Kamničan
Časopis občine Kamnik, 20. oktober 2017, leto 2, številka 18
Kmalu še varnejši pred poplavami
Državni koncesionar na področju urejanja voda Hidrotehnik je v zadnjem času precej aktiven tudi na vodotokih po občini Kamnik. Z ukrepi iz programa za sanacijo škode iz lanskega avgusta bodo precej izboljšali poplavno varnost na Kamniškem, za to pa namenili skoraj milijon evrov.
Sanacija struge Kamniške Bistrice na odseku ob nekdanji smodnišnici bo zaščitila predvsem cesto in vodovod. / foto: jasn
Jasna Paladin
Kamnik - Direkcija RS za vode je na območju občine Kamnik na podlagi Sanacijskega programa iz leta 2016, kjer so določena mesta, ki so bila prizadeta ob zadnjih večjih poplavah avgusta lani, skupaj s koncesionarjem pristopila k sanaciji vodotokov in hudournikov s ciljem izboljšati poplavno varnost v kamniški občini. Številni občani bodo tako pred jesenskimi deževji in morebitnimi novimi vremenskimi nevšečnostmi lahko vsaj nekoliko bolj mirni. Septembra so tako izvedli sanacijo 100-metrskega odseka struge Črne v kraju Črna, kjer so uredili strugo, brežine utrdili s kamnito zložbo in tla struge stabilizirali s petimi talnimi pragi,
poleg tega pa so s sanacijo usadov brežin preprečili poglabljanje struge zaradi vodne erozije ter s tem izboljšali poplavno varnost na tem območju. Vrednost del, ki jih bo v celoti plačala država, je ocenjena na 73 tisoč evrov. Še 37 tisočakov je namenjenih vodotoku Črna na odseku med Podstudencem in Žago, kjer so z ukrepi v brežine in dno struge na treh krajših odsekih pred vodno erozijo zaščitili predvsem bližnje travnike.
Najdražja so dela v Kamniški Bistrici
Utrjen je tudi 120-metrski odsek hudournika Bistričica v Klemenčevem, ki bo pred poplavami zaščitil hišo na levem bregu in obrežne travnike. Strugo so poglobi-
li, brežine pa zavarovali s kamnito zložbo in petimi pragi iz kamna v betonu. Vrednost izvedenih del je 150 tisoč evrov. Delavci Hidrotehnika so bili aktivni tudi na hudourniku Rožiški potok v Selah pri Kamniku, kjer so strugo poglobili in utrdili na dolžini sto metrov. Ob hiši Sela 1a je bil saniran tudi obstoječi prag in vtok v prepust pod cesto, za vse skupaj pa je država namenila 70 tisočakov. Najbolj obsežna in tudi najdražja dela pa se izvajajo na Kamniški Bistrici, na odseku ob nekdanji smodnišnici. »Izvaja se sanacija podslapja starega jezu pod Spodnjimi Stranjami ter sanacija naslednjih petih pragov od tega jezu dolvodno. Vrednost načrtovanih del je 550 tisoč evrov. Z načrtova-
nimi deli bo sanirana stara ureditev struge na tem odseku in s tem zaščitena cesta in vodovod. Obstoječi pragi bodo sanirani na način, ki bo omogočal lažji prehod za ribe,« so nam sporočili iz Hidrotehnika.
Sledi tudi sanacija Nevljice
V kratkem se bo začela tudi sanacija obstoječih obrežnih zidov na Nevljici v Lokah v Tuhinju, na 50 metrov dolgem odseku gorvodno od mostu. Izvedla se bo pozidava na novo dotrajanih delov zidov, podbetoniranje spod-kopanih delov in čiščenje s fugiranjem vrzeli med kamni zidu. Predvidena je tudi sanacija praga pod mostom. Vrednost načrtovanih del je 70 tisoč evrov.
OBČINSKE NOVICE
Spomin na pogumne Tuhinjce
Člani Zveze veteranov vojne za Slovenijo Kamnik - Komenda so ob spominskem obeležju v Golicah v Tuhinjski dolini pripravili slovesnost ob 26-letnici samostojne Slovenije.
stran 3
KULTURA
Pestra jesen kamniških fotografov
Člani Foto kluba Kamnik so jesen začeli z razstavami v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova, prejšnjo sredo pa so v Domu kulture Kamnik odprli razstavo Odsev preteklosti.
stran 7
SPORT
Prvič v enem krogu
Na spremenjeni trasi Veroni-kinega teka sta bila najhitrejša Klemen Bojanc in Tjaša Vrtačič.
stran 10
ZANIMIVOSTI
Trkamo na kamniška vrata
V prostorih Občine Kamnik je do 13. novembra na ogled fotografska razstava Sabine Romšak z naslovom Trkamo na kamniška vrata.
stran 12
V Štacjonu so zažgali predsodke
V torek, 10. oktobra, ob svetovnem dnevu duševnega zdravja, so v Dnevnem centru Stacjon pripravili domiselno druženje z naslovom S predsodki na grmado!
Jasna Paladin
Kamnik - »Ljudje s težavami v duševnem zdravju so norci in so sami krivi za svojo bolezen, so nevarni, nepredvidljivi in nesposobni. Duševna bolezen ni ozdravljiva. Zgodi se ljudem šibkega značaja in mene ne more doleteti. Za takšne ljudi ne morem narediti ničesar in zaprti bi morali biti v institucijah.« To je le nekaj predsodkov o duševnih boleznih, ki so žal še vedno prisotni v naši družbi in so se ob mednarodnem dnevu duševnega zdravja znašli napisani na lističe in pripravljeni, da se z njimi za vselej opravi. »Predsodke, napisane na lističih, smo danes dopoldne najprej raznesli med Kamni-čane in jih razdelili zaposlenim in obiskovalcem na različnih institucijah po mestu. Današnji dan je namreč namenjen izobraževanju in ozaveščanju o pomenu duševnega zdravja ter zavedanju prisotnosti duševnih
bolezni in njihovem vplivu na življenje vseh, ki se z boleznijo srečujejo. Predsodki, ki so v zvezi s tem prisotni v naši družbi, zelo negativno vplivajo na ljudi, ki imajo težave v duševnem zdravju, in veliko se jih prav zato kasneje odloči za zdravljenje, kar pa na sam potek zdravljenja seveda vpliva slabo. Kamni-čani so se na našo akcijo odzvali različno - nekateri so naša prizadevanja močno pozdravili, drugi pač ne, to je žal področje, kjer nas vse skupaj čaka še veliko dela,« nam je povedala Tina Šir-nik, vodja Dnevnega centra Štacjon, ki je skupaj z uporabniki in sodelavci v torek po mestu delila tudi zelene pentlje, ki so simbol dneva duševnega zdravja. Za vse obiskovalce centra so ta dan pripravili tudi košarico dobrih misli in napotkov, kaj lahko za svoje duševno zdravje in dobro počutje naredimo sami, druženje pa sklenili s skupino Alternativa band društva Altra iz Ljubljane.
Predsodki o duševnem zdravju so šli takole na »grmado«.
Končno nov vhod
V Arboretumu Volčji Potok so v torek popoldne slovesno odprli nov vstopni objekt v park; starega so že podrli.
Jasna Paladin
Volčji Potok - Po tem, ko so si vrsto let prizadevali urediti primernejši vstopni objekt v park in ko so ga nameravali odpreti že aprila pred tradicionalno spomladansko razstavo cvetja, je bil po vrsti zapletov minuli torek, 17. oktobra, v Arboretumu vendarle slovesen dan.
Odprtja tega skoraj pol milijonov evrov vrednega objekta se je poleg številnih gostov, med katerimi je bil tudi podžupan Igor Žavbi, udeležil tudi minister za kulturo Anton Peršak, ki je ob prerezu traku ob notranji strani vhoda posadil tudi drevo.
► 5. stran
186
petek, 22. septembra 2017 Kamničan
Občinske novice
Soglasno potrdili Mateja Slaparja
V sredo, 11. oktobra, so se občinski svetniki sestali na volilnem zboru in določili kandidata za člana Državnega sveta Republike Slovenije.
Več turistov si želijo tudi pozimi
Slovenski turizem je letošnje poletje podiral rekorde in nič drugače ni bilo v občini Kamnik, kjer so v poletnih mesecih našteli največ turistov do sedaj. Kje so razlogi za to in kako turistično sezono potegniti tudi v zimo, smo se pogovarjali z direktorico Zavoda za turizem, šport in kulturo Kamnik Boženo Peterlin.
Božena Peterlin / Foto: Zavod za turizem, šport in kulturo Kamnik
Jasna Paladin
Kamnik - Svetniki so najprej prisluhnili predstavitvi kandidata, nato pa na tajnem glasovanju brez glasu proti za kandidata člana Državnega sveta Republike Slovenije določili Mateja Slaparja. Na volilnem zboru je potekalo tudi tajno glasovanje o predstavnikih občine Kamnik v volilno telo volilne enote št. 2. Po preštetih gla-
sovnicah je bilo ugotovljeno, da so bili izvoljeni naslednji predstavniki: Mateja Gradišek (22 glasov), Damjan Hančič (21 glasov), Nina Irt (21 glasov), Lara Jemec (21 glasov), Bogdan Pogačar (19 glasov) in mag. Matej Tonin (21 glasov). Splošne volitve članov Državnega sveta - predstavnikov lokalnih interesov bodo sicer 22. novembra.
Jasna Paladin
Kamnik - Od maja do avgusta letos je Kamnik obiskalo 12.134 turistov, kar je 23 odstotkov več kot v enakem obdobju lani (lani 9841). Vsi ti turisti so skupaj opravili 36.466 nočitev, kar je 26 odstotkov več kot v enakem obdobju lani (28.961). Povprečna doba bivanja turista v poletni sezoni znaša tri dni, tujega turista pa 3,5 dneva. Gre za rekordno sezono, saj za vsakega od teh štirih mesecev velja, da je Kamnik obiskalo največ turistov od leta 2008, ko je Statistični urad začel z merjenjem. Povečal se je tudi obisk tujih turistov. Tako je avgusta letos v Kamnik prišlo kar 25 odstotkov več tujih turistov kot avgusta lani, največ jih je prišlo iz Izraela (1148), Italije (1071) in Nizozemske (869).
Kako ste zadovoljni s temi številkami in kje vidite razloge za tako uspešno poletno turistično sezono?
»Z letošnjo poletno turistično sezono smo zelo zadovoljni. Podatki potrjujejo, da niti gradbena dela v središču mesta niti začasno zaprtje Malega gradu zaradi obnove na obisk v turistični sezoni nista vplivala. Tuji turisti so namreč po pojasnilu naših turističnih informatorjev gradbena in obnovitvena dela sprejeli z razumevanjem. Takšne dobre številke so rezultat tako naše aktivne promocije Kamnika na tujih trgih kot tudi dobrega dela turističnih ponudnikov v Kamniku in okolici. Zato bi se jim na tem mestu tudi rada zahvalila, ker vlagajo veliko energije v svoje delo in skrbijo, da gre dober glas o Kamniku tudi izven naših meja. Govorila sem s posameznimi ponudniki in res so vsi zadovoljni, saj so bili poleti povečini polno zasedeni. Vsi se trudijo, veliko vlagajo v samo promocijo in dobro delajo na lastnih produktih. Seveda pa si na Zavodu za turizem, šport in kulturo Kamnik želimo še povečati tako število nočitev ter prihodov turistov kot tudi povprečno dobo bivanja. Verjamem, da to lahko dosežemo samo skupaj - mi z aktivno promocijo, turistični ponudniki pa z aktivnim pristopom. Šele ko bomo nastopali enotno, bomo lahko želi tudi dobre rezultate.«
Po podatkih z dobrim obiskom izrazito izstopa avgust. Zakaj?
»To ni nobeno presenečenje in tako je bilo praktično povsod po Sloveniji. Takšne so pač naše navade v turizmu. Prav tako smo zelo veliko tujih obiskovalcev imeli iz Italije, kjer je avgust glavni mesec za dopuste. A povečanja ni bilo le avgusta, tudi julij je bil v Kamniku rekorden.«
Tovrstni podatki so tudi osnova za analize in iskanje odgovorov na vprašanja, katere odločitve pri načrtovanju turistične sezone so bile dobre in kje so še rezerve. »Eden od pomembnih razlogov za več turistov je zagotovo rekordna sezona na nacionalnem nivoju. Slovenija je znana kot varna, zelena in aktivna destinacija, ki ima turistom kaj pokazati. Dosti več je v samo oglaševanje začela vlagati tudi Slovenska turistična organizacija in te sadove žanjemo tudi v Kamniku. Izredno dobre rezultate daje tudi odlično sodelovanje Kamnika z Ljubljano. Rada pa bi poudarila, da je vlada v ravnokar sprejeti strategiji turizma Kamniku namenila položaj vodilne destinacije v osrednji Sloveniji, kar nikakor ni samoumevno. To je veliko priznanje za Kamnik, saj ne gre le za naše danosti, ampak smo se za to tudi močno potrudili. To je dokaz, da dobro delamo, in na to sem ponosna.
Rezultate prinaša tudi lanskoletna odločitev, da več pozornosti namenimo digitalnemu oglaševanju na trgih, ki so nam zanimivi - v Italiji, Nemčiji, na Hrvaškem, v Avstriji, na Češkem ... To tukaj ni vidno, zato imajo mnogi občutek, da se nič ne dogaja in da premalo delamo, a tam smo zelo dejavni. V tujini oglašujemo destinacijo in želimo potencialne turiste v fazi sanjarjenja o dopustu opomniti na nas. V tej fazi je pomembno, da imajo dobre spletne strani in ponudbo tudi posamezni ponudniki, da nato turiste, ki se odločijo za destinacijo, tudi dejansko lahko sprejmejo in zadovoljijo. Delamo z roko v roki. En sam tukaj ne zmore. Pomembni so tudi sejmi, ki jih premišljeno izbiramo v zimskem času. Tako je dejansko vzroke za rekordno sezono treba iskati v skupku vseh teh ukrepov.«
Kaj bi se še dalo izboljšati?
»Želimo si privabiti še več Francozov in Špancev pa tudi Britancev, zato se bomo pri promociji še bolj posvetili tem tujim trgom. Tudi tako, da bomo v francoščino in španščino prevedli svojo novo spletno stran, posvečeno privabljanju turistov.«
Kaj pa prenočitvene kapacitete? Jih imamo v občini dovolj?
»Ob tem se moramo vprašati, kaj si želimo in kje je treba
potegniti meje. Vemo, da si ne želimo množičnega turizma in želimo ostati butična destinacija. V tem smislu se zdi, da imamo prenočitvenih kapacitet že dovolj, in to zelo raznolikih - od kampa, glam-pinga, hostla do apartmajev -, a vendar primer Eko resor-ta pod Veliko planino kaže, da je še prostor. Čeprav so na trgu šele eno leto, že po prvi sezoni dosegajo odlične rezultate, kar kaže, da je še prostor za nove inovativne zgodbe. Celovito gledano pa Kamniku seveda manjka hotel. Imamo goste, ki si želijo prespati v hotelu in so za to pripravljeni tudi več plačati, a jim te možnosti žal ne moremo ponuditi. Želimo si, da se bo za Malograjski dvor našel resen kupec ali dolgoročni najemnik, a sami vpliva na to nimamo.«
Kamnik je izrazito poletna turistična destinacija. Kako sezono podaljšati in turiste privabiti tudi pozimi?
»Že v lani sprejeti občinski turistični strategiji smo si zadali, da Kamnik postane celoletna destinacija. Če imamo pozimi srečo s snegom, je nekoliko bolj živahno, sploh v času počitnic, imamo pa še zelo veliko prostora, da zapolnimo preostala obdobja. Močno se trudimo v tej 'mrtvi sezoni' privabiti predvsem tuje goste iz Ljubljane in tako smo skupaj s Turizmom Ljubljana pripravili programe oz. enodnevne izlete, ki zajemo obisk Velike planine, Tuhinjske doline, ogled Plečnikovih del, ogled Arboretuma z obiskom golfa ali ogled Budnarjeve domačije. Čaka nas veliko dela in promocije, saj takšni rezultati ne pridejo čez noč. Seveda pa aktivno pripravljamo tudi program za december.«
Na zavodu skrbite tudi za področje kulture (in športa). Kako kaže z obnovo Doma kulture Kamnik?
»Dom kulture Kamnik bi bil potreben celostne prenove. Najprej se bomo lotili Kluba Kino dom, saj si želimo prostor bolj izkoristiti za prireditve. Idejni predlog že imamo, tudi na občini so ga pozitivno sprejeli, zagotoviti je treba še denar, nekaj morda že letos z rebalansom proračuna, ostalo pa v prihodnjem letu. Smo pa že zamenjali celotno razsvetljavo, prav v teh dneh pa bo na javnem razpisu izbrani ponudnik namestil tudi novo ozvočenje.«
Projekt revitalizacije Samostana Mekinje
Kamnik - Občina Kamnik je v sodelovanju z Zavodom Vezal in Noahom Charneyjem zasnovala predlog projekta Revitalizacija Samostana Mekinje kot orodje za oživitev opuščenega objekta kulturne dediščine in krepitev zmogljivosti prebivalcev urbanih območij ter ga z namenom pridobitve nepovratnih sredstev prijavila na javni poziv za izbor operacij za uresničevanje ciljev Strategije lokalnega razvoja območja Srca Slovenije. J. P.
Vabilo na svečanost ob dnevu suverenosti
Kamnik - Člani Zveze veteranov vojne za Slovenijo Kamnik - Komenda vabijo v petek, 27. oktobra, ob 17. uri na svečanost ob državnem prazniku dnevu suverenosti, ki bo pri spominskem obeležju pred Domom kulture Kamnik. Slavnostni govornik bo predsednik Zveze policijskih veteranskih društev Sever Tomaž Čas, v kulturnem programu pa bodo sodelovali recitatorji in Mestna godba Kamnik. J. P.
Obvestilo
Zahvale, osmrtnice, pisma, članke in drugo gradivo za objavo v časopisu Kamničan-ka skupaj s svojimi kontaktnimi podatki v času uradnih ur lahko pustite v nabiralniku pri vratarju Občine Kamnik.
Kamničan
ODGOVORNA UREDNICA:
Jasna Paladin
jasna.paladin@g-glas.si, 031/868-251
OGLASNO TRŽENJE:
Mateja Žvižaj
ZAHVALE, OSMRTNICE:
Renata Frakelj
malioglasi@g-glas.si, 04/201-42-47
NAROČNINE:
Špela Volčjak
mateja.zvizaj@g-glas.si, 041/962-143 narocnine@g-glas.si, 04/201-42-41
KAMNIČAN-KA (ISSN 2463-8536), ustanovitelj Občina Kamnik, Glavni trg 24, 1240 Kamnik; izdajatelj: Gorenjski glas, d.o.o., Kranj, Bleiweisova cesta 4, 4000 Kranj (sedež uredništva, tel. 04/201-42-00, faks 04/201-42-13, info@g-glas.si) Časopis Kamničan-ka izhaja dvakrat na mesec v nakladi 17.100 izvodov, brezplačno ga prejemajo vsa gospodinjstva in drugi naslovniki v Občini Kamnik in okolici. Tisk: Delo, d. d., Tiskarsko središče Ljubljana; distribucija: Pošta Slovenije, d. o. o., Maribor Nenaročenih prispevkov in pisem ne honoriramo in ne vračamo. Pisma bralcev so omejena na 3000 znakov skupaj s presledki, pošljete jih lahko odgovorni urednici ali na naslov: info@g-glas.si. Časopis Kamničan-ka lahko naročite, naročnina za leto 2017 znaša 37,40 EUR (22 izidov po 1,70 EUR).
Časopis Kamničan-ka bo naslednjič izšel predvidoma 3. novembra 2017, prispevke lahko pošljete najkasneje do četrtka, 26. oktobra 2017.
Kamničan petek, 22. septembra 2017
187
Občinske novice
Spomin na pogumne Tuhinjce
Člani Zveze veteranov vojne za Slovenijo Kamnik - Komenda so ob spominskem obeležju v Golicah v Tuhinjski dolini pripravili slovesnost ob 26-letnici samostojne Slovenije.
Jasna Paladin
Golice - Ob spomeniku, ki so ga člani Zveze veteranov vojne za Slovenijo Kamnik -Komenda obnovili lansko leto, so se zbrani spominjali dogodkov iz obdobja slovenske osamosvojitve, ki so potekali na območju Tuhinj -ske doline.
Slovenske družine v Tuhinjski dolini
Ena najpomembnejših nalog je bila takrat ohranitev orožja, ki je bilo zato iz Kamnika odpeljano na skrivne lokacije. Tudi v Tuhinjski dolini so bila od 1. oktobra 1990 dalje tajna skladišča orožja. Prevzele in hranile so ga: v Zgornjem Tuhinju družina Poljanšek, na Vase-nem družina Žavbi, na Pšaj-novici družina Pestotnik, v Rakitovcu družina Žibert, v Stebljevku družina Šimenc in v Snoviku družina Uran-
Veterani so že lani sklenili, da bodo slovesnost ob prenovljenem spomeniku v Golicah pripravili vsako leto prvo soboto v oktobru. / Foto: Jasna Paladin
»Lani smo se zavezali, da se bomo tu zbrali vsako prvo soboto v oktobru in se spominjali dejanj iz osamosvojitvenega obdobja. Letos smo praznovanje skupaj Policijsko veteranskim društvom Sever Kamnik oboga-
Vsak izmed nas hrani spomine na tiste dni. Vedno pa bodo, nas in naše zanamce, nanje in na junaška dejanja spominjali spomeniki. Tako kot so v letu 1991 z roko v roki sodelovali pripadniki Teritorialne obrambe in takratne milice, tako v Kamniku tudi danes dobro delujeta in sodelujeta Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Kamnik - Komenda in Policijsko veteransko društvo Sever Kamnik.
sem bil premlad, da bi se lahko zavedal vseh dogodkov, ki so se takrat odvijali v naši dolini, za veliko njih sem izvedel kasneje, ko sem se pogovarjal s tistimi, ki so v akcijah sodelovali, in s prebiranjem različne literature. Ne bom pozabil starega strica Pavleta, ki je v uniformi z vojaškim vozilom prihajal k svojemu bratu, mojemu staremu očetu in k drugim gospodarjem, ki jim je zaupal ter se z njimi dogovarjal za prihod vojske, ki se je po bitkah umaknila v Tuhinjsko dolino. Mnogo let kasneje sem izvedel, da so na tri domačije v Krajevni skupnosti Pšajnovica, kamor so se umaknili pripadniki Terito-
bom pozabil mladih fantov in mož, ki so bili čisto blizu doma in so kak dan na hitro skočili na obisk, eden med njimi k svoji ženi, ki mu je nekaj dni prej rodila sina. Mnogo je še drobcev spominov, ki sestavljajo neskončen mozaik. Vsak izmed nas hrani spomine na tiste dni. Vedno pa bodo, nas in naše zanamce, nanje in na junaška dejanja spominjali spomeniki. Tako kot so v letu 1991 z roko v roki sodelovali pripadniki Teritorialne obrambe in takratne milice, tako v Kamniku tudi danes dobro delujeta in sodelujeta Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Kamnik - Komenda in Policij -
Igor Žavbi / Foto:
Iasna Paladin
Mag. Zvonko Cvek / Foto:
Iasna Paladin
kar. Navedene družine so maja leta 2000 dobile tudi republiško priznanje, naziv slovenska družina. Naloge obrambe je prevzelo vodstvo krajevne skupnosti. Takratni izvršni svet občine Kamnik je določil pomembne objekte, ki jih je bilo treba fizično zavarovati. Na območju Tuhinjske doline so bili to vodni viri, bencinska črpalka in prelaz Kozjak. Zbrane je najprej nagovoril predsednik območnega Združenja veteranov vojne za Slovenijo Kamnik - Komenda mag. Zvonko Cvek.
tili s pohodom po tuhinjskih vaseh, ki bo postal tradicionalen. To praznovanje bomo pripravili vsako leto, dokler nam bodo to dopuščala sredstva,« je dejal in se zahvalil vsem, ki jim pri tem pomagajo.
Pomembna dejanja ne bodo šla v pozabo
Slavnostni govornik je bil podžupan Igor Žavbi, ki je poudaril, da so se Tuhinjci leta 1991 izkazali z izjemnim pogumom in z zbranimi delil nekaj spominov iz svojega otroštva. »Leta 1991
rialne obrambe, devet mesecev prej skrivaj pripeljali orožje v hrambo. Ne bom pozabil pogleda na domače dvorišče, ki se je tiste nedeljske noči spremenilo v mravljišče. Mravljišče 'naših' vojakov, pripadnikov Teritorialne obrambe. Več kot teden dni smo preživeli skupaj, potem ko je bilo najhujše že mimo in smo vsi verjeli, da je konec agresije blizu. Še danes vidim, kako je v vetru zaplapolala slovenska zastava, ki so jo naslednji dan prinesli vojaki in jo izobesili na dvorišču. Ne
sko veteransko društvo Sever Kamnik. Skupaj s še tremi domoljubnimi veteranskimi društvi tvorijo tako imenovani 'petorček'. Skupaj skrbijo tudi za to, da dejanja, ki so bila v naši zgodovini pomembna za Slovenski narod, ne bodo šla v pozabo in spodbujajo mlade, da razmišljajo o domovini in domoljubju.« Za kulturni program so ob prisotnosti praporščakov poskrbeli učenci Osnovne šole Šmartno v Tuhinju, Ljudski pevci Tuhinjske doline in Mestna godba Kamnik.
Število brezdomcev narašča
Občina Kamnik trenutno plačuje stroške nastanitve za devet brezdomcev.
Jasna Paladin
Kamnik - Brezdomcev, ki bi tako kot v nekaterih večjih slovenskih mestih prenočevali pod mostovi, v garažnih hišah, na klopcah v parkih in na drugih javnih lokacijah, v Kamniku sicer ni, a to ne pomeni, da ni občanov, ki nimajo lastne strehe nad glavo. Z vse hladnejšimi dnevi, ki prihajajo, sicer nimajo večjih skrbi, saj jim občina in druge institucije omogočajo dostojno preživetje. »Občina Kamnik trenutno plačuje celotne stroške nastanitve za devet brezdomcev. Osem jih stanuje v Baru in penzionu Kamrica, en starejši brezdomec pa prebiva v Samskem domu in zaradi bolezni čaka na sprejem za domsko oskrbo. Zadnji dve leti število brezdom-
cev v Kamniku narašča. Povečini gre za osebe, stare od trideset do šestdeset let, brez svojcev, njihov način življenja pa jim pušča trajne posledice na zdravju in nevključevanju v družbo, saj imajo povečini problem z alkoholom in drogami,« so nam odgovorili na občini, kjer posameznikom v takšni stiski pomagajo finančno s plačevanjem celotnih stroškov nastanitve in z enkratnimi denarnimi pomočmi. Brezdomcem različno strokovno pomoč nudijo tudi socialne delavke na Centru za socialno delo Kamnik, in sicer pri urejanju prebivališča, osebnih dokumentov, pravočasnem vlaganju zahtevkov za denarno socialno in drugo pomoč, varstvenega dodatka, urejanju drugih formalnih zadev in podobno.
REPUBLIKA SLOVENIJA
OKRAJNA VOLILNA KOMISIJA
10. Okrajna volilna komisija 1. volilne enote
Glavni trg 24, 1240 Kamnik
O B V E S T I L O
Obveščamo vas, da bodo za izvedbo volitev predsednika republike dne 22. 10. 2017 na območju Okrajne volilne komisije Kamnik v 3 (treh) primerih spremenjeni naslovi sedežev volišč, in sicer: VOLIŠČE ŠT. 1 - prej KULTURNI DOM MOTNIK,
sedaj KRAJEVNI DOM MOTNIK; VOLIŠČE ŠT. 5 - prej KANCILIJA MARJAN, GABROVNICA 4,
sedaj KS PŠAJNOVICA, MALI RAKITOVEC 15; VOLIŠČE ŠT. 6 - prej KULTURNI DOM SREDNJA VAS,
sedaj GASILSKI DOM SREDNJA VAS.
Številka: 042-5/2017/11 Datum: 6. 10. 2017
PREDSEDNICA 10. OVK KAMNIK 1. VE Stanislava Avbelj
ZDRUZENJE BORCEV ZA VREDNOTE NOB KAMNIK IN KRAJEVNE ORGANIZACIJE ZB NOB
Komemoracije ob 1. novembru -dnevu spomina na mrtve:
V	petek, 27. 10. 2017:
Zgornje Stranje ob 10.30 pri spomeniku padlih v NOB, Črna ob 11.30 pri spomeniku ustreljenih talcev, Sela ob 11. uri, Duplica ob 9. uri, Šmarca ob 10. uri, Rudnik ob
11.	uri, Podboršt ob 11. uri, Motnik ob 11.30, Špitalič ob
12.	uri pri spomeniku padlih v NOB in Nevlje ob 11. uri pri osnovni šoli ob spominski plošči NOB.
V	ponedeljek, 30. 10. 2017:
Kamnik - Žale ob 16. uri pri spomeniku padlih v NOB in spomeniku padlih v 1. svetovni vojni;
V	sredo, 1. 11. 2017:
Zgornji Tuhinj ob 9. uri pri spomeniku padlih v NOB -Prevoje v Tuhinju, Kamnik - Žale ob 11. uri pri osrednjih spomenikih padlim.
Na komemoraciji v Zgornjem Tuhinju bo prisoten tudi dr. Milan Brglez, predsednik Državnega zbora.
20
petek, 22. septembra 2017 Kamničan
Občinske novice, mnenja
Izobraževanje mladih na področju kulture
Brezplačna izobraževanja so namenjena mladim do devetindvajsetega leta starosti.
Jasna Paladin
Ljubljana - Danes, 20. oktobra, se izteče rok za oddajo prijav na brezplačna izobraževanja mladih na področju kulture, ki jih organizira Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, na kar opozarjajo tudi v kamniški izpostavi. Prijavijo se lahko brezposelni mladi do 29. leta starosti,
ki se ne usposabljajo ali izobražujejo iz javnih sredstev in jih zanima delo na področju kulture. Izobraževanja bodo z različnih področij: vodenje gledališke skupine, lutkovna šola, filmska šola, šola za likovne mentorje, komunikacijske kompetence in sodobne umetniške prakse ter pravo, ekonomika in upravljanje v kulturi.
Staro mestno jedro
ga jedra, in na področju turizma je takšen potencial treba ovrednotiti in ga izkoristiti. Pri sprejemanju dveh strategij (strategija o turizmu in celostna prometna strategija) je bila vloga mestnega jedra močno upoštevana in izpostavljena. Ključnega pomena za razvoj starega mestnega jedra je preplet vsebin, ki jih lahko prispevajo različni deležniki, kar bo pripeljalo do raznovrstnosti ter pestrosti ponudbe. Kmalu bo v mestu ponovno zaživela tudi Kavarna Veronika, ki bo pozitivno vplivala na oživitev mestnega jedra. Pogumno je treba razmišljati o nadaljnji prenovi, in tu imam v mislih celotno Šutno, stari Alprem, Maistrovo ulico in območje bivše klavnice Meso Kamnik.
Edis Rujovic, občinski svetnik LDP
Na 19. seji občinskega sveta Občine Kamnik, ki je bila 5. aprila 2017, smo potrdili rebalans proračuna Občine Kamnik, s čimer smo zagotovili sredstva za izvedbo prenove dela mestnega jedra, ki je bila zaključena v začetku septembra letos. S tovrstnimi ukrepi ustvarjamo v mestnem jedru prijeten ambient, ki privablja tako domačine kot turiste. Ravno zato, ker Občina Kamnik veliko stavi na turizem, je ključnega pomena revitalizacija starega mestnega jedra. Ni ravno veliko mest, ki se lahko pohvalijo z bogato zgodovino mestne-
Za Slovenijo je dobro le najboljše, zato na volitvah obkrožimo številko 8!
ki bo uspešna, pravična in bo šla v smer močnega gospodarstva ter večje pravičnosti, ki jo ljudje najbolj pogrešajo. Hoče vzpostaviti državo, kjer bodo zakoni veljali za vse enako in ne bo dvojnih meril. Prepričana je, da si predsednik države ne sme zatiskati oči pred krivicami in korupcijo. Kot predsednica bi odločno povedala, kaj je prav, in se zavzela za izvedbo nujno potrebnih reform, s katerimi se moramo pripraviti na izzive prihodnosti. Ljudmila Novak se zavzema tudi za Slovenijo, v kateri bodo mladi našli svoje upanje ter priložnosti in bodo lahko svoje potenciale uresničili v polni meri. Zato vas vabim, da se volitev udeležite in na glasovnici obkrožite številko 8. Ker je za Slovenijo dobro le najboljše.
Primož Zupan, tajnik OO NSi Kamnik
V nedeljo, 22. 10., nas čaka 1. krog predsedniških volitev. Na glasovnici bomo našli seznam kandidatov, med katerimi bo pod zaporedno številko 8 Ljudmila Novak. S svojim dosedanjim delom, z izkušnjami in 3 jasno vizijo naše skupne prihodnosti je dejansko najboljša 5 izbira med vsemi kandidati na ž teh volitvah. Sprejemljiva je za j vse, ki Sloveniji želijo najbolj-5 še. Številni Slovenci, med njimi > tudi znani in ugledni, so to že 3 prepoznali in jo pri njeni kandi-sdaturi javno podprli. i Ljudmila Novak je prava 3 ženska za najvišjo funkcijo v i naši domovini. Hoče Slovenijo,
N.Si
Zabojniki še kar neurejeni
Odnos trgovca je malomaren, opozarjajo občani, krivi so uporabniki, pa odgovarjajo v Mercatorju.
Jasna Paladin
Kamnik - Pred dobrima dvema letoma smo že pisali o problematiki neurejenih zabojnikov za smeti pred kamniškim centrom Mer-cator, ki so močno kazili tamkajšnjo okolico. Po javnih opozorilih se je stanje precej izboljšalo, saj so zabojnike ogradili in s tem preprečili odlaganje smeti mimoidočim, a zadnja opozorila občanov kažejo, da razmere še vedno (ali spet) niso urejene.
»Takšno je bilo stanje okrog kontejnerja pri zgornjem parkirišču oz. vhodu minulo soboto, 14. oktobra, v nedeljo pa še slabše. Takšno je pravzaprav vsak
dan. Očitno pa odgovornih pri Mercatorju to ne moti, sicer bi sprejeli moj predlog, da po dnevih zadolžijo najemnike lokalov za red in čistočo okrog njihovega kontejnerja. S sankcijami seveda! Take malomarnosti še nisem zasledil pri nobenem trgovskem podjetju oz. trgovini,« nam je ob priloženi fotografiji zapisal občan Ivo Gašperič. Za pojasnila smo zaprosili tudi pristojne pri Mercator-ju. »Z omenjeno problematiko se ukvarjamo že nekaj časa in navkljub nekaterim tehničnim izboljšavam (izdelava žične ograde, dobava odprtega zabojnika, zaklepanje lokacije hrambe) in s tem povezanimi stroški se
Okolica zabojnikov pri Mercatorjevem centru je vse prej kot čista in urejena. / foto: ivo gašperič
še vedno dogaja, da imamo probleme. Veliko je tudi na odnosu in navadah samih uporabnikov, na katere pa
imamo omejen vpliv. Vašo pripombo bomo preposlali v obravnavo pristojnim,« nam je odgovoril Robert Orehek.
Celovita preobrazba kamniškega Glavnega trga s privlačnejšo podobo
Občinski svetniki svetniške skupine Lista Marjana Šarca smo veseli, da je župan Marjana Šarec pred izvedbo projekta Elektro Ljubljana (20 kw - glavni kabel in povezava TP Center, TP Graben) predlagal, da se zaradi načrtovanih izkopov ceste in pločnikov od Medvedove ulice do Glavnega trga temu delu mesta nadane popolnoma nova in sveža podoba, kar smo potrdili tudi na junijski seji občinskega sveta. Tako se od prvih septembrskih dni dalje Kamničani in Kamni-čanke ter vsi, ki obiščejo naše lepo mesto, lahko sprehodimo po svojstveno zasnovani in prenovljeni ulici, ki nazaj prevzema podobo srednjeveškega trga -seveda s sodobnimi elementi današnjega časa. Oblikovanje Glavnega trga tako sledi ideji, da ta prostor ponovno postane trg, in ne zgolj ulica in cesta. Prenova Glavnega trga v Kamniku je za mesto Kamnik eden izmed ključnih strateških projektov pri razvoju mestnega središča ter privlačnejše podo-5be mesta za privabljanje turi-istov, s čimer smo meščani in
1	obiskovalci dobili še bolj ureje-= no, lepše in tudi varnejše § mestno središče. Prenova trga je ¡zaključek nekajletnega procesa, s ko je na podlagi izkušenj iz preteklih festivalov in različnih idejnih
2	projektov občina vzpostavila eno-¡smerno cesto in tako postavila te-f melj novih smernic razvoja tega \ dela mesta, kjer po vzgledu tren-Idov v smeri trajnostnega razvoja jmestnih središč motorni promet v % starem mestnem središču ni več I prioriteta.
Pri urejanju oblikovanja trga so se projektanti navezovali na tri osnovna izhodišča. Prvo je vzpostavitev prvotne identitete srednjeveškega mesta in njegove zanimive geometrije, drugo je funkcionalnost za nemoten utrip mestnega življenja ter nadaljnji razvoj mestnega središča, tretji pa je ustvarjanje nove kamniške identitete, pri čemer smo uporabili umetniške elemente v javnem prostoru - pred občinsko stavbo bo stiliziran kamniški grb, za kar smo predlagali, da se izvede natečaj med kamniškimi umetniki. Druga umetniška točka je pred vhodom v turistično informacijski center, kjer v geometrijski mreži že obstoječe žarkaste zasnove glavnega trga postavimo točko za bodočo skulpturo in pa zastavo/novoletno jelko. Na ta način dajemo možnost novim lokalnim zgodbam, ki bodo popestrile mestno središče. Zvezna površina granitnih plošč kot osnova trga s cestiščem zdaj omogoča, da se vsi kamniški kulturni in javni dogodki lahko odvijajo brez večjih težav. Pomembna pridobitev za mestne dogodke in prireditve so tudi potopni elektro jaški ter hidranti za vodo. Cestišče preko trga je speljano z minimalno dovoljeno širino, ohranili pa smo tudi "nasproti vozečo'' kolesarsko stezo. V prihodnosti se obstoječi asfalt lahko umakne granitnim ploščam in mestno središče bi tako lahko postalo peš cona.
Poleg vizualna prenove površin trga je pomembna pridobitev predvsem prenova komunalne infrastrukture, s čimer smo si Kamničani prihranili kar nekaj stroškov. Investicija za celoten projekt znaša 420.000 evrov. Občina Kamnik je kot investitor projekta »Rekonstrukcija Medvedove ulice -Glavnega trga« na odseku od sodišča Kamnik do pošte Kamnik za meščane pridobila novo kanalizacijo in nov vodovod z vsemi priključki na objekte, nove TK kabelske kanalizacije za optično omrežje, nov 20 kW kabel za električno energijo z jaški in odseki, novo kanalizacijo za jav-
no razsvetljavo, optiko za potrebe objekta Pošte Kamnik in navezavo za nadaljevanje tega projekta v smeri tržnice Kamnik v prihodnosti.
V času gradnje so arheologi našli ostanke obzidja mesta, ki so ga ustrezno dokumentirali. Zaradi dobro usklajenega dela med izvajalcem in arheologi se je gradnja kljub njihovim nadzorom, izkopavanjem in dokumentiranjem nemoteno odvijala skladno s pričakovanji in roki za izvedbo. Dela na projektu »Rekonstrukcija Medvedove ulice - Glavnega trga« so potekala skladno z načrti in zastavljenimi terminskimi plani, za kar gre zagotovo glavna pohvala glavnemu izvajalcu Gradnje Žveplan, d.o.o., in celotni ekipi (gradbeni nadzor, Elektro Ljubljana, Komunalno podjetje Kamnik, arheologi, Policija, Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Telekom, projektant, varnostni inženirji in občinsko redarstvo), ki so skrbeli, da je naročnik Občina Kamnik le z nekaj dnevi odmika od zaključnega roka del (zaradi slabega vremena) zaključil projekt 4. septembra 2017. Premišljeno so bili izbrani tudi robniki ob cestišču, saj je Glavni trg eno izmed glavnih prizorišč mestnega življenja, tako da površina nima zgolj estetske, temveč tudi uporabno funkcijo. Z minimalno višino robnika je mesto pridobilo ravno površino za potrebe dogodkov, ki je hkrati primerna tudi za gibalno ovirane uporabnike mestnega središča ter zaradi nizke višine in obdelave ni občutljiva na poškodbe s strani zimske službe.
Občina Kamnik sledi izdanim kulturnovarstvenim pogojem in soglasjem Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije ter mnenjem projektivnega biroja Štajn arhitekti in z novo podobo osrednjega mestnega trga izpred TIC-a postopoma umika parkirna mesta. S tem sledimo globalnim smernicam traj-nostnega razvoja mestnih središč in neestetsko pločevino umikamo prostoru za dogodke, umetnost, igro in vsakodnevno življenje prebivalcev, kar potrjujejo številni primeri iz več slovenskih mestih kot
dobro prakso. Drugi razlog za tako odločitev pa je, da mesto Kamnik in predvsem njegovo srednjeveško jedro postavimo na zemljevid Slovenije kot pomembno in atraktivno turistično destinaci-jo. Po mnenju stroke avtomobili in parkirišča na tak trg ne sodijo.
Do sedaj je že več različnih projektov in raziskav pokazalo (zadnja med njimi je bila letošnja Celostna prometna strategija Občine Kamnik), da je v neposredni bližini mestnega središča dovolj parkirnih prostorov za dnevne potrebe obiskovalcev in stanovalcev.
Prav tako lahko stanovalci, ki
mejijo na plačljive parkirne površine in so upravičeni do brezplačne letne karte, po novem parkirajo na vseh označenih parkirnih površinah v mestnem središču, in ne zgolj na Frančiškanskem trgu, kot je bilo to predpisano še do nedavnega. S tem ukrepom je možnost fleksibilnega parkiranja stanovalcem zagotovljena, Glavni trg pa lahko dobi svojo novo, mestu kot je Kamnik, primerno podobo.
S ponosom lahko občinski svetniki Liste Marjana Šarca mirno rečemo, da smo z županom na čelu pustili trajen, sodoben in hkrati zgodovinsko usklajen pečat našemu lepemu mestu, in lahko povemo, da je mestno središče v območju Glavnega trga s tem projektom šele začelo svojo celostno preobrazbo in razvoj mestnega središča, ki se bosta v nadaljevanju odvijala v naslednjih obdobjih (Maistrova ulica, območje pred banko in Kavarno Veronika, Samčev prehod ...), pri tem si bomo z izjemno ekipo Občine Kamnik še naprej prizadevali za oživitev starega mestnega središča s pridihom sodobnosti in funkcionalnosti.
Nives Matjan,
občinska svetnica svetniške skupine
Lista Marjana Šarca
Ims
Lista Marjana Šarca
svetniška skupina
Kamničan petek, 20. oktobra 2017
5
Končno nov vhod
Jasna Paladin
Kamnik - Sosesko Pod skal-co, kjer je skupno 147 oskrbovanih stanovanj, je leta 2010 začelo graditi podjetje Dolenjgrad. Trije objekti so uporabno dovoljenje dobili maja 2011, trije pa konec aprila 2013, a ker prodaja stanovanj ni stekla po načrtih, podjetje pa je tudi zaradi drugih naložb zašlo v finančne težave, je šla družba v stečaj, vsa še neprodana stanovanja, parkirišča, shrambe ter ostale nepremičnine, ki jih je vključeval projekt, pa so bila prenesena na družbo Stan-pro plus, ki pa je šla februarja lani prav tako v stečaj.
Zanimanja za nakup v paketu ni
Stečajna upraviteljica podjetja Stan-pro plus Monika Rozman je doslej objavila in izvedla dve javni dražbi, prvo 7. aprila letos po izklicni ceni 6,5 milijona evrov, drugo pa 25. septembra po izklicni ceni 5,5 milijona evrov. Obe dražbi, na katerih so v paketu prodajali 84 stanovanj, tri poslovne prostore, poleg tega pa še shrambe in parkirna mesta, sta bili neuspešni, saj na dražbi ni sodeloval nihče. Ali bodo še naprej vztrajali pri iskanju kupca za celoten »paket« ali bi bila zdaj bolj smiselna prodaja posameznih stanovanj in drugih enot, se bodo odločili skupaj z glavnim upnikom v stečaju (A banko), nam je povedala stečajna upraviteljica podjetja Stan-pro plus Monika Rozman.
Na to, da kupca za celoten paket nepremičnin v tej so-
seski ni, verjetno vpliva tudi dejstvo, da stanovanja in druge prostore spremlja kup nepravilnosti.
So stanovalci kupili mačka v žaklju?
Tako je prepričan eden od stanovalcev Marjan Strehar, ki v enem od oskrbovanih stanovanj živi s svojo ostarelo mamo in že štiri leta vztrajno opozarja najrazličnejše pristojne institucije na napake.
»Prodaja je potekala z zavajanjem in goljufijo, saj je prodajalec prodajal mačka v žaklju. Stanje že od vsega začetka ni takšno, kot bi moralo biti, z leti pa se še poslabšuje. Gradnja v kletni etaži ni dokončana, v kleteh ob vsakem deževju zastaja voda, javna razsvetljava po soseski je nevarna, veliko vgrajenih materialov v stavbe ni kakovostnih, nekatera gradbena dela so izvedena površno ... Ne gre pa le za primer slabe gradnje, tem-
več tudi za prevaro, saj ta stanovanja sploh ne bi smela imeti statusa oskrbovanih stanovanj, čeprav so že pridobila uporabno dovoljenje,« ogorčeno in razočarano našteva Marjan Strehar, ki je v zadnjih letih dopise naslovil na Občino Kamnik, policijo, na ministrstva in druge institucije, pred dnevi pa tudi vsem poslancem državnega zbora.
Večini mir v soseski ustreza
Z razmerami sicer niso nezadovoljni vsi, saj stanovalci, s katerimi smo se pogovarjali, tam zaradi miru, kot so nam zatrdili, prav z veseljem živijo. Čeprav so vsi poslovni prostori, namenjeni
dejavnostim, potrebnim ostarelim nad 65 let, kot so frizer, trgovina, lekarna, pe-diker in podobno, še vedno prazni, razumejo, da posel ob tako malo stanovalcih ne bi bil smiseln.
Inšpektorji nepravilnosti niso našli
V soseski so redni »obiskovalci« tudi inšpektorji, predvsem v zvezi z bližnjo deponijo Komunalnega podjetja Kamnik, na kateri skladiščijo in pretovarjajo pesek in naj bi bila zelo hrupna in prašna. A kljub številnim prijavam inšpektorji (gradbena inšpekcija nadzora še ni zaključila) do sedaj niso ugotovili nobenih kršitev.
i 1. stran
»Pot do novega vstopnega objekta v Arboretumu je bila zelo dolga. Mnogo truda in energije smo porabili, da smo lahko gradili. Ves trud se je poplačal, ko je za dežjem prišlo sonce, zato danes z veseljem, ponosom in pričakovanjem stojimo pred našim novim vhodom. Novi vstopni objekt nam vliva nove upe za prihodnje načrte, ki jih Arboretum že ima in jih bo treba uresničiti. Želim poudariti, da je za vse, ki delamo v Arboretumu, ta dan neprecenljiv. Park je ob našem delu postal bogatejši za številne drevesne vrste in sorte, zanimiv je skozi vse leto, zgradili smo velik del prepo-
Jasna Paladin
Kamnik - Ob Evropskem dnevu civilnega prava, 26. oktobra, bodo notarske pisarne po Sloveniji v času uradnih ur (od 9. do 12. in od 13. do 16. ure) odprle svoja vrata in nudile brezplačno svetovanje in nasvete v vseh zadevah, kjer občani potrebujejo notarske storitve. Prav tako bodo no-
trebne infrastrukture, pa vendar me zelo skrbi, kaj bo z Arboretum om v prihodnje, zato je danes pravi dan, da na kulturno ministrstvo naslovimo apel, da bo treba urediti pravno obliko zavoda, ki je zastarela in Arboretumu ne dopušča, da bi primerno posloval v prihodnje,« je med drugim povedal direktor Ar-boretuma Volčji Potok Aleš Ocepek in se zahvalil vsem, ki so pomagali pri projektu. Nov vhod, ki se nahaja med starim vhodom in prodajnim centrom, sestavljata dva objekta, v katera so umeščeni recepcija, trgovina s spominki in sanitarije, arhitekti pa so se potrudili, da se vse zgrajeno kar se da zliva z okoljem.
tarji na voljo, da ljudem obrazložijo, kako jim lahko notarji pomagajo pri varovanju njihovega premoženja. Temeljni namen dneva civilnega prava je namreč ta, da se evropski državljani seznanijo s civilnim pravom in da bi le-to postalo dosegljivo vsem državljanom, in zato občane vabijo, da se ob tem dnevu oglasijo v notarskih pisarnah.
Aktualno
Tudi druga dražba stanovanj neuspešna
Soseska oskrbovanih stanovanj Pod skalco ostaja napol prazna, saj je bila tudi druga dražba stanovanj, garaž in drugih še neprodanih nepremičnin konec septembra neuspešna. Kupcev ni, so pa zato glasni nekateri stanovalci, ki že več let opozarjajo na nepravilnosti.
Soseska oskrbovanih stanovanj Pod skalco ostaja napol prazna. / foto:
Iasna Paladin
Obe dražbi, na katerih so v paketu prodajali 84 stanovanj, tri poslovne prostore, poleg tega pa še shrambe in parkirna mesta, sta bili neuspešni, saj na dražbi ni sodeloval nihče.
Direktor Arboretuma Volčji Potok Aleš Ocepek
Slovesnega odprtja so se udeležili številni gostje.
Slavnostni govornik, minister za kulturo Anton Peršak
Notarske pisarne bodo odprle svoja vrata
6
petek, 20. oktobra 2017 Kamničan ^
Iz naših krajev
Le mesto z rožami je živo mesto
Tega se še posebej zavedajo v Krajevni skupnosti Kamnik Center, kjer so pred dnevi pripravili tradicionalno druženje krajanov s podelitvijo priznanj za urejene okenske police in vrtove.
t-^j 1 • •	•	v
Želijo si vec asfaltiranih cest
Minulo soboto so v Krajevni skupnosti Sela praznovali krajevni praznik, ki ga obeležujejo na dan, ko so v Sovinji Peči Nemci požgali tamkajšnje domačije. Tragičnih trenutkov zgodovine vasi se je spomnil tudi slavnostni govornik, podžupan Igor Žavbi, ki se je dotaknil tudi sedanjih izzivov, s katerimi se v sodelovanju z občino soočajo krajani.
V kulturnem programu so nastopili tudi učenci
podružnične šole. / Foto: Aleš Senožetnik
Jasna Paladin
Kamnik - Klub Kino dom Doma kulture Kamnik je bil v četrtek, 5. oktobra, prizorišče prijetnega druženja krajanov osrednje kamniške krajevne skupnosti. »Na prvi pogled je videti, da od lanskega do letošnjega oktobra svet KS ni veliko postoril, ampak bili smo precej dejavni in smo aktivno sodelovali pri pripravi proračuna za letošnje in prihodnje leto. Najbolj smo veseli postavke in denarja za športno igrišče in park, ki ga bomo prihodnje leto uredili kot prostor druženja za vse krajane.
Končno bo realiziran tudi del varne pešpoti od Osnovne šole Frana Albrehta po Usnjarski, ki bo bolj varen za pešce in kolesarje. Prav te dni pa se udejanja še ena naša pobuda - ureditev parkirišča na Tunjiški, za katerega smo dolgo govorili, da ga potrebujemo, pa številni niso več verjeli, da bo res kdaj urejeno,« je le nekaj najpomembnejših pridobitev minulega leta v ospredje postavila predsednica KS Kamnik Center Ivanka Uča-kar in se v govoru dotaknila še nekaterih, predvsem družabnih aktivnosti zadnjih mesecev pa tudi projekta, ki
Predsednica Krajevne skupnosti Kamnik Center
Ivanka Učakar / Foto: Jasna Paladin
se mu aktivno posvečajo že dve leti, a njegove realizacije še kar ni na vidiku. »Že lani smo napovedovali, da bomo letos ob vhodu na območje nekdanje smodnišnice postavili kapelico sv. Barbare, pa nam še ni uspelo. Dokumentacijo imamo, zemljišče je urejeno, z obrtniki smo dogovorjeni, le denarja še nimamo zadosti. Projekt namreč v celoti financira krajevna skupnost,« je še povedala Učakarjeva in dodala, da za projekt potrebujejo približno 28 tisoč evrov, manjka jim še kakšnih sedem tisočakov.
V nadaljevanju je Ivanka Učakar podelila več kot sto priznanj krajanom in podjetjem, ki so v središču mesta s svojimi rožami na okenskih policah in urejenimi vrtovi pripomogli k lepšemu videzu mesta, ob tem pa poudarila, da je pravnih oseb med nagrajenci letos nekoliko manj, da pa gre izredna pohvala krajanom najožjega središča, ki so kljub gradbišču, v katerega je bil Glavni trg zaradi prenove spremenjen praktično celo poletje, skrbeli za svoje cvetje. Pohvalila je tudi krajane na Tunjiški, Kettejevi, Na produ, v Košišah in na Žalah. Zbrani so lahko prisluhnili tudi letošnjemu gostu arbo-ristu Matjažu Mastnaku, ki je med drugim dejal: »Nedavni sprehod po Kamniku mi je dal misliti. Gre za staro mesto, a meni več kot nove fasade pomenijo rože na oknih, saj dokler ima mesto rože, pomeni, da je živo. Pomembno je, da se takole družite in skrbite za svoj kraj in da se zavedate, da je mesto skupnost, kjer je pomemben prispevek vsakega posameznika.« Prireditev je s svojim glasbenim nastopom popestrila skupina Sprukci.
Aleš Senožetnik
Sovinja Peč - V spomin na dogodke iz 15. oktobra 1944 danes pri Livkovi domačiji, kjer je potekala letošnja slovesnost ob prazniku Krajevne skupnosti Sela, stoji spomenik, posvečen spominu na šestnajst žrtev okupatorjevih zločinov v teh krajih. Dogodke med drugo svetovno vojno je skozi besede Jureta Vulkana natančno orisal slavnostni govornik, podžupan Igor Žavbi. Pred 73 leti so namreč Nemci v sodelovanju s kamniškim gestapom in kvizlinško enoto, imenovano tudi Čerkezi, požgali vas. »Marsikdo verjetno ne ve, kaj se je tukaj dogajalo, marsikdo morda tudi meni, da se ga to niti ne tiče. Sam pa sem mnenja, da se je treba spominjati tistih dni in ljudi, ki so trpeli in žrtvovali življenje za to, da danes lahko govorimo v slovenskem jeziku,« je povedal slavnostni govornik, preden se je posvetil tudi aktualnemu dogajanju in potrebam današnjih krajanov. Tako kot na nekaterih drugih hribovitih predelih občine si prebivalci Krajevne skupnosti Sela želijo dobrih cest. Kot nam je povedal predsednik krajevne skupnosti Primož Pirc, največji problem predstavljata povezovalni cesti Markovo-Črni-vec in Podhruška-Črnivec, ki kljub precejšnjemu prometu še nista v celoti asfaltirani.
Težave se je dotaknil tudi Žavbi. »Vsi si želimo predvsem dobrih in varnih cest. Občina Kamnik skrbi za približno 450 kilometrov cest, okoli 150 kilometrov jih je še vedno makadamskih. Sredstev za vzdrževanje je
običajno premalo, zato je stanje, ne samo v vaši krajevni skupnosti, temveč po celotni občini, vsako leto slabše,« je problem v širši kontekst umestil podžupan, ki se je nato dotaknil tudi uspešnih projektov v krajevni skupnosti. Kljub vsemu jim je namreč uspelo urediti krajši odsek na cesti Marko-vo-Rožično.
Razveseljivo je dejstvo, da je v krajevni skupnosti vedno več otrok, je poudaril Žavbi. Zaradi tega bodo stanovanjski prostor v šoli, prav na pobudo sveta krajevne skupnosti, preuredili v učilnice. Skupaj s Krajevno skupnostjo Srednja vas pa so postavili pokrita čakališča na avtobusnih postajah, s čimer so v prvi vrsti predvsem šolarjem olajšali čakanje avtobusa na poti v šolo. »To so rezultati, ki so dokaz, da nam s skupnimi močmi lahko uspe. Verjamem, da nam bo skupaj uspelo doseči še kakšen cilj. Eden izmed njih je gotovo tudi nova mrliška vežica, za katero si skupaj trudimo pridobiti gradbeno dovoljenje,« je nadaljeval Žavbi in zaključil: »Velikokrat je bilo že dokazano, da en sam človek težko premakne kaj. Skupaj zmoremo vse. Prav ta povezanost društev in preplet krajanov, ki delujejo v vašem kraju, sta recept za to, da bodo zastavljeni cilji doseženi.« Kulturni program je popestril otroški pevski zbor Podružnične šole Sela, recital v spomin na dogodke med drugo svetovno vojno pa je pripravil Miro Potočnik, predstavnik Kulturno zgodovinskega društva Triglav. Pogostitev, ki je sledila, pa so pospremili mladi glasbeniki, člani ansambla Zalet.
Zbrani so letos lahko prisluhnili Matjažu Mastnaku in njegovim pogledom o pomenu rož v mestih. / Foto: Jasna Paladin
ODDAJA ODPADKOV V ZBIRNI CENTER SUHADOLE
Spoštovani občani občine Kamnik!
V	podjetju Publikus, d. o. o., bi vas radi opozorili na možnost brezplačne oddaje različnih vrst odpadkov v Zbirni center Suhadole. Oddaja večine odpadkov je brezplačna za vsa gospodinjstva (v količini, ki je značilna za gospodinjstvo), pravnim osebam tudi nudimo možnost oddaje, vendar proti plačilu. Odpadke lahko oddate kadarkoli v času obratovanja zbirnega centra.
DELOVNI ČAS ZC SUHADOLE: POLETNI URNIK (od 1. 3. do 30. 9): ponedeljek-petek med 6.00 in 19.00, sobota med 8.00 in 13.00. ZIMSKI URNIK (od 1. 10. do 28. 2): ponedeljek-petek med 6.00 in 16.00, sobota med 8.00 in 13.00.
POMEMBNO:
ZC Suhadole ob nedeljah in praznikih ne obratuje!
V	ZC Suhadole ne sprejemamo nevarnih odpadkov. Nevarne odpadke uporabniki lahko oddate v okviru spomladanske in jesenske akcije zbiranja s premično zbiralnico.
KATERE ODPADKE SPREJEMAMO PROTI PLAČILU?
•	gradbeni material - večje količine (gradbeni material, ki nastane pri manjših gradbenih vzdrževalnih posegih v stanovanju, npr. obnova kopalnice, prevzamemo brezplačno); prevzem 1 tone znaša 34,3 EUR,
•	izolacijski material - prevzem 1 tone znaša 152,9 EUR,
•	zeleni vrtni odrez - večje količine; 1) trava, listje:
prevzem 1 tone znaša 67,9 EUR, 2) veje: prevzem 1 tone znaša 29,6 EUR,
•	avtomobilske gume - 0,28 EUR/kos,
•	azbestcementne odpadke - zaščiteni (zloženi na paleti in oviti s folijo): prevzem 1 tone znaša 169,7 EUR; nezaščiteni: prevzem 1 tone znaša 182,9 EUR.
ALI STE VEDELI?
V primeru direktne oddaje kosovnih odpadkov v ZC Suhadole ste upravičeni do dobropisa v višini 8 EUR! Vse, kar morate narediti, je, da izpolnite kupon, ki ste ga prejeli na hrbtni strani položnice za mesec december 2016 in januar 2017 (kupon lahko najdete tudi na naši spletni strani - www.publicus.si) ter pripeljete kosovne odpadke v naš zbirni center. Dobropis vam bomo upoštevali ob izdaji naslednjega mesečnega računa. Dobropis lahko uveljavljate 2-krat letno!
Kamničan petek, 17. novembra 2017
7
Kultura
Pestra jesen kamniških fotografov
Člani Foto kluba Kamnik so jesen začeli z razstavami v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova, prejšnjo sredo pa so v Domu kulture Kamnik odprli razstavo Odsev preteklosti.
Aleš Senožetnik
Kamnik - Jesen so fotografi Foto kluba Kamnik začeli intenzivno.
Septembra so gostovali v Cirkulaciji 2 v Ljubljani, kjer so v sklopu skupinske razstave, ki jo je kuriral Peter Rauch, sodelovali tudi Simon Podgoršek, Teja Gerkman, Dušan Letnar in Blaž Janežič. Razstava je bila del projekta Ponavljanje, ki ga je Peter Rauch, sicer predavatelj fotografije na Akademiji za likovno umetnost in Visoki šoli za storitve, pripravil skupaj z različnimi ustvarjalci na področju fotografije.
V sklopu serije Prepih pa Rauch ravno v tem času gostuje v Muzeju sodobne umetnosti na Metelkovi. V
Štirje člani kluba so ali pa še bodo razstavljali v sklopu programa Paviljona Petra Raucha v Muzeju sodobne
umetnosti Metelkova. / Foto: Simon Podgoršek
muzej je umestil Paviljon, ki deluje kot prostor alternativne razstave znotraj siste-
ma umetnosti. Kot je zapisala kustosinja Ana Mizerit, »gre za neke vrste začasni
Prejšnji teden so v Foto klubu Kamnik odprli razstavo del, narejenih po analognem fotografskem postopku. / Foto: Simon Podgoršek
artist-run space, za katerega je sicer značilna težnja zaobiti strukturo javne (nacionalne) ali zasebne galerije, tokrat pa se naseli vanjo kot prostor v prostoru, igra znotraj igre«. Paviljon tako ponuja razstavni prostor za enodnevne razstave več kot petdesetim ustvarjalcem, ki so na tak ali drugačen način povezani s Petrom Rau-chom. Med njimi so tudi štirje člani kamniškega foto kluba. S serijo Krave ob 2oh je kot prvi gostoval Bojan Mijatovič, sledila sta Simon Podgoršek s serijo Recovered in Dušan Letnar z razstavo Gnezda. Gostovanje članov kluba pa bo to nedeljo zaključila še Kamni-čanka Teja Gerkman. Jesensko dogajanje pa člani nadaljujejo tudi v domačem mestu. Prejšnji teden so v Domu kulture Kamnik odprli Odsev preteklosti, razstavo, na kateri predstavljajo svoja dela, narejena po analognih postopkih, ki jim v klubu posvečajo še posebno pozornost tudi zaradi temnice, ki jo člani s pridom uporabljajo. Na razstavi, ki je v času uradnih ur kamniškega doma kulture na ogled še do konca novembra, poleg Dušana Letnarja, Bojana Mijatoviča in Teje Gerkman sodelujeta tudi Jan Šuštar ter Egon Bajt. Zadnja razstava, ki jo kamniški fotografi pripravljajo v letošnjem letu, pa je tradicionalna FKK OFF!, na kateri fotografi predstavijo svoje delo minulega obdob-j a. Na ogled bo v začetku decembra.
Vse več kulture v Mekinjah
V mekinjskem kulturnem domu so začeli novo abonmajsko sezono, v marcu pa bodo člani domače dramske sekcije na oder postavili tudi lastno komedijo v režiji Dejana Pevčevica.
Aleš Senožetnik
Mekinje - Minulo soboto so v kulturnem domu v Mekinjah s komedijo Seks in ljubosumnost nastopili člani Šentjakobskega gledališča iz Ljubljane. V zadovoljstvo članov Športno kulturnega društva (ŠKD) Mekinje je bila predstava razprodana že nekaj dni prej. Tudi sicer so zadovoljni s tem, kako so krajani sprejeli kulturno dogajanje v domačem kraju. »Pred petimi leti, ko smo začeli s komedijami v sklopu abonmajskih pred-
stav, je bil obisk še precej majhen, a od takrat vsako leto raste. Letos smo prodali 75 abonmajev, sicer pa nas je v lanski sezoni v povprečju obiskalo med 90 in 120 ljudi,« pravi vodja dramske skupine ŠKD Mekinje Sonja Bernot, ki ob pomoči preostalih članov bdi nad kulturnim dogajanjem v vasi. Tako kot v preteklih letih nameravajo obiskovalcem tudi letos eno predstavo ponuditi zastonj, v marcu pa jih čaka premiera lastne produkcije. »Z vajami začnemo novembra,
tokrat bo predstavo režiral igralec, sicer Kamničan Dejan Pevčevič. Druge podrobnosti pa naj za zdaj ostanejo še skrivnost,« ne želi preveč razkriti sogovornica. Načrtov in želja glede kulturnega dogajanja imajo v ŠKD Mekinje še precej. Po besedah Sonje Bernot si lahko prihodnje leto popestritev obetajo tudi otroci, saj nameravajo v kulturni dom pripeljati otroške predstave. »Letos smo prvič po dolgem času pripravili veselico, ki bo po vsej verjetnosti tudi drugo leto. Moja
velika želja je, da bi dan prej lahko pripravili še kakšno predstavo, morda muzikal, in tudi na ta način popestrili dogajanje. Ob naslednjem krajevnem prazniku načrtujemo tudi plesni večer, na katerem bomo predstavili široko paleto plesov, od folklornih do baleta,« o željah in načrtih pripoveduje Sonja Bernot. Kot kaže, bo v Mekinjah, kjer so v preteklosti gostili številne igralske zasedbe iz vse Slovenije ter zamejstva in tujine, v prihodnje še bolj živahno.
Povabimo sonce v šolo
V Šoli idej na Šutni svoja likovna dela razstavljajo učenci Osnovne šole Frana Albrehta.
Sodelujoči na razstavi Povabimo sonce v šolo v galeriji Šola
idej / Foto: Bojana Klemenc
Bojana Klemenc
Kamnik - V okviru Tedna otroka, projekta Zveze prijateljev mladine Slovenije, je bila v četrtek, 5. oktobra, odprta razstava Povabimo sonce v šolo z likovnimi izdelki učencev OŠ Frana Albrehta in podružnične šole Nevlje. »Povabimo sonce v šolo je naslov razstave kot tudi naziv letošnjega Tedna otroka. Vsebinski poudarek tega tedna je na radovedni šoli, veselju do novega, odprtega in uporabnega znanja ter svetle prihodnosti,« je zbrane nagovorila Nataša Makovec, lastnica likovne galerije Šola idej ter nekdanja učiteljica na OŠ Frana Albrehta. S pomočjo mentoric Mete Kregar, Andreje Modrijan in Majde Pogačnik so mladi umetniki ustvarili krasne slike. O delu učencev je spregovorila Meta Kregar: »Ko je sonce, nam je lepo. Lepo nam je vedno, ko se dotaknemo zgodb, poezije,
ko ustvarjamo.« Tretješolci matične šole so risali s flo-mastri in vodenkami na temo pesmi Toneta Pavčka Zlata ladja. Z ustvarjalno domišljijo so na papir prelili potovanje v deželo, kjer živijo drugačne, nam neznane živali. Tretješolce iz Nevelj je pesem Srečka Kosovela Otrok s sončnico ponesla med sončnice. Ker so sončni, razigrani in veseli tudi v šoli, so se z voščenkami in vodenkami naslikali pri dejavnostih, kjer se počutijo najbolje. V sončne žarke so vnesli vesele, barvite, razigrane vzorčke ter besede in misli, ki šolo delajo toplo in sončno.
Odprtje razstave so s pesmijo, harmoniko in recitacijami pospremili učenci z matične in podružnične šole. Razstava bo na ogled do 6. novembra, lahko si jo ogledate v ponedeljek, sredo in petek od 9. do 12. ure ter torek in četrtek od 17. do 19. ure.
Knjiga Zdrave in zdravilne vode Slovenije prinaša opise in fotografije stotih izvirov, studencev in vrelcev ter drugih voda po vsej državi, s katerimi si lahko pomagamo pri ohranjanju zdravja in odpravljanju naših zdravstvenih tegob. Pred vami je odličen vodnik, ki vas bo popeljal do zdravih in zdravilnih vodnih virov, ki jih doslej morda niste poznali.
Knjigo lahko kupite na Gorenjskem glasu, Bleiweisova cesta 4 v Kranju, jo naročite po tel. št.: 04/201 42 41 ali na: narocnine@g-glas.si. Če jo naročite po pošti, se poštnina zaračuna po ceniku Pošte Slovenije.
Poštnih®
I www.gorenjskiglas.si
Gorenjski Glas
8
petek, 17. novembra 2017 Kamničan %
Zanimivosti
V	prometu še bolj vidni
V	enoti Palček Vrtca Antona Medveda Kamnik v Šmartnem v Tuhinju je konec septembra potekala prav posebna delavnica varnosti v prometu.
Jasna Paladin
Šmartno v Tuhinju - Malčke so obiskali prostovoljci iz družbe Goodyear Dunlop Sava Tires in policist s Policijske postaje Kamnik in jih ob sodelovanju vzgojiteljic poučili o pravilnem vedenju na cesti.
Utrdili so znanje o varni in pravilni hoji ob cesti, prečkanju in prometnih znakih, izdelali prometne znake, nato pa v dar prejeli še štirideset odsevnih dežnih plaš-čev, ki bodo otroke še dodatno zavarovali pred slabo vidljivostjo in dežjem.
»Veseli me, da nam delodajalec omogoča, da nekaj dobrega storimo tudi za lokalno skupnost, in naše ideje tudi dodatno podpre. Varnost otrok, še posebej najmlajših, v prometu je izjemno pomembna, sploh na odseku ceste v bližini vrtca, in verjamem, da smo v sodelovanju z vrtcem in policistom otroke dobro podučili in pripravili na varno hojo in prečkanje,« je povedal Primož Mali, domačin iz Šmartnega v Tuhinju, zaposlen v Goodyearu. Vodja enote Palček Simona Matjan pa je dejala. »Dobili
Malčki iz enote Palček so se razveselili dežnih plaščev z
odsevniki . / Foto: arhiv Goodyear Dunlop Sava Tires
smo potrditev, da otroke dobro pripravljamo na njihovo vlogo v prometu, z od-
sevnimi dežnimi plašči pa bodo bolj vidni in zaščiteni na sprehodih v dežju.«
Bi se tudi vi želeli zaposliti v podjetju, ki spada med
TOP 10*
najprivlačnejših največjih slovenskih delodajalcev?
Usmeritve In i i rit ve v nove visoko tehnološke programe ter vzpostavitev obrata na Trati pri Skofjl Loki odpirajo nove priložnosti in dodatne potrebe po novih kadrih,
Iščemo nove sodefavce/ke za delo v proizvodnji in strokovne sodelavce/ke s področja strojništva, elektrotehnike in mehatronike.
Vse zainteresirane, ki iščete zaposlitev ali si želite zgolj novih priložnosti, vabimo, da se nam pridružite.
Podrobnosti na: h tt p://www,d o mel.com/sl in na naši facebook strani.
Prijave z življenjepis i zbiramo na: prosnje@domeUom
DOMGL
"Neodvisna raziskava Privlačn^flelodajalca, Domel, kot edino podjetje s sedežem na G uvrstil med 10 najprivl največjih slovenskil delodajalcev.
V	enem tednu ob devet kilogramov
V	šovu The Biggest Loser tudi Kamničanke
Ana Šubic
Kamnik - V novem resnič-nostnem šovu The Biggest Loser Slovenija, ki so ga ta mesec začeli predvajati na Planet TV, sta priložnost za izgubo odvečnih kilogramov pod vodstvom strokovnjakov dobili tudi Kamničanki Sabina Čauševič in Danica Br-not. Slednja je že izpadla. Tekmovalki sta ob napornih treningih in zdravi prehrani v prvem tednu skupaj izgubili dobrih devet kilogramov. Začetna teža 32-letne Brnotove je bila 134,5 kilograma, shujšati pa ji je uspe-
Trenerka Nataša Gorenc
snemajo šov, pa najbolj pogreša hčer in moža. V šovu pa sodeluje še ena Kamničanka - osebna trener-
fiov&nt*
Sabina Čauševič
Mm^t
lo za pet kilogramov, s čimer ni bila povsem zadovoljna. Od šova se je morala posloviti minuli ponedeljek, torej že po prvem tednu, a ji bodo tudi v prihodnje nudili podporo psihologa, prehran-skega strokovnjaka in zdravnika, podarili pa so ji še vstopnico za fitnes. Čauše-vičeva je shujšala za 4,2 kilograma na 123 kilogramov, a je bila kot članica zmagovalne ekipe varna pred izločanjem. S svojim dosežkom je bila 2 6-letna Kamničanka zadovoljna, na Vrhniki, kjer
Danica Brnot
ka Nataša Gorenc, ki sedaj živi v Domžalah. Trenira eno od dveh ekip tekmovalcev, upa pa, da bodo z zdravimi življenjskimi navadami nadaljevali tudi doma. Že več kot dvajset let je profesionalna osebna trenerka. Šport jo spremlja že od malega, saj je odraščala v športni družini. Oče, smučarski učitelj, jo je že pri štirih letih postavil na smuči. Na otroštvo ima Go-renčeva, sicer mama treh najstnikov, lepe spomine, v Kamnik pa se še vedno pogosto vrača na obisk k staršem.
V frizerskem šovu tudi Kamničanka
Kamnik - V prvi slovenski frizerski resničnostni oddaji Zlati rez na TV3 sodeluje tudi Kamničanka Suzana Jankovič. Potem ko so jo sodniki konec septembra po tretji oddaji poslali domov, se je v peti oddaji, ki je bila na sporedu minulo soboto, vrnila v šov. Po premisleku so se namreč odločili 32-letni Kamničanki ponuditi še eno priložnost. Tako se skupaj s šestimi od prvotno dvanajstih frizerjev še vedno bori za zmago v šovu, ki bo potekal do konca novembra. Spremljate ga lahko ob sobotah zvečer. Suzana, ki v frizerskem poklicu dela dvanajst let, se je v šov prijavila zaradi novih izkušenj. V času snemanja je bila noseča, pred tremi meseci pa se je razveselila dojenčka in je tako postala mama dveh otrok. A. Š.
Suzana Jankovič se še naprej spopada s frizerskimi izzivi.
Kamničan^g petek, 17. novembra 2017
9
Mladi
Tekli za šolski sklad
Na Osnovni šoli Marije Vere so petega oktobra pripravili prvi dobrodelni tek in pohod, ki bo postal tradicionalen. Udeležba je bila množična, zbrani denar pa bodo namenili šolskemu skladu in predvsem učencem iz socialno šibkih družin.
Jasna Paladin
Duplica - Zelo pestro je bilo v četrtek, 5. oktobra, ob teniških igriščih na Duplici, kjer se je ob živahnih ritmih glasbe ogrevalo staro in mlado, že nekaj minut za tem pa je rekreacijska pot ob Kamniški Bistrici vse do povezovalnega mostu oz. travnika pri Kinološkem društvu Kamnik postala 1600 metrov dolgo prizorišče rekreacijske prireditve, ki so jo najbolj zagnani pretekli, vsi ostali pa prehodili.
Udeležence sta na cilju pozdravili ravnateljica Violeta Vodlan in predsednica šolskega sklada Tanja Zupanc.
Zbrali tisoč dvesto evrov
»Ideja za letošnji prvi dobrodelni tek in pohod se je porodila med člani upravnega odbora Šolskega skla-
Na prvem dobrodelnem teku in pohodu Osnovne šole Marije Vere je sodelovalo približno
tristo udeležencev. / Foto: Jasna Paladin
da Osnovne šole Marije Vere in se je tudi uspešno razvila v dobrodelni in dru-
»Prispevke za šolski sklad smo zbirali s predhodnimi prijavninami ter prostovoljnimi prispevki na samem štartnem mestu. Skupaj smo zbrali približno 1200 evrov, ta denar pa bomo namenili Šolskemu skladu Osnovne šole Marije Vere.«
žabni dogodek. Na prireditvi je sodelovalo približno tristo udeležencev. Prispevke za šolski sklad smo zbirali s predhodnimi prijav-ninami ter prostovoljnimi prispevki na samem štartnem mestu. Skupaj smo zbrali približno 1200 evrov, ta denar pa bomo namenili Šolskemu skladu Osnovne šole Marije Vere; med drugim tudi socialno šibkej-
šim učencem naše šole,« nam je - zadovoljna nad uspelo prireditvijo - povedala predsednica Šolskega sklada OŠ Marije Vere Tanja Zupanc, ki si želi, da bi prireditev postala tradicionalna, zato na šoli že zdaj vabijo učence, njihove starše in vse druge, da se jim spet pridružijo prihodnje leto, prav tako v začetku oktobra.
Na ekskurzijo v Nemčijo
Neli Crnkovič, Nik Drnovšek, Omar Kvaternik Djalil
Kamnik - V soboto, 30. septembra, smo z izbirnim predmetom nemščina odšli na ekskurzijo v Nemčijo. Zjutraj smo se zbrali ob 4.50 pred športno dvorano OŠ Frana Albrehta, skupaj z učenci osnovnih šol Frana Albrehta, Marije Vere, Šmartno v Tuhinju in Stranje. Okoli desete ure smo prispeli v Obersalzberg, kjer smo
presedli na lokalne avtobuse ter se povzpeli po alpski cesti na Hitlerjevo rezidenco Kehlsteinhaus - Orlovo gnezdo, ki so mu ga podarili za njegov 50. rojstni dan. Da smo prišli na vrh, smo najprej morali skozi 124 metrov dolg predor do prav toliko visokega dvigala. Ko smo prišli na vrh, smo si najprej ogledali kamin, ki ga je po koncu druge svetovne vojne Hitlerju podaril Mussolini. Od tam pa smo se lahko prosto sprehajali ter občudo-
vali čudoviti razgled na Salzburške in Bavarske Alpe in jezera. Dol smo se spustili po pešpoti, nato pa z lokalnimi avtobusi nazaj do Oberslazberga. Od tam smo se spustili v bavarsko pokrajino, do Berchtesgadna. Ogledali smo si solni rudnik. Najprej smo se preobleki v rudarsko obleko in se z vlakom odpravili v notranjost rudnika. Spuščali smo se po toboganu, se vozili z ladjico ter si ogledali postopek, s katerim pridobivajo sol, in
orodja, ki so pri tem potrebna. Po dobrih dveh urah smo se vrnili na površje. Odpeljali smo se še proti naši zadnji postojanki, tj. Kraljevo jezero - der Konigssee. Najprej smo se vsi skupaj sprehodili do jezera, kjer smo zvedeli nekaj stvari o tem kraju ter dobili še zadnje napotke. Sami smo se odpravili po vasici in se počasi vrnili proti avtobusu, od koder smo se odpeljali nazaj domov, kamor smo prispeli okoli desete ure zvečer.
Skupinska fotografija na Orlovem gnezdu
Sestavili so preprogo iz cvetja
Študentje hortikulture Biotehniškega centra Naklo so dan starih staršev počastili tako, da so v Arboretumu izdelali kar sto dvajset kvadratnih metrov veliko cvetlično preprogo.
Jasna Paladin
Volčji Potok - Pri projektu, s katerim so obeležili 2. oktober, mednarodni dan starih staršev, je kot vodja skupine študentov sodelovala tudi Kamničanka Urška Goltnik, ki je s sošolko Mojco Jenko iz Češnjevka poskrbela, da je imela skupina sedemindvajsetih študentov dovolj materiala in da se je zamisel s skic obnesla tudi v naravi.
Kot sta nam povedali, so uporabili 65 kvadratnih me-
trov travne ruše, sam emblem je sestavljen iz 1641 rastlin, zasadili so 1123 mačeh in v gobo zataknili 16.291 različnih cvetov, ki so jih nabrali v parku. Projekta so se nameravali lotiti že konec septembra, a jim je pri tem zagodel dež. Želijo si, da bi si cvetlično preprogo, ki se razteza tik ob stari upravni stavbi Arbo-retuma, ogledalo čim več obiskovalcev vseh generacij, če vreme ne bo preveč deževno, bo obstala vsaj do konca meseca.
Mojca Jenko in Urška Goltnik
asna Paladin
Kako se z najstnikom pogovarjati o drogah?
Kamnik - Lokalna akcijska skupina za preprečevanje odvisnosti (LAS Kamnik) v letošnjem letu organizira predavanja na aktualne teme s področja vzgoje, ki so namenjena predvsem staršem najmlajših in tudi najstnikov. V torek, 24. oktobra, ob 18. uri bodo v Mladinskem centru Kotlovnica pripravili drugo v sklopu treh predavanj, tokrat z naslovom Kako se z najstnikom pogovarjati o alkoholu in drugih drogah? Na predavanju bo predstavljena vloga staršev, ki pogosto ne vedo, kako reagirati ob pojavu eksperimentiranja z alkoholom ali drugimi drogami. J. P.
Lešnikove sveče, sladkorne palčke, božična rulada, brusnični mafini, zimski kolački, božični ocvrtki, sadni zavitki, novoletna torta ... Se vam že cedijo sline? To je samo nekaj naslovov okusnih receptov, ki jih najdete v knjigi.
Knjiga vsebuje obilo ilustriranih receptov z enostavnimi navodili za slastne in nepozabne slaščice. Recepti so napisani tako, da lahko otrok sledi opisanim korakom priprave in sam ali ob pomoči staršev ustvari pravo slaščičarsko mojstrovino. Priprava prazničnih slaščic še nikoli ni bila tako zabavna!
96 strani, 203 x 203 mm, samostoječi format knjige
Knjigo lahko kupite na Gorenjskem glasu, Bleiweisova cesta 4 v Kranju, jo naročite po tel. št.: 04/201 42 41 ali na: narocnine@g-glas.si. Če jo naročite po pošti, se poštnina zaračuna po ceniku Pošte Slovenije.
6"
I www.gorenjskiglas.si
Poštnin® Gorenjski Glas
10
petek, 20. oktobra 2017 Kamničan ^
Šport
Kegljači osmi na evropskem pokalu
Kegljači Calcita so na NBC evropskem pokalu državnih prvakov zasedli osmo mesto in odlično zastopali barve Kamnika in Slovenije.
Prva moška ekipa Kegljaškega kluba Calcit Kamnik
Leon Pirman
Kamnik - Kegljači Calcita so od 2. do 7. oktobra nastopali na NBC evropskem pokalu državnih prvakov na Češkem v mesto Blansko. Na tem tekmovanju, ki ga imenujejo tudi Welt Pokal 2017, so nastopili samo državni prvaki iz štirinajstih evropskih držav. Na Češko smo se odpravili v ponedeljek, torek, sredo in četrtek je potekalo predtekmovanje, v petek polfinale in v soboto finale. Ekipe so bile vrhunske s kar nekaj profesionalnimi igralci, ki živijo samo od kegljanja; v ekipi iz Zerbsta denimo nimajo niti enega svojega igralca, med njimi sta tudi dva mojstra iz Slovenije, Boris Benedik in Uroš Stoklas. Prvaki pokala državnih prvakov 2017 so ekipa Zalaegerszeg iz Madžarske, s katerimi smo se lansko leto prav tako v Evropskem pokalu enakopravno pomerili v Bački Topoli za tretje mesto. V finalu so premagali ekipo Zerbst s 5:3. Naši so končali na 8. mestu. Vendar pa je treba omeniti, da smo bili najmlajša ekipa na evropskem pokalu prvakov, naše povprečje je bilo 27 let, zmagovalcev Zalae-gerszeg 38 let, Zerbsta pa kar 43 let. Med našimi je nastopal tudi 18-letni Jakob Jančar, najmlajši udeleženec pokala. Pred nami so
bili samo klubi, ki imajo veliko večji klubski proračun in si lahko privoščijo tudi bolj zveneče okrepitve. Za ekipo Kamnika so nastopili: Anže Lužan (587), Gašper Burkeljca (naš najboljši s 616), Jure Starman (567), Damjan Hafnar (590), Peter Jantol (578) in Jakob Jančar (563), rezerve pa so bili brata Matic, Andraž Babnik, Franci Grubar in Matej Turk.
Zmagoviti konec tedna
V soboto se je nadaljevalo državno prvenstvo, naši prvi ekipi sta gostovali: prva moška ekipa v Slovenskih Konjicah, dekleta pa v Kopru z Adrio. Obe prvi ekipi sta suvereno opravili s svojima tekmicama in zmagali s 6:2. Izstopala sta Anže Lužan s 612, med dekleti pa Tadeja Kokalj s 603 podrtimi keglji. Damjan Hafnar (587), Irena Koprivc (594) in Lidija Pirman (586) so dodali k prepričljivi zmagi kamniških ekip. Druga ekipa je doma premagala Škofjo Loko s 6:2, tretja pa je gostovala v Kopru z ekipo Adrie in prav tako zmagala s 6:2. To je bil spet konec tedna, v katerem so vse naše kamniške ekipe zmagale. Dekleta so igrala odlično in podrla skupno 3438 kegljev in zasedajo z enim porazom trenutno 3. mesto.

1
V
! i*
^ J o
Vi?	^
m
Si želiš druženja s svojimi vrstniki v naravi? **It ™ v Se pomeriti v nogometu, košarki, štafetnih igrah, teku na štadionu? Se podati skupaj z nami na Sv. Primož, v Kamniško Bistrico?
Pridruži se Klubu gorskih tekačev Papež. Dobimo se pred OŠ Stranje ob torkih in četrtkih med 16.00 in 17.30.
Prvič v enem krogu
Na spremenjeni trasi Veronikinega teka sta bila najhitrejša Klemen Bojanc in Tjaša Vrtačič.
Aleš Senožetnik
Kamnik - Da tudi Kamnik vse bolj postaja tekaško mesto, je prvo oktobrsko soboto znova dokazal Veronikin tek, ki je ob sončnem vremenu v mesto pritegnil številne tekače vseh generacij. Deveta izdaja vsakoletne prireditve je poskrbela tudi za glavno novost, ki se je po-tihoma napovedovala že lansko leto. Traso teka so namreč prvič speljali v en, de-setkilometrski krog s štar-tom in ciljem v samem središču mesta.
Med približno 160 tekači, ki so se podali na traso, jo je najhitreje pretekel Klemen Bojanc iz Preserij pri Radomljah, ki je s časom 34:18 vsaj eno leto tudi prvi rekorder proge. Mladi triatlonec si je na ta način poklonil
najlepše darilo za svoj devetnajsti rojstni dan, ki ga je praznoval ravno v soboto. Na drugo mesto je pritekel Franci Volkar, na tretje pa Dino Grbič.
Najhitrejša med dekleti je bila Kamničanka Tjaša Vrta-čič iz Triatlonskega kluba Trisport Kamnik, druga je bila Nives Skube, tretja pa Nataša Radkovič. Zmagovalka je na tek prišla neobremenjena z rezultatom. »Predvsem sem prišla uživat v teku in lepem, sončnem vremenu,« je povedala v cilju. Oba zmagovalca sta bila zadovoljna tudi s potekom nove trase, ki je bolj ravninska in zaradi tega hitrejša, pozitivne odzive pa je bilo slišati tudi od ostalih tekačev, ki so pritekli v cilj. Zadovoljni so bili tudi organizatorji, Zavod za turizem,
šport in kulturo Kamnik. »Morda čez dve, tri leta tudi v Kamniku pripravimo še tek na 21 kilometrov, o sodelovanju smo se že pogovarjali tudi z Občino Domžale, a o čem konkretnejšem je za zdaj še prezgodaj govoriti. Vemo, da 10- in 21-kilometr-ske razdalje pritegnejo tudi več tekačev in s tem tudi več obiskovalcev. Tudi na Veronikin tek bi namreč radi pritegnili še več rekreativcev in ga naredili še bolj prepoznavnega,« je povedala direktorica zavoda Božena Peterlin.
Že pred tekom na desetkilo-metrski razdalji pa je potekalo tudi oObčinsko prvenstvo v uličnih tekih v treh starostnih kategorijah. Občinska prvakinja (letnik 2007 in mlajši) je postala Maruša Tereza Šerkezi, dru-
Trasa Veronikinega teka je letos prvič potekala po spremenjeni, desetkilometrski progi.
Tjaša Vrtačič in Klemen Bojanc, zmagovalca letošnjega teka
go mesto je osvojila Alina Učakar, tretje pa Izza Julija Perne. Med fanti je bil najboljši Nal Česen pred Davidom Gorinjacem in Aleksander Homovcem. Najboljša med dekleti letnika 2005 in 2006 je postala Lej-la Osolnik pred Ano Veho-var ml. in Ano Vidovič. Med fanti v tej starostni kategoriji pa je zmagal Nal Ilar, drugo mesto je osvojil Nal Česen, tretje pa Jan Pavlin. Občinska prvakinja v kategoriji deklet, rojenih v letih 2003 in 2004, je postala Ula Ilar, druga je bila Neža Tur-šič, tretja pa Lara Lampreč-nik. Med fanti je bil najboljši Robert Virijant, drugo mesto je osvojil Miha Podbregar, tretje pa Maks Černelič.
Tekaško dopoldne v središču mesta pa so sklenili najmlajši, ki so se skupaj s starši podali na tek Ciciban teče.
Prvi košarkarski turnir uspel
V soboto, 30. septembra, je na mekinjskem igrišču potekal prvi košarkarski turnir.
Jernej Ftičar
Mekinje - Turnir smo morali zaradi slabega vremena v prvi polovici septembra prestaviti na zadnji septembrski dan, k sreči pa nam je bilo tokrat vreme naklonjeno, saj je igralce in gledalce ves dan grelo toplo jesensko sonce. Turnirja, ki je potekal od 10. do približno 17. ure, se je udeležilo sedem ekip, vse so se zelo srčno borile za prvo mesto, vse tekme pa je sodil sodnik Srečko. Zlato kolajno je ob koncu turnirja zasluženo dobila ekipa Megapanda, drugo mesto je osvojila ekipa Megasport, tretje mesto pa je osvojila ekipa Zmaji. Nagrado za MVP turnirja je prejel igralec ekipe Megapanda Marijo Bijelič. Vse ekipe so sestavljali mladi fantje iz okolice Kamnika. Treba je tudi poudariti, da so vsi igralci, ki so nastopili na košarkarskem turnirju, ama-
Za zmago se je srčno borilo sedem ekip. / Foto: Jernej Ftičar
terji in se tako s košarko ukvarjajo le v prostem času. Čestitke vsem igralcem, ki ste se tako ognjevito borili
za prvo mesto, in hvala ekipi z Juretom Mandljem na čelu, ki je omogočila prvi košarkarski turnir v Mekinjah.
Upamo, da bodo tudi naslednji košarkarski turnirji tako dobro obiskani, kot je bil prvi.
Kamničan ^ petek, 20. oktobra 2017
ll
Sport
Uspešen začetek sezone
Letošnja odbojkarska sezona je že v polnem teku, in če je soditi po prvih tekmah, bo za Calcit Volley spet zelo uspešna. Varovanci Gašperja Ribiča so srednjeevropsko ligo začeli s tremi zmagami, dobro so začeli tudi domače prvenstvo, kar velja tudi za kamniške odbojkarice.
Varovanci Gašperja Ribiča so srednjeevropsko ligo začeli s tremi zmagami. / foto:
Klemen Brumec
Zaključena sezona gorskih tekov
Šmarnogorski tek, zaključna tekma Pokala Slovenije v gorskih tekih in zaključek svetovnega pokala: najhitrejši Slovenec Miran Cvet in šest zmagovalnih stopnic za tekače KGT Papež
Zmagovalec Pokala Slovenije med dečki Izak Poljanšek
Mira Papež
Miha Štamcar
Kamnik - Z izjemo obeh organizatorjev igre, Tineta Kvasa, ki se je vrnil v matični klub, in mladega, 20-le-tnega poljskega mladinskega reprezentanta Radoslava Gila, Kamničani v letošnji sezoni drugih novincev v svoji ekipi nimajo. V ACH Volley sta odšla Jan Brulec in Matic Videčnik, prav tako ni več Janija Konjedica. »Ker imamo dva nova organizatorja igre, bomo potrebovali nekaj časa, da se bodo igralci med sabo 'začutili' na igrišču. Potrebovali bomo še nekaj časa, da bomo igrali na ravni, ki si jo želimo. V obeh domačih tekmovanjih je želja priti v finale, v srednjeevropski ligi pa na zaključni turnir najboljše četverice. Žal spet nismo imeli ravno sreče z žrebom v pokalu CEV, kjer bomo spet igrali proti francoski ekipi, tokrat z Ajacciom,« je na kratko o ciljih aktualnih slovenskih pokalnih zmagovalcev povedal Gašper Ribič, ki bo tudi v letošnji sezoni vodil Calcit Volley. O moči kamniške ekipe smo se lahko prepričali že na uvodu sezone, ko so na prvem turnirju srednjeevropske lige v avstrijskem Zwettlu vse tri ekipe premagali brez izgubljenega niza. Na prvi tekmi so bili boljši od Mladosti iz Kaštele, nato pa so ugnali še Košice iz Slovaške in za konec domači Waldviertel. Tudi domače
Darja Korelc
Kamnik - Članska ekipa, ki je nastopila v drugi slovenski teniški ligi, je v spomladanskem rednem delu osvojila drugo mesto, v septembrski končnici prvenstva pa je zmagala in se uvrstila v prvo ligo. Zelo uspešno so nastopili tudi kamniški mlajši in starejši veterani, ki so igrali v Kamniško-dom-žalski ligi. Predvsem so se izkazali mlajši veterani, ki so v dramatični finalni tekmi, ki so jo igrali kar štiri dni, premagali vrstnike z Duplice in osvojili prvo mesto.
Število članov se je povečalo
Število otrok, ki vadijo v teniški šoli, se je močno povečalo, a večina otrok vadi
prvenstvo so začeli z maksimalno zmago, nasprotnik je bila Krka, na gostovanju v Kanalu proti Salonitu pa so osvojili točko.
S 3:0 so državno prvenstvo začele tudi kamniške odboj-karice, ki so minulo soboto gostovale pri novincu v prvoligaški druščini, ekipi Ankaran Hrvatini, med tednom pa so doma igrale zaostalo tekmo prvega kroga proti Ljubljani. Za razliko od moške ekipe je ženska doživela vrsto sprememb, predvsem pa je močno pomlajena. Ekipo bo vodil nekdanji slovenski reprezentant Gregor Rozman, ki je bil zadnji dve leti trener Ljubljane, skupaj z njim pa so prišle še Katja Mihalinec,
Helena Mijoč, Leja Janežič in Manja Jerala. Iz Zgornje Gorenjske se je vrnila Eva Pogačar, novinka pa bo tudi edina tujka v ekipi, Američanka Amanda Peterson. »Ekipa je v primerjavi z lansko precej spremenjena, saj so od lanske prve postave ostale le tri igralke, Tina Grudina, Pia Blažič in Katja Mihevc. Zaradi reprezentančnih obveznosti smo bili v polni zasedbi šele sredi septembra, tako da se šele prilagajamo tekmovalnemu ritmu. Na srečo nam je šel nekoliko na roke tudi žreb, saj bomo prvi turnir v srednjeevropski ligi igrali šele konec oktobra. Čeprav imamo pomlajeno zasedbo, cilji ne bodo zato nič manjši. V
obeh domačih tekmovanjih si želimo biti v samem vrhu, podobno velja tudi za srednjeevropsko ligo, v pokalu CEV pa na svoje nasprotnice še čakamo,« pa je dejal Gregor Rozman.
Z zmagama sta novo sezono začeli tudi obe drugi kamniški ekipi, ki igrata v 2. DOL. Moška ekipa, ki jo vodi Aleš Hribar, je slavila v Žirovnici, ženska pod vodstvom Francija Obolnarja, ki je na klopi zamenjal Tanjo Božinovič, pa je bila v dvorani OŠ Toma Brejca boljša od Kostak Elmonta iz Brestanice. Sicer pa bo prvi letošnji vrhunec že konec decembra, ko bo med 21. in 23. decembrom na sporedu zaključni turnir pokala Slovenije.
tudi število članov, v klubu pa v ta namen trdo delajo, organizirali so namreč kar nekaj začetnih tečajev tenisa za odrasle.
Za konec naj povemo, da se v klubu močno trudijo izboljšati tudi stanje infrastrukture, igrišča so bila letos vzdrževana prav vzorno, končno pa jim bo uspelo urediti tudi večnamensko igrišče ter površino pred teniško steno, saj jim je uspelo pridobiti umetno travo. Čeprav se letošnja igralna sezona še ni končala, igrišča so odprta do konca oktobra, pa so misli vodstva kluba že usmerjene v prihodnje leto. Za konkurenčno igranje v prvi ligi bo treba pridobiti še kakšnega dobrega igralca, samo tekmovanje v prvi ligi pa pomeni tudi bistveno večji finančni zalogaj, kot je bilo igranje v drugi ligi.
Kamnik - Sončna jesenska nedelja je na sklepno tekaško prireditev na Šmarno goro privabila 174 tekačev, med njimi kar 43 tujcev. Norvežan Johan Bugge (42:37) in Avstrijka Andrea Mayr (47:40) sta bila zmagovalca 38. izvedbe teka na Šmarno goro. Miran Cvet (KGT Papež), najboljši Slovenec, je dosegel sedmo mesto v močni mednarodni konkurenci. S svojim tekom je bil zelo zadovoljen, prav tako pa tudi s sezono. Šmarna gora je bila tudi prizorišče zaključka Svetovnega pokala
v gorskih tekih - WMRA, tam je potekala tudi slovesna podelitev najboljšim. Dobitnika kristalnega pokala sta bila Alex Baldaccini in Alice Gaggi, na odličnem desetem mestu je na lestvici svetovnega pokala tudi Miran Cvet. V Pokalu Slovenije so se odlično odrezaH tekači KGT
Papež. Med mlajšimi deklicami/dečki je bil Nik Rom-šak tretji, četrta Viktorija Dolinšek, od 6. do 7. mesta sta sledila Leon Pešovski Bužan in Anže Rus, Neža Žagar je bila 13. Šesto mesto je pripadlo deklici Zoji Kranjec in starejši deklici Tjaši Uršič. Zmagovalec med dečki je bil Izak Poljanšek, starejši deček Aleš Prelovšek je bil peti. Med mladinci je na 3. mestu na zmagovalne stopničke stopil Tine Habjan, od 4. do 5. mesta sta sledila Nejc Uršič in Rok Sušnik. Med članicami sta 8. in 9. mesto zasedli Jasmina Jelovšek in Mojca Koligar, med člani pa je bil Gašper Bregar 11., Timotej Bečan 16., Domen Potočnik 27. Med veterani je bil absolutni zmagovalec Miran Cvet, na 3. mestu pa Metod Bregar, Mirko Janja-tovič je bil 14. Tretje mesto je med starejšimi veterani pripadlo Franciju Teražu.
Za nami je zelo uspešno leto
Predsednik Tenis kluba Kamnik Boris Božičnik je skupaj s člani upravnega odbora ob koncu letošnje sezone upravičeno lahko zelo zadovoljen.
Veteranski dvojici Duplice in Kamnika - Tone Prešeren, Marjan Ajtnik, Miro Mikuš in Jure Lah
samo dvakrat tedensko, tako tekmovalca, ki bi se lahko v da bo na ta način težko doglednem času pridružil vzgojiti kakšnega mladega članski vrsti. Povečalo se je
Alkam
Alkam d.o.o.
Ljubljanska cesta 45, 1241 Kamnik T: (01) 83 08 200, F: (01) 83 08 222 E: info@alkam.si, www.alkam.si
Smo podjetje z dolgoletnimi izkušnjami s področja projektiranja, izdelovanja stavbnega pohištva iz aluminija in PVC ter prezračevalnih fasad.
Izkoristite priložnost, pridružite se nam in skupaj bomo uresničili zastavljene cilje.
V svojo sredino vabimo 2 kandidata (m/ž) za delovno mesto
DELAVEC V PROIZVODNJI -
za nedoločen čas s poskusnim delom
Za navedeno delo pričakujemo:
-	poklicno ali srednjo šolsko izobrazbo tehnične smeri
-	vozniški izpit B-kategorije
-	zaželjen je tudi izpit C-kategorije
Če menite, da izpolnjujete navedene pogoje in se želite pridružiti naši ekipi, vas prosimo, da ponudbo z dokazili in življenjepisom pošljete na naš naslov najkasneje do 5. novembra 2017.
Vaše vloge bomo obravnavali zaupno.
12
petek, 20. oktobra 2017 Kamničan ^
Zanimivosti
Trkamo na kamniška vrata
V prostorih Občine Kamnik je do 13. novembra na ogled fotografska razstava Sabine Romšak z naslovom Trkamo na kamniška vrata.
Sabina Romšak na svoji fotografski razstavi Trkamo na
kamniška vrata / Foto: Jasna Paladin
»Samo od sebe se nam postavlja vprašanje, ali imamo vrata pogosto na široko odprta ali vse pogosteje tesno zaprta.«
Jasna Paladin
Kamnik - Sabino Romšak iz Šmarce poznamo že kot veliko ljubiteljico zgodovine in etnologije, zbirateljico starih razglednic in avtorico projekta Pisane drobtinice iz naše zgodovine, ekonomistka po izobrazbi pa se te dni predstavlja tudi kot ljubiteljska fotografinja. Zgoraj našteta zanimanja je združila v razstavi Trkamo na kamniška vrata. Petindvajset fotografij bo občinsko stopnišče bogatilo do sredine novembra. »Fotografije prikazujejo vrata znamenitih meščanskih hiš v Kamniku, kapele sv. Eligija in cerkvena vrata, ki vsaka zase govorijo o prehodih življenja, skrivajo zgodbe ljudi za njimi, obenem pa se nam kar samo od sebe postavlja
vprašanje, ali imamo vrata pogosto na široko odprta ali pogosteje tesno zaprta. So simbolni element doma, ki ga opazi vsak obiskovalec, še preden stopi v hišo,« pravi Sabina in priznava, da je
sama kamniškim vratom večjo pozornost začela namenjati šele v zadnjem času. »Prej, čeprav sem delala v središču mesta, preprosto nisem imela časa za opazovanje takih podrob-
nosti, a vedela sem, da mesto skriva še veliko neodkriti zgodb in predmetov, in ena takšnih so vrata. Pri meni se je pravzaprav vse začelo s kljukami, in to Plečnikovimi, ki so res nekaj posebnega in jih več najdemo tudi v Kamniku, to pa se je nato razširilo na vrata. Tu so nato še zvonci pa ključavnice, ključi ... in pa domišljija -kaj vse se za temi vrati skriva. Sama nanje v resnici nisem trkala, vemo pa, da se za meščanskimi vrati pogosto skrivajo bogati vrtovi,« pojasnjuje avtorica razstave, ki se je s fotoaparatom sprehodila po Glavnem trgu, Samostanski, Maistrovi in Prešernovi ulici, Trgu svobode, Šutni in drugih kotičkih starega mestnega središča. Priznava, da se je za izbor odločila povsem po občutku,
in ne na podlagi kakršnih koli strokovnih kriterijev. »Nekatera vrata so me prepričala, druga pač ne. Nekatera so umetelno izrezljana, neka druga pa povezana z verigo - a prav vsaka s seboj nosijo zgodbo.« Zaveda se, da bi si področje zaslužilo temeljitejšo raziskavo in morda se kdaj loti kakšnega nadaljevanja, saj je veliko zanimivih vrat tudi na podeželju. Že zdaj je malce pokukala v zgodovino vrat. »Sprva so bila vrata pletena, nato lesena - težka, masivna in enokrilna, šele v 19. stoletju so se začeli posvečati tudi videzu in na
vrsto so prišli rezbarji,« pravi in prizna, da so nanjo največji vtis naredila vrata kapele na Malem gradu. Sabina se ravno v teh dneh mudi v Bruslju, kamor se je odpravila na povabilo članov Turističnega društva Železniki. V Evropskem parlamentu bo sodelovala na Slovenskem dnevu in postavila dve stojali starih razglednic iz svojega projekta Pisane drobtinice iz naše zgodovine. Še marsikaj si želi raziskati tudi v domači Šmarci, prav tako bi z veseljem še kje gostovala tudi s tokratno razstavo Trkamo na kamniška vrata.
Ročno oblikovanje gline za odrasle
Kamnik - Člani KUD Hiša keramike, zakaj pa ne majolka vabijo na delavnico Ročno oblikovanje gline za odrasle -prvi sklop štirih delavnic po tri šolske ure, kjer bodo oblikovali izdelke iz valjanih plošč (hišna številka, podstavek za milo ...) in spoznavali tehnike reliefnega oblikovanja. Delavnico vodi oblikovalka Sanda Kürbus. Delavnica v Hiši keramike na Šutni poteka ob torkih od 18. ure do 20.15. J- P-
GQrenjskiGlas
Srčno napisana zgodba iz domačih krajev
Literarni prvenec Marijana Peternelja
244 strani, mehka vezava, cena 15 evrov.
Knjigo prodajamo na Gorenjskem glasu, Bleiweisova 4 v Kranju. Za dostavo po pošti jo naročite po telefonu: 04/201 42 41 ali na elektronski naslov: narocnine@g-glas.si; poštnina se zaračunava po ceniku Pošte Slovenije.
Želimo vam prijetno branje
Odlična v znanosti
Knjiga Marjance Klobčar Na poti v Kamnik je bila uvrščena med t. i. dosežke v znanosti, kar je za avtorico in Kamnik prav posebno priznanje.
Jasna Paladin
Kamnik - Članice in člani Znanstvenoraziskovalnega sveta za humanistiko so med letošnje dosežke v znanosti v svoj izbor Odlični v znanosti uvrstili tudi monografijo Na poti v Kamnik Marjance Klobčar iz Podgorja, sicer letošnje prejemnice zlatega občinskega priznanja. To za Klobčarjevo sicer ni prvo visoko strokovno priznanje, saj je za etnološko monografijo Kamničani med izročilom in sodobnostjo, ki je izšla leta 1998, že prejela Murkovo priznanje, a ji tokratni izbor med odlične v znanosti pomeni zelo veliko.
»To je posebno priznanje. Z njim je prepoznan pomen povezovanja etnološkega in folklorističnega raziskovanja, ki je bil ob tako obsežni raziskavi poseben izziv. S tem pristopom sem skušala razkriti, česar
Marjanca Klobčar (za omizjem skrajno desno) med izbranimi za dosežke v znanosti na področju humanistike in družboslovja na nedavni predstavitvi v Slovenskem etnografskem
mUzejU / Foto: osebni arhiv
samo z raziskovanjem življenja ali le z razkrivanjem pesemskega izročila ne bi mogla, hkrati pa je to na vseh ravneh zahtevalo zelo veliko. Uvrstitev med dosežke v znanosti sporoča,
da je bilo to smiselno. S tem so moralno ovrednotena nešteta nevidna raziskovalna iskanja, ki jih pozna le tisti, ki je že hodil po teh ali podobnih poteh,« nam je povedala po tem, ko je
povzetek svojih raziskovalnih izhodišč, vsebine in spoznanj 4. oktobra skupaj z drugimi izbranimi strokovnjaki predstavila v Slovenskem etnografskem muzeju v Ljubljani.
CjRlSTi
Kranjska ulica 3a, Kamnik T: 01 831 04 81 I 051 399 577 www.pohistvo-dabor.si
m
a I ples
•Jtflo KfMlh
I kuhinje -70% L
palnice in dnevnesobe
Kamničan petek, 17. novembra 2017
!3
Zanimivosti
Nogomet igrali

na najvišji ravni
Kamniški in štajerski planinci so se pomerili v tradicionalni nogometni tekmi na Korošici, v začetku oktobra pa se je zaključila tudi poletna planinska sezona, zato so planinske koče povečini svoja vrata zaprle.
Skupinska fotografija obeh moštev po zaključku nogometne tekme na Korošici
Bojan Pollak
Kamnik - Letošnje vreme je bilo za »nogomet na najvišji ravni«, ki je bil že devetintri-deseto leto zapored in je tradicionalna akcija AO Kamnik, ravno prav toplo oz. hladno, jasno, tako da je bila tekma odigrana v idealnih razmerah. Igrišče na Koroši-ci je bilo kopno, edino ponekod ob robu je bilo snega za vzorec. Žogo in piščalko je prispeval AO Kamnik, gole pa Planinsko društvo Celje Matica, za kar mu gre vsa pohvala in zahvala. Ko je bila v nedeljo, 1. oktobra, ura točno poldne, je sodnik, tokrat Miran Jereb, ker se legendarni Franc Pohlin tekme ni mogel udeležiti, za-piskal začetek. V dvakrat po 10 minut se je nato 24 igralcev (18 članov in šest naraš-čajnikov in naraščajnic) srčno borilo in poskusilo spraviti žogo v nasprotnikov gol. Občasno je prihajalo do komičnih situacij, ki so povzročale prave salve smeha tako med igralci kot tudi med gledalci. Najstarejši igralec je imel čez 84 let, najmlajši pa jih še ni dopolnil osem. Lani
je bilo 2:0 za »Štajerce«, letos 2:1 za »Štajerce«, morda bo drugo leto 2:2, nato se bo pa morda športna sreča obrnila v korist »Kranjcev«. Morda pa je na že četrto zaporedno zmago »Štajercev« vplivalo to, da so igrali na domačem terenu in bo treba za zmago »Kranjcev« odigrati naslednjo tekmo na Petkovi njivi, torej na Kranjskem? In, kot se za »Štajerce« spodobi, so nato »Kranjce« povabili na »fešto« v Kocbekov dom in se dogovorili, da bo naslednja taka tekma 7. oktobra 2018.
Planinske koče zaprle svoja vrata
Konec septembra in začetek oktobra pomeni tudi konec poletne planinske sezone in začetek jesenske oz. zimske. Tako so zaprli koče na Kok-rskem sedlu, Vodinah (Kranjska koča) in Spodnjih ravneh (Češka koča), Kle-menči jami pod Ojstrico in na Korošici. Na Kamniškem sedlu bo pa koča odprta in zasilno oskrbovana le ob lepih koncih tedna, kar bo vidno na spletni strani Planin-
skega društva Kamnik pa tudi na tabli pri Domu v Kamniški Bistrici. Ob lepih koncih tedna bodo odprte tudi Frischaufov Dom na Okrešlju, koča na Loki pod Raduho, dom na Menini planini, koče na Smrekovcu, Dobrči, Kriški gori, Kališču, Dom pod Storžičem in Dom v Kamniški Bistrici. Zelo priporočljivo je, da se za odprtost določene planinske koče še pred odhodom pozanimamo ali pri planinskem društvu, ki kočo oskrbuje, ali pa na ustrezni spletni strani. V veliko pomoč so lahko tudi spletne kamere na Krvavcu, Kamniškem sedlu in Veliki planini, vsaj za kamniški del Kamniško-Savinjskih Alp. Stalno so odprte zimske sobe (Kamniško in Kokrsko sedlo, Korošica, Okrešelj Vodine in Češka koča) in bivaka (pod Grintovcem in pod Skuto). Priporočljivo pa je, da vzame tisti, ki namerava prenočiti v zimski sobi ali bivaku, s seboj spalno vrečo pa tudi kuhalnik. Vsekakor pa naj po uporabi počisti za seboj, odnese smeti v dolino in dobro zapre vrata.
Poročili so se
POROKE V MESECU MARCU 2017
Nicholas Merrit Pragano, ZDA in Živa Kesič, Ljubljana, Pohorskega bataljona 133 POROKE V MESECU APRILU 2017
Andrej Bezovšek, Komenda, Suhadole 37 in Špela Majdič, Komenda, Suhadole 37 Tomaž Poljanšek, Veliki Rakitovec 6 in Klara Mlakar, Veliki Rakitovec 6 Florjan Pančur, Kamnik, Kostanj 8 in Mojca Pestotnik, Kamnik, Kostanj 7
POROKE V MESECU MAJU 2017
Rok Kuhar, Krivčevo 13b in Sabrina Čauševič, Krivčevo 13b
Matic Petek, Godič 74a in Barbara Hribar, Mali Hrib 7a
Miha Podržaj, Škofljica, Orle 28b in Janja Levičnik, Moravče, Pretrž 1
Jurica Karlic, Opatija, Stube R.KJeretova 4a in Sabina Briški, Ljubljana, Jamova cesta 52
Luka Maške, Ljubljana, Šmartinska cesta 72 in Petra Pokovec, Ljubljana, Šmartinska cesta 72
Gregor Zajc, Domžale, Pšata 91 in Andreja Jug, Domžale, Pšata 17c
Miha Rafolt, Domžale, Ulica Nikola Tesla 15 in Špela Košmrlj, Domžale, Ulica Nikola Tesla 15
David Triller, Tržič, Leše 37 in Sonja Meglič, Tržič, Leše 49
Andraž Martinšek, Logatec, Žibrše 3d in Neža Perko Klavžar, Trzin, Habatova ulica 14 Jernej Resnik, Kamnik, Bela 18 in Nada Kramar, Kamnik, Bela 18 Luka Uranič, Žeje pri Komendi 3a in Katja Ravnikar, Potok pri Komendi 7 Andrej Emanuel Cotman, Zgornje Jarše, Industrijska cesta 8 in Neža Ana Klemen, Ljubljana, Ul. Pohorskega bataljona 143
Peter Plesec, Ljubljana, Gotska ulica 11 in Anja Kontrec, Ljubljana, Palmejeva ulica 20 POROKE V MESECU JUNIJU 2017
Uroš Bitenc, Komenda, Glavarjeva cesta 61a in Antea Branka Mramor, Komenda, Glavarjeva cesta 61a
Rok Dobravc, Domžale, Dob, Kersnikova ulica 1 in Maja Oražem, Lukovica, Trnovče 6
Aleksander Lavrini, Ljubljana, Žabjak 3 in Anita Kovačevic, Ljubljana, Medvedova cesta 5
Andraž Kofol, Moravče, Sveti Andrej 3 in Klavdija Plahutnik, Brezje nad Kamnikom 10
Jan Gerl, Grosuplje, Ponova vas 17 in Andreja Sajovic, Logatec, Tržaška cesta 109
Rok Vodopivec, Ljubljana, Sadinja vas 32 in Ana Peterka, Ljubljana, Zaloška cesta 222c
Alis Korac, Domžale, Nožice, Gostičeva cesta 56 in Maša Sedlar, Domžale, Nožice, Gostičeva cesta 56
Simon Hribar, Kamnik, Ljubljanska c. 4k in Danica Dobrovc, Kamnik, Ljubljanska c. 4k
Boštjan Hočevar, Hruševka 1a in Martina Močnik, Podhruška 1
Blaž Rojec, Notranje Gorice, Gmajna 55 in Maja Kastelic, Horjul, Vrzdenec 72
POROKE V MESECU JULIJU 2017
Grega Kordež, Dol pri Ljubljani, Zaboršt pri Dolu 73e in Karin Komerički, Dol pri Ljubljani, Zaboršt pri Dolu 73e
Janez Kern, Tržič, Križe, Hladnikova ulica 37 in Sandra Grašič, Tržič, Križe, Snakovška cesta 60
Jan Muzga, Domžale, Študljanska cesta 38a in Lucija Rahne, Domžale, Študljanska cesta 85
Aleksander Kastelic, Ljubljana, Čemažerjeva ulica 13 in Jerca Praprotnik, Ljubljana, Slovenska cesta 28
Rok Zalaznik, Komenda, Moste 84a in Maja Bergant, Kamnik, Podgorje 107
Primož Žnidaršič, Domžale, Ulica Matije Tomca 2 in Patricija Mačus, Nova Gorica, Prvačina 147
Uroš Babnik, Ljubljana, Zelena pot 19 in Ines Unetič, Cerknica, Selšček 8a
Primož Mohar, Kamnik, Vrhpolje pri Kamniku 92 in Ajda Jarc, Šenčur, Srednja vas pri Šenčurju 124
Damjan Mali, Ljubljana, Pržanjska ulica 10a in Mateja Krevs, Ljubljana, Pržanjska ulica 10a
Primož Sedušak, Kamnik, Košiše 20 in Nives Hribar, Mengeš, Slamnikarska ulica 12
Matic Šuštar, Kamnik, Podhruška 9 in Urška Perne, Kamnik, Podhruška 9
Luka Vravnik, Komenda, Klanec 7e in Nadija Hlača, Komenda, Klanec 7e
Matevž Klopčič, Zagorje ob Savi, Razbor pri Čemšeniku 3 in Sabrina Pavlin,
Zagorje ob Savi, Razbor pri Čemšeniku 3
Griša Škerlec, Kamnik, Trg talcev 8 in Špela Brolih, Lukovica pri Brezovici, V jami 12
Peter Hribar, Zgornje Jarše, Kamniška cesta 17a in Tina Šuštar, Zgornje Jarše, Kamniška c. 17a
POROKE V MESECU AVGUSTU 2017
Alan Mizzi, Malta, 9 Sandro Triq it-Terha Hal Ghaxaq in Eva Delač, Ribnica, Knafljev trg 3 Garcia Alfredo Ares in Flisar Maša, Calle de la Iglesia 5, 1"C Madrid 28821 Coslada Španija Matjaž Ogrinec, Kamnik, Podgorje 5 in Vida Potočnik, Županje Njive 16 Žan Janša, Grosuplje, Brinje cesta I 55 in Maja Mikanec, Grosuplje, Brinje cesta I 55 Darjan Kokalj, Moravče, Zgornji Prekar 8 in Martina Berlec, Kamnik, Rožično 1 Vasja Grdadolnik, Komenda, Gmajnica 223 in Liljana Cirkovic, Nova Gorica, Prešernova ulica 15 Tomaž Balantič, Kamnik, Kranjska cesta 4C in Barbra Oštir, Kamnik, Ljubljanska cesta. 33 Haris Coralic, Radovljica, Kropa 3D in Petra Kajganic, Žirovnica, Selo pri Žirovnici 15
POROKE V MESECU SEPTEMBRU 2017
Henrik Lomovšek, Kamnik, Livarska ulica 5 in Mateja Gosnik, Kamnik, Zikova ulica 3
Peter Jeraj, Vodice, Jegriše 8 in Silvija Osolnik, Vodice, Vodiška cesta 64
Matej Kaplja, Kamnik, Tunjice 5 in Neža Poljanšek, Kamnik, Tunjice 5
Aleš Drolec, Loke v Tuhinju 13 in Romana Zarnik, Loke v Tuhinju 13
Žan Rode, Domžale, Škrjančevo 6 in Neža Zupančič, Komenda, Križ 59
Roman Prašnikar, Lukovica, Prevalje 2 in Branka Rak, Kamnik, Livarska ulica 1
Franc Lesjak, Kamnik, Trobelno 4 in Danaja Beč, Kamnik, Trobelno 4
Klemen Slapar, Komenda, Breg pri Komendi 8a in Lucija Kavčič, Komenda, Gmajnica 202
Matej Novak, Komenda, Križ 48 in Maša Erazem, Komenda, Križ 48
Mitja Nograšek, Komenda, Komendska Dobrava 4 in Katja Komatar, Kamnik, Podgorje 99a
Marjan Vrankar, Braslovče 9 in Stanka Tratnik, Kamnik, Špitalič 30c
Matija Samec, Šenčur, Milje 107a in Asja Videčnik, Šenčur, Milje 107a
POROKE V MESECU OKTOBRU 2017
Florijan Celarec, Ljubljana, Šmartinska cesta 255 in Katarina Vrhovec, Ljubljana, Šmartinska cesta 255 Sašo Vrankar, Kamnik, Buč 20 in Ida Weginger, Viktor Adler-Strassse 40
14
petek, 20. oktobra 2017 Kamničan
Prireditve
Prireditve v oktobru in novembru
Koledar prireditev pripravlja: Turistično-informacijski center Kamnik, tel.: 01 831 82 50, prireditve.kamnicanka@gmail.com
Mr
KAMNIK
Številne druge prireditve v občini Kamnik najdete na uradni spletni strani Občine Kamnik www.kamnik.si/ pod rubriko Kam v oktobru? ter na spletni strani Zavoda za turizem in šport v občini Kamnik www.visitkamnik.com.
KNJIŽNICA FRANCETA BALANTIČA KAMNIK
Torek, 24. oktobra, ob 19. uri, dvorana knjižnice
Slovenologija - Čudno vprašanje: Psihiatrija in duševne
bolezni
Začenjamo novo sezono pogovornih večerov, ki jih bo vodil dr. Noah Charney. Tokratni gostji bosta psihiatrinji dr. Zdenka Čebašek Travnik in Anica Mikuš Kos.
Sreda, 25. oktobra, ob 19. uri, Krajevna knjižnica Komenda
Potopisno predavanje: Raziskovanje Portugalske
Predaval bo Urban Čepon, ki se je z avtomobilom odpravil na Portugalsko, kjer je odkril lepe plaže in gore, čudovite vasice ter zanimiva mesta, kot sta Lizbona in Porto.
MEDOBČINSKI MUZEJ KAMNIK
Sreda, 25. oktobra, ob 18. uri, grad Zaprice
Muzejski večer: Tisoč let mraka in luči (kulturna zgodovina
srednjega veka)
in predavanje o smehu v srednjem veku
Predstavitev knjige Marka Trobevška DOM KULTURE KAMNIK
Od srede, 11. oktobra, do srede, 29. novembra, Galerija Doma kulture Kamnik Fotografska razstava: Odsev preteklosti
Odsev preteklosti je vsakoletna razstava Foto kluba Kamnik. Člani kluba namreč velik pomen dajejo ustvarjanju z analognimi tehnikami fotografiranja. Ogled razstave je mogoč v času uradnih ur Doma kulture Kamnik.
MLADINSKI CENTER KOTLOVNICA KAMNIK
Petek, 20. oktobra, ob 21. uri
Koncert: Klubski maraton Radia Študent 2017
Sveži upi alter scene v podobi bendov: Lynch in SsmKOSK
Sobota, 21. oktobra, ob 19. uri Literarni večer Kdaj, če ne zdaj?
Predstavitev ilustrirane pesniške zbirke Naprej v Prihodnost in debata o enakih možnostih za oba spola
Torek, 24. oktobra, ob 18. uri
Predavanje za starše: Kako se z najstnikom pogovarjati o drogah?
Lokalna akcijska skupina občine Kamnik v sodelovanju z organizacijo DrogArt
Petek, 27. oktobra, ob 20. uri ImproIgre
Večer še ne videnih improviziranih zgodb
Petek, 3. novembra, ob 21. uri
Dvovrstičnice: večer improviziranih dvovrstičnih rim
Prijavi se in se preizkusi ali vsaj prisluhni! Prijave na info@pestbesed.si
KIKSTARTER
uri
Torek, 17. oktobra, ob 19. KIKoff večer: Blockchain
Dobrodošli vsi, ki ji jih muči radovednost in bi radi zvedeli, kaj točno so Kriptovalute in Blockchain tehnologije.
Sreda, 18. oktobra, od 16. do 18. ure Podjetniško svetovanje za mlada podjetja
Če imate idejo in razmišljate, kako bi to realizirali, ali pa bi radi začeli svojo pot na področju storitev ali pa si samo želite postati sam svoj šef, potem je to svetovanje namenjeno vam. Svetovanje je brezplačno, potrebna pa je predhodna prijava na info@kikstarter.si.
Sreda, 25. oktobra, ob 17. uri KIK-In delavnice
Delavnice so namenjene predvsem tistim, ki bi radi spoznali tehnologijo 3D-tiskanja ali pa izdelali prototip svojega produkta. Prva delavnica je brezplačna za člane KIKštarterja, za ostale pa znaša 15 evrov. Potrebna je predhodna prijava na info@kikstarter.si.
TERME SNOVIK
Sobota, 28. oktobra, od 11. do 13. ure Ustvarjalna delavnica in vodne vragolije s Palčkom Snovičkom
Nedelja, 29. oktobra, od 17. ure do 18.30 Jesenska delavnica z drevesnimi eteričnimi olji - Čarobni vonj gozda
Predavanje in delavnica v sklopu Kluba Zdravja, seminarska soba Hrast (Terme Snovik)
Torek, 31. oktobra, od 15. ure do 16.30 Izrezovanje pravih buč
Na terasi Term Snovik bo potekalo tekmovanje za naj izrezano bučo.
Četrtek, 2. novembra, od 20. do 21. ure Pohod z baklami do izvira termalne vode
Nezahteven pohod po gozdni poti in predstavitev termalne vode in njenih učinkov
Petek, 3. novembra, od 16. do 18. ure
Nastop folklorne skupine Sava iz Kranja na terasi Term
Snovik
DRUŠTVO SV. JAKOBA
Petek, 20. oktobra, ob 19.30, dvorana Frančiškanskega samostana v Kamniku
Predavanje mag. Geze Erniša: 500 let reformacije in Slovenci
Predavanje, ki je posvečeno verskemu in kulturnemu pomenu reformacije za Slovence, je pripravilo Društvo sv. Jakoba.
Informacije in rezervacije: Terme Snovik - Kamnik, Snovik 7, 1219 Laze v Tuhinju
M: 080 8 123, e-pošta: info@terme-snovik.si www.terme-snovik.si
Plavanje v termalni vodi Hidroterapija Terapevtske masaže Savne
Kneipp
OBČANI KAMNIKA IN KOMEDE IMAJO 15% POPUST OB NAKUPU PRENOSLJIVE VSTOPNICE (30 VSTOPOV P O 2 URI). POPUSTI SE NE SEŠTEVAJO.
PLESNI KLUB ŠINŠIN
Torek, 31. oktobra, od 17. do 22. ure, Plesni klub Šinšin
Čarovniški ples
Čarovniško rajanje, ustvarjanje in zabava za otroke (popoldne) in odrasle (zvečer)
ZASEBNI VRTEC ZARJA
Torek, 31. oktobra, od 17. do 18. ure, Arboretum Volčji Potok
Začarani park
Izdelovanje čarovniških pripomočkov
Novo priznanje za izum
Drago Vrhovnik je za svoj izum Tungaj transformer prejel že pet zlatih priznanj z vsega sveta.
Jasna Paladin
Tunjice - Že peto zlato priznanje je Drago Vrhovnik iz Tunjic prejel 15. oktobra na zadnjem dnevu mednarodnega inovacijskega sejma Tesla fest v Srbiji. Na tem sejmu se je z izumom - takrat v izvedbi za osebno uporabo - predstavljal že lansko leto, tokrat pa je predstavil Tungaj transformer, ki odstranjuje škodljivost sistemov Wi-Fi, daljnovodov, baznih postaj ter drugih zemeljskih in tehničnih sevanj in je kot tak primeren predvsem za posamezne soseske ali večja poslopja. Na sejmu je sodeloval kot edini Slovenec in požel veliko zanimanja, svoje znanje in izum pa bo v kratkem tudi zaščitil. Pridobil je že patentno številko, njegov izdelek pa bo zaščiten na območju Evropske unije.
Drago Vrhovnik s priznanjem z nedavnega mednarodnega inovacijskega sejma Tesla fest v Srbiji / foto:
: osebni arhiv
Slovesnost v spomin Matije Koželja
Jasna Paladin
Homec - Kulturno društvo Jože Gostič Homec in Župnija Homec vabita na spominsko slovesnost ob stoletnici smrti znamenitega slikarja Matije Koželja, ki bo v soboto, 28. oktobra, ob 19. uri v cerkvi Marijinega rojstva na Homcu, kjer so bogate poslikave - zadnje veliko delo tega mojstra, ki ga je dokončal pred izbruhom prve svetovne vojne.
Spominski maši, pri kateri bodo sodelovali Oktet Gallus, oktet Deseti brat in Moški komorni zbor Lek, bo sledila predstavitev življenj -ske poti in dela Matije Koželja v izvedbi dramskega igralca Gregorja Čušina in odprtje razstave o Koželje-vih delih v Plečnikovi (nekdanji Pirnatovi) vili, ki bo ob tej priložnosti prvič odprta za širšo javnost. Razstava bo odprta do nedelje, 5. novembra.
Trinajsto srečanje pevskih prijateljev
Kamnik - Člani DKD Solidarnost Kamnik vabijo na trinajsto srečanje pevskih prijateljev, ki bo jutri, 21. oktobra, ob 19. uri v dvorani nad kavarno Veronika. V koncertnem sporedu bodo nastopili: Otroški pevski zbor Vrabčki, Ženski pevski zbor DKD Solidarnost, Moški pevski zbor Solidarnost, Ženki pevski zbor KD Bočna in Moški pevski zbor Vinko Poljanec. J. P.
Nagrajenci nagradne križanke Frizerski salon Čopek, ki je bila objavljena v časopisu Kamničana-ka, 6. oktobra 2017, z geslom V JESEN Z NOVO PRIČESKO, in prejmejo darilni bon v vrednosti 10 evrov, so: Majda Trtnik iz Kamnika, Helena Turk iz Kamnika in Eva Gale iz Stahovice. Nagrajenkam iskreno čestitamo.
Kamničan^g petek, 20. oktobra 2017	15
Zahvale
DEŽURNE SLUŽBE:
JAVNI VODOVODNI SISTEM: 041 616 087 JAVNA RAZSVETLJAVA: 031 407 047 ODPADNE VODE: 041 326 256 POGREBNA SLUŽBA: 041 634 948 VZDRŽEVANJE OBČINSKIH CEST: 031 625 524
ZAHVALA
Albina Sušnik
1929-2017
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, ter hvala za cvetje, sveče in izrečena sožalja. Hvala tudi župniku za lepo opravljen pogrebni obred.
Vsi njeni
ZAHVALA
Za dobroto tvojih rok ostala je beseda hvala, ki v srcih bo ostala in večno lep spomin na te.
Božidar Urh
16. 11. 1932-7. 10. 2017
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, pevcem za lepo zapete pesmi in trobentaču. Hvala tudi gospodu župniku za lepo opravljen obred.
Žalujoči vsi njegovi
\
á.l
ZAHVALA
Življenje nam je dano in je največ, kar imamo ... (F. Knez)
Ivanka Kadunc
roj. Pavlič (1927-2017), Markova mama iz Znojil
Iskreno se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in vsem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče, za maše. Hvala župniku Danijelu Kaštrunu, ministrantom, praporščakom, pevcem in Marinki za besede slovesa ter vsem, ki ste pokojno mamo pospremili na njeni zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo dr. Dolenčevi in sestri Jani ter Ivanki in Fani iz Pristana za vso pomoč in razumevanje v času njene bolezni.
Žalujoči vsi njeni
ZAHVALA
S smrtjo ni še vse končano, preveč bi žalostno bilo. Duša še živi, saj le odpotovala je v srečne, večne dni...
Na prvi petek v mesecu oktobru je po bolniškem maziljenju mirno zaspal
Franc Pančur st.
p. d. Kvedrov Nace s Hriba pri Kamniku
Iskrena hvala vsem in vsakomur posebej, ki ste nam nesebično in kakorkoli pomagali v težkih trenutkih njegovega odhajanja.
Vsi njegovi Oktober 2017
V SPOMIN
Ujeta v naša srca z najlepšimi spomini, vsak naš korak spremljaš v tišini.
22. oktobra mineva leto dni, odkar je za vedno zaprla svoje modre, zvedave oči
Alojzija Osolnik
iz Črne pri Kamniku 13
Hvala vsem, ki se je spominjate. Sin Edo in hči Nada z družinama
ZAHVALA
Bila si skrbna in vztrajna v življenju, junaška v zadnjem trpljenju.
Nenadoma se je v 89. letu starosti od nas poslovila naša mama, stara mama, prababica, svakinja, teta
Ana Elezovič
roj. Štefanič
Iskrena hvala sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem za izraze sočutja, izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče. Hvala g. župniku za pristen pogrebni obred, sosedi Marji Konjar za občutne besede slovesa, pevcem Grm za ganljivo odpete pesmi, trobentaču in hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči vsi njeni Kamnik, oktober 2017
__
ZAHVALA
Vse je tako, kot je bilo. V vsaki stvari si, kije v hiši, v mislih si, besedah naših ... da, celo v sanjah. Le da korak se tvoj nič več ne sliši. (J. Medvešek)
4. oktobra smo v 50. letu starosti izgubile našega očka
Maksimiljana Mava
Zahvaljujemo se sorodnikom in prijateljem, Maksovim sodelavcem ter Lekovemu sindikatu, Lidiji, delavcem Vrtca Antona Medveda Kamnik, še posebej Nejčini vzgojiteljici Renati, in Nogometnemu klubu Vir. Hvala vsem za izrečene besede, stiske rok, objeme, poklonjeno cvetje in sveče ter ponujeno pomoč.
Hvala patronažni sestri Darji in psihologinji na Onkološkem inštitutu.
Hvala Maksovi mami, sestrama Mateji in Simoni ter sinu Timiju, s katerimi smo bili, izmenjaje se, ves čas ob njem na paliativnem oddelku.
Hvala mojim prijateljicam, ki so mi v zadnjem Maksovem mesecu ves čas sočutno stale ob strani. Hvala za vse sveče, ki so na ta dan njemu v slovo gorele na okenskih policah.
Hvala moji mami, brez njene pomoči v tem težkem letu ne bi zmogla skrbeti za najini punčki.
Očka, zvezdica naša, počivaj v miru!
Nejča in Lenča z mamico Renato
^KPK
24 UR NA DAN
Merilo naše uspešnosti je zadovoljstvo naših uporabnikov.
KOMUNALNO PODJETJE KAMNIK D.D., CANKARJEVA CESTA 11, KAMNIK

www.pogrebnik.si
V SPOMIN
Vse na svetu mine, vse se spremeni, le spomin na tebe v naših srcih ostaja in živi...
Tomaž Štupar
20. 12. 1977-26. 10. 2015
Z žalostjo v srcu se spominjamo, da bo minilo že dve leti, kar te ni več med nami. Hvala vsem, ki se ga spominjate ...
Vsi njegovi Tunjice
ZAHVALA
Mama, ljubila si nas neizmerno in z nami v srcu boš živela naprej.
Z globoko žalostjo sporočamo, da je dne 27. 9. 2017 po večmesečnem trpljenju umrla naša draga
Tilka Kregar
iz Sp. Stranj
Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam v času njene bolezni in slovesa kakorkoli pomagali, nas bodrili, izrekli soža-lje, darovali cvetje in sveče ter jo pospremili na zadnjo pot. Vsem in vsakomur posebej iz srca iskrena hvala.
Vsi njeni
Tako tiho, skromno si živela, takšno tudi si življenje imela, zdaj rešena vseh si bolečin, za tabo ostal bo lep, a boleč spomin.
ZAHVALA
V 59. letu nas je mnogo prezgodaj zapustila
Majda Korošec
po domače Sendolčeva iz Raven pri Šmartnem
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem Zavarovalnice Triglav za izrečene tolažilne besede, topel stisk roke, podarjeno cvetje, sveče in darovane svete maše. Hvala zdravnici dr. Dolenčevi in sestri Jani ter osebju OI Ljubljana. Hvala tudi gospodu župniku Simonu Lorberju za lep pogrebni obred in prijazne besede, pevcem Grm pa za pozorno izbrane ter lepo zapete pesmi. Posebna zahvala gre tudi govornici Olgi Trebušak za ganljiv poslovilni govor. Hvala vsem, ki ste nam stali ob strani in jo v tako velikem številu pospremili na njeno zadnjo pot - brez vas bi bilo še težje ...
Žalujoči vsi njeni Oktober 2017
i6
petek, 20. oktobra 2017 Kamničan ^
Kamničan
Sv • v v	1	1 •
smucisca pobrali dvajset ton kamenja
Pastirji so »ključ planine« z oktobrom tradicionalno predali bajtarjem, družba Velika planina pa je minulo soboto organizirala prvo akcijo pobiranja kamenja po smučišču.
Jasna Paladin
Velika planina - Približno Štirideset ljubiteljev Velike planine se je v soboto, 14. oktobra, odzvalo povabilu družbe Velika planina na prvo delovno akcijo pobiranja kamenja po smučišču, ki so jo po zgledu Krvavca in drugih smučišč organizirali na pobudo vodje obratovanja Andreja Potočnika. Ali je udeležence akcije privabila obljubljena nagrada v obliki tople malice in čaja ter brezplačne dnevne smučarske vozovnice ali le čudovito vreme in dobra družba, sploh ni pomembno. Čakalo jih je veliko dela, saj so z vedri v rokah pridno »prečesali« smučišče od zgornje postaje nihalke do Zelenega roba in si nagrado več kot zaslužili. »Udeleženci so pobrali približno dvajset ton kamenja, in sicer po trasi smučišča, saj si želimo, da bi ga pozimi tako lažje uredili. Akcija je bila zelo uspešna, zaradi česar smo se odločili, da jo bomo ponavljali vsako leto. Vzdušje je bilo namreč res dobro. Ljudje so nam osebno izrazili čestitke za naš trud v zadnjih letih, v katerih smo družbo Velika planina uspeli pripeljati do pozitivnih številk, in nam zaželeli, da nam bo zima naklonjena s snegom. Poleg navedenih udeležencev akcije so se nam za kratek čas
Okoli štirideset ljubiteljev Velike planine je takole pobiralo kamenje po smučišču.
pridružili tudi mimoidoči, s čimer so udeležence še bolj spodbudili,« nam je povedal direktor družbe Velika planina Leon Keder.
Ključ planine so prevzeli bajtarji
Že teden dni pred omenjeno akcijo pa so svoj praznik z bajtarskim golažem v Velikem stanu pripravili člani Planinskega društva Bajtar Velika planina in s tem začeli že svojo 88. sezono. Simbolni ključ planine je do pomladi iz rok predstavnika Pašne skupnosti Velika planina Jožeta Grilca prevzel bajtarski župan Herman
Benčan, ki je ob tem obljubil, da bodo planino do pomladi, ko bodo pastirji na pašnike spet prignali živino, čuvali. »Sedeminosemdeset let že mineva, odkar so se prvi turisti dogovorili s kmeti - plan-šarji na Veliki planini za najem koč. Bajtarstvo se je v teh letih razvilo, utrdilo in obogatilo. Ohranjamo običaje, veliko planinsko življenje in planinski turizem. Prirejamo tudi izlete in pohode. Danes bi le poudaril odlično sodelovanje s predstavniki pašnih skupnosti. Malo nas je še bajtarjev, ki imamo kočo v najemu, zato je še bolj potrebno sodelovanje in spo-
što vanje,« je še dejal in se zahvalil vsem, s katerimi lepo sodelujejo. Delo v letu 2017 in načrte za prihodnje leto je predstavila Helena Plahuta, nato pa so podelili bajtarske značke, zahvale in priznanja. Redne značke so prejeli Lana Benčan, Timotej Poznič in Nika Uršič, srebrne značke Peter Slemenik, Martina Gradišek in Janez Gradišek, zlate značke Albina Poličnik, Blaž Narat, Igor Benčan in Franc Garibaldi, diamantni znački pa Lojzka Menegalija in Helena Plahuta. Sledil je še bajtarski golaž in veselica ob glasbi Domačinov.
Primer informativnega izračuna finančnega leasinga Peugeot Financiranje za vozilo Peugeot 3008 Active (1,6 BlueHDi 120) - mesečno odplačevanje, maloprodajna cena z DDV in vključenim SUV bonusom (v ceni je obračunanih 1.000 EUR popusta v primeru financiranja Peugeot - SUV BONUS, pod pogojem vsaj 24 mesečne dobe financiranja) je 22.990 EUR, mesečni obrok je 249 EUR pri 30% pologu in ročnosti 84 mesecev, višina pologa je pri akciji omejena od 10% do 50%, doba financiranja je vezana na ročnost od 36 mesecev do 84 mesecev, DDV je obračunan v obrokih, EOM na dan 04.08.2017 znaša 8,2% in se spremeni, če se spremenijo elementi izračuna, izračun temelji na osnovi indeksa obresti - 3 mesečni EURIBOR s skupno letno obrestno mero 7,2%, financirana vrednost 16.093 EUR, skupni znesek za plačilo 27.515 EUR, stranka v primeru Peugeot Financiranja prejme tudi jamstvo za dobo 5 let (vključuje dvoletno pogodbeno garancijo) oziroma 100.000 km in avtomobilsko kasko zavarovanje za 1 EUR za prvo leto, Peugeot Financiranje si pridržuje pravico do izbire zavarovalnice. Za podrobnosti o ponudbi se obrnite na vašega prodajalca vozil Peugeot.
Poraba v kombiniranem načinu vožnje: od 3,7 do 6 1/100 km. Izpuh CO2 od 96 do 139 g/km. Emisijska stopnja: EURO 6. Vrednost specifične emisije dušikovih oksidov NOx: od 0,0078 do 0,0653 g/km. Emisije trdnih delcev: od 0,00002 do 0,00187 g/km. Število delcev: od 0,01 do 21,08. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM ter dušikovih oksidov.
SUV PEUGEOT 2008 & 3008
motion & emotion
PEUGEOT
tOBE-x RODEX d.o.o., Rova, Rovska cesta 2, 1235 Radomlje, tel. 01 729 9200, www.rodex.si
Društva so se predstavila učencem
Na Osnovni šoli Marije Vere smo v petek, 6. oktobra, Teden otroka začinili s prav posebnim obiskom.
Tanja Štiglic
Duplica - Društva in nevladne organizacije iz Kamnika in okolice so nam izkustveno, zanimivo in prijetno popestrile petkov dopoldan. Obisk je potekal pod okriljem akcije NVO gre v šolo - Povezujemo in krepimo lokalno okolje. Dandanes čas prehitro beži in pogosto si ne utegnemo vzeti minute ali dveh za sproščen pogovor, za obisk bližnjih ali za spoznavanje in usvajanje novih veščin. Toda Kamnik je zanimivo mesto in tukaj je ogromno možnosti, kako popestriti svoj vsakdan. Sploh vemo, kaj vse nam Kamnik ponuja? Učenci Osnovne šole Marije Vere so nekaj teh aktivnosti spoznali v petek, 6. oktobra. Na šoli smo gostili enajst društev, ki so se nam predstavila in nam pripravila zanimiv dopoldan. Obiskali so nas: gasilci iz PGD
Kamnik, planinci iz Planinskega društva Kamnik, Društvo staršev otrok s posebnimi potrebami, Šola zdravja, Društvo borilnih veščin Komenda, Košarkarski klub Kamnik, Klub gorskih tekačev Papež, Plesni klub Impulz Domžale, društvo Tun'ški glas, KUD Hiša keramike, zakaj pa ne ma-jolka, Zavod 1-2-3 ter Center socialnih in rekreativnih aktivnosti.
Učenci so v petih šolskih urah z vedoželjnimi očmi spoznali različna društva in tudi sami preizkusili, kako je biti njihov član. Kaj se učijo v Šoli zdravja? Kako se naučiti modernih plesov? Kaj mora imeti vsak planinec v nahrbtniku? Kako naj postanem dober kot Goran Dragic? In kako lepe so ma-jolike, ki jih izdelujejo lončarji!
Razšli smo se bogatejši za lepo izkušnjo. Morda pa se kmalu zopet srečamo!
Gasilci PGD Kamnik
/ Foto: Helena Brezar
KUD Hiša keramike, zakaj pa ne majolka / foto:
Helena Brezar
Spoznavali smo tudi Košarkarski klub Kamnik.