaj			27	43	70
Z DELOM SO PRENEHALI DELAVCI				IZ NASLEDNJIH	
ODDELKOV					
					od tega
	I. poli.		II. poli.	skupaj	za določ.
					čas
čistilnica	1			1	
predpredilnica	3		5	8	
predilnica	5		16	21	1
sukalnica	6		3	9	
vlagalnica	1		2	3	
stročnarna	—		2	2	
remont	1		2	3	
čiščenje strojev	2		1	3	
zunanji transport	1		1	2	
elektrodelavnica	1		—	1	
pomožno osebje					
(čuvaja)	2		—	2	2
uslužbenci	1		2	3	1
zidarska skupina	1		—	1	
zaboj arna	1		—	1	
obrat družbene					
prehrane	1		5	6	5
valjčkarna	—		1	1	
predilski tehnik —					
pripravnik	—		2	2	(JLA)
počitniški dom	—		1	1	1
skupaj	27		43	70	10
L.R.					
Novi predpredilni stroji
V nekdanji vlagalnici postavljajo nove predpre-dilne stroje. Dosedanje predpredilne kapacitete bomo povečali za:
—	1 Hergeth dvojni mi-kalnik
—	2 raztezalki VOVK (ti dve le začasno, ker jih bosta nato zamenjali raztezalki Ingolstadt),
—	1 flyer Krušik 108 vreten),
—	1 rahljač bal Ingolstadt (rabljen),
—	1 trgač, ki smo ga izdelali sami.
Na teh strojih bodo tekle vse dosedanje kvalitete sintetičnih vlaken, razen grobih deniaž mera-klona.
Zmogljivost novih pred-predilnih strojev bo 80 do 100 kg na uro. Razširitev predpredilnice bo zahtevala tudi nove predilne stroje in sicer 4 x 312 vreten.
Nove predilne stroje bosta posluževala dva delavca. Tako bomo potrebovali za vsako izmeno dva nova delavca in še dva za rezervo — skupaj torej 10.
Učenci doma, učitelji v šoli
Čeprav ni bilo snega, so ob koncu januarja litijski osnovnošolci zapustili šolske klopi za 7 dni. Tega pa ne moremo reči za njihove učitelje, ki imajo v času, ko otrok ni v šoli, polne roke dela. Sestanejo se samoupravni organi, pa najrazličnejše komisije — treba je urediti to in ono. Med šolo mora biti učitelj pač v razredu. Otrok ni stroj, ki ga delavec lahko pusti ali pa ga zamenja tovariš, učitelj mora biti z učenci.
DOBER POLLETNI USPEH
Litijski osnovnošolci so v letošnjem prvem polletju dosegli dober uspeh. Pozitivno je ocenjenih 92,5 %, medtem ko je bil uspeh pred leti včasih tudi 80 %. Lansko šolsko leto je razred izdelalo 97,6 % in letošnji končni uspeh bo verjetno precej enak lanskemu. V polletju so običajno kriteriji nekoliko strožji, učenci pa se manj prizadevajo kot proti koncu.
Kljub vsem uspehom litijskih osnovnošolcev pa moramo vsaj nekoliko pogledati delovne pogoje. Ob dejstvih, ki jih je navedel sedanji ravnatelj Jože Grošelj, nam ne sme biti vseeno. Matična šola naj bi bila med najboljšimi v občini, saj iz njenih razred-redov pride večina učencev, ki potem nadaljuje šolanje na različnih srednjih šolah.
»Uspeh šole je porasel, kar je brez dvoma posledica posodobljenja učnega procesa, novih oblik dela in sodobnejših učil.«
Pri učencih, ki so bili v Prvem polletju nezadostni kaj lahko najdemo vzroke: slabe delovne navade, razmere v družini, kulturni nivo družine, socialni status družine, itd.
»Pri teh učencih bi bilo potrebno več sodelovanja staršev s šolo. A ravno te je najtežje pripraviti, da bi prišli na razgovor v šolo. Znani trikotnik učenec, šola, starši pri najbolj kritičnih primerih ne Pride do izraza. V tem krogu se namreč razrešujejo najrazličnejši problemi in mnoge stvari se ublažijo. Zato tudi organiziramo svet staršev in pa še tričlanske razredne odbore staršev, ki se bodo začeli ubadati s konkretnimi nalogami.«
Slabim učencem mora šola Posvetiti posebno skrb. Zanje je obvezen dopolnilni pouk, ki pa se ga nekateri učenci ne udeležujejo. Težko je reči, kaj o tem vedo in mislijo njihovi starši. Toda Po organizaciji dodatnega pouka je litijska osnovna šola naletela na dva sorazmerno težko rešljiva problema.
V prvem polletju je litijsko osnovno šolo obiskovalo 797 učencev. Z njimi je delalo 35 pedagoških delavcev. Prvo polletje je izdelalo 92,5 %. 6. b razred, kjer je razrednik Joži Hostnik pa ni imel nobenega učenca, ki bi bil slabo ocenjen. Na nižji stopnji so izdelali brez nezadostnih ocen (100 %) še naslednji razredi: 2. a (J. Dobravec), 2. c (A. Praprotnik), 3. a (M. Gril in 3. c (M. Habič).
»Vprašanje prostorov in pa pomanjkanje učiteljev nas stalno mučita. A kljub temu problemu smo vseeno uspeli organizirati 15 ur dopolnilnega pouka na razred. Nekateri starši najbrž ne vedo, da imajo njihovi otroci pravico obiskovati dopolnilni pouk. Brez dvoma pa je dopolnilni pouk precej prispeval k visokemu odstotku pozitivno ocenjenih v letošnjem prvem polletju.«
Problematični pa niso samo prostori za dopolnilni pouk, ampak večina učilnic v stari zgradbi, ki ni bila zgrajena za potrebe šole. Le redke učilnice imajo vodovod, neprimerne pa so tudi sanitarije.
»Starši se večkrat pritožujejo, da morajo otroci nositi težke torbice in da bi lahko vsaj nekatere stvari puščali v šoli. Popolnoma upravičena pripomba. Potrebovali bi le nekaj omar v vsakem razredu in problem bi bil rešen. Toda kam naj jih postavimo, prostorska stiska nam tega ne dovoljuje.«
Sodobna osnovna šola potrebuje iz dneva v dan več kabinetov, kjer poučujejo učitelji posamezne predmete po sodobnejših metodah.
»Danes nek fizikalni poskus, ki ga opravi učitelj pred celim razredom, ne pomeni veliko. Bistvo pouka je, da to naredi vsak učenec sam in se tako prepriča v resničnost posameznih tez. Tudi glede kabinetov je matična šola v Litiji daleč pod nivojem, ki bi bil potreben za takšno šolo. Za ilustracijo o opremljenosti šole naj navedem primer, ki je v občini edinstven. Imamo namreč učilnice s tablami še iz časov Avstroogrske.«
Velik problem je tudi telovadnica. Pouk telesne vzgoje je že skoraj v celoti vezan na zunanje igrišče in torej na vremenske prilike in ne-prilike. Stara telovadnica je dotrajana, nove ni. Takoj po dograditvi nove osnovne šole na Graški dobravi bo na vrsti gradnja telovadnice pri stari osnovni šoli v Litiii.
PODALJŠANO BIVANJE
V anketah, ki jih je opravila osnovna šola, je velika večina učencev zapisala, da sta zaposlena oba starša. V Litiji število obeh zaposlenih staršev dosega že 90 %. Ta odstotek je na podružničnih šolah brez dvoma manjši. Toliko zaposlenih staršev tudi pomeni, da je precej otrok popoldne brez varstva.
»Doslej smo imeli en oddelek podaljšanega bivanja, letos bomo uvedli še enega. Po številu otrok v podaljšanem bivanju smo v Zasavju na zadnjem mestu. Nekatere osnovne šole imajo v podaljšanem bivanju do 25 % učenčev, mi pa le 0,9'%.«
Tudi pri reševanju tega problema je šola naletela na vprašanja prostorov in kadrov. Nastalo pa je še eno vprašanje. Otroci, ki ostanejo popoldne v šoli, morajo dobiti tudi kosilo, toda:
»Na starem štedilniku, v malem prostoru pripravi šolska kuhinja dnevno 100 do 110 kosil in 620 malic. Potrebe so večje, a na žalost so možnosti izkoriščene do kraja. če k omenjenemu številu kosil in malic prištejemo še brezplačen zajtrk za vozače, ki pridejo pred sedmo v šolo, so kapacitete naše kuhinje res polno zasedene.«
Tako ostajajo v šoli le učenci, ki težje sledijo pouku in so popoldne brez varstva. Je pa celodnevno bivanje pravzaprav že začetek oz. uvod v celodnevno šolo.
V šolo se vsakodnevno vozi z avtobusi in vlaki 144 učencev. Ti se ne morejo ali pa zelo težko vključujejo v iz-venšolske dejavnosti, ki ob prizadevanju učiteljev vedno bolje uspevajo.
POMANJKANJE
UČITELJEV
Problem, ki sili mnoge šole v združevanje, so predvsem kadri. Litijska osemletka potrebuje še 20 % učiteljev več, da bi delo teklo kolikor toliko normalno.
»Najhujši problem je pomanjkanje učiteljev za matematiko. Za štiri oddelke 7. in 8. razreda ga ni. Hudo krizo smo v zadnjem trenutku rešili v velikem razumevanju kolektiva osnovne šole v Šmartnem. Pedagoški delavci odhajajo v druge poklice, kjer je delo lažje in so bolje plačani.«
Še vedno je prisotna miselnost, da imajo učitelji največ dopusta in dnevno najmanj delajo. Da to ni tako, naj zapišem nekaj dejstev, ki jih je povedal ravnatelj litijske osemletke.
»Na razpise za prosta delovna mesta se ne javi skoraj nihče več. Tudi učitelji imajo 42 urni delavnik, 1 mesec počitnic, ves ostali čas, ko ni pouka, pa so na voljo šoli. Za vsako uro pouka priznamo učitelju pol ure priprave, ki mora biti pismena za vsak razred posebej. Prav tako mora pregledati vse pismene izdelke učencev, vsak dan eden dežura na šoli. Tudi pri vozačih, ki prej pridejo, mora nekdo skrbeti, da delajo po določenem načrtu.
Vsak prvi četrtek imajo vsi učitelji govorilne ure za starše. Predvsem v nižjih razredih pridejo skoraj vsi. Poleg tega ima učitelj še razredne sestanke s starši, kar je pravzaprav izobraževanje staršev. Ne smemo pozabiti tudi strokovnega izobraževanja učiteljev samih, zato imamo enkrat mesečno strokovno konferenco. Skoraj vsak učitelj pa vodi eš eno do dve interesni dejavnosti — seveda brezplačno. Boljši učenci obiskujejo najrazličnejše krožke, ki tudi zahtevajo strokovno vodstvo. Če pod vsem tem potegnemo črto, vidimo, da so naši učitelji zaposleni 52—54 ur tedensko. In ker nam manjka učiteljev,
Najboljši razred na višji stopnji je bii 6. b, kjer je razrednik J. Hostnik. Bili so brez nezadostnih
moramo manjkajoče ure doprinesti z nadurami!«
ENA ŠOLA Z DVEMA
ZGRADBAMA
Precej teh problemov bo gotovo rešenih, ko bo zgrajena nova osnova šola. Tako bo Litija imela eno šolo z dvema poslopjema.
»Nima smisla, da bi imeli dve šoli, drugod se združujejo, mi naj bi drobili? Ko bo nova šola sprejela učence, bomo z različnimi kombinacijami lažje zaposlili učitelje. Verjetno pa se bodo morali za kakšne ure pouka »seliti«
tudi učenci. Tu mislim predvsem na kabinetni pouk.«
Vzporedno z novogradnjo bo še kako potrebna popravil stara šola. Ker bo število otrok manjše, bo več prostora in bo tako vsaj prostorska stiska rešena.
Izhajajoč iz potreb matične šole v Litiji je bil narejen tudi program novogradenj oz. popravil šolskih poslopij s sredstvi podaljšanega samoprispevka. Tako sta litijski osnovni šoli na prvem mestu — brez dvoma upravičeno.
T. Štrus
Milanu Melinu
Pred 5. meseci si pričel delati v Predilnici Litija. Zaradi tvojega lepega značaja smo te kmalu vsi vzljubili. Prijazen do sodelavcev in sodelavk, vsako delo si z veseljem opravil, čeprav so bili zaboji s cevkami včasih pretežki za tvojo mladost.
Delavska kolonija — Zlasava se je odražala tudi v tvojem značaju. Mimo delavskega naselja Zasava se izgubljajo po cesti avtomobili, za cesto je reka Sava, po kateri si se vozil s čolnom, plaval ali si naredil splav iz odpadlega lesa.
Razen staršev si imel še posebno rad staro mamo. Ko se je družina preselila v stolpnico, si ostal pri njej, da ne bi živela sama.
čeprav še zelo mlad, v marcu bi dopolnil komaj 17 let, si doumel bogastvo in lepoto: živeti iz ljubezni.
Zato ni čudno, da so se zbirali okoli tebe mladinci in mladinke. Gledali ste avtomobile, ki so se po cesti izgubljali proti Ljubljani.
Vpisali ste se v avto-mo-to tečaje, tudi sami ste se hoteli priključiti mnogim, ki vozijo po naših cestah. Naš slovenski narod krvavi.
Vsak dan beremo v časopisih poročila o prometnih nesrečah, ranjenih in mrtvih...
Tem žrtvam si se pridružil skupno z Anico Renko, s katero 'si odraščal in delil svojo mladost, veselje in trpljenje tudi ti.
Dragi Milan!
Naj ti bo lahka domača zemlja.
Kadrovske vesti
PRIŠLI V MESECU JANUARJU 1975 3. 1.1975 Hribar Cilka — Vače, Potok 14 — pomožno osebje 3.1.1975 Bombek ing. Franc — Prvomajska 4 — sektor vzdrž.
27.1.1975	Simič Snežana — Ponoviče 20 — sukalnica ODŠLI V MESECU JANUARJU 1975
18.1.1975	Štrukelj Marija — Polšnik 15 — odpoved delavca
14.1.1975	Hribar Ana — Šmartno 18 — invalidska upokojitev
22.1.1975	Dolinšek Hermina — Sitarjevška n. h. — inval. upok.
31.1.1975	Jelnikar Alojz — Konj n. h. — odpoved delavca
V MESECU JANUARJU SO UMRLI TRIJE NAŠI UPOKOJENCI Jančar Fani — Litija, Praprošče 8 Rink Pavla — Litija, Ponoviška 7 Pečar Ivana — Vače, Ržiše 8
J. T.
Mestni promet tudi v Litiji
SKICA MESTNE AVTOBUSNE PROGE ŠMARTNO- LITIJA - ŠMARTNO
Igrišče o

27. januarja letos je dobila Litija organiziran mestni promet. Ljubljansko podjetje SAP je avtobus, ki je prej vozil na relaciji Litija— —Šmartno zaposlilo za ves dan — tako da od 4.30 ure pa do 7.00 ure vozi vsake pol ure, potem do 11.00 ure vsako uro in od 11.30 ure do 16.00 zopet vsake pol ure in do 22.00 ure vsako uro Začetna in končna postaja je Šmartno. Od tu pelje avtobus po asfaltni cesti do Litije (do Pošte), preko nadvoza, skozi montažno naselje, mimo Turka, nazaj preko nadvoza, do restavracije »Pošta« in zopet do Šmartnega (razpored postaj si oglejte na sliki). Petkrat čez dan vozi avtobus čez Zavrstnik in sicer so to avtobusi, ki odpeljejo iz Šmartnega ob 7.00,	11.00,
15.00, 16.00 in 19.00 uri in vozijo samo nazaj grede preko Zavrstnika (na skici črtkano).
Avtobusi, ki odpeljejo iz Šmartnega ob 4.30, 5.00, 5.30,
6.30,	11,30, 12.30, 13.30, 14.30,
15.30,	21.00 in 22.00 vozijo ob delavnikih skozi vse leto, vsi ostali pa vsak dan skozi vse leto.
Cena vozovnice je 2. din, ne glede na to, kje vstopite in izstopite — vendar samo enkrat na isti krožni vožnji. Za primer cena Šmartno —
Šmartno je 2. din, prav toliko pa stane tudi vožnja od Boriška do Pošte ali Predilnice.
Mesečna vozovnica stane 100.— din in velja za neomejeno število voženj. SAP je pripravljen določene ure od-
hodov avtobusov iz Šmartnega še spremeniti, če bi bilo ljudem tako bolj ustreženo.
In še kot zanimivost: avtobus litijskega mestnega prometa dnevno prevozi 300 km, zaposlena pa sta na njem vsakodnevno dva človeka.
Izvajanje disciplinskih ukrepov
Odbor za obravnavanje odgovornosti delavcev je v letu 1974 obravnaval 21 primerov kršitev delovnih dolžnosti in izrekel naslednje disciplinske ukrepe:
—	5 opominov
—	3 javne opomine
—	1 zadnji javni opomin
—	4 premestitve
—	1 pogojno izključitev in
—	7 izključitev.
Kršitve se nanašajo
predvsem na:
—	10 primerov zaradi neopravičenega izostajanja z dela,
—	5 primerov zaradi prihoda na delo v vinjenem stanju,
—	2 priemra zaradi samovoljne zapustive delovnega
mesta in samovoljnega odhoda z dela domov,
—	1 primer zaradi odklonitve dela in zadrževanja v garderobnih prostorih,
—	1 primer zaradi neupoštevanja nalog nadrejenega,
—	1 primer zaradi fizičnega napada sodelavke in
—	1 primer zaradi opravljanja del doma v času bolniškega staleža in s tem zavlačevanja zdravljenja.
Poleg teh pa je bilo še 32 primerov prijav kršenja delovnih dolžnosti, za katere je bil postopek ustavljen in so bili kršitelji le ustno opozorjeni.
H. T.
jjjgl	»i 2
gr	
»Glavni med glavnimi« na letošnjem karnevalu — Gustel Špat-mojster
Martin Krpan je tokrat tihotapil pralne praške
Upokojena je bila
IVANKA BUČAR se je rodila 23. 2. 4926 v Mali Štangi. Takoj po osvoboditvi, že leta 1946, se je zaposlila v Predilnici, ki ji je ostala zvesta do upokojitve. Ker ima priznano aktivno sodelovanje v NOB pred 9.9. 1943, ima skupno nekaj čez 30 let delovne dobe.
»Začela sem v predilnici I. kot snemalka in postala kmalu predica. Zadnjih 9 let sem bila vodja snemalne kolone. To pa je nekoliko večja od-
govornost kot sem jo imela prej, ko sem bila še predica.«
Leta 1946 se je preselila v Litijo, kjer je mož dobil stanovanje. Tako so tekla leta in rada je prihajala na delo v podjetje. S sodelavkami se je dobro razumela.
»Slabih spominov na podjetje pa res nimam, najlepše je, če se ljudje med seboj razumejo.«
Marsikdo je prve tedne po upokojitvi, ko ostane doma, nervozen, ker stalno nekaj pogreša. Dolgoletni način življenja se čez noč spremeni.
»Bilo mi je dolgčas. Stalno sem bila med ljudmi. Tudi sedaj imam doma dovolj dela. Če bi bila še naprej tako zdrava, bi še hodila delat.«
S pokojnino je zadovoljna, pa saj človek ne more pomagati. Za konec je povedala še največjo željo, tisto, čisto vsakdanjo in vendar za mnoge tako težko uresničljivo.
»Človek si želi samo zdravje — vse ostalo pride samo!«
Upokojeni sodelavki želimo, da bi se ji izpolnila njena želja in da bi zasluženi pokoj uživala dolgo vrsto let.