IZVESTJE
III. DRŽAVNE MEŠANE MEŠČANSKE ŠOLE FRANA LEVSTIKA
V	LJUBLJANI-MOSTE BAZOVIŠKA ULICA 1
ZA ŠOLSKO LETO
1936/37
'i; ' -/ '• ‘Jta T~ ■ '
vi>;\ i/v i1 ' ..• ,\k	v>»i\Y	ti'-	\
:fä&X>i'''r.
äm&$M
Nto**
IZVESTJE
III. DRŽAVNE MEŠANE MEŠČANSKE ŠOLE FRANA LEVSTIKA
V	LJUBLJANI - MOSTE BAZOVIŠKA ULICA 1
ZA ŠOLSKO LETO
1936/37
V LJUBLJANI 1937
Misijonska tiskarna, Domžale-Groblje
Kako smo ustanovili našo meščansko šolo
0 potrebi ustanovitve te šole se je razpravljalo in razmišljalo takoj po našem zedinjenju. Preteklo pa je še polnih 16 let, preden so se ustvarile povoljne razmere za njeno ustanovitev. Pravi ustanovitelj je bivši občinski zastop občine Moste, ki je pod vodstvom predsednika občine g. Pavčiča Pavla na redni seji dne 24. julija 1934 obširno utemeljeval potrebo ustanovitve nove meščanske šole. Zahtevalo se je, naj se pritegnejo k sodelovanju sosedne občine: Polje, Dobrunje in Ježica. Značilno je, da je predlog g. Pavčiča bil na tej seji soglasno sprejet in odobren je bil kredit za njeno ustanovitev. Ker so bili na ta .način takoj izpolnjeni vsi pogoji, so se odposlale na kraljevsko bansko upravo in ministrstvo potrebne prošnje in ministrstvo je s svojim odlokom
S.	n. br. 24554 z dne 29. avgusta 1934 odobrilo ustanovitev šole tako, da se s pričetkom šolskega leta 1934/35 otvori I. razred, a po potrebi lahko tudi II. razred. Toda ustanovljena šola še ni imela svojih prostorov, pač pa je bilo v tuk. narodni šoli toliko prostora, da bi se šola z lahka spravila pod isto streho. Tozadevni komisijski ogled na licu mesta je z večino glasov sklenil, da se nova šola sme za dobo 1 leta nastaniti v ljudski šoli, pozneje pa preurediti tuk. še nedograjeno zavetišče za onemogle v šolske svrhe. Člani komisije so bili mnenja, da to nedograjeno zavetišče lahko prav dobro služi za šolsko poslopje.
Šola je bila torej ustanovljena, a se radi neimenovanja učnega osebja pouk ni mogel pričeti v septembru. Toda v oktobru se po tragediji v Marseillu ni moglo še pričeti s poukom. Otvoritvena služba božja je bila šele 8. novembra 1934.
Vseh vpisanih učencev in učenk je bilo 93 in formirala sta se
I.	in II. razred. Oba razreda sta bila mešana.
*
Kako velika je bila potreba ustanovitve te šole za vzhodni del Ljubljane in njene okolice, je razvidno iz dejstva, da se je v drugem šolskem letu 1935/36 novo ustanovljene šole vpisalo 235 učencev in učenk. Šola je torej narastla za 142 učencev in učenk. Med tem časom so dela pri preurejevanju zavetišča povoljno napredovala. Šola se je dne 19. oktobra 1935 z veseljem preselila v svoje prostore. Takoj na-
slednjega dne pa je bila velika slavnostna otvoritev in blagoslovitev šolskega poslopja ter predaje ključa g. prof. Mesojedcu Mirku. G. bana je zastopal šef prosvetnega oddelka g. prof. Breznik Josip. S svojo navzočnostjo nas je počastil tudi tedanji predsednik občine g. senator Ravnihar Vladimir ter celoten občinski zastop bivše občine Moste s predsednikom g. Pavčičem Pavlom na čelu.
V novem poslopju Bazoviška ulica št. 1 smo formirali takoj 3 temeljne razrede in 3 paralelke, skupno 6 razredov. Žal, da smo pogrešali kar 5 novih učnih oseb in prepotrebnih učil, a smo s požrtvovalnostjo in sistematičnim delom premagali vse ovire nove šole.
V tekočem šol. letu je postala šola že popolna in danes izdaja svoje prvo tiskano izvest je.
*
Šolsko poslopje je enonadstropno s podpritličnimi prostori. Vsi prostori so popolnoma zasedeni. Imamo 11 učilnic, posvetovalnico, pisarno, tri prav majhne kabinete za učila, sobo za deška ročna dela, kuhinjo, obednico in podpritlično stanovanje za šolskega slugo. Zgradba pa zelo pogreša risalnice, učilnice za fiziko in kemijo, ene sobe za učila in centralne kurjave. Ako bi šola še dalje naraščala, se bo moralo poslopje dozidati za eno nadstropje.
Še nedograjeno zavetišče za onemogle v vzhodnem delu Vel. Ljubljane se je torej v resnici spremenilo v meščansko šolo, ki je obenem edina mestna samostojna šola te vrste. Veliko je bilo veselje staršev, kajti prenapolnjene in utesnjene ljubljanske meščanske šole že niso mogle več sprejemati mladine. Ogromna udeležba staršev na roditeljskih sestankih je živa priča, kako cenijo in ljubijo novo šolo, za katero so se zavzemali 16 let in v kateri bo 400 mladih src dobivalo najboljše za življenje. Štejemo si v prijetno dolžnost, da se na tem mestu v imenu staršev zahvalimo vsem, ki so pri ustanovitvi pomagali, da so bile premagane vse težave.
Iz šolske kronike 1936/ 37
V	pričetku šol. leta je bilo vpisanih 205 učencev in 115 učenk, skupno torej 320 učencev in učenk, kar znači porast 85 učencev in učenk. Že tekom počitnic so se pripravile in opremile 3 nove učilnice. Morali smo formirati skupno 9 razredov. Vsi razredi so imeli dopoldanski pouk in koedukacija je bila samo v IV. razredu. Šola je torej narastla za 3 nove razrede. Žal, da smo težko pogrešali 6 novih učnih oseb in mladina je bila premalo obremenjena.
Dne 5. septembra je bila otvoritvena seja celotnega učiteljskega zbora.
6.	septembra ob 15.30 je bilo svečano odkritje spominske plošče blagopokojnemu Viteškemu kralju Aleksandru I. Zedinitelju. Naš zavod je prisostvoval s celotnim učiteljskim ziborom in šolska mladina s praporom Jadranske straže temu odkritju — saj se je naš zavod ustanavljal in bil ustanovljen baš v času te naše največje tragedije.
9. septembra je bila otvoritvena služba božja.
10. septembra se je vršila I. pop. poučna ekskurzija na velesejem.
24. septembra je naša mladina praznovala 74 letnico Slomškove smrti. Po skupni službi božji se je vršila akademija.
25. septembra je bil teden R. K.
9. oktobra smo praznovali žalostno spominsko svečanost druge obletnice tragične smrti Viteškega kralja Alekandra I. Zedinitelja. Mladina je skupno odkorakala v tukajšnjo cerkev, nakar se je vršila žalna komemoracija. Veliko delo pokojnikovo je orisal g. prof. Mesojedec Mirko.
19.	oktobra popoldne je imela mladina skuono spoved, 20. oktobra pa skupno sv. obhajilo.
26. oktobra se je vršila I. strokovna konferenca.
28. oktobra je bila 1. razredna konferenca.
30. oktobra smo slavili dan našega morja.
31. oktobra je bil dan štednje. Zbrani mladini je govoril g. prof. Mesojedec Mirko.
4. novembra smo pričeli s poučevanjem neobveznih predmetov. Francoščino je prevzela ga. prof. Željeznov Marija, stenografijo pa prof. Mesojedec Mirko. (Omenjena sta kvalificirana za te predmete.)
11. novembra je bil dan miru.
12. novembra je bila II. popoldanska poučna ekskurzija vseh razredov v nar. muzej pod vodstvom gg. razrednih starešin.
24.	novembra se je morala desinficirati učilnica I. c radi 1 slučaja davice.
26. novembra je tukajšnja organizacija Rdečega križa za bivšo občino Moste darovala Podmladku R. K. znesdk 500.— Din za božičnico.
30. novembra je bila II. razredna konferenca.
1.	decembra: Državni praznik je šolska mladina praznovala s skupno službo božjo in s slavnostno akademijo.
13. decembra se je vršil ob 11 dop. v šolskem poslopju I. roditeljski sestanek društva Šola in dom, ki se ga je udeležilo 150 roditeljev. Poročali so gg.: Mesojedec, Černejeva, Bajd in Jenko.
22. decembra je šolska mladina imela veliko božično akademijo z božičnim drevescem in jaslicami. Po akademiji je bilo obdarovanih 76 učencev in učenk, ki so bili izbrani kot najpotrebnejši.
23. decembra: Po odredbi ministrstva so trajale božične počitnice od 23. decembra 1936 do 10. januarja 1937. Reden pouk je pričel dne 11. januarja 1937.
23.	decembra: Knjižničar poučno zabavne knjižnice je razdelil mladini pred božičnimi počitnicami 165 leposlovnih knjig.
12. januarja 1937 se je vršila II. strokovna konferenca celotnega učiteljskega zbora.
27. januarja je bila tradicionalna svetosavska akademija našega zavoda. Življenje velikega prosvetitelja je opisal g. Jovanovič Mihajlo.
28. januarja so bile III. razredne konference in nato sklepna seja za I. polletje.
31. januarja je bil sklep I. polletja tek. šol. leta.
1.	februarja so se po zadnji učni uri razdelile dijaške knjižice z vpisanimi ocenami za I. polletje.
4. februarja je šolska mladina praznovala spomin Josipa J. Štros-smayerja. Njegovo življenje in delovanje je orisala ga. Valentinčič Stanislava. Sledile so deklamacije in petje.
8. marca so se vršile IV. razredne konference.
13. marca je bila svečana akademija P. J. S. s srečolovom, nagovorom, petjem in deklamacijami. Akademija je dala 1000,— din čistega donosa. C. poverjenik prof. Hrovat Emil je priredil poučno ekskurzijo na morje.
18.	marca je imela mladina velikonočno spoved in naslednjega dne skupno sv. obhajilo.
Velikonočne počitnice so trajale od 25. do vštetega 30. marca.
31.	marca je nenadoma umrl učenec IV. razreda Bole Vladimir. Vodstvo je kupilo pokojnemu venec z napisom in trakom. Cela šola z učiteljstvom vred je spremila pokojnika s praporom J. S. k večnemu počitku.
1.	aprila se je po odredbi kralj, banske uprave prenehalo s poučevanjem francoščine.
4. aprila se je vršil II. roditeljski sestanek društva Šola in dom v šolskem poslopju. Poročala sta gg. prof. Mesojedec in Hrovat.
8.	aprila je nadziral veronauk na zavodu g. kanonik Vole Jože.
19. aprila so bile V. razredne konference.
22., 23., 24. in 26. aprila je bil zdravniški pregled v higijenskem zavodu.
Naš proračun za 1. 1937/38 znaša 70.040.— Din. Od tega zneska odpade 40.000.— Din za prezidavo poslopja.
Letošnje duhovne vaje so se vršile od 5. do 7. maja.
8.	maja je zavod praznoval proslavo materinskega dneva z uvodnim govorom ge. Oven Marije, nastavnice.
Istega dne se je šolska mladina seznanila o vzrokih in zaštiti pred tuberkulozo.
13.	maja so se vršili majniški izleti 6 razredov v Kranjsko goro, Vintgar—Bled, Vrhniko in Sv. Katarino.
19. maja je odpotovala v Beograd po obvestilu rektorata višje pedagoške šole ga. Monopoli Ana, učiteljica. Službo je zopet nastopila dne 25. maja 1937.
24. maja so trije razredi priredili majniški izlet na Polževo, Sveti Duh in Stično. En razred pa v Škofjo Loko in Crn grob.
29.	maja se je vsa naša mladina spominjala ob 20 letnici majske deklaracije zgodovinskih trenutkov ustanovitve Jugoslavije in velikih narodnih voditeljev, ki so polagali temeljni kamen za mogočno Jugoslavijo, je IV. razred v soboto 29. maja zvečer kuril kres na Golovcu. Kres je bil izraz zavednosti naše mladine, ki zna ceniti veličino naših mož in ve kako težko je bilo ustanoviti Jugoslavijo.
31.	maja je prenehal pouk v IV. razredu.
12.	junija so se vršili popravni izpiti za IV. razred.
15. junija so pričeli završni izpiti.
20. junija je prenehal pouk v vseh razredih.
25. junija se je vršila zaključna konferenca.
28.	junija se je zaključilo šolsko leto z zahvalno službo božjo in vidovdansko proslavo. Po proslavi so bili najboljši in najpotrebnejši učenci obdarovani s hranilnimi knjižicami z vlogami po 50 Din, ki jim je podarila Mestna hranilnica ljubljanska.
Nastavniški zbor
Mesojedec Mirko, profesor učiteljske šole v Ljubljani, dodeljen kot vršilec dolžnosti upr. IV/2 polož. skupine. 24 let šolske službe. Kvalificiran za matematiko, fiziko, kozmografijo in stenografijo. Poučeval je ekonomijo v 3. a in 3. b, lepopis v 2. b in 2. c ter stenografijo. Tedensko 6 + 2 uri.
Černej Anica, profesor učiteljske šole v Ljubljani, dodeljena zavodu V. polož. skupine. 18 let šolske službe. Kvalificirana za pedagogiko, psihologijo in matematiko. Poučevala je računstvo v 1. a,
1. b in 1. c razr., geometrijo v 1. a, 1. b in 1. c razr., računstvo v 3. a in 3. b razr., skupno 21 ur.
Željeznov Marija, profesor učiteljske šole, dodeljena zavodu, VII. polož. skupine. 13 let šolske službe. Kvalificirana za francoščino in narodni jezik. Poučevala je slovenščino v 2. a, 2. b, 2. c, 3. a,
3.	b in zg. 3. b razr., skupno 20 ur.
Verbič Ivan, nastavnik VI. polož. skupine 1 st. 25 let šolske službe. Usposobljen za matematiko, prirodopis in fiziko. Poučeval je rač. v 2. a, 2. b in 2. c razr., kemijo v 3. a, 3. b in 4. razr., pisanje v 2. a in deška ročna dela v 2. a, 2. b ter 3. a razr., skupno 22 ur.
Petrišič Avgmt, nastavnik VII. polož. skupine 1 st. 17 let šolske službe. Usposobljen za matematiko, geom. risanje in prostoročno risanje. Poučeval je geom. v 2. a, 2. b in 2. c razr., risanje v 1. a, 1. b,
2. a, 2. b in IV. razr., lepopis v 1. a ter deška ročna dela v IV. razredu, skupno 22 ur.
Oven Marija, nastavnica VII. polož. skupine. 13 let šolske službe. Usposobljena za zemljepis, zgodovino in narodni jezik. Poučevala je zemljepis v 1. a, 1. b, 1. c, 2. a, 2. b, 2. c, 3. a in 3. b razr., zgodovino v 4. in slovenščino v 4. razr., skupno 21 ur.
Rudolf Vida, učiteljica veščin. VII. polož. skupine 1 st. 17 let in 10 mesecev šolske službe. Usposobljena za petje, klavir in violino. Poučevala je petje v 1. a, 1. b, 1. c, 2. a, 2. b, 2. c in 4. razredu, nemščino v 2. c, 3. b in 4. razredu, ter zborno petje, skupno 18 ur. Valentinčič Stanislava, učiteljica VII. polož. skupine. 19 let šolske službe. Poučevala je nemščino v 1. a, 1. b, 1. c, 2. a, 2. b in 3. a razr., risanje v 1. c in knjigovodstvo v 4. razredu, skupno 21 ur.
Monopoli Ana, učiteljica VIII. polož. skupine. 12 let šolske službe. Usposobljena iz .narod, jezika, francoščine in didaktike. Poučevala je srbohrvatski jezik v vseh razredih, zemljepis v 4. razredu in pisanje v 1. b in 1. c razr., skupno 22 ur.
Wenko Tatjane, učiteljica ^ III. polož. skupine. 12 let šolske službe. Poučevala je slovenščino v 1. a, 1. b in 1. c razr., zgodovino v 2. a,
2.	b in 2. c razr. ter prirodopis v 1. a in 1. b razr., skupno 22 ur.
Hrovat Emil, prof. kand. IX. polož. skupine. 7 let šolske službe. Kvalificiran iz pedagogike, psihologije in biologije. Poučeval je prirodopis v 1. c, 2. a, 2. b in 2. c razredu, fiziko v 2. a, 2. b in
2.	c razr., zgodovino v 3. a razr., državoznanstvo v 3. a, 3. b in telovadbo v 1. a in 1. b razr., skupno 23 ur.
Bajd Franc, prof. kand. 2 leti šolske službe. Kvalificiran iz pedagogike, psihologije, matem. in fizike. Poučeval je fiziko v 3. a, 3. b in 4. razr., računstvo v 4. razr., geometrijo v 3. a, 3. b in 4. razr., državoznanstvo v 4. razr., skupno 22 ur.
Josifovič Leposava, učiteljica ž. r. d. IX. polož. skupine. 7 let šolske službe. Poučevala je deška ročna dela v 1. a in 1. b razr., ženska ročna dela v 1. c, 2. c, 3. b in 4. razr., gospodinjstvo v 3. h in
4.	razr., skupno 20 ur.
Jenko Mihael, honorarni veroučitelj. Kvalificiran iz cerkvene zgodovine, dogmatike in moralke. Poučeval je verouk v vseh razredih skupno 18 ur.
Savnik Renata, učiteljica nadopolnjuje učno obveznost iz II. državne mešane mešč. šole v Ljubljani. Poučevala je dekliško telovadbo v 1. c, 2. c, 3. b in 4. razr., skupno 5 ur.
Erbežnik Danilo, honorarni nastavnik telovadbe. Poučeval je deško telovadbo v 2. a, 2. b, 3. a in 4.razr., skupno 7 ur.
Izpremembe v učiteljskem zboru
v tek. šolskem letu
A)	Bolezenski dopusti in odsotnosti
Ga. prof. leljeznov Marija je bila na bolezenskem dopustu od 1. sept. do 31. okt. 1936. Kr. banska uprava IV. No. 15931/1 — 12. IX.
1936.	Radi škrlatinke v družini je po odredbi mestnega fizikata ostala odsotna od 15. dec. 1936 do 25. jun. 1937. — Porodniški dopust je nastopila dne 31. marca, ki je trajal do 24. maja 1937 ter bil podaljšan do konca šolskega leta. Kr. banska uprava IV. No. 3270/5 — 4. VI. 1937.
Valentinčič Stanislava, učiteljica, je bila radi vodenih koz v družini po zdravniški odredbi odsotna od 7. jan. do 25. jan. 1937. — Radi bolezni je bila na dopustu od 12. nov. do 14. nov. 1936 in
od 17. febr. do 1. marca 1937. Kr. banska uprava IV. No. 8420/4 17. XI. 1936.
Josifovič Leposlava, učiteljica ženskih ročnih del, je bila na bolezenskem dopustu od 7. okt. do 14. okt. ter od 15. okt. do 31. okt. Kr. banska uprava IV. No. 8365/3 — 19. X. 1936. Podaljšala je dopust še od 1. nov. do 20. novembra 1936. Kr. banska uprava IV. No. 20206/6 — 12. XI. 1936.
Oven Marija, nastavnica, je bila na bolezenskem dopustu od 3. do
12. aprila 1937. Kr. banska uprava IV. No. 1715/4 — 14. IV. 1937.
Wenko Tatjana, učiteljica, je bila na bolezenskem dopustu od 4. febr. do 3. marca 1937. Kr. banska uprava IV. No. 2858/1 — 8. II.
1937.	Od 20. marca do 22. marca 1937. Kr. banska uprava IV. No. 2858/3 — 7. IV. 1937. Od 5. apr. do 13. maja 1937. Kr. banska uprava IV. No. 2858/5 — 11. V. 1937 in podaljšan od
13. maja t. 1. do konca šol. leta.
B)	Namestitve in premestitve
Černej Anica, profesor učiteljske šole v Ljubljani, je bila dodeljena tuk. zavodu z dekretom kralj, banske uprave IV. No. 18222/1 z dne 15. okt. 1936. Službo je nastopila 19. okt. 1936.
Oven Marija, nastavnica, je bila z odlokom ministrstva prosvete S. n. br. 37470 z dne 7. okt. 1936 premeščena iz Ribnice na naš zavod. Službo je nastopila 23. okt. 1936.
Wenko Tatjana, učiteljica, je bila po odloku kralj, banske uprave IV. No. 19139/1 z dne 29. okt. 1936 dodeljena iz II. drž. meš. mešč. šole našemu zavodu. Službo je nastopila 3. nov. 1936.
Monopoli Ana, učiteljica, je bila z odlokom ministrstva prosvete S. n. br. 44783 z dne 17. nov. 1936 premeščena iz Brežic na naš zavod. Službo je nastopila 30. nov. 1936.
Petrišič Avgust, nastavnik, je bil z ukazom ministrstva prosvete S. n. br. 42013 z dne 10. oktobra 1936 premeščen z meščanske šole v Št. Vidu na naš zavod. Službo je nastopil 22. decembra 1936. Verbič Ivan, nastavnik, je bil z odlokom ministrstva prosvete S. n. br. 3641 z dne 9. marca 1937 dodeljen iz I. drž. deške meščanske šole na naš zavod. Službo je nastopil 15. febr. 1937.
Jovanovič Mihajlo, nastavnik, je bil z istim odlokom dodeljen I. drž. deški meščanski šoli v Ljubljani. Vodstvo ga je napotilo na novo službeno mesto 7. febr. 1937.
Društvo „Šola in dom44
Vzgojna vprašanja postajajo vsak dan aktualnejša in roditelji si žele, da se seznanijo z najvažnejšimi problemi sodobne vzgoje. Tudi je za vzgojo doraščajoče mladine posebne važnosti, da dom in šola harmonično delujeta t. j. da se postavijo navodila, ki streme za tem, da en vzgojni faktor podpira drugega in obratno. Kontrola staršev nad njihovo mladino je tu na skrajni periferiji mesta odločilne važnosti, zato je bil sklican že 12. jan. 1936 prvi občni zbor društva »Šola in dom«. G. Mesojedec Mirko je obširno utemeljeval potrebo društva in nato se je izvolil sledeči odbor: za predsednika g. Stegel Josip, za tajnika g. Mesojedec Mirko, za blagajnika ga. Černič Lucija z namestnico go. Černej Anico, prof. Odborniki pa: g. Jeza Luka, ga. Novak Justina in g. llaš Ivan. Pregledovalca računov sta: ga. Valentinčičeva in g. Hrovat. Do danes je imelo društvo 4 roditeljske sestanke s sledečimi glavnimi predavanji:
1. Duševni razvoj mlajših mladoletnikov (prof. Mesojedec) 12.
I.	1936.
2. Volja v pubertetni dobi (prof. Mesojedec) 25. IV. 1936.
3. Kako ohranimo vez med domom in šolo (prof. Hrovat) 25. IV. 1936.
4. O duševnih posebnostih naše mladine (prof. Črnejeva) 13. XII. 1936.
5. 0 vplivu domače vzgoje (prof. Bajd) 13. XII. 1936.
6. Kako pomagamo mladim do boljših uspehov (prof. Mesojedec) 4. IV. 1937.
7. O duševni higijeni mladostnika (prof. Hrovat) 4. IV. 1937.
Ves potek predavanj in debata je razvidna iz zapisnikov roditeljskih sestankov, ki jih hrani šolski arhiv in so vsakomur na vpogled.
Dijaške organizacije
Podmladek Rdečega križa
V	tem društvu je bilo letos včlanjenih 175 učencev in učenk. Organizacijo je vodil šolski odbor s pomočjo razrednih odborov. Šolski odbor so tvorili: gg. Mesojedec Mirko, Bajd Franc in ga. Oven Marija. Odbor je priredil svečano božično akademijo in pri tej priliki obdaroval 76 najpotrebnejših učencev in učenk. Sredstva je pribavil odbor sledeča: 500.— Din od tuk. občinske organizacije D. R. K. bivše občine Moste, 200.— Din iz fonda društva »Šola in dom«, 1000.— Din iz šolskega proračuna in II. b razred 150.— Din.
Mnogo daril so prinesli člani P. R. K., a največje darilo je prispevali v blagu kralj, banska uprava. Na svečani božični akademiji dne 20. dec. 1936 je bilo obdarovanih 76 najpotrebnejših učencev in učenk.
G. poverjenik prof. Bajd je navajal mladino na higijensko življenje in jim pojasnil pomen društva.
Društvo P. R. k. je bilo ustanovljeno takoj po pričetku rednega pouka v letu 1934.
Podmladek Jadranske straže
Tudi to društvo je že v 3 letu svojega obstoja. Društvo se je osnovalo kmalu po otvoritvi nove šole in šteje danes 140 članov in članic.
Dne 12. maja 1935 je prejelo društvo svoj prapor z napisnim trakom kumice gdč. Mergenthalerjeve, ki je tudi prispevala vsa sredstva za nabavo. Poverjenk P. J. S g. Hrovat Emil se ji še enkrat na tem mestu zahvaljuje za ta čin. P. J. S. si je letos zastavil cilj, da priredi propagandni izlet višjih razredov na morje, kajti učenci so že toliko slišali o našem Jadranu in jih naše morje tako zanima, da nečejo več ostati doma. V ta namen je poverjenik P. J. S. i,n šolsko vodstvo storil vse, da je naš srečolov uspel in dal 1000.— Din čistega dobička, ki se bo porabil za plačanje vožnje najpotrebnejšim učencem. Ob priliki svečane akademije P. J. S. dne 13. marca 1937 je g. poverjenik jasno povedal, kaj hoče to društvo in kakšne cilje bo zasledovalo za bodoče. Učenci višjih razredov so odšli dne 11. junija na Jadran.
Ferijalni savez
Poverjenica je ga. Oven Marija, nastavnica. Število članstva ni veliko, ker učenci radi pičlih denarnih sredstev ne morejo potovati, čeravno ta organizacija nudi veliko ugodnosti na železnicah, parobro-dih in planinskih zavetiščih. Savez ima 3 člane.
Sokol kraljevine Jugoslavije
Naša mladina je včlanjena pri sokolski deci. Učenci nad 14 let pa so vpisani kot naraščajniki. Sokol Moste ne uporablja več šolske telovadnice tuk. narodne šole, ampak telovadijo v Stepanji vasi, drugi pa so včlanjeni pri Sokol I. Tabor. Radi precejšnje oddaljenosti mnogi učenci in učenke ne morejo hoditi k telovadbi.
Knjižnice
A) Učiteljska knjižnica
Od ustanovite učit. knjižnice 1. 1934 do danes smo nabavili in deloma dobili brezplačno 126 knjig. Pripomniti je pa, da so tu vse zakonodajne knjige in nekaj učbenikov, tako da pravnih strokovnih in metodičnih del še nimamo. Ako pogledamo še druge mešč. šole, ki imajo do 900 in več knjig, je naša knjižnica samo skromen začetek. Imamo nekaj zemljepisnih in zgodovinskih del. Izposojenih je bilo 50 knjig. Poverjenica za učiteljsko knjižnico je ga. prof. Černejeva.
C)	Dijaška podporna knjižnica
Ta knjižnica je bila ustanovljena tudi 1. 1934. Prve knjige so darovali učenci in nato smo iz vsakokratnega letnega proračuna nabavljali mladinske leposlovne knjige. Po prizadevanju vodstva smo dobili brezplačno iz Prosvetne zveze okrog 28 in iz Jugoslovanske knjigarne pa 20 del. V imenu naše mladine se vsem darovalcem tudi na tem mestu iskreno zahvaljujemo. Danes šteje knjižnica skupno 133 del in bo z vsakim letom naraščala. Mladina rada čita dobre knjige. Posebno mnogo naročnikov so imeli »Razori« (poverjenica ga. Oven Marija).
Po seznamu smo izposodili v tem šolskem letu 434 mladinskih del.
Poverjenica poučne knjižnice je ga. prof. Željeznova — nadomešča prof. Mesojedec Mirko.
B)	Dijaška poučno-zabavna knjižnica
Ta knjižnica se je ustanovila šele 1. 1935. Dotacije so bile majhne, zato narašča počasi. Mestno poglavarstvo nam je poslalo skupno 85 učbenikov, od katerih je pa nekaj neuporabnih. Do danes je narastla knjižnica na skupno 169 izvodov. Ta knjižnica se bo letno izpopolnjevala.
Poverjenica: ga prof. Željeznov Marija nadomešča prof. Mesojedec Mirka.
Vsega smo izposodili 153 učbenikov.
Učila
A)	Fizika
Ta zbirka je pričela šele 1. 1936. Po likvidaciji manjšinske šole in iz narodne šole na Grabnu smo prejeli prva učila, ki pa seveda
značijo samo začetek zbirke. Iz rednega budžeta smo mogli nakupiti 11 manjših učil iz magnetizma.
Danes imamo šele 32 fiz. priprav.
Varuh: g. Verbič Ivan, nastavnik.
B)	Kemija in mineralogija
Nakupovalo se je iz rednih budžetov samo najnujnejša t. j. neob-hodno potrebna učila. Od teh ima kemija 72 učil t. j. posode, soli in kisline. Mineraloško zbirko je pa ustanovil g. Verbič Ivan, ki je uredil 120 mineralov prinešenih iz I. drž. deš. mešč. šole v Ljubljani.
Varuh: g. Verbič Ivan, nastavnik.
C)	Prirodopis
Zbirka je prišla 1. 1935. tako, da so učenci prinašali v šolo preparirane ptice, reptile, kosti goveda in ustreljene ptice, ki jih je vodstvo dalo preparirati. Ob priliki likvidacije tuk. manjšinske šole smo tudi prejeli v dar nekaj predmetov. Posebno nujno rabimo dobrih stenskih slik. Zbirka predstavlja samo začetek.
Skupno šteje zbirka 28 predmetov.
Varuh: g. prof. Hrovat Emil.
D) Risanje in matematika
Učil za risanje še danes nimamo. Iz geometrije smo prejeli od manjšinske šole nekaj učil, skupno šteje ta zbirka 18 predmetov. Zbirka je nezadostna.
Varuh: g. Petrišič Avgust.
E) Zemljepis in zgodovina
Zbirka je pričela 1. 1934 z nakupom stenskih geografskih kart. Par stvari smo prejeli iz tuk. manjšinske šole. Skupno imamo danes šele 30 kart in slik. Potreba je še velika.
Poverjenica: ga. Oven Marija, nastavnica.
F) Deška ročna dela
Delavnica je bila dodelana šele v tek. šolskem letu. Nakupili smo s pičlimi sredstvi samo par stvari. Skupno imamo 17 predmetov.
Varuh: g. Verbič Ivan, nastavnik.
Poučne ekskurzije
Učenci in učenke so v tek. šolskem letu priredili več krajših izletov v svrho izpopolnitve znanja iz prirode in tehnike. Posetili so botanični vrt, narodni muzej, Grad, velesejem, okoliške gradove, plinarno, razne poučne domoljubne filme, priredili celodnevni izlet na Bled — Vintgar, Vrhniko, Kranjsko goro, sv. Katarino, Škofjo Loko in okolico ter Polževo — Stična. A posebno je učence višjih razredov navdušil izlet na Jadran s svojim poverjenikom P. I. S. g. prof. Hrovatom Emilom.
Kralj, banska uprava je nakazala 200 din podpore za siromašne učence, odbor J. S. v Ljubljani je nakazal 300.— din podpore, zakar se vodstvo v imenu mladine iskreno zahvaljuje.
Šolska razstava
je bila otvorjena 26. junija v učilnici I. a razreda. Razstavljeni so bili vsi boljši izdelki učencev in učenk, ki so popolnoma napolnili vso dvorano. Dvorana je bila okrašena tudi z zelenjem. Je to naša I. razstava izdelkov.
Slovenske šolske naloge v višjih razredih
III. a
Obletnica smrti viteškega kralja. Kvasova pot na Slemenice. Dva velika Jugoslovana. Le vstani, uborni narod moj! Ob koncu šolskega leta.
III.	b
9.	oktober (Obletnica smrti viteškega kralja.) Kvasova pot na Slemenice. Dva velika Jugoslovana. Le vstani, uborni narod moj! Ob koncu šolskega leta. Emil. (Po povesti »Emil in detektivi«.)
IV.
11.	november (Prost spis). Pomen protestantske dobe za našo književnost (Razprava). Moje misli o zimskem športu. Kaj sem čital? Prešernove pesmi. Pravi prijatelj je zlato. Pogled v preteklost in bodočnost.
Zdravstveno stanje mladine
Splošni zdravniški pregled vseh učencev in učenk je bil v dneh od 22. do 26. aprila t. 1. Učenci so v spremstvu svojih razrednikov
odkorakali po razredih v Šelenburgovo ul., 7/1., kjer se je izvršil pregled.
Na drž. Šolski polikliniki v Ljubljani se je zdravilo v tek. šol.
letu zaradi:
1. Infekcijskih boleznih.....................................1
2. Očesnih bolezni...........................................9
3. Tuberkuloze v I. stadiju..................................7
4. Ušesnih bolezni ..........................................1
5. Kirurgičnih bolezni......................................16
6. Živčnih bolezni...........................................1
7. Bol. srca in krv. obtoka..................................—
8. Bolezni prebavil.........................................11
9. Bol. dihalnih organov.....................................9
10. Žleznih	bolezni .......................................3
11. Kožnih	bolezni .......................................9
12. Konstitucionalnih bolezni.................................3
13. Bolezni	zob...........................................21
14. Ostalih	bolezni.......................................39
Skupno je bilo 130 slučajev bolezni.
V	počitniških kolonijah šol. poliklinike so bili 4 dijaki. V šolski kuhinji »Nj. Vel. kraljice Marije« sta dobivala kosilo 2 dijaka.
Bole Vladimir, učenec IV. razreda je umrl nagle smrti od srčne kapi pri starših, dne 21. marca 1937 Prešernova ul. Moste.
Seznam učbenikov za šolsko leto 1936/37
I.	razred:
Levičnik: Zgodbe sv. pisma I. del. din 24.
Katoliški katekizem. Din 16.—.
Bajec-Rupel-Sovre-Šolar: Slovenska čitanka za I. razred srednjih šol.
Din 40.—.
Fink: Zemljepis I. del. Din 18.—.
Bevk: Prirodopis živalstva in rastlinstva za mešč. šole. Din 64.—. Jedrlinič: Tretja srbska ali hrvatska čitanka. Din 36.—.
Črnivec: Računica za mešč. šole. I. del. Din 44.—.
Mazi: Geometrija za nižje razrede srednjih šol. Din 32.—. Šenoa-Juras-Bohinec: Geografski atlas. Din 100.—; vez. Din 115.—. Kramolc: Pesmarica. Din 26.—.
Trivunac-Kangrga: Nemška čitanka I. del.
II. razred:
Levičnik: Zgodbe sv. pisma II. del. Din 24.—.
Katoliški katekizem. Din 16.—.
Bajec-Rupel-Sovre-Šolar: Slov. čitanka za II. razr. gimn., Din 54.—. Fink: Zemljepis. Din 15.—.
Bevk: Prirodopis živalstva in rastlinstva za mešč. šole. Din 64.—. Šenoa-Juras-Bohinec: Geografski atlas. Din 100.—, vez. Din 115.—. Mazi: Geometrija za nižje razr. srednjih šol. Din 32.—.
Kramolc: Pesmarica. Din 26.—.
Jedrlinič: Tretja srbska ali hrvatska čitanka. Din 36.—.
Popovič: Zgodovina starega veka za mešč. šole.
Popovič: Zgodovina srednjega veka za mešč. šole.
Črnivec: Računica za mešč. šole, I. del. Din 44.—.
Kunc: Fizika za nižje razrede sred. šol. Din 68.—. Trivunac-Kangrga-Brežnik: Nemška čitanka, II. del.
III. razred:
Jaklič-Vrečar: Liturgika. Din 34.—.
Katoliški katekizem. Din 16.—.
Fink: Zemljepis. Din 15.—.
Črnivec: Računica za mešč. šole, II. del. Din 32.—.
Mazi: Geometrija za nižje razr. srednjih šol. Din 32.—.
Prezelj: Kemija in mineralogija za nižje razr. srednjih šol. Din 48.—. Kunc: Fizika. Din 68.—.
Pirc: Higijena za 3. in 4. razred srednjih šol. Din 40.—. Šenoa-Juras-Bohinec: Geografski atlas. Din 100.—, vez. Din 115.—. Jeran: Osnovni pojmi opisne geometrije. Din 20.—. Bajec-Rupel-Sovre-Šolar: Slov. čitanka za 3. razred sred. šol. Din 50. Jedrlinič: Tretja srbska ali hrvatska čitanka. Din 36.—. Trivunac-Kangrga: Nemška čitanka, III. del.
Ogrin: Državoznanstvo. Din 24.—.
Popovič: Zgodovina srednjega veka za mešč. šole.
Popovič: Zgodovina novega veka za mešč. šole.
IV. razred:
Mlakar: Katoliški verouk. Din 20.—.
Bajec-Rupel-Sovre-Šolar: Slov. čitanka za 4. razred gimn. Din 52.—. Jedrlinič: Tretja srbska ali hrvatska čitanka. Din 36.—.
Popovič: Pregled kulturne in gospodarske zgodovine za IV. razred. Črnivec: Računica za mešč. šole. III. del. Din 30.—.
Ogrin: Državoznanstvo. Din 24.—.
Orožen: Zemljepis kraljevine Jugoslavije za IV. razr. gimn. Din 36.—.
Šenoa-Juras-Bohinec: Geografski atlas. Din 100.—, vez. Din 115.—. Bezjak: Nemška vadnica, II. del. Din 44.—.
Prezelj: Kemija in mineralogija za nižje razr. sred. šol. Din 48.—. Kunc: Fizika. Din 68.—.
Pirc: Higijena za 3. in 4. razred sred. šol. Din 40.—.
Jeran: Osnovni pojmi opisne geometrije. Din 20.—.
Ocenjevanje učencev
na koncu šolskega leta 1936 37
Imena odličnih učencev(enk) so z velikimi črkami, prav dobrih ležeče, dobrih pa navadno tiskana.
I. a razred
Razrednik: nastavnica Oven Marija
Ovsec Franc Bolta Franc Bras Rudolf Černe Valentin ml. Črne Slavko Erčulj Ivan Franko Albert Habič Karo]
Herbst Bruno
al Izdelali so:
Irt Vincencij Jakos Anton Jesih Filip Klančar Mirko Koprivec Bogomir Lovše Filip Lombergar Anton Mihelčič Franci Mihelčič Jože
Mužič Boris Pajn Jožef Peklaj Ivan PERGAR ANTON Robinik Anton Stražar Pavel Škrjanc Janez Per Anton
b)	Popravni izpit imajo:
Avgustinčič Viktor iz srbohrvaščine	Kolenc	Božidar	iz	računstva
Čeme Valentin st. iz srbohrvaščine in računstva
Močilnikar Anton iz srbohrvaščine in računstva
Bolta Josip
c) Razred ponavljajo: Kocijančič Ivan
Pečar Feliks
I. b razred
Razrednik: nastavnik Petrisič Avgust
Bajc Zvonko Bcc Vinko Dobrilovič Anton Drev Franc Hribar Marjan KLEŠNIK STANISLAVRemc Anton Kočar Ludvik	Sevsek	Franc
a) Izdelali so:
Križaj Rado Lovše Ciril Men oni Vinko Nachtigall Josip Novak Iran
Snoj Ivan Srebernjak Anton Tomšič Franc TRTNIK ZVONKO Zajc Viljem Anžur Franc Dovč Edvard
bi Popravni izpit imajo:
Bajec Alojzij iz računstva Bergoč Milan iz srbohrvaščine Jakhel Josip iz zemljepisa Laurič Franc iz srbohrvaščine Ozbič Vladimir iz slovenščine
nemščine
Smrke Stanislav iz srbohrvaščine Trškan Mirko iz srbohrvaščine in računstva Vranikar Vinko iz verouka in geometrije
Škof Alojzij iz geometrije in risanja
Kunej Anton Magajna Josip
c) Razred ponavljajo:
Mohar Boris Paradiž Vilko
Toman Martin
Pravico do ponavljanja je izgubil: Verhek Vladimir
I.	c razred
Razrednik: učiteljica Valentinčič Stanislava
Čistar Darinka Dimnik Cilka Geiger Marija Gorjanc Vida Granda Marija Jerneje Štefka Kern Franja Knez Danica Kotar Marija Kranjc Zorka Kreč Božena
a)	Izdelale so:
Kunilo Verica Kušar Ana Lorenci Pavla Lukner Silvestra Matjašič Josiplna Medved Danica MERGENTHALER Novak Marija Rajšp Bernarda Seliškar Francka Smrajc Polonca
Srečnik Zdenka Stražar Antonija ŠPROHAR MARIJA ŠKOLČ JUSTINA Verbič Marija Zupanc Danica DORA
Arjani Ana Schwarz Zofija Kjuder Ada
Gračnar Hromeč Karolina
b)	Popravni izpit imajo:
Avsec Marija iz računstva Bajc Roza iz računstva Bezlaj Ivanka iz srbohrvaščine in prirodopisa Brezavšček Anica iz srbohrvaščine Diimnik Ivanka iz srbohrvaščine in prirodopisa Dobovšek Vida iz računstva Dolničar Magda iz srbohrvaščine in računstva Kemeter Elizabeta iz prirodopisa
Lipicer Zdenka iz računstva Poglajen Mira iz srbohrvaščine zemljepisa Povše Zorka iz srbohrvaščine zemljepisa Sever Terezija iz prirodopisa Stupnik Jožica iz računstva Vamlek Elza iz srbohrvaščine Zrnec Marija iz srbohrvaščine zemljepisa
c)	Razred ponavljajo: Šorli Zlata
Berčič Drago Rezloj Mirko Burkeljca Danijel Černič Anton Ceršak Alojzij Slic Ciril Jakop Vinko Jankovič Franc Jankovič Janez
a)	Izdelali so
Kastelic Jože Klavs Josip Klun Anton Korošec Ivan Kos Vilko Krenos Franc Kregar Zdenko Lenarčič Milan
Mekinda Franc Mekinda Josip
PAVČIČ VINKO
1‘izmolit Ivan Polak Vinko Primožič Karol Scherian Janez Mehle Slavko
Berdavs Ivan iz srbohrvaščine in računstva Blaž Adolf iz srbohrvaščine Delorenzo Edvard iz zemljepisa in risanja
Inglic Ciril iz zemljepisa in geometrij e
b)	Popravni izpit imajo:
Jeza Danijel iz zemljepisa Kjuder Ignacij iz fizike Kokalj Stane iz srbohrvaščine in geometrije Završnik Marijan iz slovenščine
Benulič Jože Krasnik Badivoj
c)	Razrexl ponavljajo:
Vambergar Jože Valentinčič Marijan
žižmund Dušan Erzin Dušan
II.	b razred
Razrednik: nastavnik Verbič Ivan
Bašelj Cveto Bobnar Ivan Herbst Boman Jager Ivan Janež Anton Jamnikar Edvard Jerman Ivan Klopčič Miro
a)	Izdelali so:
Kovač Oton Menart Maks Perdan Viljem Počevnina Vinko Praznik Drago Prelec Boris Bavnikar Boman Remžgar Franc
b)	Popravni izpit imajo:
Stanejčič Slavko Stražar Ivan Vidergar Rudolj Vojska Albin Volč Ivan Blažič Edvard Sever Ivan
Burger Angelo iz zemljepisa in prirodopisa Cimerman Maks iz srbohrvaščine Ilaš Ivan iz srbohrvaščine
Kefer Marijan iz zemljepisa Sotlar Pavel iz srbohrvaščine Stibrič Ivan iz nemščine Vrhovec Marijan iz srbohrvaščine
Mavec Franc Pavčnik Karol
c)	Razred ponavljajo: Slabe Stane
Golob Alojz
Bajc Jožica Cerar Marija Cimerman Ivana Čelešnik Marija HERGA MARIJA Jezeršek Majda JURCA FRANČIŠKA Kačar Franja Kacjan Ivanka
a) Izdelale so:
Lakovič Marija Leskovec Valentina Novak Ivanu Oblak Olga Okretič Zorka OVČAK LEOPOLDINA PRIMOŽIČ MARIJA Puš Marija Rant Marija
b)	Popravni izpit imajo:
Skubic Minka Štemba I Roza Schulz Mari ja TOMC MARIJA Vamlek Antonija Videnšek Angela Vidmar Ivanka Zvonar Albina ŽAGAR MATILDA
Malnar Jožefa iz srbohrvaščine Naglič Justina iz srbohrvaščine in zemljepisa Pavšič Milena iz srbohrvaščine in zemljepisa
Perdan Bogomira i/. l izike Potočnik Zofija iz srbohrvaščine Raje Silva iz srbohrvaščine in botanike
Židan Silva iz zemljepisa
c)	Razred ponavljajo:
Karič Milica	Palik	Marija	Šorli	Angela
Ogrin Angela
III.	a razred
Razrednik: prof. Černe j Anica
a)	Izdelali so:
Avsec Ivan Avsec Maksimiljan Belec Jožef Bežan Miroslav Gvardjančič Viktor Herman Alojzij Hribernik Franc
Južina Albin Matelič Silvester Mlinar Anton Pajsar Jožef Pavčič Miloš Pergar Ivan Rener Anton
bj Popravni izpit imajo:
Rode Venčeslav Sotlar Frančišek Zrnec Ivan Zupanc Miljutin Žganjar Emil
Čemernjak Oskar iz srbohrvaščine Dolničar Anton iz srbohrvaščine in kemije
Fingušt Vincenc iz srbohrvaščine Fink Anton iz kemije Krmec Maksimiljan iz srbohrvaščine in geometrije Novak Radoslav iz zemljepisa in zgodovine
c)	Razred ponavljajo:
Smole Franc
Pokovec Franc iz nemščine in računstva
Praznik Edvard iz -srbohrvaščine Smerčan Venčeslav iz zgodovine Zorc Miroslav iz računstva Zupančič Matija iz srbohrvaščine in geometrije
Abram Božena Andolšek Amalija Bernard Magda Bole Milica Bricelj Ivica Hoteš Nada
a)	Izdelale so:
Jarc Marija Matijašič Hildegarda Mehle Veronika Paljavic Branislava Pirjevec Angela Prek Josipina
Pritekelj Ivanka Rebernik Draga STOJAN ZLATA ŠETINA NADA Schwarz Hilda Drašček Julijana
b)	Popravni izpit imajo:
Blažič Milena iz srbohrvaščine	Rehar Bogdana iz srbohrvaščine in
Demetrovič Evgenija iz zemljepisa zemljepisa
Plečko Palmira iz računstva	Šušteršič Marija iz zemljepisa
Videnšek Amalija iz nemščine
IV.	razred
Razrednik: prof. kand. Bajd Franc
BATIČ MARIJAN BOH IVAN Dečman Franc Dolinšek Silvo Drašler Valentin Gradišek Anton GRADIŠEK VLADIMIR
a)	Izdelali so:
Habič Janko Jakič Franc JANČIČ VID Koprivec Vinko Krmelj Miloš Paternoster Josip Prelc Alojzij
Sieberer Vladimir STRNIŠA MARIJAN Tlaker Mirko Antauer Vladimiira Južina Marija Robinik Danica
b)	Popravni izpit so delali in napravili:
Meze Franc Pavlica Zlatko
Bukovec Adolf Gorše Stanislav
Vidic Janez Koračin Martina
Pivšič Danica
c)	Razred bodo ponavljali:
Stegel Josip	Terškan	Suzana
Herbst Dragica
Za vršni izpiti
ob koncu šolskega leta 1936/37
K završnemu izpitu so se prijavili vsi učenci in učenke, ki so dovršili v tekočem šolskem letu IV. razred tukajšnje šole.
Izpitni odbor je bil sestavljen sledeče:
1. prof. Mesojedec Mirko, predsednik,
2. prof. Bajd Franc, namestnik predsednika in izpraševalec za matematiko,
3. nast. Oven Marija, za slovenščino in zgodovino,
4. učit. Monopoli Ana, za zemljepis,
5. učit. veščin Rudolf Vida, za nemščino,
6. nast. Petrišič Avgust, kot stalni član in poslovod ja.
Izpit je pričel dne 15. junija s pismenim izpitom iz slovenščine:
Hodil ob tebi sem, Sava . . .
V	smislu pravilnika v završnih izpitih so bili oproščeni završnega
izpita sledeči učenci:
Batič Marijan	Gradišek Vladimir	Strniša Marijan
Boh Ivan	Jančič Vid
Završni izpit je trajal od 15. do 23. junija.
Završni izpit so napravili:
a)	z odličnim uspehorrt: —■
b)	s prav dobrim uspcliaii:
Dečman Franc	Habič Janko
Gradišek Anton	Paternoster Josip
Južina Marija Robiniik Danica
c)	z dobrim uspehom:
Drašler Valentin	Meze Franc
Jakič Franc	Paternoster Josip
Koprivec Vinko	Pavlica Zlatko
Krmelj Miloš	Prelc Alojzij
Tlaker Mirko Vidic Janez Koračili Mariina Pavšič Danica
Popravni izpit ima:
Dolinšek Silvo iz zemljepisa	Ai
Antauer Vladimira iz zemljepisa in nar. zgodovine
in nar. zgodovine	l
Završnega izpita niso napravili: —
Učni uspehi
na zavodu ob koncu šolskega leta 1936 37
N	Številu učencev, ki sn duvršili razred			CO	Številu učencev |enk)				Skupaj	Številu učencev uh kuncu š. leta	> "a3 o. —
	f	ii	E 'E OJ		E 2	” ~ o. «o	S 2 E 12	se Čj — o se £			
1. a	t	5	20	26	4	3	—	—	7	33	78.8
I b	2	5	14	21	9	5	i	—	15	36	58.3
I c	3	12	17	32	15	1		—	16	48	66,6
11. a	1	12	12	25	8	6	—		14	39	64.1
11. 1.	—	5	18	23*	7	4	—	—	11	34	67,6
11. c	6	9	12	27	7	4	—		11	38	70,9
111.a	—	11	8	19	11	1	—	—	12	31	61,3
III.b	2	13	3	18	6	—	—	—	6	24	75,0
IV.	5/0	6/2	6/1	17/3	3/2	3/2	—	—	6/4	23/7	74/43
Skupaj	20	80	111	211	72	29	i	—	102	313	67.7
Statistika učencev
NJ eo	Številu učencev v začelku šulskega leta		S Ji f-I Z iz		Med	šolskim lelorri je odpadlo in sicer				sc	Ob koncu šol. leta je hilo
					Ü?		=	3	___		
	novincev	ponav- ljavcev									
I. a	33	3	1	37	1	—	—	—	3	4	33
i. b	33	3	3	39	1	—	—	—	2	3	36
I c	42	2	4	48							18
II. a	38	—	1	39							39
II. b	35	—	3	38	—	—	1	—	3	4	34
11. c	39	—	—	39	1	—	—	—	—	1	38
111.a	32	2	1	35	—	—	—	—	4	4	31
III.b	22	2	1	25	1	—	—	—	—	1	24
IV.	25/7	1/0	—	26/7	1/0	—	1/0	1/0	—	3/0	30
Skupaj	194/110	9/4	11/5	333	3/2	—	2/0	l/o	12/U	18/2	313
Učenci in učenke po starosti
Ilazred		Oli koncu šolskega leta je hilo med					učenci starih			Skupaj
	lil lel	11 lel	12 lel	1 :t lel	14 lel	1 .ri lel	lli lel	U lel	111 lel	
1. a (m)	—	1	7	15	10	—	—	—	—	33
1. b (m)	—	1	13	n	9	2	—	—	—	36
l.c (ž)	—	6	19	13	9	1	—	—	—	48
11 a (m)	—	—	7	11	10	7	2		—	39
11. b (m)	—	—	1	14	12	9	—	—	—	34
II. o (ž)	—	—	3	15	13	7	—	—	—	38
III. a(m)	—	—	. —	3	8	13	7	—	—	31
III. b (ž)	—	—	—	4	10	8	2	—	—	24
IV. (mž)	—	—	—	—	2/1	9/5	9/1	3	—	30
S k ii pa j		2/6	28/22	54/32	51/33	40/21	18/3	3	—	313
Naznanilo o pričetku šolskega leta 1937/38
a) Popravni izpiti.
Vsi popravni izpiti bodo 4. in 5. septembra 1937 ob 8 uri zjutraj. Pripuščeni pa bodo samo oni učenci, ki so vložili do 25. avgusta 1937 z 10 din kolek, prošnjo, ki se jo taksira še z 10 din za vsak predmet.
b)	Vpisovanje.
Vpisovanje se vrši samo 1., 2. in 3. septembra od 8 do 12 in od 15 do 18 ure v šolskem poslopju, pritličje.
V I. razred se sprejemajo učenci in učenke, ki so dovršili IV. razred ljudske šole brez slabe ocene, ali ki so dovršili razred višje narodne šole ali srednje šole, četudi imajo oceno slabo. Za sprejem iz višje narodne šole v I. razred meščanske šole je merodajna pripomba, da je učenec razred dovršil. Učenec (učenka), ki bo 1. septembra 1937 dovršil 14 let, se ne more vpisati v I. razred.
Učenci, ki prestopijo iz srednje šole v višji razred meščanske šole, morajo napraviti predpisane dopolnilne izpite iz onih predmetov, katerih se na srednji šoli niso učili, a so na meščanski šoli obvezni.
V višji razred se sprejemajo učenci, ki so uspešno dovršili predhodni razred meščanske šole in niso starejši od 15 let za drugi razred, za tretji od 16 let in za četrti ne starejši od 17 let.
Vsak učenec mora prinesti k vpisovanju zadnje šolsko izpričevalo in krstni list. Pri vpisu plača učenec (učenka) 20 din v fond za zdravstveno zaščito učencev, 7 din za izvestja, 3 din za dijaško knjižico in 3 din kot celotna članarina za društvo Šola in dom. Predložiti mora napisano »Prijavo«, ki se taksira z 10.— din.
V	smislu sklepa banovinskega odbora fonda za zdravstveno zaščito učencev, so oproščeni plačevanja takse 20 din:
1. Učenci, ki so sirote in se vzdržujejo iz javnih sredstev.
2. Otroci nezaposlenih, ki prejemajo podporo iz javnih sredstev.
3. Učenci onih staršev, ki ne plačujejo več kot 10 din letnega davka.
4. Otroci vdov s 3 in več otroki, ki ne plačujejo več kot 20 din letnega davka.
Za vse te je treba pri vpisu predložiti potrebna dokazila. Vsak učenec (učenka) brez razlike se mora izkazati pri vpisu s pravilno kolkovanim (20 din) potrdilom pristojne davčne uprave o višini neposrednega davka, ki ga plačujejo njegovi roditelji, v svrho odmere šolnine, ki jo je treba plačati takoj pri vpisu. Za učence državnih, banovinskih in občinskih uslužbencev, ki plačujejo samo uslužbenski davek, izdaja potrdila pristojni državni ali samoupravni urad, pri katerem prejemajo roditelji plačo. Ako pa plačujejo roditelji razen uslužbenskega davka še kak drug davek, morajo predložiti tudi potrdilo davčnega urada, kolkovano z 20 din.
Ubožno spričevalo ne more nadomestiti zakonito predpisanega potrdila davčne uprave o predpisanih davkih.
Šolnina se vplača pri vpisu po nastopni razpredelnici:
Aiko znaša davek na leto manj kot 800 din ali 800 din se ne plača šolnine.
nad	800	din do	1000 din znaša šolnina	37.50 din
»	1000	» »	3000 » » »	56.25 »
»	3000	» »	5000 » » »	75.— »
»	5000	» »	6000 » » »	131.25 »
»	6000	» »	7000 » » »	150.— »
»	7000	» »	8000 » » »	187.50 »
»	8000	» »	9000 » » »	243.75 »
»	9000	» »	10000 » » »	300,— »
»	10000	» »	12000 » » »	375.— »
»	12000	» »	15000 » » »	562.50 »
»	15000	» »	20000 » » »	750,— »
»	30000	» »	40000 » » »	1312.50 »
t. j. polovica II. skupine.
Starši, ki imajo več otrok na šolah, plačajo za prvega celo šolnino, za ostale pa le polovico. Imeti morajo seboj prepise davčnih potrdil o višini neposrednega davka.
Učenci, ki ne bodo imeli vseh navedenih dokazil s seboj, se ne morejo vpisati.
Učenci, ki so 4. in 5. septembra 1937 polagali popravne izpite bomo vpisali 6. septembra t. 1.
Konferenca celotnega učiteljskega zbora je 31. avgusta 1937 ob 10 dop. v posvetovalnici.
Vse učence in učenke opozarjamo, da bomo kazniva dejanja, zagrešena med počitnicami obravnavali tako, kot bi bila storjena med šolskim letom.
.
■
.
•H'
Afol&travt V- V;fv& . J
• v ^ rfM ‘ *• .' >'■ " * \
4
•; ■*•
& WX
Wtmm
Sp»
!Ti’if'"e,>S'.‘ -V:
ilf»
•Äfi; i
■M’i'	.
v $?iAk V $ f '	‘.	Vi>	»’■	*:1
-WW Ä
:	-'i#
>\% sv?
''••i'.v-i*
11#$
si»
rsw±s ;r'... '
>• - ■;; ,1 : .