I j»il7
Holidaja,
PROSVETÁ
GLASILO 9LOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE
i * Um fa MM te MIMiIAI pn
«urii ses? a
Office ef fal Nfl Ro. Uvririi •»•. Tri«pk«Mi UviWi WÍJ
I^qIyEAR XVIL THmÎ	Ä^rr irrrc^^'.'o'V^rr:^ Oikafo, IIL, sobota, 26. januarja (Jan. Si), 1924.
•■MfiX** ŠTEV.—NUMBER 22.
Jueie*
STOPILE Pill PfO-SEIIUljElNt
, -xinik Lewis so jo v ognja-
STfOVorn -W^J* Vjbual obdolibs od: strani pro-^ grssivnili elementov,
udikalna motivojna iezolucija poražmia
m NADOMládlMA
2MHJUÍ0.
Indianapolis, Ind. — Progrc-Le sile v vrstah Združenih ru-¿^jev v Ameriki so obnovile napi/na predsednika Johna L. Lewis« ko »e je dvoletnk konvenciji wpet aešla v četrt*, in ko je idKk ra poverilne lb*)lne poročal
K. za odstavit jr Josepha ¡üloinja. ('lana lfifceine unije 5218. v okrožjh iter. 4. (PfDDsylvania). Blatnik Willi an Feeney je obtojfcil pred odse m Chiccolmija, češ, Ja je urad Bik v dvojni organiáaoiji — pro-liwivnih rudarjev. ¿ J
Med velikim nemirom in precej lujo Zmedenostjo je bilo troje gla-loranj o tem, ali bodi odaekovo joročilcf za odstavitev uradnika Gkiccolinija sprejeto,'ali ne. Po tretjem glasovanju je predsednik I/wiN naznanil, ds je poročilo sprejeto z 866 proti 39» glasovom.
Nasprotniki sedanja admini-gricije so trdili, da je to delo Le-wiiove maiine.
Voditelji progresivnih elemen tov so dejali, da so šalo predvče rajinjim izvedeli, da ustvarje članstvo v takini organizaciji, ka kor jc ona progresivnih rudarjev, vzrok za izključitev, ko so zaznali, da je bil izključen iz lokalne snije itev. 1198 v pit tabu rak«-m o-kroiju Thoraas Meyetr<*oi'gH. ker je deloval z odboron ptt^TcSiv» Bih radarjev. , | \
Protesti protiJapÖJ 4 fezntfarake bratovščine oüklon radarsko ponudbo za zbližsnje o-beh velikih organizacij, so zdrti-äli napredne in konservativne elemente.
Okrožni predsednik Thomas Kennedy iz Pennsylvanije je dejal pred konvencijo, da je storila feednarodna organizacija za bolj-ie ednoáaje med železničarji in nftlvji vse, kar je človeško mo-loče, ali vsi ti napori so bili zaman.
h "Ali so železničarji proti 114,11 je vprašal podokrožni
predwdnik Freeman Thompson j* Spririfrfielda, 111., Kennedyja. "Ali je «amo uradniitvo proti ■Menjnf"
"Uradniki," se je glaail odgo vor prwdsednika Kenncdyja. Na konvenciji se je zglasila tu-mr*. Tom Mooney, katere mož J* vedno zaprt v San Quentl-ju radi i »a ra dne bombe v Han franeiscu. Ga. Mooney so je pri J«vila ,,ri )>r<MlRcdniku Lewisu ter kazala ¿eljo/da bi bila reda *e-Jtiaan» K-kla je, da je treba no-r Pr"*»jc za oprostitev njenem koza, k. r je bil izvoljen nov go-p r v Californiji. Predsednik J' jo nasvetovel, . naj ae *f»M pri odseku za resolucije. rrc<lvdnik Lewis je bil obto-da je izd si un^s ter povsro-"gubo odtegovalnega sistema . "»rečnih prispevkov za u-ryj- Z»t0 fce j« Z ognjevitim go-rrom ogovarjal ter bil deležen I* i- .ru ovaeije, kakršne se ■ J1 • v svojem življenju. Ne hipov njegovih besedah *je «•'Mala ?robna tiiiaa po dvore-r '«'t' m pa je cela dvorane plo
1 njevne unije so predlo
* r</' tiiPMA • k.«..* __Li.
Pregled dnevnih de-godkov.
Amerika.
Ljut boj med naprednimi rti darji in nazadnjaškimi voditelji na rudarski konvenciji v Indiana polisu.
Kako je Fall. bivši tajnik aa notranjo zadeve, dobil tistih $100,0001
Coolidge je sklical konferenco bankirjev s severozapadu.
Ameriške bojne lgdjc umaknjene iz mehiškega vodovja.
Inozemstvo.
Pogreb Lenina odložen na nedeljo. Petrograd prekrščen v Leningrad, Trockij objokuje izgubo svojega tovariša.
Pašič in Ninčič prišla v Uhn in podpisala reški pakt.
Masakri republičauov na Hrvaškem.	*
MacDonald je že izbral poslanika za Huaijo.
Stavka železničarjev na Angleškem se nadaljuje.
Veliko razočaranje v Franciji: francosko ljudstvo, ne Nemčija, mora plačati deficit.
Dplavci v Mehiškem moetu izganjajo fašiste.
DQHENY JE "P0S0-■ FALLU TISTIH STDTISOC DOLARJEV!
Oljni milijonar ee je proatovolj no ponudil sa pričo ter povedal senatnemu odseku, da nima oljni najem nobenega stika s posojilom.
DOHENV JB PfcIPKAVlJBlf VRNITI VLADI OLJNO 1WI1
vo pod aotovna pogoji
KAJ SE GODI NA HRVAŠKEM?
Is Aten poročajo, da Irbi masa krirajo Hrvate radi republikan ske idejo in propagande, Palié je prišel v Rim in podpisal pogodbo I Italijo. Pogodba jo ka aen sa Hrvate.
l'<»njo, s ketero so zahte '"j hi vsi rudarji zaatavkali ^m* '»¡pu, ko bi bila napove-1 "jna. Ta rczolunj.i ' l ^aÂ-na, in nameato nje "M'^li delegat je naslednjo t 1 zosvamo, da ne more narod poprdnonm izločiti svo-K prodne obrambe, dokler bob-1 "Jin l»«,Wn drugih narodov. , pnI" rr>"*mo, naj obrnejo éla IZ*r iToje misli na vešje w».ev»nj« nspredaega gibanja lr'Joi nur.'*	,
Rim, 25. jan. Jugoslovanski ministrski predsednik Pašič in minister zunanjih zadev Nlnčit sta danes prišla v Rim, kjer pod pileta novo pogodbo glede Rek«. __ sta bila* sprejeta *0ikM prijateljskimi demonstracijami. Zo mod potjo so ju Italijani navdušeno pozdravljali.
Atene, 26. jan. — Jugoslovanska vlada je začela dušiti s «ognjem in mečem republiČansko gibanje na Hrvaškem.
Ko je vlada zadnji teden namenoma sklenila, da zadavi gospodarski razvoj Hrvaške s tem, da izroči Reko Italiji, je zdaj srbski kabinet v Belgradu napovedal vojno hrvaškim republičanom, ki so bili sadnje čaae zelo ojunačeni vsled republičanskegtf gibanja na Grškem.	...
Po vsej Hrvaški — katere je pravzaprev pod obsednim stsnjcm že izza premirja — so bile poje-čane srbske vojaške possdke, vo-ditelji republiČanov so pometani v ječe in mnogi so ubiti, vaai pa, v katerih prevladujejo republikanski kmetje (redičevci) so po-žgene. Vsi republlčanski čssopi-si so zatrti, svoboda govora je odpravljena in zavladala je pra-va strshovlsda.
Solun, do ksteregu ima Jugo-idsvijs prosto pot in katarega želi enkrat anektireti, je ada] glsvne luka za m os in izvoi jugoslovan-tke drŽave. Hrvaška pa je odrezana od te Inke po Hrbiji iu to zneči polom hrvaških industrij in trgovine.
Republičsnako in sepsrstistič no gibanj«* «a Hrvaškem, kjer so so tirani Relgrkda izka/oli hujši kot nekdanji tirani Budapešte in Dunaja, je silno aaraatlo, odkar je bil vodja Radič izgnan iz dele It. Večina prebivalcev je dan«* republikanska. V svrho,.da «duši to gibanje, je belgrad*ka vlada primorana Isseti veliko armado pod orožjem.
Kovine o ofenzivi na Ilrvsškem rc morejo preko meje rsdi ccnru-rej edino po diplomstlčnih potih še pride kskšna vest,
Hepnbličensko gibanje na Or-£kem je zelo razsrdilo n« le Ilel-grnd. temveč tudi vlado Kumuni-je. kjer je tndi velika nczadovolj-ii*st med ljudstvom.
Washington, D. O. — Muh iu.ili-
jonarski oljni magnat Edward |f)oheny, ki jo prejel oljno rezervo štev. 1. v Californiji v ne-jem iz rok bivšega notrsnjegs tajnika Falla, je posodil temu sa-gonetnih $100,000; s katerim de* narjem al je povečal in isboljlal Fall newmehiško kmetijo. M Doheny je kot prostovoljna priča priznal to v četrtek pred «se-natnim preiskovalnim odsetom, ki ee peča s oljnim škandalom. Njegovo pričanje je ustvarilo u-i-inkovit višek v celi vreti presenetljivih razkritij v neprestano rsstočem škandalu mornaričnih oljnih rezerv, ki jih je dal bivši notranji tajnik Fall v najem. ■Fall je dospel v Washington v četrtek zvečer. Pred odsek pride pondeljek.
Doheny je posodil Fsllu $100,-000, ko je bil ta tajnik za notranje zadeve,, dne 30. novembra 1921. Pozneje je Fall kot notranji tajnik podpiael najemninsko pogodbo; po kateri je prišla Doheny j ti mornarična oljna reserVs štev. 1. v Csliforniji v roke.
Doheny je z vso vnemo ponovno izjsvil, da jo pričakoval na rediti iz to kupčijo najmanj $100, 000,000 dobička. Ali priatavil pa je, da ata on in Fall brez vsakršne krivde v tej zadevi. Po evojem( pravnem zestopnlku je dcjsl, da je pripravljen vrniti zemljo, vladi, če bo dokazano, de je bila ua« jemninaka pogodba narejena Bfe nepošten načiu.
Nota jo Še vedno neplačana In nezavarovana. Odstotki niso določeni, in Fall še ni doslej plačal nikakšnih obresti. Dohenyjeva izpovedba je po-(Delje na 3. etranl.)
Woahington, D. C. — Vietor L. Berger, socialistični kon-grešnik, jo 23. t. m. poslal Ramaayu MaeDonaldu, predsedniku prve delsvske vlade v Angliji, kablogratu sledeče vsebine :	i "Sprejmite Čestitke in najboljše želje od edinega socialističnega kongreanika v Wash-ingtonu. Amerlkanizem in kapitalizem pomenita danes eno iu isto reč. Delavski razred Velike Britanije je še edino upanje belega plemena iu vsega sveta. Zatorej dol s peklenskim ver-lalskim paktom iu gor a pravičnostjo, Človečnostjo in bratstvom ! Ne bojte so ničesar ,ker ne morete izgubiti bitke. Ves svet je z vami. Vsa sreča z vami, sodrugi! — Vietor L. Berger."
Leninov pogreb odgoden na jutri.
Pogreb odložen m 24 tir, da bodo delavska daputacija ii vseh krajev Evrope imele priliko priti pravočasno ▼ Moskro. Petrograd je adej Leningrad. Trockij objokuje v poslanici svojega tovariša in apelira aa slogo v stranki. Tieočt le vedno atoje pred dvorano s mrtvaškim odrom, čeprav je mras pod ničlo. Rimski papež je poslal braojavko aoialja in ruska cerkev je raiflaaila Lenina ta "kristjana".
MacDONALD IMENOVAL POSLANIKA ZA RUSIJO.
Prvo delo v zunanji politiki aagls ška delavska vlads je priznanje sovjetov. Jamee O'Orady Ime nován aa poslanika v Moskvi Stavka isissniftarjsv ee nadaljnja in MacDonald bo moral posredovati.
Napadi na faiiste Mehiškem meti.
Delavske oifsnisaelje prióele s direktno akcijo proti Huerto-viae pristašem v glavnem moetu. Eden je Ml ubit. Ameriške bojna, ladje sapustile mehiško vodovje.
J^ve rroBV#U) vassma J^ika alt prijatelja v stari
Ckieago in okolica: V n deljo jasno in mrzlo. Temperatura v zadnjik 24. nrsh: najvišja Ml najnižja S. Holnee izide ob 7 .<*» rekle ob 4:56.
Mexico City, 26. jan. — Senator Francisco Jurado, vodja koopera-tistov in prijatelj De la Huerte, je bil včeraj od neznanih ljudi ustre ljen. Našli so ga mrtvege. Dva drugs senatorja in dva kongresni ka so istočasno izginili. Smatra se, da jc to prvo znamenje direktn-akcije, e ketero so delavske unij« v glavnem mestu zagrozile znanim fašistom ,ako hitro ne odidejo <k vstelem na fronti. Predsednik Obregon je ostro obsodil umor Jursds in speliral na direkUkei jonaie, naj prepuste vlsdi sodbo in kszen nsd izdsjslci.
Brownsville, Te*., 25. jan. — Iz Monterey a v Mehiki je prišla vest. ds so ae pristaši pokojnegs Vilic pridružili vatašem in pričeli ropati v okolišu Csnutilla v državi Durango. V Kan Luis Potosiju i» Tamaulipaau imajo zvezne posad ke precej opravka s bandit »kim i tolpami, ki napadajo osamljene kraje in razdirajo ž«-lazniee.
Včeraj je prišla v Monterry ve lika pošiljstev amerišk^sa oroija in streliva. K strojnicami vred ata prišle tudi dve ameriška inštruk torja, ki bosU u/ila Mehjean^, kako operirati te puške. Kakor »e poroča, je Obregonova vlada d" alej kupila od ameriške vlade za $7OQj0OO orožja In atevliva ; vaa naročila so že plačana v gotovini.
Waahington, D. C. — Na urad no ssgotovilo is Vers Crass, ds je flue rta popolnoma odprsvil blokado Tsmpica in drugih atlant skih priataniš»'. je mornariški ta j nik naše vlade cxlredil. da »m l Hike bojne 1 ad> amaknejo Ispr^d , mehiških pristsnlftč.
London, 25. jsn. — Prvi čin sngleško delavske vlade v zunanjih zadevah jc bil priznanja sovjetske Rusije. Angleški, poslanik zi Rusijo jo Žo izbran. Jame* O'Orady pojdo v Moskvo ssstopat prvo socialistično vlado Velike Britanije. O'Orady, la borit v par lemeutu, jo bil že večkrat v Rusiji po Revoluciji In se je doaleduo potegoval za prizuanjo sovjetov. Le/a 1920. je vadil, pogajanja z Mlksimoifl LltvlnOvOm v Koj»0u-hagenu glede izmeno ruskih ín angleških vojnih ujetnikov.
MgcDonsld, ki jo obenem minister vnaujih zadev, je včeraj proučil vse sporno zadeve z Rusijo. Klkor se poroča, bo priznanje brezpogojno in vsa pogajanja glede tirjatev, ki jih imsjo Angleži nsprsm Rusiji', se bodo vršila pozneje dlplometično.
MacDonald je danes nsdbpolnil svoj kabinet. Frenk Hodgen, tej-nik unijo rudarjev, jc bil imeno-van za civilnega lorda admirali-tete, Harry Goeling, tajnik unije transportnih delavcev, pe za ministra transport acije. Kir Ronald Waterhouse, kl je bil privatni tajnik Baidwina iu Bonarja Lewe, oatane le nedelje v službi kot MacDonaldov tajnik.
Dalje ee poroča, da je MacDo-neld Izbral If. W. Maasinghama za podanika v Berlinu. Maaaing-hem je bil urednik Usta "The Na-t ion*'In je pred kratkim stopil v Labor party.
Reakcionarni lieti, ki ao doslej ljuto nasprotovali priznanju sovjetov, so sc zdaj udali v usodo in če* noč spremenili atalltte. Lord Rothenmorejeva "Dally Mail", kl jo vedno najbolj umazano piaala o Rusiji, zdsj piše, da je Ruafja ve lifco žrtvovala za zmago zaveznikov in zato "zasluži priznanje"!
Največji notranji problem, katerega mora laborltska vlada re-M ti, je stavka 0O,ttOU kurjačev In etrojevodjev na železnicah. Vas pogsjsnja med voditelji stavke In oprsvitelji Želesnie ao zastsla in vlada more poeredovatf. Ktrajk, dani ni popoln, že Ima občutne posledice. Industrije ustevljejo obrat radi |^manjkanja premoga In Število brespoaelnih delavcev je od nedelje naraetlo ta 165/K)0, V južnem Valeaii J« moralo t»0,IXI0 rudarjev pruiehati z d«*lom radi pomanjkanja tovornih vozov.
Z^udna Iii zelo eumljlvs je ts stavka, ki je prišla kot nalašč t nastopom delavske vlade. Kna aama unija, ki je aieer močna, tods v konfliktu s drugimi nnijs-mi, je ratals iioj. Zmirom bolj je jasno, da je stavka poelediea oaebnega »je»rs med voditelji t« unije in vadHolJt Kongresa airo kovkih unij Ur Delavske stranke.
Delavski hsl jo Ula. s katero
Moskvs, 25 . jsn. — Sinoči je bilo uradno nazusujono, (la ae pogreb Vlad i mi rja Uljauove-Lenina vrli v nedeljo mesto jutri. To se jo .nklenilo na prošnjo komunistov v Frencijl, Italiji. Angliji in drugih oddaljenih krejih Evrope, katerih deputacijc bi ne mogle prispeti v Moskvo do sobote j vpdi-telji tretjo intcraaciouale pa žele, da je pri pogrebu zastopan komunistični prolctsriat vsega aveta.
Obenem je izšlo uradno naznanilo, da jo centralni izvrševalnl odbor sovjetov ugodil sugeetiji petrogradakega sovjeta In preme-nil ime Petrogrsd v Lcnjngrad v spomin voditelja ruske proletar-ske revolucije.
Moskvs, 35. jan, -e Uon Trockij, ki je bil nu potu v Tiflis na Kavkazu, ko jo prejel sveat o Le uiuovi smrti, je poslal pismo, > katerem objokuje izgubo svojega največjega tovariša.
"Smrt Lenina ao bo dolgo čase zdela monatrozua šala narave," piše Trockij. "Njegovo krvne žile, podložne mlsterijozniiu naravnim zakonom, so ustavile tok njegovega življenja. Zdravila niso mogla zadostiti zahtevam tisočerih Človeških src.. Neštete muo-Žjeg bi bile brez aUnute obotav-ljanja la s voaeljem dalo zadnjo kapljo svoje krvi za oživitev krvi, ki je tekle po žileli lljiče. Ali čudeži se no gode in znanost še nt vsemogočne. l*euine nI več. Ali Je mogočo to verjetif Ali je mogoče so udstlf Sodrugi! Udsjmo se s potrtim srcem dejstvu, ds je Izgubljeno, kar jo bilo zemeljskega v našem velikem aodrugu Leninu. Obenem pa naj sije v naša sres tolažba, da Lenlnovu dela, njegov duh, neuk, • zgled, tcstsmrnt In njegove metodo — vse ker Jo bilo nesmrtnega v nJem — to živi v stranki, katero je ustvsril. Ko-drugi I Vzemimo plamonleo iz nje govih otrpnellh rok in l^orekejuio dalje. Bodimo edini za uovc boje!*
Trockijeva poslanica je naredila mogočen vtia nu vse frakeije v ruski komunistični stranki, tudi na starine, ki so na prsvkar zaključeni strankini konforenei razvili veliko opozicijo proti Troeki-ju. Zadnji teden je Stalin obdolžil Trdckija, da je menjševlk, rezko!• nik in rszbijeo strsnke danoa sc slišijo glasovi: "Stalin je pri tBksvee, Trockij je vellken".
Rim, 25. Jen. — Pepež 11J XI. Je Veerej poslsl ruaki sovjetski vlsdi brzojsvko aožslja radi izgub« Lenina. Brzojavka js bila poslsna katoliškemu nadškofu v lllgi in ta Jo je poslal neuradnemu predstavniku Vstikana v Rusiji s prošnjo, da Jo vroči f'lčerl-nu, komisarju vnsnjih zadev^
Moskva, JK. jan. — Sinod runke cerkve Je včeraj formalno »preji! predlog na«lškofa Javdokima, da ac Lenin rezglaai za krlaljana.
Hinod j« poajal platno Kaliniuu, prada#dnlku centralnega izvrše-valn^ga o<llK>ra aovjotov, v kate»jjj# rem izraža gloliok« aimpalija radi j |
loži UjiČ na mrtvaškem odru. Silne mnoiioe stoje od jutre do večere iu od večera do jutra ua vseh ulicah, ki vodijo do Doma unij, Čeprav je strašna slina In toplomer kažo 20 stopln i pod ničlo. Mnogim čakalecm so zmrznile ušesa Itv nosovi in nekateri ao se Zgrudili ua tla in odpeljati so jih morali v bolnišnico. Kljubtcmu vztrajajo množico! Hrepenenje, da le enkrat vidijo obrea "naloga lljiča1', je večje kot mraz. V tej allni mno-žici so alsbo oblečeni delsvel, žensko in otrool, ki stoje )h> cele ure na mrasu. Vojekl, ki ufevnavajo vrste, jim donašajo gorkega čsjs.
Več ko 50,000 oseb' jo j včerej korakalo mimo Leninove o<lprto krste v Domu sousoj (unij). Kretn je zavita v rdočo platno * In leži zredi koloselno dvorsno s mer-tnornltnl stebri, v keterl so se nekoč vršili plesi plemiče v. V tej dvorani so ae vršili mnogi sgodo-vinakl kongresi boljševlkuv lu sodne obrevneve proti socielrevo-lueionsrjem, nsdlkofu Ceplljaku iu drugim. Ali šo nikdar ui bila ta dvorans Uko Impresivne kot je dsnes, četrti den žalovanja Rusije. Ogromni stebri so zaviti v rde-če črno platno, rdeče ln črna berve *e spsja po vseh stenah lu ni sn oprtrs" ksterof« rfci m» brejnl prsporjl ln praporčkl. Olirog mrtvaškega odra atojs štiri velike pslme, ns vaškem voglu ena. Lenin Ima prekrižani rukl in na prsih Je znak komunistične strsnke«
Zunaj nsd vhodom Doma unij sta dva velika napiss. Prvi se čita s "Smrt našega voditelja nas Je še bolj združile v konferenci, vztrsj-uosti in železni disciplini". Drugi ae ps glaab "Leninova idojs vlade delavcev in kmetov bo prema* gala svet".
•BDIM tftTBV V PlTTilUE-|XBM POŽARU
Pittsburgb, Pa. — Sedem ga*
silcev je izgubilo svojo Življenje, ko ee je lestve, na kateri so gasil! strftšno hud ogenj v tovsrni oljne družbe Standsrd, prelomila ter zagnala veah sedem mol v kad vrelega olje. Polsr je bil v pondeljek.
Ogenj »e Je vnel, ko Je r s «počil veliksnaki kotel z oljem. Dve-rllče oljnih nsprsv so je Upre-menilo v ognjeno morje, kjer jO stslo ie drugih deset kotlov Istu velikost L Polsr je sssegel 10 blo-kov, To so polsml brsmbovei lo-čili, In vae osebe, ki so bivsle v soseščini, so zbelsle.
Popolnoms ožgana trupla ponc-srešenih gesileev ao dobili. Trije drugI so težko poškodovsnl.
Kmrtl L« nina. Kinod Imenuje I*, j m nina v«*likfga osvoboditelja in za- J kljubuje pismo k sledečimi beac.l dami i "Večen ti bodi spomin, Vladimir lljlč LIJanov! VVcn mir tvoji dolgo trjxči dobri In krist-jsnakl d aH i"
Cerkveni zvonovi do danea ie niso zvonili t<eaiuv, toda prllsku je ae, «la zezvone na dan p«»gr»bN. ko je zdaj Mlaka eerkev pr<»«rlaaila l^eniue za "kristjann
Moskva, 25 jan. — IMgff vral' iw«dč«-«'ib tat «»«tkhtii* «Msv-eev in kmetov iu Unržoszlj* yrdnO kereks)o v IMn tuilj, kjer
i .J?
Poiaoare sahUva, da
ljudstvo pokrije deficit
Peri*. 25. jsa. — Praaeoaki davkoplačevalci in ljudstvo sploh je danea doživelo prvo fasočara-zmagi imd Namčijo Vlada liarlamenta prvič po
da se takoj plečs ves ge jc naredila vlada v radujik petih Mik. Defalt znašu okrog deset miljard frankov. Ts ogromna vsot s ae ims pokriti s novimi davki. Va*k zadnjih pet |»t J« freneoake «lade sagot avl jala ljudstvo,4s bo Memèija plašela vse strolka vojne ia rekonstrukcije Zdsj pa je prilln apozaanje, «la Semnja ne mor« plačati niée asr in da more Krau« tjs aama podeči v žep in uets. sko noč" do šivati, «la poj«t« frank M marko liane« /. frank vrcaltM) melo ko štiri rente.
PROSYETA
glasilo slovenske NARODNE lastnina^ftlovensfce naaoónlf
VETA

rÇge
____JE-jgrgi^ggfet^Lgfefc I , „
Narota toia: ZWtaJa»« Srflave (isrwi Ctifcafo> |I M m Uto. ftJ« ss lufts tH^^y	M Uto' W 25 BS psl IMS,
Mul» ss m kar laa sft a sss7-so s.tíjel5 yetar
"THE BILIGHTENMENr
rirsir:
SstmitUieo» Vafceš Slates («asaa* Ch¿sf»> sad Csoafc M par rose ON« I« lo. and foroto «oestHos si At ut yesr._
^fgttftfbHUiïP
Dat.» v ofcU»aj« «. pr. (Jm. J1-S4) 1 4» js • fcww m »•• m wiaW lift.
JAVNA VARNOST.
f V nekaterih driavsh Je salo slabo poskrbljeno i| javno varnost posebno, ako ni človek belopoltnik.
V mestecu Marlowu v državi Oklahomi, ki šteje okrof 2,600 prebivalcev, na trpe samorcev, akgravno ustava do. voljuje vsakemu ameriškemu dršavljanu, ne glsds na polt in pleme, potovati svobodno po deteli In prebivati v mostu, ki mu j* najbolj viad.
A. W. BIreh, hotelir, je najel «amorskega postreščeka.
Takoj prvi (Um «o posvarili hotelirja fn zamorca, da nora samoree zapustiti mesto. Hotelir se ni oairal na to groinjo, samoree tudi ne. Birch je prejel anonimno pismo, da mora takoj odsloviti samorca in ga spoditi iz mesta. Hotelir s* ni osito pisino« Trt di^i ^^ je sbrala nemaekirana drhal pred hotelom in zahtevala od hotelirja, da ji tarofl samorca, da je drhal Unča. Hotelir je hotel tej zahtevi ugovarjati s človeškega stališča. Ali is prsden je odprl usta in pričel govoriti podivjani drhal), je drhal ustrelila njega in zamorca- Fo tem «tak hopetnem dvojnem umoru je drhal zbešala.
Ako bi taka usoda doletela ameriškega državljana v tujesemetvu, tedaj bi driavni department gotovo zahteval zadoščenje.
Ko je anani brigant Haiauli ujel ameriškega držav« Ijana Peridikarisa v Maroku in sanj zahteval visoko odkupnino, js državni tajnik ob času Rooseveltovega pred* sednikovan ja poslal maroškemu sultanu noto, da naj izroči Peridikarisa živega ali pa Raisula mrtvega. Ta odločen jasik je pomagal. -
Ako federalna vlada lahko brani življenje Amerik čanov v tujezemstvu, lahko skrbi za varnost državljanov tudi doma. 8 pametnimi postavami se da tako važno vprašanje uravnati tudi doma. Ako državne in lokalne oblasti nočejo ničesar pod vzeti proti sirovim liniarjem, lahko sklene kongres, da so te oblasti odgovorne, kadar ae vrte taki brutalni umori, kot sta bila izvršena v Marlowu.
Zamorec ni Isvršil najmanjšega prestopka. Njegov prestopek je bil, da ni bil tako previden, da bi si pri svo* jem rojstvu izbral atariše bele polti. Hotelir je hotel a mimo besedo vplivati na podvijane ljudi in sa to eo ga umorili.
Mesto, ki ima 2,500 prebivalcev, ima gotovo tudi svojo policijo, meetne svetovalce in župana. Kaj «o storili ti organi, da preprečijo dvojni umor? Po časniških poročilih ničssar. Msstece se nahaja v okraju Stephensu. Kaj ao storili šerif in njegovi deputiji, da preprečijo to hudodelstvo, ki se je dalo preprečiti, ako bi lokalne oblasti pravočasno nastopile proti hujskačem? Sodeč po časniških vesteh niso genili z mezincem, da ss zločin prspreči.
Po izvršenem hudodelstvu je drhal zbežala. Brzojavke iz Marlowa pa niso omenile, da so lokalni oblastveni organi kaj storili, da ujamejo morilce.
Ako bi bile lokalne oblasti po federalnem In držav nem zakonu odgovorne sa linčarsks umore, katere bi lahko preprečile s pravočasnim nastopom, bi število linčankih umorov kmalu padlo, sčaaoma bi linčarsk! umori aploh postali izredno redka prikazen, končno bi pa bili od prevljenl.
Iaobraženi in pametni ljudje že leta in leta agitfar^o, da se nekaj stori za odpravo llnčarskih umorov, ki tvorijo po njih mnenju sramotno pego. Dozdaj je agitacija pri-nesla še malo uepehov.
Profesijonalnl političarji se ne upajo reeno dotakniti tega vprašanja, ker ee boje, da bi rasen nast$> proti Hn-čanju povzročil, da njih stranka izgubi glasove v južnih državah, v katerih je linčanje postalo železna srajca. Političarji le obljubujejo, ne store pa ničesar.
ljudska večina bo morala glasneje povedati, da ŠsH, da se podvzamejo bolj resni koraki sa odpravo linčanja, kol dosdaj, da bodo političarji slišali njen glas. In to ljudstvo najložjelsvršl s glasovnico na volilni dan. Kadar bodo političarji opazili pri ljudstvu resna znamenja, se bodo požurili odpraviti sramotno pego — linčanje. Dokler pa teh resnih znamenj ni, ee političarji toliko brigajo za laka vprašanja, kakor da jih nI! Političarji ganejo še le takrat, kadar vidijo, da eo njih javni uradi v nevarnosti.
Majnard, Ohio. — Kakor pre tekla leta, nas tudi v te» letu ni pr»cakuvati aie bolje«ga pod da-»stojim kapitalističnim sistemom. Krivdo si moramo pri pies ti sebi, ker ae ne ssvedamo svoje lastne moti. Ob,času volitev presremo delavske kandidate in pustimo peščici bogatinov, da nas vladajo po aveji volji.
- Kakor je sasne, na ¿a premogar-eka pogodba poteče 31. marca t. L lag leda, da so operatorji isno-va pripravljajo na spossladensko ofensivo. kar nam spričuje to, ds sa. kakor čitaaM, povsod ia tako tudi <* nato naselbiai »sprli največji rov le meseca oktoi>ra. Ta* ko sepirsjo rove še dslje ia skoraj gotovo bosao de T. eprila le M.
Kakor je bilo le poročeno v Pro»veti, ie iawlo društvo #4Pro eveta". it. 173 S. N. P. J. veseU-oo }. januarja a razvitjem sme Hike ia društvene sestavs. Veselice nam je najboljše uspela. V prvi vrsti se zahvalimo sato vsem dmitvosa, ki «o nas tega das pose tile 'in take asm gmotno pomegla do boljlegs uspeke- Zagotavljamo ve*, da ae bomo ob enaki priliki odzvali tudi mi.
Upamo, da ni bile nikomer tal, kdor ee je udeležil naše alav-aeeti. Gotovo je vssk odnesel p ssboJ nekaj besed brata (Hipe (iodine, upravitelja Proevete, katere ja udeležencem polagel na srce. Nsjlspša mu kvala sa krasen in podučljiv govor, ki je bil vaezg v zadovoljstvo. Bevaotako hvsls brstu botru Andy Psffu in botri sestri MV7 Jurkovšek,ki sta globoko posegla v lep,
-	Hvala drultvu |t. 3a v fileinu, Obio, sg darovano vsoto $10 in brstu Antona Had ley ju za krasen d§r. Take bvaU vsem društvenim brstom in sestram in sploh vsem rojskom, ki so ksj prispevali v korist blagajne- Ostala je le-ps vsota $360.00 čistega dobičke. Udeležba pri veselici je bila p|d vac sijajna. V zimskem česu splob nismo pričakovali ksj tgkege-
Vslie slabim delovnim razmeram na društvenem polju dobro napredujemo, ds smo lsbko ponosni. Slednjih par meaecev smo le posebno nepredovsli, ksjti dobili smo 52 novih članov v obeh oddelkih. To js gotovo lepo število ss mslo našo nsselbino. Is .tega tudi vidimo, da je nel4 jednota ne sdrsvl podlagi, nje členi pe, ds so bili v ssdnjem konteatu zelo sktivnl kot sgitstorjl. Po mojem mnenju bi bil delelen prve grsde mr. Skesa, ker on je delel za Slovensko nsrodno podporno jedno* to ia sa njsn list Prosveto naj-večje propagando.
Končno posdravljam vae člane S, N. P. J. in čitatelje Prosvcte.
—	Ss društvo št. 275 — Leo Brc-|»r, tajnik. _
Irowder, Kjr. — S tulnim sr cem nasnsiusm, da je nemile smrt pobrsla moje lene breta in breU društša, Franka Roliha, ki je bival prej v Hreddocku, Ps. Bil je član društva št. 300 v Brsddocku. Bil je.ie tam bolan in airotnak je mi-slil, da mu bo morebiti tu boljše vsled spremembe sreke. Kekel je tiidl, ds hi red šc enkrat videl se« stro, predno umrje. Siromak ree nI prišel sem po drugo kskor umreti; Prišel je sem 6. januarja, umrl pa j«-10. jenuerja in pokopali smo ge 19. januarja civilno.
Dregi bret, počivaj v miru! Lahka ti bodi ameriška zemlja!
Banjki Je bU doma is Zarečja, Mih ulov, št. 16 pri Ilirski BiatriH ns Notrsnjsksm. V starem kraju zapušča leno in tri sine, tri brate ter sestri, tu v Ameriki ps sins, brsta lu seatro. žalujoča ostsls Kerdinsnd Kolih, sin in Autonijs P. Vičič, sestra — Prank Via*, tajnik.
stvari ia nem posasgsli, se v ime au pevskega zbora "Prešeren'
prisrčno zahvaljujem za naklo njenost h» požrtvovalno«. Vabim vas, ds nss o priliki zopet poee-tite, saj čisti preostanek od sabav tukajšnjega soeialiat¡enega kluba ia njegovik odsekov je iUk namenjen v prid delavake stvari ter isobrslevalnc in kulturne u stanove v Harbertonu, sa kar so se lahko sami prepričali na gori imenovani veselici. Pri tem pe je treba upoštevati, ds je to šele ss eetek, kajti pevski zbor je bil u-Htsnovljea šele nekako prsd dvema mesecema
Po mojem mnenju je to res lep uspeh v tako kratkem času. Ds ec pa bo psvski zbor "Prešeren" lahko prišteval k dovršenim pevskim zborom, potrebujemo še nekaj vztrajnih pevekih moči. Obenem epelirsm na vss dosedanje pevce, da ostanejo stanovitni in »e bodo še sa naprej udeleževali pevskih vej kakor do eedaj. Pevski sboc si je nabavil še rabljen pisno (klavir) sg vsoto 80 dola-rjcv. Istega smo sklenili plačati s prostovoljnimi prispevki, za kar je le nabrana vsota 147, Na gori opisani veselisi je bilo nabranih $12.70. Lepa hvala vsem skupaj 1 Pozdravi«» Anten Fošnik.
• ^ppnpppp*
Waukegan, HI. — Že vsčkrat je bilo norocsno o zsdnji igri 4<Ns dnu", katero je priredil eoclslist)-čni klub št. 4A. Jas ns bom poročal drugega kot 4a js bilo nskaj nad dve sto dolarjsv prebitka sa blagajno, Da je bil tolikšen prebitek, gre hvala od strsni kluba vsem tistim simpstičarjem, kateri ao eo-deiovall pri igri in drugod, kakor tudi občinstvi».
Ker nekatere precej sanims, ksj bo s denarjem, jim je odkrito po-vedsno, ds je densr namenjen samo v poljtične svrhe in sa povzdi-go aoeialistične stranke. Torej lahko brez skrbi in mirno ssspijo, kadar se vlegejo k počitku. Niti eenta ae ne bo sajedlo ali sspilo.
Dne 18. eprila misli klub zopet prirediti igro "Revisor", katera je poučljivg in »raven smešns ter izvira iz Rusije. Naraščanje članov pri klabu ss nadaljuje počasi, ampak gre, ds ss lelja ali prerokba neketerih ne bo iroolnUa. Več se jih je |e izrazilo, da bi pristopili h klubu, ako bi bile klubove seje ob drugem času. Redi tega ee pu bodo vršile klubove seje od zdsd nsprcj vsako prvo nedeljo v mesecu ob dveh popoldne.
Keko smešno ss sliši Isrgz: pristopil bi, pa nekateri so dobri, drugi ps ne. Jss mislimi ds so vsi tisti dobri, kgteri so |e člani kluba, ampak tla*i nc, ki se tsko izgovarjajo .
Čital sem dopis sli kritiko prijs-teljiee umetnosti. Lshko trdim, da jc nspissls reanleo. Konfitetiram ps, da šlsni kluba so ae hi čutili prsv nič razžaljene, če bi prijateljica pristopila v njih src — Član
do.
kluba.
Berberton, Okio. — Pevaki od ••k tukajšnjega socialističnega kluba št. 233 pevaki ebor "Pre-šerea'', je priredil prvo veselico dne 12. januarja in na ieti tudi prvič neetopiL Ogromne udelel-ba rojakov is tukajšnje lu bliš-aje naselbine Akroaa je pokaaa Ia. da js slovouako petje v aboru ne aploino priljubljeno. Kesultet priredbe je izpedel v splošno u-dovoljuost in moralni ter gmotni uspeh ja bil boljši kot smo pričs-kavali. 1'delešenel ao bili s prireditvijo prsv sadovoljni. Čisti pre-oatenek veselice snaša nad $150 Odkritosrčno pričnemo, de naš klub sam, os. pevaki odsek ne bi bil dosegel tolikega uspeha brez sodelovanja somišljenikov, prijateljev in nsŠik deklet, ketere so se bres malega vse udeleiile veseli, ee. Vsem. ki se darovali rstlične
ladlansaalls, Ind. — Od rssnih nssslbin čltsmo dopise, samo is nsšs nseelblne ni nobenih poročil. Vzrok je mends, ds veselih novio ni, šslostnih ps nihče ne mara po. ročeti. Z delom gre pri nes bolj pišksvo. Murwel sdsj obratuje tri tedne še dobro, ssslulek ps jc pičel.	»
Poročil se je brst Clmermsn. Želimo obilo sreče in zsdovoljno-ati žealnu In nevesti.
Ravno iatsga večera ee je obesil nsš rojsk Anton Oerbsjs. Ksj je vsrok, ni sneno. Bil je cerkveni ydbornlk in predsednik ketoliške-ge društva ter za bosa v Merwel-ni. želostno je, da človek tako konča evoje Itak kratko šivljenje. Ksl tskega psč lshko doleti ves-kege obupsnegs delsvea.
Ti, Kdinost katoliške, pa le hi-tro lepiš i, de je bil član S. N. P. J. In da je imel Proaveto pod aebo in šaopa. Kot na pijenee kaieš ne naa in natoleuješ, kaj vsa naredi bres-veraka Proavets ia ksko končsjo breiverskl rdečkami. Oni ni bil nlečksr, bil je Vnet katoličan, vaako nedeljo je šel v cerkev in večkrat na leto k spovedi.
fidinoot ti, katoliška, sekaj malo boljše ne učiš avejlh katoliča aov. Ml vemo, ds čsanik ni kriv, ae edea ns drugi, krive so rssme-re. A če se kje sgodi ksj slabega, je le kriva Proeveta. Ti, katoliška Kdiaoet. aato nič ne napreduješ, ker al preveč škodošeljaa in ae-voMljiva. Veliko čitam, pa toliko škodoleljaoati ia ne vošči jI vœt i nikjer ne aajdem kot ravno v Kdi nemi. Ce bolj prepoveduješ Prosveto, bolj jo ljudje čitajo Ti snsš prav naftno zmerjati vss, ksr ne spa<ls pod tvojo škodošoljaoet. Bdlnost, sa tisto dobiš prvorasre-dno odlikovenje — odlikovanje as «merjenje ljudi. Urednik katoliškega Usta bi ae moral aramovsti.
ko bere toliko	hudobnega zmerjanja v'svojem	listu. In tisto čitajo tudi mlsdi otroci. Lepo znaš učiti! — M. S
- Saj smo tudi pečlariee ns svetu, kaj bi se oglašali vedno le pečlerji is mrsle Minnesote, ki radi blekaejo kaki no o Icnitovsajo, in to je vse. V časih so rekli, da je še dolgo.do pusta. V tolažbo jim jc bilo menda to, sdsj ps molčijo, ko jc pust tuksj. Sučejo se okrog peči in se očividno bojijo beljše polovice, ksjti potem bi bilo treba živeti šc boljšo polovico, kateri je trebe obleke in jele.
Tu so delavske ramere slabe kar naprej. Ksr tolsšijo ljudi in obljubujejo. Pred d verni leti so na-previjali električno rgzsvetijevo, pa so kmalu pričeli govoriti, da bo to še velik trg. Lansko leto. pa eo položili stransko tračnico in takoj so pričeli govoriti le ker o mestu. Pa le ni snamenja, da bi odprli blilnji rudnik. Tako je treba voziti se na delo od šest, do devet milj, Včasih se je še ksj po-kadile iz drulbinega dimnika, zdaj pa še dima ni več, Ksj ps bo šele pozneje, ko bodo zajčki za-štrajkall. No, tedsj bo pa spomlad, bomo pe regrat začeli vrtati.
Obiskala nas je huda zim», ks-koršna nima navade priti v K&n-sas. Imeli smo po 9 do 12 pod ničlo.
Bodite pozdravljeni, čitatelji, pečlerji in pečlariee. — H. P.

Važna iodnijilu odločba glad« kvota.
Žene in otrooi Inoppsktti Uletni-
% kav v itari kraj.
■»■ 1 >
(Jugoslovanski oddelek P, h. 19.)
Zakon o kvoti določa, da nekatere vrste inosemeev smejo biti pripuščene v Idrušene države tudi potem, ko je kvota izčrpana. Te vrste so: inosemci, ki se vračajo v Združene države po sočasnem obisku v stsrsm krsju, nadalje gledališki igralci, umetniki, predavatelji, bolničarke, duhovniki vsakršne veroizpovedi, vseuei-liščni profesorji, učenjaki, kskor tudi hišni eluge m dekle, ki so bili fe poprej ▼ službi osebe, v spremstva katera osirome h kateri prikujejo.
Dosedsj so priseljeniško oblseti tolmačile to določho zakona V tem smislu, da ls zgoraj navedene osebe emejo prihajati tudi potem, ko je kvota izčrpana, pa da njihove žene in otrooi niso izvzeti is kvote. Radi tega inozcmec, ki je šel na obisk v stari kraj, ee je smel »vrniti tekom šestih mesecev es ozira ns kvoto, ni ps smel ivssti v Ameriko »vajo v starem eju šiveče lene ali otroke, re-zun ako je bila kvota ss iste še, vedno odpeta.
Sedsj pa je v neki sodni pravdi sodišče razsodilo ,ds tudi žene in otroci teh inosemcev morejo biti pripuščeni tudi potem, ko je kvota izčrpana.
Generalni prisclniški • komisar, W .W. Husbsnd, js rsdi tega izdal izdal naredbo, glasom ketere naj priseljsnišks oblasti prisnsjo Ženam in otrokom onih inosemcev, ki so izvzsti iz kvote, isto prsd-prsvieo, kot njihovim molom ozi-roms očetom. lata Isjema vsljs tudi ss eoprage osirome otroke a-meriških državljanov.
"Prdti aodnijski odločki,"— prsvi mr. Husbsnd v svojem ns-vodilu — "na katero ao naalanja ta odredba, je bil vlošen priztv na vrhovno aodlšče Zdrulenih držav, in to aodilče vtegne vsak čas ls-reči svojo končno rsssodbo. Ako rasveljavl odločbo nižjega aodi-šča, ae gori omenjena odredba se-veds prekliče."
Is tegs Je rasvidno, ds gro Še vedno le ss asčssno odredbo. Dokler pa vrhovno sodišče ne razveljavi odločbe nižjega sodiščs, bo-do vsi prišeljenči, ki se vračajo iz atsregs krajs po ssčssnem obisku, ameli privesti s seboj svojo leno in otroke, ne da bi se jim bilo treba brigati za kvoto. Isto velja glede drugih vrst priseljčncev, izvzetih is kvote. Priselniške oblasti imajo ns vodilo, ds jih pripuščsjq. sko drugsČe odgovarjajo splošnim priselnišklm predpisom
Na nlkak neČin ps ni svetovsti nikomur ,naj se spravi ns pot, ss-upsjoč, ds bo U odredbe zsnj ve-Ijels. Vrhovno sodišče utegne ds-nes sli jutri rasveljoviti gori o-meajeno sodnijako odločbo Ako ss to sgodi, bo aova odredba takoj preklicane. Radi tega je najboljše počakati na koačao odločitev vr-hovo^ga sodiščs.
JANUARJA, 1921
KOVICE i; JUGtSLHI
Drtsva afer ia korupcije
je naàa Eshaezija. gtdnjt< ac afere tako množe, da fe j I mi sv upoznati ne moremo. J nem p« Šitamo, da je odstopu nister m ta in ta, drugi üuj znamo, da mu j« sledil àc ede čez par dui pa oba umaknit* misijo itd. Izmed mnogiii naj navedemo neksj bolj mast
Ze pomladi leta 1923 ^ | država stvorila sporazum t gimi državami glede Južu« ftice. Potem 4 ' sporazum u" H vszuje naša kraljevina, da lx» ksmu fondu v Parizu plaéJ skozi 45 let po 100 milijonov I par je v letno. Nadslje bo dría SHS izplačala vsoto 17 milj dinarjev, da ae e ten» flBL. zgradi italijanako ( 1) morsko stanišče v Trstu. Konèno sel ni železnici odpusti ves davtk, ga je imela do konca 1. 1'j'Jl.l ' iemu kmetu in obrtniku pa d čna oblast uc prizanese mu pare!!!)
Ministrstvo pošte in tej je potrebovalo znsmke. Ka jih js na Angleškem po dva pol krst večji ceni; nego m» nujsle druge dežele. Lahko bi bile eelo štirikrat ceueje, h ae tisksle doma, ker je bila lešč za znamke sezidana ]>oac tiskarna. — Kaj se menijo nistri za psrkrat deset milij« novlf	I
Vojno ministrstvo ima tudi «r je zanimivosti, ki jih ni najti deveti deželi. Vojni minister namreč v aprilu podpisal pog bo z nekim^pariškim trgov, tom Gavriličem za 300.000 pu Naročba je veljala 800 milijon dinarjev in je bila sklehjcna kom 48 ur. Po osmih mesecih se je izkazalo, da dotični agei sploh nima nikakih pušk in da goljuf.
Kolikó milijonov je slo tu v f lo nenasitnih paruaitovf lu k< liko milijonov bo še filo, saj je ša lepa "domovina" zopet vzel v Franeiji posojilo za eelo milit jardo in 500 milijonov dinarje ali za 6 miljard kron V!
Zbor demokratike stranke Zagrebu. Dne 30. decembra se j vršil v Zagrebu zbor demokratski stranke, na katerem sta govorili Pribičevic in Marinkovič Poi« nost vzbuja govor Pribičeviea, jc ostro napadel radikalno str ko in naglašel, da se morajo sle Žiti vsi državljani, ki so za dris vo, z drugimi besedami, ds mor» ta demokratska iu radikalu stranka stopiti .v koalicijo, hjav lja pa, da ni proti samoupr»vain ampak je bil žc leta 191Ü m\y ssj odgovsrjsjo demokratskem programu. Zsto pa ni niti misli ti na razbitje demokratske stran ke. One vstraja na ustavi in »i črt o samoupravah se da izvesti okvirju ustave. Demokratska stranka pa se ne more vezati za vae čaae, da bo proti reviziji usta ve. Pribičovio je torej »a centi» lizom in za koslieijo z radikali, tudi za samoupravni naért Ma¡ ri n kovica, i f
' Radié na Duaajn. Dolgo rH
ac "je mudil hrvaški H adió v Londonu, kjer je iskal pomoči proti Pasicevi vladi. Mi»lü je, da bo kaj dosegel, pa se je strahovita zmotil. Njegovo potovanje tj* w pomeuja ničesar drugega, n<r> velik poraz. Rad^eva politika, ki goljufti rcvolneijonarne hrvaške kmečke mase, se j«' ponovil izkazala kot ničeva. Cas je, »1» hrvaški kmetje spoznajo to lopov-sko politiko in poksžejo hrlrt »a-diéu. Časopisi pišejo zdaj, da jc zapuatil London in prišel hliijt Jugoslaviji, nsmreč na Du^ kjer baje misli ostati. Sirili »o «e še glaaovi, da je v Zagreb«. Napa Radič se Ae sme prekmalu \t-niti, sicer bi se njegovi volitó preveč zsčuditi. Potrebno je malo pripravljanja za povratek. Ia z^aj sedi na Dunaju, sprejriea e biake iu daje Izjave. Kmogjj mase pa trpe ... To je .politik» meščanskih strank. Govorijo i" obljubljajo mnogo, ne dose^ je p» ničesar za ljudatvo, pač pa za »vaje poslance in verižnikc.
LISTNICA UBSDNliTVA
Sllsburg, Minn. — Obrt»" « ns Agriculture Deportment. shinffton, D. C., kjer obišejn" M dajsje kaka pojasnila in ti^kod" ne aa pospeševenje kmeti^vj živinoreje, perutnine Itd. Da imeli me knjige v aleven»kea jeziku, ki ae pečejo s feratsislrt stvom. nam ni znsn« Rs/»' fis «i, katere pogosto vidite v 1"
stih za uspešno rejo peratafll ■Hfasfl
— Pozdravi	f
dostikrat ne odgovarjajo
O«. JANINEM, 1924
lovske novice.
^crated l'«*' '
peosveta
K -teu«
strokovnih unij je te ■lílo/iiH provinérf
J; ja vlada USStonJ osern-%vnik, minimalno mezdo \ i„ obvezni «olnki pouk s ! Solaki«! knjigami In I lolskiml poticWéinami. dalje zahtevajo, da naj Bnavla-lu takoj «aJtaetÍÉV-[J,, ., „liieji brezdelj.-.
Brtidaflr^ Kanadi. L, . i; zposelnoat v ku-
jproMiu'i Qnata» »ai-a-eu.
■ v Montreal u so sklenili, JfvBi ilelujo W>»0" P« d'tf v
kakor (Im bi bili mnogi od-glavnice (aniulion ieleaniee l»oi'ivajo vsak
¿tiri dni.
piki BO »i izvolili e« dan po
citnic v tednu. Bilo». Jo\va. — Železniška k Norjlnvester», ki ima tu «„j, dela\ uire, je «lala me l^,,, in pomočnikom na izbc-j dihiji» «amo pat dni 4|i pa bo treba odsloviti i število delavcev, kor nt ilj tlela za vse skuzi «ost dui. m so si ¡«volili pet dni dela.
Bfo it Alton odslovila mehanike.
$<H>aingtoU; III..— Stopetdc I drla ve» v v tukajšnjih dolavni
b ('hirajo & Alton železnice jo
I odslovi jenih to teden. 1500 |rtev Re je ponudilo, tla rajši
i jo manj časa, samo dn vsi mejo na delu,-tod* družbu je
rila ponudbo.
Delavci Nemčije izgubili urnik.
ficrlia. — Osemurni delavnik »terega so dela ve i v Nemčiji pri ifcili v revoluciji Ista -1918., je «malega odpravljen. Vsi javni ta<»«eiiei morajo /daj delati $4 iv tednu. ToVarniški dola ve Vajo delati devet ur. Rudarji ti zemljo 8»\ delajo osem ur, b na površju pri jamah jo v (javi devet urnik. Odkar je bila v Nemčiji uvede suva marka na podlagi zlate jave, prejemajo delavci 40 do ifienigov (okrog 10 do 12 cen 0 na uro. ., ,.
aaiki rudarji stopili v amater
internacionalo,
Nidrid. —Organizacija Španskih Kiarjev je na svojem četrtem »ru sklenila soglasno, da stopi
«Inarodno zvezo strokovnih Bij v Amsterdamu. Hkloiilla je Ui. da sc nabirajo prispevki za
padajoi-e delavce v Nemčiji,
Ameriški poštni uslužbenci v
internacionali. Dunaj. — Zvez« postnih name
«Mrv v Združi» u i li državah Katkami Kederation o£ Poat Ker Clerks» je pred kratkim Nla za Vstop v Mednarodno past nih iu telegrafskih «na Itipenei-v. katera ima glavni stuu ^•mii m ki spada k Medna
/i strokovnih unij •»Mamini. Mednarodni tajnik ■adrovoal s čestitko in inkrc : IhdirodoUit
LKH NARODOV 20PIT V OSPREDJU.
FUhiagton, D. 0. — Seuator M1- ^ "»I ligo narodov so-W Hun-no oh p red je, ko js se-nadaljeval praskava
K Leninovi Mirti.
Mew York, M. T. (Fed. Press. . — Smrt Nikolaje Lenina ne bo porzrocila nobene bistvene izpro ntembe v obliki ali politiki ao-jetske vlade. Tako misli predsednik vserUkkcga tekstilnega sindikata Viktor 1*. Nogin. ki ae po veemescčuib kupčljskih pogajanjih v Ameriki skoro vrne v Moštvo.
Lenin je bil bolan dve leti," je rakci Nogin. "In administra-cijske posle so opravljali brez nJega. Njegova smrt bo ie izpo polnila ediustro in vzajemnost med ruskimi industrijskimi iu kmečkimi masami, ki bodo z novo odločnostjo zanašale v vsakdanje livjjenje ideale, za katerimi je streinil Lenin.
Njegova smrt pomeni izgubo voditelja, ki bi mogel pokazati pot ne satuo Kusiji, nego tudi ce-emu'svetu. Njegove priprostejše metodo za reševanje človeških irobleiuov so tako preračunjene, da izboljšajo usodo milijonom ljudi. Lenin je bil volik učitelj, in ruski delavci so ga razumeli. Ti ne bodo krenili k poti, po kateri ih je vedfl Lenin."
Vest o Leninovi smrti so jo naglo raznesla po delavski soseščini v tem ineMu.	državnem glavnem stanu Ameriške delavske federacije ni maral narodni organizator Frayne podati nikak-ijue izjavo rekoč, da ie to naloga federacijakega predsednika v Wa-shingionu.
Spojeni oblačilni delavci v A-meriki pa ao se posvetovali s svojim predsednikom Sidney Hilhnu-nont v Bostonu. Unija je že odposlala po kablu brzojavko Leninovi vdovi tar jI zatrdila svojo is: krono sočutje ob izgubi ruskega voditelju. v
Evgen V. Dcbs jo v Terrc Haute, Jud., pripomnil k Leninovi smrti tole: "Lenin je največ, ji mislec, kar jih je izšlo iz sve tovne vojne."
To mnenje iu razpoloženje je zaslediti v uradnem moskovskem kablogramu, ki ga je poslala ruska brzojavna agentura tiskovn družbi Federated Preas. Moskov ska poslanica označuje ta dogodek za najhujši udarec, kar jih je še zadelo Rusijo, odkar so.ai pri. dobili državno oblast delavci in kmetje. In poslanica se potem na daljuje t	r
"Ganila ne bo Leninova smrt samo naših lastnih kmetov in dc lavuer. nego tudi ves svet. Lenina ni več med nami, ali njegovo delo ostauo. Sovjetska vlada pojde še nadalje po poti. ki jo je začrta l Lenin. Vseruskl sovjetski kon gres, ki sedaj zboruje v Moskvi ho storil korake, ki bodo zagotav ljuli neprekinjeno opravljanje vladnih poslov.
* Leninovo truplo, so prepeljal v Moskvo, kjer bo ležalo na in rt vaškem miru v Uoijski dvoran do nedelje. Vrata bodo odprta nastežaj vsem, ki hočejo še zad njiČ videti ostanke sovjetskega voditelja."
Za komunistično internacijona lo jc izdal Ziuovjov naslednjo po
Cerkveni odborniki eo hoteli podkupiti Lelande.
Vai tisti, ki ao hoteli potlattti ta škandal, so prigovarjali Lelandu, aaj razglaai avojo šeno za blasnloo.
LELAlfboVA ŽENA JB P Bl ZDRAVI PAMETI, JB POVB-DAL ZDRAVNIŠKI IZVEDB-NEO.
¥
Chicago, IU, — Iz izprva ne-
tno tožbe /.a razporoko za kon-dvojfoe Leland ae je izeimila umazana zadeva, o kateri piše In govori sedaj vse. kar zna piaatl, čita ti in govoriti. Cikaško mesto je vse zaverovano v škandal, v katerem igra glavno vlogo duho* ven, ki bi bil moral biti kot bošjl namestnik vzor moralnega ¿love*
li
Nie m. i j
m lovne nagrade.
Effflva
iaevala ostre be-
I I IK «dorn iu Caraway-^»•■«.iikrsi je |*>M>gla vmes r K ve ret t Lspe, ki je ¡'dittfuega «Useka zs na-' "''»« doslej* zaslišana
■en«
ksait-,
IH« j.,
lir«,
P*' '¡j¡.
dn s
I;,''	i'íi/rado naklonje
r "»rodov. ^sbi
_
,,	siansee aavzesaa
■Kovsrjala vpraisnjem
,{"<la. ki je namlgsvsl, političnega odaa-
r 'd je najprej hotel I,o stališče
slanico: "Komunistična interna oijonala je izgubila svojega najboljšega voditelja iu učitelja, »ločini je zadel mednarodni proleta-i-ijat najhujši udarec od smrti Karla Marsa sem. Komunistična intcrnaeijouala prosi delavce, naj se strnejo v ono vrsto ter nada ljujejo svoje delo v duhu Leitiuo ve zapo^inc."
Oovoriee o tem. kdo bo Leninov naslednik, so prezgodnjr.
HUOHE1 ZAGOVARJA AMEBI ÉBO POLITIKO V MBHIÄKI REVOLTI
ia. Cela zadeva je ssdaj pred so diščein, kjer imajo^glavno besedo Leland, njegove žans in ps za ljubljeni duhoven Caae. Župljanl moškega in ženakega spola bi ra di potlačili ta veliki škaudal, pa so nagovarjali Lelanda, naj po zabi oelo zadevo, ae spravi s svo jo ženo ter jo raaglasi za blazni« co. Tako je izpovedal Leland, mož ncsvdkte |ene, ki jo jc zape-jsl duhoven Case, kakor to Le« landovkn sama priznava v avoji na štirinajst straneh napisani ia« povedbi.
Vso dosedanje izpovedbe priča j<f, da je duhoven Case zlorablja svojo vero, ko je zapeljeval landovo ženo v zakonolomne či ne. Sodna oblsat je dala LeUn« dovo ženo preiskati. Zdravnišk izvedenec je ngptovU, da jc pri popolnomav zdravl^paiuetl.
Ko je .sodnik Foéll velel razon Leland u in njegovi ženi vsem dru gim pričam zapuatiti sodno dvo 'rano, in ko so te odšle v sosedno pobo, je bil Ldjind pozvan na 0 der «a priče, iu odvetnik Brown ga je pričel iznraševati približno takole j	•
"V katero cerkev hodite t"
"V baptistovako v Oaji Kr ku."
"Kako dolgo!"*
"Zadnjih pet let."
"Ali ste bili vi in vaša žena aktivni v cerkvenem delu T"
"Da", jc odgovoril Leland.
"Kilaj ata prvič začeli dvomit o zvestobi svoje ženef" ;, "V meseca novembru 1. 19ŽZ.
"Ob kateri priliki?"
"Prestregel aem pismo, ki ga j J žena pisala duhovnu Cuse, ko je bil ta v minucapolskcm sanato riju." .
"In kaj *tc stprili potem, ko ste prečitali tisto pismo?" ga je vpra šal odvetnik Drown.
"Dal sem ga fotografirati, po tem pa izvirnik poslal po pošti duhovnu Case. To jc bilo dne I novembra ItJM."
"In kaj se je zgodilo potem?
"Tisti večer sem delal do po enajstih. PriŠedfti domov aem spra vil avojo otroke spat. Dolgo aem se obotavljal stopiti v najino spal uo sobo. Ko sem to storil, jc bila šena že v postelji, Ta me Je vpra šala. zakaj jo nisdtn (toljubil. Jaz som ji odgovoril, ds ne nisrain tem govoriii sedaj."
"Kaj ste miklili s tem?"
"V mislih sem Imel zadevo duhovnom Case. Več taeeeeev sem | svetoval še vedel, ds iuia /ena dokaj nsg' njonjtt do njoga. Več teduov je bilo neksj med nsuis."
"Ali ui bilo tisto n« kaj Ma> Drown?"
Temu vprašanju sts se uprla odvetnika, ki zastopata Irlanda in njegovo ženo. Sodnik Koetl Ji. ma je pritegnil, iu ime omenjenega dekletu ni bilo zaneseno v lo
SUlA RAID V AJA DEMORRA TB V PBNNSYLVANIJI
Philadelphia, Pa. — Peuns>l-vanija bo pozoriUe obupne borbe m«d demokratskimi frakeija-mi za demokratsko predsedniško nominacijo.
Vodilvlji raznih *Lran&u se po tegujejo vaak aa avojega kandiila-ta. ustanavljajo avoje tabore iu šotore, postavljajo in nastavljs-,o svoje pribo'nike ter oduiorjs-,o bojne črte.
Najglasnejši in najdrlavnejši so suhaški demokrat je. in aicer pouajveč tisti, ki ao se iarekli zn MvAdoojs pod genersloni Vanoe Meformiekoiu iz llarrisburga. MeConniukov feld maršal j« Irueo Sterling. ki Je ustanovil In določil MeAdoojeve glavne stsuc >o državi.
Mokraski in konservativni demokrat jo so zelo razcepljcui, sil vendar pa so si edini v toni, da s<^ proti McAdooju.
Ta demokratska komedija v *eunsylvanijl bo zelo zanimiva, takor je vidati.
Slovenska Nirodu
UsUsavlJoM 0. april» 1004.
PoJperii Jedeett j
I.Sota. tf. laelja 1001 * dr Ss «I tlllavts.
CHICAGO, ILLINOIS.
GLAVNI STAN. 2007-80 SO. LAWNDALK AVI
lzvrievalni odbor:
UPRAVNI OOSCKi Pradsodaih Viasoot Calahar, ^»dsrsdssdaili Asdrow Vldrioh, R. P. D. V, Boa OI. Jokostow«. P«., vi laleik Maltho« Tavk isialfc kalalikvga oddolko •las N«vak. al- h,«CaJ«tli Jok. V«Cri«h. arodaik a^^a Joé« ZavsHaik. oerarilolj sts.il. Fitl» Godlaa.
POROTNI OOSCKi Joka Uadorw»od. pradsodaih, dOT W. Hay ll. SprlaafloM. III., l¡UHla tolosaikar. Ros STO. RarUrl»», Oh,«. Prod A. Vidov, Boa 0T1. tljr. MU».. Jaka T»r¿»lj, Boa Ot. HsndorsmivllU. P»., J»ha G»r4»k. 414 W H»y Si., SprU«fi»ld, III.
BOLNIŠKI ODSEK. OSREDNJA OKROŽJE i BUs N»v»h, aredsodoib, SOST-SO Sa. Uvedel». Av«
% Chfoaao, III.	t
VZHODNO OKROMEi J»«.b AmWr»iia, Bos ISS. Msss. Roa, Pa. ^ _ Joka Gr»A»lj, 14S11 P9p»v A»»., ClavaUed. O. ZAPADNO OKROŽJE. Aala» ftaUr, B»a 104, Gr»ss, K»as . sa j«S"«pad.
Mas Mara. Baa 144, Babi. Mía»* MHf.r.s»MÍ t. Wi«ch»s%er Bft«. Marrar, Utak.
MIha Bagel. 1413 Nadaorni odbor:
pr»ds»daik, SOSO WM
Si.
Pr»mk
Cklaage. Ill-1 William »Itter, 0404 «t. Clalv Si
PBMOKBATJ« |fIBO BA BOM-PROMU
Waakingtoa, D. 0. — Demo* iratski člani finančnega odseka v poslanski zbornici niao marali da* ti republikancem poroštva, da se jloi bodo pridružili ter zaeno z njimi izdelcJi kompromisno davfi. no predlogo na neatrankarski podlagi,
Deuiokratje se bodo trdovratno potegovali za Garuerjev načrt, ki določa dodatni davek na 44 odatotkov iu večje znižanje normalnih davkov, kakor je to določeno v Mellonov! davčni reviziji.
Da ne nameravajo demokrat je nlčeaar slišati o kompromisu, je potrdil manjšinski voditelj v poslanski zbornici, poslanec Oar
Ntt.
Preak Zalls. pr»d»sd^k BtSB Somrsk, S417 Pr»ss»r A»»., Clsv»l»ad. O. Cl»v»|»ad. ObU.
Zdruiitvoni odbori
Pr»ds»d»lki F rs »k Alei, 8114 Se. Cravfard Avoh Cki»»ao. III. Jaška Ovsa, MSt W. S4ih It., CkUa«a. I«. Ja». Skak, §404 Orioa C t.. CUvabmd. OkU. VRHOVNI ZDRAVNIKI Dr, P. J. K»ra, 4SSS ti. Clair Ae., Ctaeeleod. O. POZOR I—K»r».p»ad»as» » vl «dbor.iki, ki dalaja a alei s» v ril t»kol» i
VSA PISMA, ki sa aaaalaia aa pasle gl. arOisadalka as aaaUvet Predaadalštve f. N. P. A. S48T-aa S». UvaidaU Ava«, Cklaage. III.
VRB ZADEVI BOLNISKR PODPORI SR NASLOVI. Belalika uj«. a Hira S. nTp. A. S4B7-SS Sa. Lasradala A v».. Cklaage, IR.
DINARNR POIIUATVI IN STVARI, hi ae ll|a)a el. Iav«4aealaaga adkara la Jedaate «*W« s» a»slav»i T»J»Ulva 17N. P, J., lOT-SS Sa, U«a> ' dala Avo., Cklsaao, UI.
VSI BAPBVB V ZVEZI Z BLAGAJNIŠKIMI POBU seaošlljate aa aaslovi Blaeajalilva B. N. P. J., S4ST«S4 S». Uwadale Ava., CkUaaa, III.
Vae erllaiba gleda aadavaaja v al« Izvrševale*« adkara a* aaj pellljaja Prask ZsiUa, pijfBsodalka aadaaraaaa adkara, llgar aaslav Ja agersj.
Vsi prlsivl /a al« porolal odsok sa aaj paliljaje na aaslavi Jaka Uadar» I. 407 W. H»y SI., Spriaaflald, IU.
Vsi deplsl la dragi spUL esaasall^ egUal, aarotolaa splah m W
t v svasl a aUsllem I»daala, aaj s» paHIJa »s »»slavi «Traaeala", »007 00 | L»wadaU Ava., Cklsaao. III.
DOBBNY JB 'POBODIL' FAL-LU TISTIH BTOTIBOO DO LABJBV.
(Nadaljevanja a prva at rani.)
stavila Falla v jako nevaren in za*
I let en položaj, kakor to menijo lani proiakovalnega odaeka, Vprašali ga bodo, zakaj je noj prej dejal, da je prejel $100,000 od weahingtonakega časnikarja Kdwarda B. McLeana, in zakaj je podal pred odaekom dne 2T. de oembra naslednjo izjavo i
"Nepotrebno bl mi bilo reči, da nisem imel ob nakupu Harrlaovr kmetija nobenega posla a Doho nyjem, niti ne s Binclairjem, niti da nisem prejel od omenjenih dveh at rank nil i enega eante na račun te ali oue najemninske po godbe."
Vztrajajo pri tem. da jc popol noma nedolžen, je Doheny vseeno rekel, da je pripravljen vrniti najeto zemljo vladi |>od go to vl m l |H>goji. Predsednik naj imenuje nepristransko komisijo, ki naj preišče njegove zadevo. In Če do« žene, da ul najem dobičkauoaen in za že I je u vladi, vrne on zemljo administraciji.
Doheny Je dos|»el iz I^os Ange baa. Ustavil se je bil med potjo v New Orleansu, kjer so jo po in pogovoril s Fallom, Mvojo šo pripravljeno izjavo je preilltal, ne da bi ae bil le enkrat prekinil. Ko je prečita! tisto pl sanje, se gs odaekovi člani izpra m* v sli skoro tri ur<?.
Oljni maguat. ki je dejal, da mu js 4100,000 čisto mala maleii« kosi, ae je opisal aa *toveks, ki gre za svojiuii cilji neozirajc »o
Poveeteteregeniderje.
(Pišo Anton EacharJ
—/V
i	(Dal jej "v.
Živ ponaarečencs vpije, prosi lu jadikuje, da bl ga hitro rešili strašne teše, ki ga tlači. Možje hitiju v nadi, da bi ga hitro rešili, * v avoji naglici povzročajo le vočje lasutje na ponearečanoa. V tem, ko vidijo reševalci, da jo poneare čeneo lo mrtev, pa delajo počaal in varno. Naloga ponesrečenca smo rešili po dvoh urah dola iipod plasti zemlje ln kameuja, a komaj smo ga apravili na varno, je za grmelo in zaaulo ves prostor, v ka tereni amo moža reševali. Co bi se bili zamudili le pet minut več, b bili vsi reševalci z nesrečnikom vred zasuti.
Za reševanje pobithga siuo Uo bili plačilo. Koiupanijakl petollz nik, ki reševanja šs videl ni, jo dobil zlat križce, mi, ki smo rele vali, pa siuo dobili vsak enoduev. no plačo — goldinar. Ponesrečenec, ki je največ pretrpel, ni dobil ulč, bil pa je tri laeeeee v bolnli nlol, da al je ozdravil poškodovane ude. Mol le živi v Kausasu, < Frontenseu, in ae pUc John Kru lik.	- -M.
Nismo dolgo delali v aniru. Le uekaj dni na to, pa je zakllea drugi na pomoč. Hitro smo hitel na prostor nesreče in vaak rudar ie bil že pripravljen k relevanju. Ponesrečenca j« vsfga zmečkalo in videli wuo strašni prizor pod sutbe Kri ponesrečeno* ja eurlja ls od uuinzanogit kamenja In sa spajal* v grdem blatu z utuazauo vodo. Na drugI strani pa je gor« lo, da je plamen razsvetljeval tr* grdijo podzemeljska luknje, V ru d Išči i je postajal strupom pl»»»
Vzilo velikim nevarnostim in težkemu dolu smo dobili izpod zasutl»e mrtvo truplo našega jaka Jožef« Hsjdaiks, Nrkod od Mkofjeloke Je bil dotMS Z UoreiiJ
ul ns Isvo, ne ns desno.
sadfvo t o pot,	V oči so mu prllle solz« In gla»».	j,, zapustil žem» in dvs
"Nsdsljujte!" je dojsl od Hat- j se mu je tresel ob apoailaa na t^-j w«|«ka. Mrivaluioe nI bils dslač nik Brown.
"Vprsi«I snu go. Lclsud. čs je duhoven Case kdsj kaaal ljuba v-
polju
New York, Y. - Politiko Coolidgeve adminíatraeijr v mehi«
ikon, ¿voltioljonarnem gibanju jej «J '}• * oznsčil držsvm tajnik Hughes v svojem tuksjšujoui govoru zs naj vočji mirovni priapevek, kt jc l>opolnem sogl*sju z nsšimi trn dicijsmi.
sle davne dni. ko at* s Fallout delala skupaj po Južnozapadnih ru-
od rova, iu tja »mo ga o<Incalí tretji dat» »ato p* pokopali po
larskih kampah. N>uiu Je , kaatoliAklla oMH». V l/kopano go-«roča mila, Fsllu na. On je obo
bil in objemal. (Jkta mi jr odgovo geti i Fall (m j.- oslsl revež.
. rib, dd ne moro izdati svojega
\ prijatelj»."
' Kje jo bils Lekw>d, ko se , j. vršil ts (Migovor'1
milo smo pokoimll ponesreéeoega trpiua. Dotlej je bil navzoč dobo-vri» pa se je obrnil, ds odide. N'sš ove kmetije, ki meji! Jlttjujk Jt, fct<Mli, ¡tr0i\ njega, pri Treh rekah. N. M	.
"(io.pod duhoven, »podobi
Fall je dolgo čsas mislil na na kup Harriftova kmetije, na ajagovo l>ok*ay mu je rekrl. ds naj ar
«*s**u»M*w9'*rl -v	j« -. -M	.................I-	'
M	________"In mi zremo s zanpaignn v a
L U|M '»apram ligi. U ta mu, stvaritev enotnega mišljenj« amo j ni /4i u jo v njeai riákili republik |»roti brutalni»
naaiinoatim v poUtičaik sporih." ^¡¡TitlriWt aa moji
"To ni re volue i ja zatirsneg* naroda To je zadrt« Osebae litike. Tu are zs prisvojitev pred
ls ko
Maksi
»Lki.
Izprv» ni hotels povedsti uičeasr ! potem p» mi je povedala vae. ' "Kje al« se shajala?" "Največkrat v župmA-u. Tri-.
do
»ko v. ro.
"Da, prislojnik, l/uiolia» jih, V dopisu iz Oirer-j kollkee*ko*ete. \ .ek «érnsi .ts
' vprašana, sli je\e I-i« mnenja je odnekev
Bs.x' "1 KUk* Hoí,t ® ligi naro-
mu.
Popravek
da, Kans., v M. Ia ae j« vrinila po*] n»o»s Hlavek "Kom I" bili ra •rli dr lan na premogu, bl Isirli
In kaj ar jo zgodilo petem, ko jOt o<I tope
>•■ pravilno
NAROČITE
K s!
Si i
Govorila, da ve to ac-, aeduištva." 4 I'«< ui vedela toga te-1 )' izbral F. Iv. ard Bok r4/sojevalaa porote x deli, da je John W.	jen — Me« polL
'jmik lige naríMlovf"}^,. in tg	. odo
s. nmim* Ö-J	'«jeoík v iag redih, ki «o ajogJ
Bskwartarni
je žena priznals si oje ljuba v uo znsnj«* z duhovnom;'' "Oba ava bd<-la cdo no*>. Oos j tone
- naiar llcrd
J" glasil njen odjfo bruhnili v ¡ Dread en u
1 23 ranisnih f izgredik v NemdJI. l<' povedaU vse podrobaooti. Ka-j23 r.m joniB V iagra— —v . ^ ^ %	^ ^ ^ ^
*lt. idil niče.s r hudega 'i 'k" v >
-J.	•	'«O^»'
ra l "K*j ate le delali *>*to no«;	o. «asi
\f "Hamo pogovarjal »em » IP	7lm»t
"•i' pri no poideo«t*«-l lir Isrez zsjatrks."
kí-„i
.FK vil ivpr «... ^
slssl; "Kads. bi Idi i as/' li delati klobas \T <4atrRR
iia prvm«Hiu( bi |dač#vsll od ga mm*, prekBK'lK' Z hicko-
3f Io4om in porl»no iz f»rm« Irektno nR vai dom r>o*1'
nlnp prtjBto po afr* fwnt. Na-rodilom prldeniU Monty Or-
d«»'- ^ BAJT Sl LlfOLD, NAYLOB. MO.
NAUČITI BB AHCLISKO M. «a» as»a>as pwwHti. aHssf la
.«.#•»*» i imls
iM* * S OH* »m #»••-
a Imw« HOM«
no deset krajcarjev, apostolska vera Jo dvajaet krajcarjev."
Pobledelo Je llee na^mu mo-? žu, obrnil ae ja nazaj k goiulll, v kateri je le polival ponesrečeni rojak, pokrila! aa je iu začel ino* liti, mi pa a njun
Izinolll jo pet očcuOlev iu pet čeičenamarij ter sK<dnji6 apo« stolsko vero, mi pa *mo ganjeni- • ponavljali za njim. Mola ata med tem pričela zaaipoti jamo. Turobni glaaovl ao prihajali iz groba, zamolklo butanje zcaieljMko grude ob krsto, ml pa auio končava-11 molitev, t
Žalostni smo odšli s pokopali? Šča.
Med potom domov se je pribil« žal duhoven ualcinu pred»tojni* ku z grožnjo, da Ima pravico predstojnika ksznovsti, ker so vmelsvs v njegovo obrede, do ks« terlh je ssmo on opravičen.
'Ne odrekam vsm pravice, častiti gospod," ga Je zavrnil naš predstojnik, "ali kakor jo velika vala pravica, tako Jc velika tudi vala dolžnost. Ker jo niste oprn* vili sem jo pa jsz brezplačno, brž* kone tudi tskrenojle kofbl jo bil! vl." Iz Ilirih očes sc jc zsbliaka lo, duhoven se ja postavil ns le» vo, proli nsieinu vrlemu predstoj« niku, ka katerim smo stali tudi inl, lis desnem. Uopsrjon jo duho«, vin od le I,
Iniull smo blagajno, v katero Je plačeval vsak rudar od goldinarja zaslužka pet krajoarjev, Imuto vali smn jo Hudarsko Bratovlčl* uo. Iz njo so lillo izplseovsn« bol niške podpore i u postu rt i line po-nosrečrncem. Zalo je tudi nažs rojakinja Jožef« Hajdnlk dobila :id0 goldinarjev iz Hudarsko Bratovščino, družba ps jI je dala /a^ »ost isasesov prosto stsnovanje,
Nsčelnik pisarne jc nekega d to* zagledal prihajati aerkvruik«. NIČ d*WoB4 nI silil il in kllro j^ stopil Iz pisarne v prod vri«, ka mor Je Is stopit oerkvantk j>r, likih vratih, "Kam si m' pa uatueiijl. Jolef
ms-I.tik pisarne Uw ljudmi, ker je mola t' dobro po" znal od zadnjega pogreba |»n k»-" lerem je serkovuik stlegel duhovi; niku, <'orkovidk je poglulal aejj kam u« /aiipuo, pa je rrk« I:
"Moj g<*»pod i ur je |M»slul / na, vodilom k vdovi Jozefinl llujd*'., nik. da bl prišla v fiipitiA « in i Is» č«|» mkrij »vstlh maš |u dv« kr!;, leva pot« ( njen tnof lis je trpi na onem svetu slrsšne muke, ker j»^ lire/ «povedi Uliiil "	v'
/Dalj« prihodnjič,)
1 niJ r«.«. ...» -II M L II« I'	M» f*,r <m -»
ZA KUHANJE PIVA r; DOMA
imam« v «el.«Bl »led. km»IJ, sladkor I« v>» drug« fmlrshidiiia. PoskUvR^' Ia .« prr|lr1#«jt«, da le dom» pri o. kuhani «rdao Ir «nejkolJM le ne|ee« aejdi. Domu J« tadi «M»ko sodo*; «iablsnU |q r««nih Uaieov. tid.
Sli vsm da-iavim » n«ro#lto ao M*; «It, tafa« v vse krair
(,>o«rni»m. »Ud#Mor|am le v §00-' d»J»;os Ularnm« dasso onn.rr^n po. pa »t pri v«0jlk aaro^lllk PlOMr p«' informarij« a« i
FRANK OGLAR*
4441 Saperiev Ar»aa». CUvsLad, O.
GOSPA SILVIJA.
Spisal IVO SORLl.
To epet vidimo prMigtnje u dovol jnoeti sužnju. Suženjstvo »c bode nadalje?»io le toliko, koli kpr bodo eninji zadovoljni premo šeti. Bodi zadovoljno, preri lev jagnju. io jagnje postane meso. -Nezadovoljno* je mati napred ka. Bila je nezadovoljnost a prevladujočimi razmerami, katera je povseoČila vsak napreden korak v napredku človeškega roda. Ako bi mi bili zadovoljni z vozom, bi oikdar ne imeli parne sile. Ako bi mi bili zadovoljni prenašanjem poročil po jezdecih, brsojav, telefon in brezžični brzojev bi bfli nepoznani. Ako bi bili zadovoljni z znanostjo desetega stoletja, bi ie vedno Uveli,v neudobnih kočah in gradovih, napolnjeni s ignoraoao in brutalnostjo, nevedoči o mnogih udobnostih niivanih dandanes, in ne čutili bi o visokih etič-nih občutkih, kateri gredo skozi današnje generacije.
Zadovoljnost pomeni prenehanje. Dobre je ca'kapitalista, da obdrii svoje sužnje "sedovoljne. Zadovoljnost suinjs pomeni večno sužnost
"Bodi konservativen, " je tudi eden izmed kapitalističnih zapovedi. Hvalijo naa do nebes, ako
I
PROSVETA
SOBOTA,
MNUARJ
urno konservativni delavski voditelji, ali rasvpiti smo kot slaki, če saso radikalni Konservativnost pomeni po/asno spremembo".
Ako je sušenj počasen v spre min jan ju sistema, pod katerim je zasužnjen, zasužnjen bo ddlgo
Bobna on» v ušeaih od meh
različnih trobentačev kapitalisti-nega razreda "bodi konservati ven f To je dobro ss brata kspi tal ista. da drži hrata delavca konservativnega, kolikor jc mogoče
• yf . " '.-.j' ' ' ^ i-Vtijf . J I
11 Dobri delavci so lojalni svojim delodajalcem.
Ko smo še otroci in hodimo vj nedeljsko šolo, jemljemo .is knjižnice nedeljske šole knjige, katere nam pripovedujejo o dečkih, kateri so bOi skozi syojo lojalnost napram svojim gospodarjem po-vzdignjeni do najvišjiL mest v deželi.
Družinski listi nam podajsjo povesti v enskem moralnem pr«-pričanja.	.
V čaau stsvke, oni, ksteri še izneverijo svojim tovsrišem in ostn nejo lojslni proti delsvstvn boju
dala komu rdeč nageljČek — morda boš to celo ti — t škrat vedi, da je tisti in ravno tinti fant mojega erea. Zapomni ei to l
—	Bom 1 Hvala 1 sc je priklonil nekoliko ironično. Dotlej pa semo belo cvetje — Bog ga daj obilo 1
—	Kolikor si ga zaslužiš! je pokazala, kako jc rszumsla njegove besede.
—	AU ... ali bojim ss, da morebiti ne bom sam, ki bo hodil ponj . . . Kaj pa naj storim, če srečam na svojih tihih potih pod belo drevo spo-znanja — konkurenta!
—	Kako mnenje imaš o menit je rekla strogo.
—	O, prosim, jss izvajam samo is tvojih besed. Tisto belo cvetje je sate očitno samo nedolžen in neobvesen dsr; in nc vem, čemn naj si lsskam, vsaj dofcler nimam one alavne rdo6c legitimacije, da smem hoditi sim ponj sli čelo da, smem srečnega srečanca — pretepati. Ključ od ssdovnjska sil bolje evetličnjska obdrži gospodinja — ni torej izključeno, ds kdsj pozabi sa-preti. Jas bi bogmf ne, da ga imam;
—	Saj prav ssto — — —
—	Nol sc j« zasmejal, ko se je naenkrat so-pet ustavila. Prav zato ga ne dobim, kaj ne t Toda, rdeči nagelj, oprosti: rdeči nsgelj pa ne vseve-te več na tem ... na tem tekorekoč na pol javnem vrin, ampak ie na tvojem okencu, kaj nef In sdaj mi šs to povej t ali bodo vsaj tsm cveti viseli na snotraj, v sobo samo, namsnjeni tskorjs-koŠ samo fantu tvojega srca, aH pa na funig, po sidu, da se jih more veseliti Še ksko drugo k rižansko oko ln STCCt
jočim se kap.talutcas, to hval.e ni kot junaki.
Načelnik n^ke vciike unlrggzc, podprt od strani kapitalistov s podkupovanjem, se je nekoč izrazil, ds je skeb največji junak A-merike.
Od vaeh virov, katere kontrolira kapitalistični razred, prihaja klic ameriškim delaveem, "bodi lojalen svojemu delodajalcu. "Ob-ljubuje se mu vse, od pfcnzijc na tej zemlji do "palač v oblakih"; razume se, ako ae ne zopcretavlja vedno naraščajočim zahtevam delodajalca.
V resnici vidimo, da kolikor manj se delavec upira, tembolj mu nalagajo na ramena.
Ko delavec pride do starosti, v kateri ao mu obljubili penijo, ga odpuste pod kako pretvezo. l'<< tem ko je dal življenje v službi svojega gospodarja in ko ni zmo žen, tekmovati s mlajšimi možmi, ae mu enoetavno odreče delo. Tako poetane predmet dobrodelnosti. Oni, kateri šo vzeli produkte njegovega dela v teku njegovega življenja, sprejemajo poatave, katere prepovedujejo potepuštvo, tako, da nc dišijo glasu svojih žrtev.
Lojalnost svojim delavskim tovarišem je edino upanje na svobodo.
15. Dobri delavci so resniooljubni.
starodavnih časih, pred za^ čet kom osebne sužnosti, je bila laž nepoznana. Ni je bilo prilike sa goljufijo. In do začetka privatne lastnine, besedi "moje", in "tvoje", nista bili nikdar v rabi. Bilo ni torej prilike za goljufijo med človeško družino.
Ko so najprvo ženske in potem možki bili zasužnjeni in oropani avoje laatne svobode ter so bili oropani svojega dela, so bili vsakokrat kaznovani, ako se kaj vzeli, ali pa ako so se pozsbavali brez gospodarjevega dovoljenja. Edini način, s katerim ao se izognili pred kaznijo, kadar so si vzeli, ksr je bilo po pravici njihovo, jc bila laž, napram gospodarjem. Laž je iznajdba sužnjs. Samo o-ni, kateri se česa bojijo, bodo la-
gali. Vso laž od atrani »uznjem se smatrs nemoralno, ali s trgovei jj drugače.
Odkar ao se začele rsbtti verige razuma v osulnjevauje ljudstva, prekanjenost nameeto sile, In način odstranjevanja drugih ljudi produktov, najdemo voditelje v
— In ali bodo še poaneje jabolka

rumena, kisla ali sladka ali srednja! Morda te sanima cclo tudi le tot

Gledala ga je veselo ln izivsjoče, in skorij ljubo Mu je bilo ob tem pogledu, ds ni sačutila žela v njegovih besedah.
—	Ah, daj belega cvetja, še nekaj koemičev ml ga daj t Vrag vsemi vse drugo, vsaj za danes t je vskliknil, sam sebe prigsnjsjoč v to lahkotno razpoloženje — kakor je z veseljem opazil, nc brez uspeha.
—	Edino tako si Ishko zaslužiš rdeči nagelj 1 se je zasmejala in se ni preveč brsnils.
Ko sts dospels v mesto, so Že gorele luči.
Mesto je bilo zidsno v obliki križa, to js na obeh strsneh dveh, od psmtivekov tu križsjočih se cest. &cle v zsdnjlh dvsjšetih letih se je upslo nekaj novih sgrsdb izven dolgih, rsvnih vrst bolj tjs noter v polje.
Prva teh izbežnic jc bila hiša gospe Prods-nove j in pomeknila se je bila s ceste le za toliko, da se je pred njo rsztezsl precej obširen vrt. Sezidal jb je bil rajnki gospod Prodan prav za sebe in Šeno, ko jima jc bila umrla edina hči, in sc mu jc sdclo, da nima zdaj za koga še novih grošev , zlagati k tistim, ki ai jih je bil prihranil v veliki goatilnl na trgu. Odpočlti se je hotel že na tem svetu od premnogih trudov življenja, a odločeno mu jc bilo, da se bo šele tem gori pod cipresami. Ženi pa je bilo po njegovi smrti še bolj dolg čaa in bolj aato ter iz stare navade nego za dobiček, ai je zopet izprosila pravioo zelene vejico nad vrati.
Tak je bil početek prijaznemu domu. ki so mu zdaj Še vsi njegovi prijatelji pravili skoro Še »smo "učiteljski". Rajnka hčerka gospe Prodi-nove je bila namreč učiteljice in je začela svoja tako nenadoma pretrgano slušbo prav v mestu. fo odtlej je bile stara goapa v zveai a skoro vs*-nčlteljetvom. Njegovo iekreno sočustvovanje eb hčerkhni bolezni in smrti pa je to avezo Še bolj utrdilo. Tako je s ponosom sprejela naslov "mame" in je rea prav materinsko skrbela posebno za začetnice s ono borno pleča, ki a« jI je zdela vedno kakor nalašč tako nizka, da bi pokazela, koliko je v teh dekletih moči, da ne zaidejo na kriva pota kakor toliko mladih Žensk v drugik poklicih a celo toliko večjimi dohodki. "Naj rečejo tem sirot em, kar hočejo—Če se že katera iz-pozabi, za denar se ne!" je tolikokrat s ponosom poudarjala, kakor da ao vaa njene hčere.
BUvijc ee je oprijela še s prav posebno ljubeznijo. Doslej je dajala učiteljioam in učiteljem v m.stu sa neverjetno majhen densr le hrano, zanjo je priprevila celo melo čedao sobico, »ohieo pokojne hčerke. "To stvarico ai je goepod Bog prav poeebe umislll. To je preve filigransko delec 1 Ta je treba pa rea a umitimi prati prijema« Ul" - Uko ji je bilo, koder jo je gledala. In ako-ro. da bi bila všaeih nad Bogom aamim mrmrala, če ac je Mlvlja ob nedeljah prsv lepe neprevlla ali če ja je IU pegledet. kader jI je dala avelega perila na posteljo in ji js počivale glaviea aa pre-beli blazin! . ** (Dalje prikodajH.)
današnjem <|gnžabuefn redu, od diplomata do malega trgovca, da ao razvili laž v prav fino obrt. Ls-gsnje diplomatov in trgovcev ke imenuje diplomacija prefrigano-sti visoke finance, in je moralno in. hvalevredno, medtem ko je laž auinja, da se izgone kazni, nemoralna in zaničeval»* v smislu današnje poatave.
16. Zaključek.
Nc.ucialisti kritizirajo socialiste, ker m) radikalni, ker ao Večkrat nasprotni idejam e-ujenih ljudi v njih občini.' '• Pisatelj, poskuša raztolmačiti v tej mali knjižici vzrok, zakaj revolucijo uarna stranka z^bičujc napredno Mnlsel skoro na vsakega svojih članov v njeni ustauovi.
Delavci si lahko zavarujejo evo-jo bodočnost le s spremembo politične moči. Poslužiti se morajo te moči, kakorhitro jo vdobijo, da dobe last nad vsemi pogoji, s katerimi producirajo in razvažajc bogatstvo.
Narod mora operirati industrije in jih lastovati, prepovedati privatni kapitalizem in voditi industrije z namenom, da služijo ljudem namesto, df jih izkoriščajo. Upeljati mora novo moralno sa-konodsjo, temelječo na materijal-nih interesih vsega ljudstva, kooperaciji v produkciji in * razva-žanju bogatstva. Osvoboditi moramo naš razum ud vseh vražjih
ver in
dovoliti, ua se naš^| z evolucijo.
Imeti morumo svobodo I
jamčeno po narodu, polcJ dukt svojega dela, m ramo kapitalistični ra*r.,i ] priailjuje, da delimo i nji'J jamčeua nam mor« biti J govora, svoboda tiska in J verskega prepričanja I
Naša vlada mora po%tati i niatracija mesto pris.ljtue'v Služiti mori, da uravnava { šaje ljudi pod absolutno dem tično kontrolo in prestane j rodje vlade kapitalistični reda, kot se to godi danes. I
Delavci in delavke AmerU morajo sami organiziraj vl tično bilo, ki bo nadkril, druge po številu, iu ruba gl, niče ali vaakegu drugega p« na i bo dovoljena, da pride« politične moči in se upelj« jI trijska svoboda.
Kapitalistični sistem je delavskega razreda, ali del velikan se prebuja i i 8pw vzdiguje ae iz svoje postelj vednosti, premika se napre zmage nad posest koop. ratil splošnega bogastva.
Vsega želiš, za kar se b socialistična stranka. Vsaka ka v njeni platformi se ozir tvoje materijalne interes«, diral boš globokejše v to vp nje in rezultat bo, da se b kratkem času znašel ramo ol mi a tvojimi sodrugi v ve boju za človeško povzdiga Svet je velik in ima proirtori volj, da vsako človeSko bitje ko Živi zadovoljno in mirno ljenje.
7 (Konec.)
VARCCJIVI NAROD
KAZNAHILO IN ZAHVALA.
Tulnim arcem naznanjam so rodnikom, znsncem in prijateljem žalostno vest, da je po dolgi in mučni bolezni plučnici, dne 10, jan. ob 11 uri dopoldne 1U24, za vedno zaspal, moj soprog in oče
XATT KIKN.
Rojen v vasi Čelje na Notranj skem, bil je stsr sedaj 45 let. Po greb se je vršil po katoliškem obredu i zhiSc žalosti v soboto po poldne dne 12. jan. t 1., na poko pališče v Verona, Pa. Tukaj za pušča mene žalujočo soprogo in šest nedorsstlih otrok. Lepa hva la društvu "Notranjska Zarja' št. 216, S. N. P. J. za polnoštevilno vdeleŽbo pri pogrebu in za daro-| vani krasni venco. Prav lepo se zahvaljujem moj Isestri Mariji in nje soprogu Franku Babudar za tolažbo in za krasni darovani venec. Lepa hvala tudi mojem bratu Franku àircelj, kl mi je stal ne strani, ter pomagal v mojih žalostnih urah. Lepa hvala Johni Mršnlku ,ki je vse vredil v hiš: in vea čaa me tolažil ter pomagal I opraviti vse potrebno. Lepa hvala ! Mrs. John Morcll zs tolsžbo in1 pomoč, lakrcna hvala nečakom in I nečakinjam pokojnika, ki se pri hiteli is oddaljenih mest, sprej-1 miti pokojnika k zadnjemu počitku. Srčno se zahvalim Frauk Pirmanu in njegovi soprogi, ter ne Čakinjsm Mary in Fannie, ki sti prišli iz lirsckenridge k pogre-bu. Nadalje prav _ lepa hvala Alojziju in Albertu Kirn, ki ste prihitela s družinam iz Exporta,, Pa., sprejmiti pokojnik« k zad j njemu počitku in za darovani! krasni venec, ki so g« položili v j zsdnjl pozdrav »na njegovo krsto. I«epa hvala preda. diVtvs br., Mike Majcen ju za njegov ginljivi govor pri odprtem grobu, enako; hvala društvenemu tajniku br. Josip Samecu, sa vso točnost in' oskrbo, ki ie držal vse v najîep šem redu. Re enkrat najlepša hva Is vsem, ki so ga obiakali pri! mrtvaškem odm in ae pogrebe j vdeležill, ter mone tolažili v Ža lostnih urah. Tebi p«, dragi in1 ljubljeni soprog in o<V, naj Ti IhkIi lahka svoltodna ameriška gruda Odšel ai od naa in nas za -i postil v tngi in žaloetne, aH naši spomin na te, bo živel zavedno »cd nami. ¿nlujoči ostali: Anto-nijs Kim. soproga. Paul. Matt In Uuia. sinovi. Jennîe. Mary bi faeephine. hčere ,val na 160 Pcnn.
Verona, Pa.
Pod nadzorstvom* vladnim, driav-nira fa»
Chicago Cloaring Houao Aee'n.
VLAGA REDOVITO % INVESTIRA RAZUMNO
KASPAR STATE BAN
NAJVEČJI JUGOSLOVENSKI BAN KI V ZJEDINJENIH DRŽAVAH.
1900 Bluo Island A ve., vogal 19. uUe CHICAGO	ILLINOI
KAPITAL IN PREOSTANEK
$1,250,000.00
Prodajamo parobrodne listke xa vse robrodne druibo v Jugoslavijo in obrst Izdelujemo listino (affidaviU) ss| 1 jen tke, ter pošiljamo donar v stare nsorino najconojo in najhitreje.
KNJIGE
Književne Matice S.N.P.J.
Književna matica Slovenske narodne podporne jednote je izdala in ima v zalogi sledeče knjige:
Pater Malaventura. Spisal Zvonko A. Novak. Izvirna povest iz življenja ameriških frančiškanov. Z izvirnimi slikami, katere je izdelal Stanko 2ele. Fina trda vezba. Cena s poštnino vred $1.50.
Slovonsko-angleška slovnica. Dodatek raznih koristnih informacij. Fina trda vezba. Cena $2.00 s poštnino vred.
Jimmie Higgins Spisal Upton Sinclair, poslovenil Ivan Molek. Povest iz življenja amen-
* i Trda
škega proletarijata za časa velike vojne, vezba. . Cena $1.00 s poštnino vred.
Znjndalci doslej skritoea cev v Ameriki, štnino vred.
Spisal Ivan Molek. Povest a kosa življenja slovenskih delav-• Trda vezba. Cena $1.76 s po-
biogenezij
►venil J. M
Moore, posloveni.	^„v... ....^-r,
tolmači mnoge naturne zakone in pokazuje, kako se splošni razvoj ponavlja pri posam« / fizično in duševno. S slikami. Trda vezba. Cena $1.^0 s poštnino vred.
Zadnji d\v knjifci, naročeni gkupai, dobite za tri doUrje. Vse štiri knjige za šest dolarjev. Vredne so!
Naročbe, s katerimi je poslati denar, «prejema
Književna Matica
2687-» So. Uwndak Am, Otkmf o, DL
(Dalje.)
—	Sladek evet aH pa sladek sad na drevesu , , . na drevesu spoznanja, je rekel po kratkem pomisleka.
Cvet sli sad t To jc razlika,, menda l < — Skraja ... to je tsko-le s poljub brez po-fledie le cvet... Pozneje ... ko je stvar resnsj-la, globokejše, cvet dosori v sad .. . včasih celo precej trpek in grenek ssd .. •
—	In ksj ste utrgsli prej — evet aU ssdf
—- Hm, ksj nsj vam rečem f.. . Oledati moram namreč tudi, da bo vam prav ...
—	Ne, le tega ne t Povejte popolnoma odkrito, to hočem 1
—	Ds. če hi bilo Uko lahko ... če bi namreč sam vedel Zsksj aa prvi pogled ... to ss pravit po prvem okusu na ustnicah bi rekel, da je bil čodovito opojen, bajen evet . .. Toda po okusu,
. ki mi sdaj vstaja v srca ...	i
—	O, le vem, kaj hočete reči, ga je nervosno prekinila. In prav tega nočem 1 Jas hočem, ds me vidite tako ... tako, kskor ste prej rekli... ksj bi meni sad Is sedsjt...
—	Razumem! se je čez hip naamehnil, in okrog noten mu jo zslgrslo mslo trpkosti Ssd spomin j s Is ns jeeen, vssj ns poletje Vi pa Mote, da vss človek vidi še čisto apomlsdan ako ... Lepo čelnjevo sli jabolčno drevo hočete biti ... In ne ob eeatl, ampak v lepem ssdovnjska, ki gs je gospodsr zaklenil za seboj In vtsknll ključ v lep, ds adpre samo, komor on kočo .. . Ia samo tak, ki sns uliti Čsr teh beUh, veselih, vriskajočik vej, katere šume nad njim ~ šume Od tiaočerih bočel — aamo tak, kateri ana lepo priti, mekko seči po evet ter tiko in molče oditi, naj mu .bo ss U kratki, aladki hip odprt vhod ... In Če pride drugič, ni nemogoče, da se mu duri Spet odproi toda niti v očeh mn ne sme biti sleda, da je le kdaj prej preetopll prag in da mu je znan ta kraj ... ta raj ... Ta raj, ki aaj bo po-mlad dolga, dolga v njem . .. dolga do vseh mej ln do vseh mej sladka ... Ah, še niti ena vseh |eh stoterih in stoterih belih glsvie — teh spo-tslsdsnsklh misli — ne sanja o rumenem sli rdečem sadu, ki bo nekoč sklanjal veje meeto njih — —vaeh tisočero glsvo misli eno sgmo belo, deviško čisto apomledanuko misel ... Ali jc Uko, Jttlvija, ali aiT
£e ob njegovih prvih be», duh, ki ao se pri-Jetno spustile na njeuo srce, ji je prišlo na um t Tako bi noben onih drugih tsm doli ne snal po-Vedati. Potem jo je njegovo tiho govorjenje bolj » bolj omamljalo, povesila je «lavo in ga Je z hlaži nim drhtenjem poalušala. In zdaj, ko jc kon. šal, jo je vae prevzelo, da je mrhko stisnila k tije. mu, ovila mu roko okro« vratu ter gledajoč mu V nekoliko zameglene oči in gladeč mu lepo visoko Čelo tiho govorila t
—	O, kako lepo »i povedal to, Joiko moji J>S. tako, prsv tako mi Je! prav tako al želim . . . tuko sanjam ... ln zs plačilu pridi včaaih . .. ti. ho odpri in utrgaj si b«d evet ... In potem ae tiho Obrni ln pojdi apet ... in uiolči! ... In ne Išči fllčeear drugega! . . . Na tem vrtu ni še niti rde-ftih cvetov, kaj šele »adov! . . . Ampak belih evc-«ov — ne, na! — cel grmič! . . . Imaš dovolj f Si feadovoljenf
T Vtaknila je topft r«*ko pod njegovo pazduho l« IfS j« potegnile a aeboj kakor ds odgovora še fcrišakujs ne. ker je po aebi umljiv.
V On pa ni bil sadovoljen . .. Celo Judno težko mu je bilo srce. Ce bi prej ne bil Še vedel, sdaj iS občutil s vso bolentno goto\ostjo, da je bil pri tem dekletu aahrepentl po ««nem aamem «vetu, onem rdečem, kakor je bils prsvkar rekla. In to ia preden ma je neeula belih v naročje . . . ln da mu je bilo sdsj hrepenenj« po onem, enem samem še toliko silnejše A ssvedal s« je todl s veo jasnostjo, ds bi mn to hrepm«njš ne bila ns sre-So niti tedaj, če bi vedel, da mu je kdej namenjen aal rdeči cvet, •.
J —Ti. Jožko! Namreč, kedsr bova aama ai ^erečevs Jožko In Sllvljs. kaj aef Ti. Joško, ali nisem tadl jat dobro rekla ono o onem rdečem gvetu. kaj nef ja nseakret začebrnala ob njem. Vei in tisti cvet ko. kadar prikuje na dan. -vsi ksj bof Nsgeljček, voli In kadar bom Isbrs-|a bo znamenje, da ecm ubrala — rdeč nagelj-tck. Lepo, kaj not Torej t kadar bol videt, «a sem

WMMáMMM/;,.
L DEL.
4
Zisvžnjevanje razna.
Spisal U- H. OaldwsU. Poslovenil
J. A. Siakovich. •
13. Zadovoljnost
Zadovoljnost so Vedno pridigo-11 oni, kateri ao v oblasti, tistim, ki so trpeli pod sistemom razredne vlsde. G<*podarji sužnjev so vedno pridigovsli, naj bodo sužnji zsdovoljni s svojo usodo, češ, ds se ta ne da spremeniti. Fevdni baroni so naznanjali svojim tlsčsnom, da je tako bog nkazal, de naj bodo oni njih goa-
garji, in da se bodo zamerili |j previdnosti, ako nc bodo za-oljni s svojo usodo.
Moderni kapitalist Jurij Beer Se je izrekel v čaau premogarake atavk« leta 1902: "Bog je v avoji brezkončni bistroumnosti dal kontrolo laatninskih intereaov v tej detel! v rok« krščanskik gospodov, kateri sedsj lestojejo. K njim morajo delavei prili in prosi za vaako zboljšanje razmer, namesto k agitatorjem, kateri so po vsročlli nezadovoljnost in razpor med ljudetvom."