NAGOVOR
»DRAGE DIPLOMANTKE IN DRAGI DIPLOMANTI«
IZBOR MISLI IZ NAGOVOROV DEKANA OB PODELITVI DIPLOM DIPLOMANTKAM IN DIPLOMANTOM
VISOKE ŠOLE ZA SOCIALNO DELO 1996-2001
Končali ste štiriletni visoki strokovni program,
okrog tri tisoč ur osvajanja znanja, ki so vam ga
posredovali visokošolski učitelji in sodelavci,
habilitirani, kar pomeni od univerzitetnih organov
formalno priznano usposobljeni za opravljanje
svojega dela, za poučevanje in izpraševanje, kot
se glasi stara formula, izvoljeni v akademske
nazive po enakih merilih kot učitelji in sodelavci
katere koU druge visoke šole ali fakultete v okviru
Univerze v Ljubljani. Dejstvo, da naša slovesnost
poteka v tej osrednji univerzitetni dvorani, kjer
potekajo tudi najpomembnejše univerzitetne
slovesnosti, simbolizira ne le formalno pripadnost
naše šole Univerzi v Ljubljani, ampak njeno
polnopravno in enakopravno vključenost vanjo.
Vse to vam omenjam zato, ker boste ob vstopu
v svet dela ali pri nadaljevanju svojega strokov-
nega dela v novih vlogah potrebovali samozavest.
Osnovno strokovno samozavest boste torej oprli
najprej na dejstvo, da ste diplomirali na prever-
jenem štiriletnem visokem strokovnem programu
v okviru ugledne Univerze v Ljubljani.
*
Nedavno sem se ob nastajajoči diplomski nalogi
pogovarjal z eno vaših kolegic, ki dela v okviru
projekta integracije romskih otrok v osnovno
šolo. Gradivo, ki mi ga je prinesla v pregled, me
je navdušilo. Čeprav je bilo še neurejeno in
neizpiljeno in sem imel kopico pripomb, je bilo
iz opisov dela, iz intervjujev z učiteljicami, učenci
in starši razvidno, da ta socialna delavka opravlja
pomembno delo, zavzeto, mirno in dosledno, s
trdnim prepričanjem, da je smiselno, z znanjem,
predvsem pa z odprtostjo in z iskreno pripravlje-
nostjo razumeti drugačnost in pomagati prikraj-
šanim. Ni naključje, da si je pridobila zaupanje
celotne romske skupnosti v tistem kraju.
Hkrati pa sem v gradivu pogrešal pojmovni
okvir, besede, iz katerih bi bilo razvidno, da je
to, kar dela, socialno delo, poseben pristop v nje-
govem okviru, posredovanje med romskimi učen-
ci, njihovimi starši in celotno romsko skupnostjo
in kulturo na eni strani, in šolskim sistemom, ter
- po romsko - »civilno« kulturo na drugi. Je drob-
no tkanje vezi med enim in drugim in drobno
prilagajanje enega drugemu - na obeh straneh,
toda prilagajanje, katerega posledica bo, da bodo
otroci, ki so se do sedaj ogibali šole in ki jih je
šola izločala, v njej ostali in jo, upajmo, dokončali.
To ni pedagogika, ni sociologija, je pravo generič-
no socialno delo. Ko sem ji to omenil, je dejala:
Prav imate. Veste, včasih se počutim, da ogromno
delam, da pa sem zadnji privesek pedagogike.
Ni treba, da bi bilo tako. Ne sme biti tako. Pri
tej diplomski nalogi bova s skupnim naporom do-
segla, da se bo jasno izrazila specifična metodična
narava socialnega dela.
Naj vam torej kot prvi zalogaj v vašo popotno
torbo položim up, da boste hoteli in znali sodelo-
vati z vsemi, a da boste hkrati znali zakoličiti svoje
posebno strokovno področje in ga ljubosumno
čuvati pred polaščanjem močnejših; da boste ve-
deli, kaj je vaša stroka, kdaj ste na svojem obmo-
čju in da boste znali to ceniti in braniti. Socialno
delo je namreč postalo moderno, uveljavljene
vede so ga začele odkrivati in si ga prilaščati.
Končno so odkrili to, kar pri nas tiho delamo že
40 let, a to, seveda, nevedni ali zviti zamolčijo.
Upam, naprej, da boste znali s specifičnimi
pojmi socialnega dela, pojmi, ki označujejo nje-
gova sredstva, metode, načela in načine ravnanja,
poimenovati to, kar delate, in s temi besedami to
delo tudi predstaviti drugim. Uporabljajte te poj-
me v vsakdanjem občevanju, pri raziskovanju in
izpopolnjevanju svojih pristopov. Teorija social-
nega dela je vaš svojski pojmovni okvir. Nujno
je, da poznate tudi pojmovne okvire drugih ved,
a zavedajte se, da imate tudi močan pojmovni ok-
vir svoje posebne vede.
57
NAGOVOR
Bodite samozavestni, ponosni na svojo stroko in
vedo. Rešujete probleme, ki se jim drugi izogi-
bajo, o katerih veliko in učeno govorijo, a znajo
malo učinkovitega nasvetovati in ukreniti. Vaša
diplomska dela so v veliki večini zrela razisko-
valna dela. Ne govorite slabo o sebi, svojih kole-
gih, svoji stroki in svoji šoli. Lahko da smo včasih
videti neurejeni, ker nam je tuja meščanska poštir-
kanost. Nismo pa nesposobni. Na noge smo po-
stavili stroko, visoko šolo s štiriletnim študijem,
si pridobili akademske kvalifikacije, ki so enake
ali višje kot na kaki primerljivi šoli. In še imamo
potencial za rast in izboljševanje kakovosti.
Upam, da vas bo pri vašem delu navdajal duh
aktivnosti in podjetnosti; da ne boste čakali na
pobudo in ukaze drugih, ampak da boste vi dajali
pobudo in vodili druge. Vi ste med ljudmi, vi se
neposredno srečujete z njimi in njihovimi teža-
vami; vi bolje veste, kaj se dogaja, kot gospodje v
pisarnah, do katerih prihajajo le oddaljeni odmevi
resničnosti. Ne čakajte, delujte. Z delovanjem
spoznavamo.
Upam, da se boste pri svojem strokovnem delu
ravnali po etičnem kodeksu svoje stroke in etič-
nem kodeksu delavcev na področju socialnega
varstva. Kot se morda čudno sliši, se sam nisem
prav nič silil, da bi sodeloval pri pripravi tega
kodeksa, in tudi nisem. Po mojih mladostnih izku-
šnjah so bili tisti, ki so nam pridigali o etiki in
morali (če niso bili ravno pravi filozofi), v naj-
boljšem primeru leporečniški pridigarji, v najslab-
šem in najpogostejšem primeru pa navadni dvo-
ličneži. Zato govorjenja o etiki nisem cenil. Kako
presenečen sem bil, ko sem prebral naš etični ko-
deks. To je odlično zasnovana vrsta jasnih, kon-
kretnih in uporabnih pravil, nujnih ne le pri stro-
kovnem delu, ampak tudi v vsakdanjem življenju
- prava zakladnica uporabne modrosti in vodilo
v življenju. Ravnajte se po teh načelih.
Skrbite tudi zase. Socialno delo je naporen poklic,
ki nam včasih posrka vse moči in nas navede na
hude misH. Oprite se drug na drugega, poiščite
pomoč pri mentorjih, supervizorjih. Predvsem pa
skrbite za svoje osebne telesne in duhovne
potrebe. Širite svoja kulturna obzorja. Zavedajte
se, da ste slovenski intelektualci.
Vsakokrat ko stojim v tej dvorani pred množico
novih diplomantov, me navdaja čuden občutek,
ki je najbrž podoben občutku čarovnikovega
vajenca, ko je spustil duha iz steklenice. Vidim
množico mladih ljudi, ki se bodo nekaj trenutkov
zatem z listinami v širokih rdečih platnicah (kaj
nepripravnih za dobesedno aplikacijo rekla »z
diplomo v žepu«), z listinami, ki potrjujejo njihovo
strokovno pristojnost, razkropili po naši širni mali
domovini in - če bodo dobih službo - začeH
opravljati poklic socialnega delavca. Rad bi jih
zadržal in jim rekel: Za božjo voljo, ne - kajti
bojim se, da ne bodo znah, da ne bodo zmogli.
Ko jih simbolično spuščam iz gnezda, se bojim,
da bi zašh v širjavah neba in da bi škodovali
drugim in sebi. In nejasno čutim, da sem imel
nekaj pri tem, da se je tako napletlo. A je pre-
pozno. Ne morem jih ustaviti ah poklicati nazaj.
Ostane mi samo upanje, da nosijo v sebi dobrega
duha, ne zlega. In ostane mi ta zadnji opomin in
napotek.
Dragi moji študentje, nositi v sebi dobrega
duha ni podedovano stanje, ki ga eden ima, drug
pa ne. Je življenjska naloga. Nihče med nami ni
obdarjen z nezmotljivim notranjim kompasom,
ki bi ga usmerjal v življenju in obvaroval stranpoti.
Vsakdo od nas pa se srečuje z drugimi ljudmi in
ob njih se nauči sočutja in človečnosti. Bolečina
drugega, v katerem prepoznavamo sebe, je naš
vodnik. Ohraniti to občutljivost je naša naloga.
Skrbite, da boste v stiku s samim seboj, s svojo
vestjo, s svojimi najglobljimi čustvi in željami.
Spoznavajte samega sebe skoz dostikrat subtilne
notranje odzive na vsakdanja dogajanja okrog vas.
Spremljajte svoje čustvene odzive, svoje misli in
58
»DRAGE DIPLOMANTKE IN DRAGI DIPLOMANTI«
fantazije. K temu smo vas navajali prav od začetka
študija. Spoznajte, kaj vas privlači in kaj vas
odbija, pojdite k svetlobi, k toploti. Postanite ljud-
je »svoje doživete resnice« s »svobodno ustvarje-
no osebno močjo«, kot pravi Edvard Kocbek.
Bodite skromni. Zavedajte se, da vaša resnica
ni univerzalna resnica. Drugi drugače vidijo svet.
Ne vsiljujte jim svoje resnice, spoznajte njihovo,
učite se od njih. Ne morete spremeniti sveta, lahko
pa najdete svoj prostor pod soncem, svoje podro-
čje dela, svoj pristop, svoj slog. Pomagajte drugim
najti njihov prostor pod soncem. Važno je, kaj
zmorejo, ne česa ne zmorejo.
Bodite obzirni. Ne vsiljujte svojih staUšč, ne
vrtajte v druge, ne pridigajte. Raje pozorno
poslušajte in sodelujte. A ne bodite preveč fini,
ne skrivajte se za masko prijaznosti. Jasno povejte,
kadar kakega dejanja ne odobravate, kadar se s
čim ne strinjate. Odleglo vam bo, in to je zane-
sljivo znamenje, da ste na pravi poti - poti k sebi.
Ne ocenjujte oseb, temveč dejanja. Ne vsiljujte
se in ne dopustite, da bi se vam vsiljevali. Jasno
razmejite sebe od drugih. Jaz sem jaz in ti si ti in
samo, če to jasno vidiva, lahko plodno sodelujeva.
Mislite. Ne prevzemajte mišljenjskih klišejev.
Ne bodite ovce. Ne nasedajte demagogom. Odkri-
vajte razlike, odtenke. Diferencirajte. Distan-
cirajte se, da bi lahko plodno sodelovali na svoj
način. Učite se. Kdor ne zna, dela škodo. Znanje
je zato moralni imperativ. Ne rutinizirajte dela z
ljudmi, bodite ustvarjalni.
Krepite svoj značaj; resnicoljubnost, zaneslji-
vost, moralno trdnost. Spoštujte etični kodeks
svoje stroke.
Morda se vam zdi čudno, da govorim o vašem
življenju, ne o stroki. Vi ste nosilci stroke. Kakršni
boste vi, intimno v sebi, kakršno bo vaše življenje,
taka bo stroka.
Naš poklic ni lahek. S problemi ne boste opravili
v službi, spremljali vas bodo domov, zaradi njih
boste slabo spali. Toda to je poklic, ki nas dan za
dnem preizkuša, sili k razmišljanju, odločanju,
ukrepanju po strokovnih pravilih in po vesti. S
tem nas ohranja človečne.
Visoka šola za socialno delo je v nekaj letih, odkar
je bila ustanovljena, močno napredovala. Povečala
se je zahtevnost snovi pri celi vrsti predmetov,
saj poskušamo biti na ravni drugih študijskih
področij v okviru univerze pri nas in v svetu.
Učitelji so si z raziskovalnim in publicističnim
delom pridobili ustrezne znanstvene naslove in
se habilitirali kot univerzitetni učitelji in sodelavci.
Pomnožilo se je število del literature, ki jo je treba
preštudirati. Močno se je izboljšala struktura
vpisnih generacij, ki prihajajo iz srednjih šol in
se v močni konkurenci za vpis na našo šolo pre-
bijejo na prva mesta zaradi svoje učne uspešnosti.
To pomeni, da se je nadaljnjemu študiju treba
posvetiti z vso resnostjo.
Spremenile so se tudi razmere v stroki. Stroka
se vse bolj izvija izpod nekdanje odvisnosti od
politike in močnejših strok in postaja bolj
avtonomna. Med strokovnimi kadri poteka proces
razslojevanja po kvalifikacijah; v socialne službe
se bodo kmalu vrnili prvi magistri in nato doktorji
znanosti, ne sicer znanosti o socialnem delu, saj
šola kot visoka strokovna šola še vedno nima
pravice izvajati podiplomski magistrski in
doktorski študij, vendar se bodo vrnili s temi
naslovi kot socialni delavci. Povečuje se zahtev-
nost dela in pravna in etična odgovornost. Vse to
zahteva od slehernega, ki se bo vključil v delo na
področju sociale, premišljeno ravnanje in odgo-
vorno držo. Časi lagodnosti in neodgovornosti,
pa tudi časi lažne solidarnosti in popustljivosti,
ki sta dajali potuho nesposobnim in nepriza-
devnim, so minili.
Veliko vas je tukaj, ki ste se vpisali v tretji letnik
visoke šole po končani višji šoH in več letih po-
klicnega dela. Vam se moramo na šoli še posebej
zahvaliti za vaš prispevek k oblikovanju teoretskih
in strokovnih temeljev naše stroke. Izkušnje, ki
ste si ji pridobili pri praktičnem delu, odlično
poznavanje zakonodaje, organizacije, postopkov
in krajevnih razmer ste uspeli posredovati v svojih
diplomskih dehh, v katerih je ob sodelovanju
mentorjev prišlo do plodnega soočenja teorije in
prakse. Gotovo pa ste s študijem teorije, zlasti
osnovnih strokovnih predmetov, tudi vi obogatili
svoje razumevanje socialnega dela in reflektirali
59
NAGOVOR
svoje izkušnje, ki bi se, če bi ostali prepuščeni
sami sebi, izgubile v toku vsakdanjega prakticiz-
ma. Ob vaši nalogah smo tudi učitelji spoznavali
resničnost vašega dela, uvideli smo, kako težki
in brezupni so primeri, s katerimi se ubadate, a
se vendarle ubadate, kljub vsemu, kar naprej, ne
da bi opustili pomoč. Od naloge do naloge je raslo
naše spoštovanje do vašega dela.
Vaša naloga je, da ohranjate in razvijate v sebi
človečnost. Živimo v času, ko smo izpostavljeni
močnim silam razčlovečenja, ki nas delajo rav-
nodušne in otopele, a hkrati v času, ko so morda
bolj kot kdaj prej dane možnosti pristnega člove-
škega stika in človeške solidarnosti. Človečnost
ni nekaj, kar eden ima in česar drugi nima; mo-
goče jo je razvijati. Vsakdo od nas se srečuje z
drugimi ljudmi in ob njih se nauči sočutja in člo-
večnosti. Bolečina drugega, v katerem prepozna-
vamo sebe, je naš vodnik. Sočutje, ne tisto sen-
timentalno, ampak zavest, da smo v odnosu do
poslednjih reči vsi v istem čolnu, je temelj vseh
temeljev. Naša naloga je ohraniti to zavest in to
občutljivost.
Vaša naloga je spoznavati samega sebe, iskati svo-
jo identiteto. To je brezkončna naloga. »Še vedno
ne vem, kdo sem,« pravi ob svoji sedemdeset-
letnici pisatelj Lojze Kovačič, človek, ki je vse
življenje luščil plast za plastjo sebe. Vendar je raz-
lika med tistim, ki se odpove temu iskanju, in
onim, ki išče. Ta, ki išče, odkriva.
Danes je mnogo več možnosti za samostojno
in samosvoje življenje slehernega med nami, saj
se je razkrojil duh, ki je iz nas naredil čredo.-
Hkrati pa je iskanje svoje svojskosti eksistenčni
pogoj. Samo tisti, ki odkrije svojo posebnost, svo-
jo posebno nadarjenost aH omejenost, posebno
občutljivost ali prizadetost in jih zna udejanjiti,
ustvarjalno uporabiti, pritegne druge, njegovo
delo ali on sam postane za druge zanimiv. Pri
vsakem delu je treba iskati svoj slog. Občutljivo
prisluhniti sebi in se izraziti.
Ko boste prejeli diplome o končanem visokošol-
skem študiju, ko boste tudi z naslovom za svojim
imenom jasno kazali, da ste »diplomiranci«, se
boste tudi formalno pridružili sloju slovenskih in-
telektualcev. Bodite dostojni te svoje pripadnosti.
Biti intelektualec pomeni, da zavestno in kritično
spremljaš družbeno, politično in kulturno-duhov-
no dogajanje in da sam po svojih močeh prispevaš
tako k visoki kulturi, čeprav samo kot obiskovalec
prireditev, kot tudi h kulturi vsakdanjih odnosov
med ljudmi, predvsem pa h kulturi svoje stroke.
Bodite dobri ambasadorji svoje šole in svoje stro-
ke. Delovanje šole, kakovost pouka in kakovost
njenih učiteljev ste spoznali do obisti in gotovo
bi lahko marsikaj kritičnega izrekli. Storite to,
kadar smo sami med seboj, in hvaležni vam bomo
za vsako pripombo in predlog za izboljšanje. Ko
pa govorite o šoli v javnosti, se spomnite na vse
tisto, kar ste zvedeli in spoznali v šoli in prej niste
vedeli, spomnite se na vse, kar ste se naučili in
kar ste pridobili, spomnite se, da vam je ta šola
podelila listino, ki vam omogoča boljši položaj v
poklicu in življenju, kot bi ga imeli sicer. Spomnite
se tudi zenovskega izreka: »Ko je učenec priprav-
ljen, pride učitelj,« aH drugače: PrejeH ste, kolikor
ste se potrudiH in kolikor ste biH sposobni prejeti.
In bistri ljudje bodo vedeH: Zgodba, ki jo boste
pripovedovali o šoli, bo govorila tudi o vas. Samo
če bomo drug drugega spoštovaH, se bomo lahko
uprli negativnemu stereotipu o naši stroki, ki se
še vedno pojavlja v družbi.
Pripadate generacijam, ki so se vpisale na Visoko
šolo za socialno delo neobremenjene, ne da bi
poznaH njeno, za naše razmere ne tako kratko in
dokaj mučno zgodovino, generacijam s čistim, a
morda včasih, žal, praznim pogledom v prihod-
nost. VpisaH ste se ob omejitvi vpisa, po izbirnem
postopku, ki vam je dal prednost pred številnimi
drugimi kandidati. Ste z redkimi izjemami iz
prvih generacij šolsko »uspešnih« srednješolcev,
ki so se vpisaH na našo šolo in tako začeH pre-
obračati tradicijo šole, na katero se niso vedno
60
»DRAGE DIPLOMANTKE IN DRAGI DIPLOMANTI«
vpisovali najuspešnejši. Ste iz generacije bistrih,
šolsko prilagojenih, eksterno maturitetno zdresi-
ranih, neproblematičnih, neodklonskih, ki pozna-
jo pravila igre in so jih zmožni upoštevati. Da ste
druge vrste študentje, mi je postalo jasno ob drob-
nem dogodku, ki se ga morda kdo od vas celo
spominja. Ko smo v drugem letniku pri metodo-
logiji zagovarjali obstoj posebne vede o socialnem
delu, sem prinesel s seboj nekaj snopičev svojega
prevoda tistega poglavja Lussijevega učbenika
sistemskega socialnega dela, ki je relevantno za
to vprašanje. Položil sem gradivo na mizo in rekel,
naj vzame, kogar zanima. Vprašali ste: Je obvez-
no? Ko sem odgovoril, da ni obvezno, čeprav je
povezano s snovjo, ki sem jo predaval, ni nihče
vzel gradiva. To se mi v prejšnjih letih ni dogajalo.
Študentje so po navadi razgrabili vse, kar je bilo
napisanega. To pomeni, da so vas naučiU učiti se
samo, kar je nujno, odgovarjati za ocene in delati
izpite, zatrli pa so v vas živo zanimanje, intelek-
tualni interes. Srednja šola je morala biti za vas
vražje hladen kraj.
Kakšna je resnična teža znanja, ki ga daje šola?
Danes vsekakor najbolj relevantna mera veljave
šole in posameznih učiteljev je njihova prisotnost
v mednarodnem prostoru. Skoraj vsi naši učitelji
so tako ali drugače vključeni v mednarodno razi-
skovalno in pedagoško sodelovanje, vključeni pa
smo tudi v različne mednarodne organizacije, kjer
aktivno sodelujemo; med njimi zavzema vsekakor
prvo mesto Mednarodna zveza šol za socialno
delo. Za letošnji kongres evropskega dela te zve-
ze, ki bo junija v Helsinkih, je svoje referate pri-
javilo šest naših učiteljev in vsi so bili sprejeti,
kar pomeni, da dosegamo kriterij kompetentnih
strokovnih sogovornikov v Evropi. V zadnjem
času sem imel priložnost sam sodelovati na med-
narodnem simpoziju v Berlinu, na katerem je
sodelovalo več vidnih strokovnjakov, predvsem
iz dežel Evropske skupnosti. Lahko vam iz prve
roke zatrdim, da smo enakopravni in upoštevani
sogovorniki. Pred nikomer nas ni treba biti sram
in nobenih manjvrednostnih občutkov nam ni
treba imeti. Vemo, kaj se dogaja v Evropi in svetu,
poznamo literaturo, probleme in tokove. In to
znanje prenašamo na študente. Stari rek pravi,
da ni nihče prerok v svoji domovini. Tudi mi se
doma srečujemo z omalovaževanjem. Pa ni umest-
no; tujina, kolikor nas pozna, nas ne omalovažuje.
Študentje, ki se vračajo s popotovanj in študijskih
bivanj v tujini, prav tako zatrjujejo, da so jim ob
marsikateri priliki razlagali isto, kar so bili slišali
že doma, in da so z marsikaterega področja dobili
doma več znanja. Vemo, da nam po drugi strani
še marsikaj manjka. Razvoj gre dalje in to bomo
zapolnili.
Socialno delo nikjer na svetu ne spada med po-
klice, ki bi jim ljudje samodejno pripisovali ugled
in veljavo. Narobe, sodi med manj uveljavljene
in manj ugledne pokhce, poklice, ki so predmet
negativnega stereotipiziranja. Tisti, ki mu je do
zunanjega videza in znamenj družbenega ugleda,
si bo moral iskati pot kam drugam. Socialni dela-
vec črpa samozavest iz globljih plasti. Socialno
delo zahteva pogum za zagovarjanje izključenih
in izločenih, neuglednih in prikrajšanih. Zahteva
jasno zavest o poslanstvu poklica, o njegovi funk-
ciji, prepričanost o nujnosti in koristnosti social-
nodelavskega posredovanja; zahteva osebnostno,
moralno trdnost in pokončnost.
Vir samozavesti je specifično strokovno znanje,
ki pelje do uspešne pomoči. To znanje ni zgolj
aplikacija znanja drugih ved; je ob reševanju prak-
tičnih problemov ustvarjeno znanje, inventivno
in specifično znanje, katerega pomemben sestavni
del je znanje, ki ga socialni delavci izluščijo iz
vsakdanjega znanja ljudi, s katerimi delajo. Zavest
o tem, da si na strani tistih, ki nimajo drugega
zagovornika, da uspešno, na podlagi specifičnega
strokovnega znanja posreduješ pri reševanju pro-
blemov, vliva samozavest, ki je odporna pred
omalovaževanjem nepoznavalcev.
Socialno delo ni poklic, ki bi si prizadeval za
velike družbene spremembe, za hitre in korenite
rešitve. Njegova naloga je oskrbeti ljudi, ki so v
stiski tukaj in zdaj, z uporabo dosegljivih sredstev,
s pragmatičnim iskanjem uresničljivih rešitev in
drobnih sprememb. Zavedajte se, da niste vsemo-
61
NAGOVOR
gočni, pa tudi od družbenega okolja ne zahtevajte
preveč, ampak po svojih močeh z vztrajnim
sodelovanjem pri družbenem delu prispevajte k
spreminjanju družbe. Ne preskakujte naravnega
toka dogodkov. Želel bi, da bi si, preden se začne-
te vzpenjati po poklicnih, upravnih, akademskih
in drugih lestvicah, pridobili osnovne izkušnje z
neposrednim delom z ljudmi pri reševanju nji-
hovih socialnih problemov. Brez take izkušnje
boste slabši vodje, upravljavci in učitelji drugim,
kot bi lahko bili.
Kar koli boste počeli, kar koli se vam bo dogajalo,
iz vsega se učite, na vse glejte kot na priložnost
za učenje. Neuspeh je predvsem izkušnja, ki nas
o nečem pouči. Zalsti pa se učite iz uspehov. Ana-
lizirajte svoje ravnanje, ki je bilo uspešno; govorite
o tem z drugimi, posredujte jim svoje uspešne
izkušnje. Niso potrebne revolucije in radikalne
reforme, teh je bilo že preveč. Izboljšujte svoje
postopke. Delajte vsak dan malo bolje.
Negujte svojo sposobnost človeške simpatije,
sočutja, velikodušnosti, radodarnosti. To je te-
meljni vzgib socialnega dela - je še več: iden-
tifikacija z drugim je temelj etike, spoznanje, da
smo vsi »v istem čolnu«, da je naša usoda enaka.
Ko vsaj za nekaj časa večina med vami zapušča
šolske klopi in vstopa v pravo, poklicno življenje,
se bo marsikdo vprašal: Kaj mi je dala šola? Kako
me je opremila za poklicno in osebno življenje v
prihodnosti? To vprašanje implicira misel, da je
odgovornost za vašo opremljenost, s katero sto-
pate v poklicno življenje, le na strani šole. A ni
tako. Je tudi na vaši strani. Zato moramo vpra-
šanje zastaviti drugače: Kako ste izkoristili pre-
tekla štiri leta ali pet let življenja? Kako dobro
ste investirali svoj čas in energijo v svoj strokovni
in osebni razvoj za prihodnost? Kako ste v tem
času izkoristili ponudbo šole? Kaj ste prispevali,
da bi vi in vaši kolegi, pa tudi učitelji imeli od te
šole več? Na to vprašanje si bo lahko seveda odgo-
voril vsakdo sam, ni splošnega odgovora nanj.
Sam vas lahko le spomnim, kaj vam je ponudila
šola.
Ponudila vam je program, ki naj bi poglobil
vaše razumevanje dogajanj v družbi in v človeku,
oblik in vzrokov socialnih stisk in težav, program,
ki naj bi vas seznanil z ustrojem družbe in njenih
institucij, z naravo zapletenih socialnih problemov
in prijemi, postopki in metodami njihovega reše-
vanja na različnih področjih. Želeli smo, da bi
pridobili znanje, ki bi vam omogočilo strokovno,
ne zgolj zdravorazumsko ravnanje v odnosu do
teh problemov. Da bi pojave razumeli globlje kot
ljudje, ki v to šolo niso hodili, da bi uvideli neza-
dostnost zdravorazumskih razlag in načinov po-
moči; da bi se naučili misliti in ravnati socialno-
delavsko. Ponudili smo vam tri tisoč ur predavanj
in vaj, ki so jih vodili habilitirani univerzitetni
učitelji in sodelavci, program, ki je mednarodno
primerljiv in ob katerem nam ni treba zardevati.
Koliko ste spravili v svoje popotne torbe, pa je
bilo odvisno od vas.
V kakšen svet vstopate? Kaj se od vas pričakuje?
Kakšna je relevantnost znanja, ki ste ga pridobili?
Stopate v svet protislovja med globalizacijo in
individualizacijo. Globalizacija bo zahtevala od
vas, da boste pogledali čez meje naše male domo-
vine, morda, da si boste iskali delo v drugih deže-
lah; zahtevala bo od vas mobilnost in prilagajanje,
pa tudi sprejemanje tujega, sprejemanje pripadni-
kov drugih jezikov in kultur. Tekmovanje, na kate-
rem temelji sedanji razvoj, zahteva od vas, da naj-
dete svojo proizvodno nišo, to pa pomeni, da mo-
rate profilirati svojo individualnost, svoj posebni
značaj, tisto, kar je samo vaše. Zdi se, da je resnič-
no uspešen lahko le tisti, ki živi tisto, kar dela;
samo tisti, ki črpa energijo za delo iz najglobljega
osebnostnega jedra.
Svet, v katerega vstopate, pričakuje od vas
opiranje na lastne moči, zahteva, da mislite s svojo
glavo, zahteva od vas podjetnost. Minila bodo še
leta, da bodo naši študentje tako neovirano spra-
ševali kot na primer ameriški; a tu se začne podjet-
nost: pri samozavestnem in sproščenem spraše-
vanju - tega sem vsaj osebno doživel zelo malo.
Svet, v katerega vstopate, zahteva od vas izo-
stren občutek za socialno pravičnost, etični ob-
čutek, občutek za ljudi, saj smo vsak dan priča
62
»DRAGE DIPLOMANTKE IN DRAGI DIPLOMANTI«
teptanju osnovnih človeških norm na vseh koncih
sveta, relativizmu in cinizmu. Opravljanje poklica,
ki ste si ga izbrali, zahteva od vas politično oprede-
ljevanje, ne glede na to, ali boste in v kakšnih
okvirih boste politično aktivni. Socialno delo zah-
teva pogum za zagovarjanje izključenih in izlo-
čenih, neuglednih in prikrajšanih. Zahteva jasno
zavest o poslanstvu poklica, o njegovi funkciji,
prepričanost o nujnosti in koristnosti socialno-
delavskega posredovanja; zahteva osebnostno,
moralno trdnost in pokončnost.
Ko vas učitelji tako izpuščamo iz svojih rok, se
zavedamo svoje naloge, arhetipsko upodobljene
v pravljicah o očetu, ki odpravlja sinove na pot,
naloge, da bi vam dah zadnje napotke in vas
usmerili v življenju. Kajti, kot pravi filozof, minilo
je stoletje dela in stoletje organizacije, osnovni
problem našega časa je problem orientacije v vse
bolj zapletenem svetu. Te svoje naloge se zave-
damo, a ob njej se čutimo nemočne. Le kako naj
vas usmerimo, ko pa se sami težko znajdemo. ■
Svet, v katerem živimo in v katerega vi zdaj z
nepreklicno zaresnostjo vstopate, je videti vse bolj
kaotičen, poln protislovij, drvi vse hitreje, vsak
dan nam postreže z dogodki, ki pretijo v temelju
zamajati še zadnje oporne točke in smernike.
Kljub neverjetnemu razvoju materialne in
duhovne proizvodnje in kljub izkušnji dveh
strahotnih vojn v tem stoletju človek še vedno
uporablja vojno kot sredstvo za reševanje interes-
nih sporov. Humanitarno pomoč uporabljajo
revni za iztrebljanje revnih ljudi druge vere, na-
rodnosti ali političnega prepričanja. Kljub jasnim
znamenjem, da smo z nebrzdanimi posegi v
okolje porušili ravnovesje naravnih elementov, se
ljudje ne znajo in nočejo dogovoriti o omejitvi te
samopašnosti. Velika nasprotja med bogastvom
in revščino ne le v globalnih razmerjih, ampak
tudi znotraj bogatih držav, so videti gonilo blago-
stanja. Odkritja genetike odpirajo nepričakovane
možnosti človekovega poseganja v lastno naravo
in nas postavljajo pred doslej neznana in zaple-
tena etična vprašanja.
Boga so že v preteklih stoletjih morij - tudi
morij v njegovem imenu - dodobra razmrcvarili,
ga v tem stoletju zapHnili v Auschwitzu in spre-
menili v prafaktorje v Hirošimi. Generalni inte-
lekt, njegov naslednik, racionalni načrtovalec pra-
vične družbe, ki se je kalil v londonski nacionalni
knjižnici, je zmrznil v Sibiriji. Njegove posmrtne
ostanke so zagrebli v Bosni in na Kosovu. Velike
zgodbe so se izpele, težave pa ostale in se zapletle.
Na kaj naj se torej opre ubogi profesor, ki bi rad
dal popotnico svojim varovankam?
Na vas - in na vse tisto, kar ste prinesle s seboj
in kar ste pridobile v šoli. Genetiki nam obljub-
ljajo nesmrtnost. Takrat se bomo do smrti napili.
Do takrat pa, na srečo, imamo vsaj eno konstanto
med temi našimi variablami. Iz nje sledijo še
druge: bolezen, trpljenje, stiske - človeške stiske.
S svojo življenjsko izbiro, izbiro poklica socialne
delavke, ste dale vedeti, da ste zaslišale glas sočlo-
veka v stiski in da se hočete nanj odzvati. To je
osnova in votek vašega poklicnega in osebnega
življenja. In o tem svojem nagnjenju ve vsaka med
vami več kot kdor koli od nas. To nagnjenje vze-
mite resno: je namreč zares temelj vsega. V praz-
nini vesolja je vse, kar imamo, ta medsebojna vez,
ki nam pomaga prenesti pogled na večno min-
ljivost.
V šoli smo vas učili kultivirati to nagnjenje.
Učili smo vas prepoznati stisko, uvideti poveza-
nost individualnih stisk in težav s splošnimi dru-
žbenimi problemi, sopogojenost individualnega
in splošnega, družbenega in naravnega. UčiU smo
vas odzvati se na stisko drugega spoštljivo kot na
stisko sočloveka, pozorno prisluhniti in pogledati
svet s stahšča drugega. Učili smo vas učiti se od
ljudi, ki jim pomagate, dati se jim na voljo in jih
istočasno voditi. Učili smo vas človeške neposred-
nosti, pristnosti, a vendar premišljenosti in dis-
cipliniranosti. Učili smo vas pogumno se zavze-
mati za tiste, ki jim ni lahko. Učili smo vas upo-
rabljati svoje najboljše sposobnosti razmišljanja,
opazovanja in logičnega sklepanja. Učili smo vas
tkati vezi med ljudmi, da bi se med seboj podpirali
in tako lažje premagovali težave. Učili smo vas
vere v človekovo sposobnost samoobnavljanja in
samopopravljanja, upanja v dober izid najtežav-
nejših zagat in dejavne ljubezni do tistih, ki jih je
težko ljubiti.
63
NAGOVOR
Zavedajte se, da ste pripadnice privilegiranega
poklica. Ne materialno ali družbeno, ampak bi-
vanjsko privilegiranega, saj vam omogoča ohran-
janje živosti, neprestano samoobnavljanje in rast
ob pomoči drugim ljudem.
V davnih časih so se po samostanih prepiraU,
koliko angelov lahko stoji na konici igle. Naš pla-
net je v vesolju kot atom diamanta na konici igle.
In tu imamo stotnijo angelov, ki stoji na njem.
Bodite dobri sli dejavne ljubezni do drugega.
Koliko velja vaša diploma v Evropi? To je težko
reči. Morda več kot pri nas, saj ste končali štiri-
letno šolo v okviru Univerze, ko so v nekaterih
evropskih deželah šole za socialno delo še vedno
triletne (čeprav hitro kopnijo in se ustanavljajo
štiriletne). V osrednjem delu Evrope se socialno
delo še poučuje samo na visokih strokovnih šolah,
a te so začele prevajati svoje nazive v angleščino,
v kateri se jim reče University for Applied Sciences
- torej vendarle univerze. Zanimivo sholastično
vprašanje za Nemce in Slovence: Ali so visoki
strokovni programi univerze uporabnih ved
univerzitetni ali visoki strokovni? Naši študentje,
ki se vračajo iz izpopolnjevanj na evropskih šolah,
povedo, da so jim tam predavali isto, aH celo, da
so doma pri kakem predmetu sHšaH več in bolje.
Dokler vam je tistim, ki ste sposobni in ambiciozni
in želite nadaljevati študij do doktorata iz social-
nega dela, dokler vam je domovina mačeha, vam
ne morem reči drugega, kot da poskusite srečo v
tujini. Lažje boste prišH do magisterija kot pri nas.
Čestitam vam k diplomi.
Blaž Mesec
DODATEK OKTOBRA 2001
Ko danes oddajam to besedilo uredniku, lahko z veseljem in olajšanjem prekličem zadnja dva stavka.
Kaže, da bomo vendarle kmalu imeH fakulteto za socialno delo in z njo odprto pot do najvišjih
akademskih naslovov iz lastne stroke.
64