PLAŠILO ,
J^^ISTICNE
DELOVNEGA
LJUDSTVA
leto xxix. st. 5
PTUJ, 5. februarja 1976
CENA 2 DIN
O položaju kmečke
ženske
Leto 1975 smo imenovali
tudi mednarodno leto žensk,
S kakšnimi mislimi, ugotovit-
vami, napotki in zadolžitvami
smo se od leta poslovili? Smo
med drugim ugotovili, da
obstaja še vrsta nerešenih,
..žensjdh" vprašanj, ki ji še
vedno onemogočajo enako-
praven nastop pri oblikovanju
našega gospodarskega, politič-
nega in kulturnega življenja.
Če smo, nas te ugotovitve
silijo naprej v njih realizacijo,
da ne bodo samo mrtev zapis.
Dela je torej precej. Še
posebej smo malo naredili za
kmečko ženo, ki je, če se
tako izrazim, potisnjena na
stranski tir. Nasploh pa se
moramo zavedati, da med-
narodno leto žensk ni samo
leto 1975, da so to vsa leta
naprej in da le-to ne more biti
akcija, ampak proces, ki mora
biti prisoten na vsakem
koraku našega življenja in
dela.
Nekatere naloge mednarodnega
leta žensk, zastavljene v preteklem
letu, smo prenesli tudi v letošnje
leto. Republiški odbor za
mednarodno leto žensk sije v svoj
delovni načrt med drugim' tudi
zapisal, da spregovori na temo:
položaj kmečke proizvajalke v SR
Sloveniji Problemska konferenca
bo stekla v mesecu februaiju.
Svet za vprašanje družbeno-
ekonomskega in političnega polo-
žaja žensk pri OK SZDL Ptuj je na
svoji zadnji seji, v januarju, med
sklepi navedel zadolžitev za vse
odbore za vprašanja družbeno-
ekonomskega in političnega polo-
žaja žensk pri krajevnih konfe-
rencah SZDL, da v svoji sredi
spregovore o problemih in
|X>ložaju kmečke ženske. Svojo
nalogo morajo odbori opraviti še
pred 8. marcem in tako dajo svoj
prispevek k reševanju problemov
in položaja kmečke proizvajalke.
K sodelovanju pa naj povabijo še
odbore na vaseh in aktive mladih
zadružnic in zadružnikov.
V ta namen svet za vprašanja
družbeno-ekonomskega in politič-
nega položaja žensk pri OK SZDL
Ptuj, Ki ga vodi Lizika Lacko, še
posebej narekuje vsem tistim
sredinam, kjer še niso zaživeh
odbori za vprašanja družbeno-
ekonomdcega in političnega polo-
žaja žensk, da to store v
najkrajšem času. Obenem pa jih
svet zadolžuje za poročila, ki naj
vsebujejo podatke o sestavi
odbora, nakazanih problemih
kmečke ženske in hkrati rešitev.
Poimensko navedbo delegatk, ki
bodo sodelovale na občinski
probkmski konferenci o proble-
mu in položaju kmečke ženske, ki
bo predvidoma konec marca.
Problemska konferenca bo dala
odgovore aU vsaj osvethla položaj
kmečke žene kot proizvajalke,
njeno družbeno-politično aktiv-
nost, prisotnost kot kmetijske
proizvajalke v ustavi in zako-
nodaji, izobraževaju in pri
urejanju življenjskih razmer na
vasi.
MG
Kmečka mati	Foto: f. Ciani
Vse več kmetij vodijo žene
Foto: J. Vrabl
Žirija za podeljevanje priznanj Osvobodilne fronte slo^-
venskega naroda pri občinski konferenci SZDL Ormož
ob 35-letnici OF
RAZPISUJE ZA LETO
1976
10 priznanj Osvobodilne fronte slovenskega na-
roda
Priznanja bodo podeljena ob obletnici ustanovitve Os- ■
vobodilne fronte — 27. aprila 1976.	!
Priznanja so namenjena posameznikom, družbeno- :
političnim in drugim organizacijam ter skupnostim za
posebne dosežke na področju:
—	družbenopolitičnega dela med občani in delovnimi
ljudmi, ki je pomembno za uveljavljanje socialističnih
odnosov na raznih področjih in oblikah družbenega
življenja,
—	razvoja socialističnega družbenopolitičnega siste-
ma,
—	razvijanja in krepitve socialističnih samoupravnih
odnosov,
—	uveljavljanja demokratičnih in humanih socialistič-
nih odnosov.
Predloge za Priznanja OF lahko pošljejo žiriji za po-
deljevanje priznanj OF krajevne organizacije SZDL,
delovne in druge organizacije, samoupravne skup-
nosti, društva in občani, do VKLJUČNO 15. MARCA
1976. Kasnejših predlogov žirija ne bo upoštevala.
Poleg kratkih življenjepisnih podatkov in točnih na-
slovov predlaganih morajo imeti predlogi tudi čim po-
polnejšo utemeljitev, zaradi katere naj bi predlagani r.
dobili Priznanje OF.
Predloge pošljite na naslov; Občinska konferenca
SZDL — Žirija za podeljevanje priznanj OF — Ormož.
Predlogi morajo biti napisani na za to določenih ob-
razcih, ki so na razpolago pri občinski konferenci
SZDL Ormož.
Družbeno
in idejno usposabljanje
Včcriy popoldne seje sestal komite občinske konference ZKS Ptuj
na razširjeni seji in obravnaval družbeno in idejno-politično usposabljanje
v občini, povezano z vlogo delavske univerze. Uvodno poročilo je
pripravila komisija za idejna vprašanja pri komiteju OK ZKS, DU Ptuj pa
je komite širše seznanila s svojim delom, problemi in težavami, s katerimi
se srečujejo.
Večina oblik idejnega usposabljanja komunistov v občini uresničuje
komite s pomočjo delavske univerze. Skozi oblike DU poteka tudi
celotno idejno-politično in družbeno-ekonomsko usposabljanje občanov,
bodisi na pobudo družbeno-poUtičnih organizacij, občinske skupščine in
njenih organov, organizacij združenega dela, samoupravnih interesnih
skupnosti in drugih. Vse to daje delavski univerzi poseben družbeni
pomen in vlogo.
„Zivahna dejavnost v občini na vseh področjih družbenega
izobraževanja občanov je brez dvoma odraz, našiii novih družbenili
hotenj, je rezultat prizadevanj komunistov za soreminjanje ustavnih
načel v prakso in s tem uresničevanje sklepov obeh Kongresov ZK" - je v
svojem uvodnem poročilu poudaril Dušan Parazajda, predsednik komisije
za idejna vprašanja pri komiteju OK ZKS Ptuj.
F1
Izvršni svet skupščine občine
Ptuj je dal v javno razpravo osnu-
tek resolucije o družbeno-ekonom-
ski politiki in razvoju občine Ptuj v
letu 1976. Predlog obsega globalno
oceno izvajanja resolucije v lan-
skem letu, težišče politike, smernice
in naloge za uresničevanje ciljev
družbeno-gospodarskega razvoja
ptujske občine v letošnjem letu,
smernice razvoja krajevnih skup-
nosti, izhodišča skupne in splošne
porabe ter naloge na področju kre-
pitve varnosti, samozaščite in ljud-
ske obrambe.
Javna razprava o osnutku tega
dokumenta je bila končana že 15.
januarja 1976. Izvršni svet SO Ptuj
je zbral vse pripombe in predloge,
oblikovane v javni razpravi, o njih
na zadnji seji razpravljal, z njimi
dopolnil osnutek in ga sprejel kot
predlog. Ta predlog je s^aj dan v
razpravo še vsem družbeno-politi-
čnim organizacijam v občini, ki bo-
do prav gotovo imele še precej pri-
pomb in predlogov. O vsem tem bo
izvršni svet še enkrat razpravljal, ga
po potrebi dopolnil, nato pa ga
predložil vsem trem zborom skup-
ščine občine Ptuj v končno obrav-
navo in sprejem.
Resolucija je brez dvoma temelj-
ni dokument, s katerim bo začrtana
px)t letošnjega in nadaljnjega raz-
voja ptujske občine, zato bi moraU
o njem tudi razpravljati z ustrezno
odgovornostjo. Ko je izvršni svet
SO Ptuj na zadnji seji ocenjeval
javno razpravo, je med drugim
ugotovil, da so se nekatere organi-
zacije združenega dela obnašale
precej neodgovorno do tega doku-
menta. Menili so, da bi morali de-
lavci neposredno na zborih delov-
nih ljudi kritično oceniti delo svojih
strokovnih, zlasti še planskih služb,
če resnično delajo tako kot bi mo-
rale in kot je za razvoj delovne or-
ganizacije nujno. Vedeti je treba,
da zahtevki, predlogi in dopolnitve,
ki jih pristojne službe v OZD niso
pravočasno predložile, ne bodo
mogli biti upoštevani v resoluciji,
ki bo zavezovala vse dejavnike —
tako po gospodarski kot finančno-
kreditni strani.
Če bo katera dejavnost ali OZD
glede tega prizadeta, bodo za to ne-
posredno odgovorne njihove stro-
kovne službe.	F. F.
Več za stanovanja
v sklepih 5. seje C K ZKS je med drugim zapisano, da je
treba v osnovnih organizacijah ZK ponovno preučiti
dokumente 7. kongresa ZKS in 10. kongresa ZKJ. To prav
gotovo ni mišljeno tako, da bi te dokumente preučevali
ločeno od reševanja konkretnih nalog, temveč, da se prav pri
reševanju teh nalog nenehno vračamo h kongresnim
dokumentom. V njih so razumljivo opredeljene
idejnopolitične utemeljitve družbenoekonomskih in
družbeno- političnih osnov samoupravnega združenega dela
in demokratične oblasti delavskega razreda, ki so vsebovane
v ustavi in na njej zasnovanih sistemskih rešitvah. Ko te
dokumente znova preučujemo, jih v marsikateri
konkretfiosti danes razumemo nekoliko drugače, jih
dojemamo z večjo širino kot smo jih takrat, neposredno ob
obeh kongresih ZK.
Eden od takih dokumentov, ki jih je treba znova vzeti v
roke in pregledati, kako ga uresničujemo je tudi resolucija
10. kongresa ZKJ o nalogah ZK v razvoju
družbeno-ekonomskih odnosov na stanovanjskem področju
in v stanovanjski politiki. Naloge so nakazane v 14 točkah.
Te naloge so bile za slovenske razmere podrobneje
opredeljene v sklepih 8. kongresa ZS Slovenije in pomenijo
nadaljevanje skupne akcije zveze komunistov in zveze
sindikatov na področju stanovanjske politike in gradnje
stanovanj za delavce.
Uresničevanje teh nalog na območju ptujske občine je
podrobneje ocenil komite občinske konference ZKS skupno
s komunisti samoupravne stanovanjske skupnosti in njenih
organov samoupravljanja na seji, ki je bila v januarju 1976.
Skupno so ugotovili, da večino nalog uspešno rešujemo in
kar je še posebno pomembno - rešujemo tako, kot je
začrtano v dokumentih obeh kongresov. Pri tem so opozorili
na tiste točke, kjer se sklepi še ne izvajajo dosledno.
Predvsem velja to za reševanje prostorskega problema in
urbanizacije, da se sredstva iz prispevkov za uporabo
zemljišča tudi v celoti trosijo za ta namen, da še vedno
nimamo takih stanarin, ki bi vsaj v celoti krile stroške
enostavne reprodukcije stanovanjskega sklada, kaj šele, da bi
lahko del uporabljali za gradnjo novih stanovanj, in končno
tudi položaj podstanovalcev se bistveno še ni izboljšal.
Rešitev vseh naštetih problemov pa ni odvisna od občinskih
dejavnikov.
V	sklepih, ki obvezujejo vse komuniste v osnovnih
organizacijah ZKS na območju ptujske občine, je komite
med drugim zapisal, da se morajo organizacije ZK in
sindikatov zavzemati za zvišanje prispevne stopnje za gradnjo
stanovanj, od sedanjih 6 na 8 odstotkov. Zlasti bi morali
uresničiti ta sklep v tistih organizacijah združenega dela, kjer
imajo veliko nerešenih stanovanjskih problemov in jim
ekonomski položaj dovoljuje zvišanje prispevne stopnje. Pri
tem je lahko za vzgled OZD Kmetijski kombinat Ptuj, kjer že
odvajajo 8 % v stanovanjski sklad, s tem uspešno rešujejo
stanovanjske probleme svojih delavcev, obenem pa pomagajo
s tem reševati stanovanjske probleme širše v občini.
Nasprotno pa imamo nekatere delovne organizacije, ki
skušajo vso skrb za stanovanja njihovih delavcev prevaliti na
samoupravno stanovanjsko skupnost.
V	ptujski občini imamo tudi veliko pomanjkanje tako
zvanih kadrovskih stanovanj, ne le za strokovnjake v
gospodarstvu, zdravstvene in prosvetne delavce, temveč tudi
za delavce v upravnih in pravosodnih ustanovah Zato je
umestna pobuda samoupravne stanovanjske skupnosti in
komiteja ZKS, da bi naj zlasti manjše delovne organizacije in
skupnosti združevale svoja sredstva in tako učinkovitejše
reševale stanovanjsko problematiko, ne le svojih delavcev,
temveč tudi deficitarnih kadrov v občini. Strokovne službe
naj pripravijo prednostno listo teh kadrov.
Pomemben dejavnik v prizadevanjih za pospešene
gradnjo stanovanj je tudi varčevanje za lastno stanovanje. To
bi moralo veljati kot pravilo za vse družine z razmeroma
visokim dohodkom na družinskega člana, ki stanujejo v
družbenih stanovanjih, zlasti pa še za mlajše družine.
Če ne bomo v največji možni meri izkoristili vseh
možnosti in rezerv, ki so še v marsikateri delovni
organizaciji, da vlagamo čimveč v gradnjo novih stanovanj,
ne bomo mogli rešiti pereče stanovanjske problematike v
občini. Nasprotno, z izpadanjem starih, dotrajanih stanovanj
se lahko še bolj zaostruje. Pri tem velja poudariti tudi vlogo
krajevnih skupnosti, ki doslej pri gradnji stanovanj niso bile
neposredno angažirane, v bodoče pa bodo imele vse
pomembnejšo vlogo. Na tem področju je v naslednjem
obdobju pred organizacijami ZKS in sindikatov odgovorna
naloga pri usklajevanju in usmerjanju družbene akcije za
gradnjo stanovanj za delavce.
Franc Fideršek
2. stran
TEDNIK — četrtek, 5. februarja 1976
Zakaj primanjkljaj
RAZGOVOR Z VRŠILCEM
DOLŽNOSTI DIREKTORJA
SKLPNOSTI TOZD ElEKTRO
MARIBOR KARLOM SA-
Kt:LŠKOM: V SLOVENSKEM
ELEKTROGOSPODARSTVU
532.891.000 DINARJEV PRI-
MANJKIJAJA V LETU 1975
V četrtek, 22. januarja 1976, so
se zbrali v Ptuju predstavniki skup-
nosti TOZD Elektro Maribor in
predstavniki posameznih organiza-
cij in temeljnih organizacij zdru-
ženega dela iz našega območja, da
bi skupno poslušali informacijo o
pomenu in potrebi podpisa samo-
upravnega sporazuma o zago-
tavljanju sredstev za pokrivanje
primanjkljaja iz prometa z
električno energijo v letu 1975. Ker
je pokrivanje primanjkljaja v
elektrogospodarstvu posebnega
pomena za oskrbo gospodarstva in
ostalih potrošnikov z električno
energijo smo zaprosili za razgovor
v. d. direktorja skupnosti TOZD
Elektro Maribor, Karla Sakelška,
ki nam je odgovoril na nekaj vpra-
šanj.
—	Na območju Slovenije tečejo v
tem času razprave o pokrivanju iz-
padlega dohodka elektrogospo-
darstva Slovenije v letu 1975.
Lahko poveste kolikšen je ta pri-
manjkljaj in vzrok zakaj je nastal?
„Primanjkljaj znaša 532.891.000
dinarjev za leto 1975. Glavni razlog
za izpad tega dohodka je cena
električni energiji, ki ne pokriva
stroškov proizvodnje."
—	Kdo bo podpisnik samo-
upravnega sporazuma, ki bo dolo-
čil zbiranje sredstev in v kakšni
obliki bo to pokritje primanjkljaja
po samoupravnem sporazumu rea-
lizirano?
,,V pokrivanje tega pri-
manjkljaja so zajete temeljne in
druge TOZD iz gospodarstva, ki bi
naj po predlogu prispevale 9 % na
porabljeno električno energijo, 3 %
pa na osnovo, od katere se plačuje
davek od dohodka TOZD. To bi
zneslo skupno okrog 496.000.000
dinarjev. Ostali odjemalci na nizki
napetosti, društva in ustanove ter
mala obrt in industrija pa bi prispe-
vali 23,3 % na porabljeno energi-
—	Ce recimo samoupravnega
sporazuma ne bi podpisali, kakšne
posledice lahko pričakujemo v ce-
lotnem slovenskem gospodarstvu?
,,V tem primeru bo seveda
končalo elektrogospodarstvo
minulo leto z izgubo in bo zaradi
tega investicijsko nesposobno, kar
ima lahko za posledico, da ne bo-
mo mogli nadaljevati z začetnimi
investicijami, ne v proizvodnji in ne
v distribuciji električne energije.
Industrija in široka potrošnja bo še
slabše oskrbljena z električno ener-
gijo. Posledice bi lahko bile tako
hude, da si enostavno ne moremo
zamisliti, da bi do takšne situacije
lahko sploh prišlo. Ce posamezne
organizacije združenega dela ne bi
podpisale tega samoupravnega
sporazuma kljub akciji, ki sedaj
teče s pojasnjevanjem in razpravo,
bomo morali z akcijo začeti znova,
vanjo vključiti družbeno-politične
organizacije, ker je to tudi navse-
zadnje politični problem."
—	Na četrtkovem sestanku v
Ptuju, so predstavniki združenega
dela postavljali številna vprašanja;
podobno je bilo verjetno tudi v
drugih krajih, o notranjih re-
zervah, ki jih je elektro-gospo-
darstvo v te namene poiskalo, o
vprašanju osebnih dohodkov in o
tem, da bodo morali manjši upo-
rabniki električne energije solidar-
nostno prispevati večjim uporabni-
kom toka, kot je na primer pri nas
TGA ,,Boris Kidrič" Kidričevo.
,,Moram reči, da smo si v
elektrogospodarstvu zadali zelo
obširne naloge z našim stabiliza-
cijskim programom, ki ga redno
spremljamo in ga tudi uspešno iz-
vajamo. Že podatek, da smo iz teh
prizadevanj uspeli zbrati skoraj 13
milijard starih dinarjev za pokri-
vanje nastalega primanjkljaja po-
ve, da smo zelo dosledno pristopili
k temu in da uspešno izvajamo
stabilizacijski program.
V zvezi z osebnimi dohodki mo-
ram povedati, da so v okvirih
samoupravnega sporazuma in za 1
% manjši, kot jih ta določa. Vsi
ostali osebni prejemki (regres,
prehrana itd.) pa so v okvirih
veljavne sindikalne liste za leto
1975.
Res je, da tiste TOZD, ki imajo
sorazmerno majhno porabo, pa
večji ostanek dohodka, ki je osno-
va za obdavčitev, delno tudi soli-
darnostno prelivajo sredstva za
tiste, ki imajo veliko potrošnjo
električne energije in mali ostanek
dohodka. V tej situaciji vidimo v
tem tudi edini izhod."
—	iz dosedanjih razprav ver-
jetno že poznate vzdušje v našem
gospodarstvu in če je le-to pri-
pravljeno pokriti omenjeni pri-
manjkljaj?
,,Ker je proizvodnja odvisna
predvsem od energije, so vsi pri-
pravljeni pomagati prebroditi
nastale težave, ki jih elektrogospo-
darstvo ni povzročilo samo temveč
cena, ki ne pokriva stroškov proiz-
vodnje. Vedo, da ni mogoče do-
pustiti, da bi elektrogospodarstvo
zašlo v tako situacijo, da ne bi bilo
več investicijsko sposobno."
~ Imate morda že kakšen
program ukrepov za leto 1976? Ka-
ko bo lahko slovensko elektro-
gospodarstvo reševalo svojo situ-
acijo?
,,So, situacija je precej jasna.
Enostavno reprodukcijo bomo
morali v elektrogospodarstvu
pokriti s ceno energije, drugo pa je
vprašanje razširjene reprodukcije.
O tem trenutno še razpravljamo in
pripravljamo tudi predlog za novo
ceno električne energije, za katero
pa še ne vemo kakšna bo, ker
razprave o tem še tečejo."
—	Kdaj je rok za podpis samo-
upravnega sporazuma?
,,Rok, da bi lahko elektrogospo-
darstvu temeljne organizacije
predložile zaključne račune je 20.
februar. Za realizacijo tega samo-
upravnega sporazuma pa so do-
ločeni obroki plačevanja: prvi — 15
dni po podpisu sporazuma, drugi
— 45 dni in tretji obrok 75 dni po
podpisu samoupravnega sporazu-
ma.
—	Za konec še vprašanje, ki si-
cer ne sodi v to področje, vendar bo
marsikaterega izmed naših bralcev
zanimalo: kakšno je trenutno
stanje v preskrbi z električno ener-
gijo in kakšna situacija se nam obe-
ta v naslednjih mesecih glede na leti
1973/74, ko so bile redukcije na
dnevnem redu?
,,Brez dvoma se bomo morali
tudi letos nekoliko bolj disciplini-
rano obnašati do potrošnje
električne energije. Vendar lahko
rečem, da v mesecu februarju v
Sloveniji še ne bomo imeli posebnih
težav, ker smo se že dogovorili z
ostalimi republikami pa tudi z
Avstrijo in Italijo, da nam bodo v
najbolj kritičnih trenutkih prisko-
čili na pomoč s svojimi rezervami
električne energije. Seveda le v pri-
meru, če v tem času ne bo večjih
izpadov proizvodnih zmogljivosti v
Sloveniji. Bo pa leto 1976 eno naj-
težjih, ker proizvodne kapacitete,
ki so v gradnji, še ne bodo konča-
ne, potrošnja pa vedno raste. Tudi
letos bo potrebno nekaj redukcij,
vendar se jim v veliki meri lahko
izognemo, če bomo dovolj discipli-
nirani in racionalno uporabljali
električno energijo. Posebej bi
bralce rad opozoril na to, da bi
nam bilo v veliko pomoč, če bi
občani vključevali svoje bojlerje od
10. ure zvečer do petih zjutraj; prav
tako električne štedilnike. V gospo-
darstvu pa je možnost prihranka še
mnogo večja, ker dostikrat po ne-
potrebnem tečejo posamezni proiz-
vodni trakovi in naprave, ki v pro-
izvodnem procesu niso nujno po-
trebni."
—	Ali bomo v naslednjih letih z
vključitvijo novih energetskih ob-
jektov: jedrske elektrarne v
Krškem. SD II. in termoelektrarne
ŠOŠTANJ IV. bistveno rešili to
vprašanje pri nas?
..Vsekakor bomo, ker so to tako
velike kapacitete, predvsem Šoštanj
IV. in nuklearna elektrarna v
Krškem, da bodo naš primanjkljaj
dohitele in omogočile nekoliko
,,mirnejšo" investiranje. Upam, da
se takšne razmere več ne bodo
ponovile, ko z investicijami močno
zaostajamo in da bomo v prihodnje
redno dopolnjevali naše zmoglji-
vosti. MARJAN ŠNEBERGER
Več komunistov iz
neposrednje proizvodnje
v aktivu komunistov iz neposredne proizvodnje v občini Slov. Bistrica
so ocenili, da na področju vključevanja novih članov v organizacijo ZK iz
neposredne proizvodnje, niso izkoristili vseh možnosti. Tako v aktivu ko-
munistov neposrednih proizvajalcev ugotavljajo, da bo potrebno v letoš-
njem letu prav temu posvetiti večjo skrb. Analize kažejo, da v nekaterih
TOZD prav zato, ker je malo članov ZK neposrednih proizvajalcev, orga-
nizacija ne uspeva povsem uresničevati vseh začrtanih nalog.
Med organizacijami v bistriški občini, kjer bodo morali v prihodnje
posvetiti temu vprašanju vso pozornost je Preskrba Poljčane, kjer je od
skupno 320 zaposlenih le sedem članov ZK. Podobno stanje je tudi v
kmetijskem kombinatu Slov. Bistrica, kjer je od skupno 250 zaposlenih 13
članov ZK in tovarna olja Slov. Bistrica, katera zaposluje okoli 110 de-
lavcev od tega trije člani ZK. S podobnim problemom se srečujejo tudi v
lesno industrijskem obratu LIP Poljčane, kjer je okoli 150 zaposlenih med
njimi pa samo pet članov ZK.
V občinski konferenci ZKS Slov. Bistrica in v aktivu komunistov ne-
posrednih proizvajalcev so si zadali nalogo, da v osnovnih organizacijah
ZKS v delovnih kolektivih, v letošnjem letu posvetijo sprejemu novih čla-
nov ZK, predvsem neposrednih proizvajalcev, posebno skrb. Za uresni-
čitev te naloge so sprejeli akcijski program in konkretne zadolžitve.
V.. H.
Pri kmetijski šoli v Turnišču so
že pred leti ustanovili posebni
oddelek za izobraževanje odraslih
to je tistih kmetov, ki so že
samostojni kmetijski gospodarji
oziroma proizvajalci človeških
dobrin. Tudi skozi to šolo je šlo že
nekaj nad 300 učencev.
Za odrasle je sicer učni program
nekoliko skrajšan in obsega dve
tretjini učnega programa oziroma
1800 šolskih ur. Pri tem je vključen
tudi praktičen del šolanja. Šola je
vedno v zimskem času, ko imajo
ljudje, ki se bavijo s kmetijstvom
tudi največ časa za svoje
izobraževanje.
Po učnem programu morajo vsi
učenci obvezno opraviti tudi nekaj-
dnevno praktično delo na eni od
organiziranih kmetij. Tako ima
kmetijsko poljedelska živinorejska
šola v Turnišču posebne dogovore s
16 kmeti-kooperanti, ki njihove
učence sprejmejo v letnem času in v
času šolskih počitnic na prakso.
Razveseljivo je, da se ti krpetje
zelo potrudijo, da bi tem učencem v
času, ko so pri njih na praksi dali
čimveč koristnih napotkov in
osebnih izkušenj o kmetovanju.
Učenci se po obvezni praksi vračajo
v šolo z novimi izkušnjami, ki jim
bodo še kako koristile pozneje, ko
bodo prevzeli ,,vajeti" kmetova-
nja od svojih že ostarelih staršev.
Ob zaključku našega sestavka
lahko nedvomno zapišemo, da so
tudi v kmetijstvu še kako potrebni
strokovno usposobljeni ljudje, še
zlasti zato, ker si je danes v kmetij-
stvu težko zamisliti umno
gospodarjenje brez potrebnega
strokovnega znanja, ki ga zahteva
napredno kmetovanje in
socialistični razvoj naših vasi,
zaselkov in že kar sleherne kmetije.
F. Hovnik
Po večletnih prizadevanjih se je
tudi prebivalcem Sp. Polskave in
okolice uresničila dolgoletna želja,
da bodo lahko dobili tudi nekatere
zahtevnejše artikle v lastnem kraju.
Do nedavnega so morali zado-
voljevati svoje potrebe po zahtev-
nejših artiklih, v oddaljenejših tr-
govskih središčih, med njimi v
Slov. Bistrici in tudi Mariboru.
Že pred leti je TOZD Koloniale,
Planika Slov. Bistrica v Sp.
Polskavi odkupila starejšo kmečko
zgradbo, v kateri so začasno uredili
samo skladiščne prostore. Lansko
leto pa so na osnovi naraščajočih
potreb krajanov, sklenili v tej
zgradbi urediti tudi trgovski lokal.
Pri gradnji so uspešno pomagali
Zavarovalnica Sava kot kreditor in
TOZD Koloniale Maribor kot in-
vestitor.
Uspehi
v kmetijstvu
Pri obravnavi položaja, vloge in
razvojnih možnosti kmetijstva v
občini Slovenska Bistrica ugo-
tavljajo, da so dosegli pomembne
uspehe v pogledu tehnološke
modernizacije in pospeševanju
intenzivnega obdelovalnja površin.
To je še toliko bolj pomembno, ker
se površine obdelovalnih kmetij-
skih zemliišč nenehno zmanjšu-
jejo. Samo v zadnjih desetih letih,
se ie v bistriški občini zmanjšala
p)ovršina kmetijskih zemljišč za
okoli 310 ha.
Ob tem ugotavljajo, da posega v
kmetijska zemljišča pospešena
gradnja vseh vrst objektov. Ne-
gativen učinek k temu pa je pri-
spevalo tudi pretirano drobljenje in
parceliranje kmečkih posestev. Da
bi to v prihodnje bilo manjše, so
občinsko kmetijsko zemljiško
skupnost Slovenska Bistrica po-
sebej zadolžili, da mora v bodoče
skrbno nadzirati vse posege v
kmetijska zemljišča in storiti vse,
da bodo doslej neobdelane površi-
ne v odročnih in težje dostopnih
predelih občine tudi služile za kme-
tijsko proizvodnjo. To pa z drugo
besedo pomeni, da je nujna večja
skrb za višinske kmetije, ki so bile
doslej deležne premalo pomoči.
GF
Novi trgovski lokal, ki so ga pred
dnevi predali svojemu namenu, ima
110 kvadratnih metrov prodajne
površine in 70 kv. m skladiščnih
prostorov. Se neurejen pa je ostal
manjši prostor, v katerem bodo
kmalu uredili bife. Dosedanji
stroški gradnje trgovskih in skla-
diščnih prostorov so veljali okoli
1.133.000 dinarjev. Pridobitev tr-
govskega lokala v Sp. Polskavi
pomeni tudi korak v smeri na-
daljnjega širjenja in urejanja tr-
govskega omrežja na celotnem ob-
močju občine Slov. Bistrica.
VH
"pregled
sklepov
Na posvetu predsednikov in
sekretarjev krajevnih konfe-
renc SZDL z območja ptujske
občine, ki je bil v ponedeljek,
2. februarja 1976, so najprej
pregledali izvršitev sklepov, ki
so jih sprejeli na nedavnem
seminarju za vodstva krajev-
nih konferenc SZDL. Pri tem
so ugotovili, da povsod še niso
ustanovili kadrovskih koordi-
nacijskih odborov. SZDL kot
najširša fronta samoupravlja-
nja združuje vse delovne ljudi
in občane, zato mora tudi
kadrovsko usmerjati in uskla-
jevati organizacije in društva
na območju krajevne skup-
nosti. Skupna ugotovitev
posveta je tudi bila, da v vseh
krajevnih skupnostih še ne
izvajajo odloka o pogrebnih
svečanostih.
Glede na dejstvo, da mora biti
končana javna razprava o osnut-
kih samoupravnih sporazumov za
združevanje sredstev za financi-
ranje družbenih objektov in
programov krajevnih skupnosti do
10. februarja, so na posvetu
sklenili, da bodo v tem tednu
sklicali seje krajevnih konferenc
SZDL in obravnavale predložene
osnutke, ki so jim na posvetu dali
politično podporo.
N. B.
Nove TOZD v »Perutnini" Ptuj
Po ustavnih dopohiilih iz leta
1971 sta bili v Meso kombinatu
,,Perutnina" Ptuj ustanovljene dve
temeljni organizaciji združenega
dela in sicer TOZD Proizvodnja —
predelava, ki je združevala vse pro-
izvodne obrate razen Kooperacije
Hajdina, ki se je oblikovala kot
druga TOZD.
Razvoj delovne organizacije kot
celote v zadnjih dveh letih in razvoj
posameznih delov delovne organi-
zacije je nakazal potrebo po usta-
navljanju novih TOZD iz razloga,
ker so posamezni obrati postali za-
okrožene celote v svojem proizvod-
nem, samoupravnem, tehnološkem
in organizacijskem pomenu.
Jakob Butolen, sekretar splošne-
ga sektorja ,,Perutnine" nam je
med drugim povedal, da je nova
samoupravna organiziranost nasta-
la zato, ker obstajajo zanjo ustavni
pogoji in da se približa upravljanje
neposrednemu proizvajalcu — de-
lavcu, ki naj še bolj neposredneje
kot doslej odloča o pogojih in
rezultatih svojega dela. Nova sa-
moupravna organiziranost pa v na-
daljevanju pomeni tudi večje sproš-
čanje ustvarjalnih sil in pobuda za
boljše gospodarjenje in humaniza-
cijo dela v medsebojnih produkcij-
skih odnosi-h.
Katere so nove temeljne organi-
zacije združenega deta Perutnine?
Jakob Butolen: ,,Delavci Meso-
kombinata ,,Perutnine" so v mese-
cu decembru preteklega leta
odločili ustanoviti 5 novih TOZD iz
TOZD Proizvodnja — predelava,
iz že zgoraj navedenih vzrokov. Ta-
ko so postale nove temeljne organi-
zacije združenega dela: TOZD pe-
rutninske farme, s sedežem v Selah,
ki zajema farmo piščancev Breg,
farmo nesnic Sela, farmo Mesnic
Kidričevo in valilnico Turnišče:
TOZD mesna industrija Ptuj, s se-
dežem na Zagrebški cesti 37, ki
vključuje perutninsko klavnico, ži-
vinsko klavnico, mesno predelavo
in laboratorij in kuhinjo družbene
prehrane; TOZD tovarna krmil, s
sedežem na Zagrebški cesti 52;
TOZD PP comerc Ptuj s sedežem
na Potrčevi 8, ki zajema prodajalne
in prodajno skladišče in TOZD ser-
visi Ptuj, s sedežem na Potrčevi 8,
ki združuje enote avtoparka, obrt-
ne delavnice in pralnico."
Kako so potekale priprave na
novo samoupravno organiziranost?
Priprave so bile temeljite in vse-
stranske, trajale so več kot leto dni.
Izvajala jih je posebna komisija, ki
je ob pomoči družbeno-političnih
organizacij in v sodelovanju s stro-
kovnimi delavci skupnih služb pri-
pravila obširen ekonomski elaborat
o formiranju TOZD in njihovem
bodočem poslovanju ter predlog
samoupravnega sporazuma o zdru-
žitvi temeljnih organizacij v delov-
no organizacijo. Delavci so nato na
svojih zborih, po predhodnih spo-
znanjih, da resnično obstojajo po-
goji za nove temeljne organizacije,
te v mesecu decembru lani tudi us-
tanovili.
KAKŠNO PA BO POSLOVA-
NJE MED TOZD? ,,Medsebojno
poslovanje med TOZD urejajo
delavci in člani na načelih samo-
stojnosti, enakopravnosti ter na
načelih vzajemnosti in solidarnosti.
Tako poslovna razmerja nastajajo
na osnovi prometa proizvodov in
storitev med TOZD in na osnovi
združene finančne funkcije. Zaradi
tehnološke povezanosti med TOZD
so temeljne organizacije združe-
nega dela med seboj dolžne prevzeti
vse proizvode, ki so določeni z
gospodarskim načrtom. Kupopro-
dajna razmerja med temeljnimi
organizacijami bodo ovrednotena
po dogovorjenih internih cenah ali
pa tržni ceni. O vrsti cene in višini
interne cene se bodo temeljne orga-
nizacije dogovorile ob sprejemu
letnih načrtov ali pozneje s posebno
pogodbo. Interne cene vsebujejo
normativne stroške proizvodnih
faktorjev za posamezne proizvode
ali storitve in povprečno stopnjo
akumulacije. Stopnja akumulacije
je za vse TOZD enotna in se računa
na planirani interni družbeni pro-
dukt. Proizvodne temeljne orga-
nizacije bodo praviloma med seboj
poslovale po internih cenah, s pro-
dajno temeljno organizacijo pa po
tržni ceni. Med interno in tržno
ceno se bodo ugotavljali odmiki za
vse glavne proizvode in surovine, ki
se bodo porazdeljevale med temelj-
ne organizacije, ki med seboj
poslujejo po interni ceni. Ključ za
porazdelitev odmikov je interni
družbeni produkt temeljne orga-
nizacije. Komisija, ki je tako reši-
tev nakazala ugotavlja, da za fazne
proizvode v perutninskem sektorju
sicer obstojajo tržne cene, vendar
so te tako deformirane, da bi ene
temeljne organizacije poslovale z
izgubo, druge pa bi zato imele
nenormalen dohodek. Zaradi tega
je nujno, da imajo vse TOZD
enotni izračun, da vse temeljne
organizacije zaračunajo enotno
stopnjo ostanka dohodka in da
dohodek, ki je posledica tržnih raz-
mer prav tako delijo po enotnem
ključu na vse TOZD."
Kateri pa so skupni posli za vse
temeljne organizacije združenega
dela na nivoju delovne organiza-
cije? ,,Skupni posli na nivoju
delovne organizacije za vse TOZD
so sledeči: zastopanje in splošni
posli, programiranje dejavnosti in
razvoja, usklajevanje gospodarskih
načrtov, komercialno poslovanje v
izvrševanju nabavne funkcije,
zunanje trgovinsko poslovanje,
poslovanje z združenimi sredstvi,
investicijska politika, finančna
politika in računovodstvo, stano-
vanjska in kadrovska politika,
narodna obramba in družbena
samozaščita, raziskovalna dejav-
nost in reklam ter propaganda."
Kakšna bo organiziranost skup-
nih služb. ,,Skupne službe so orga-
nizirane v sektorje in službe. Sek-
torji so naslednji: razvojno-plan-
ski, finančno-računovodski,
komercialni in splošnokadrovski.
Službe pa so: interna kontrola,
pravna služba, varstvo pri delu in
požarna varnost. Delo skupnih
služb usklajuje generalni direktor.
Odnosi med TOZD kot uporabniki
storitev in skupnih služb kot izva-
jalci storitev se uredijo s samo-
upravnim sporazumom."
Zanima nas tudi kakšna bo bodo-
ča koordinacija delovnega procesa?
,,Med glavnimi prvinami za
uspešnost kake delovne organiza-
cije, v kateri je več TOZD, je
gotovo stalnost v usklajevanju
delovnega procesa, ki v celoti
poteka prav v temeljnih organizaci-
jah. To vsklajevanje je v našem
primeru še posebno pomembno
zaradi zaporedne fazne proizvod-
nje med temeljnimi organizacijami,
ki skupaj tvorijo tržni proizvod, ki
dobi svojo vrednost na trgu. Zaradi
tega dobiva planska funkcija v novi
samoupravni organiziranosti še
posebno zahtevno in odgovorno
mesto. Prav te službe bi naj vršile
vsklajevanje samoupravnega plani-
ranja in medsebojne soodvisnosti."
Za konec pa nam tovariš Butolen
povejte še o bodočem komercial-
nem poslovanju. ,,Komercialno
poslovanje bi v bodoče potekalo v
dveh smereh. Skupne službe bi naj
opravljale službo nabave in
zunanjetrgovinsko poslovanje,
prodajno funkcijo, pri tem je
mišljena celotna prodaja blaga
proizvodnih obratov pa trgovska
temeljna organizacija. Skupne
službe in TOZD PP comerc sta
dolžni opravljati komercialne posle
tako, da se doseže čim boljši
poslovni uspeh za TOZD in delov-
no organi^pcijo kot celoto . V tej
smeri nosita tudi obe polno odgo-
vornost."
MG
tednik - četrte i, 5. februarja 1976
3. stran
KDO BO PROIZVAJAL
HRANO?
Vprašanje, ki si ga danes za-
stavljamo tudi v ptujski občini, če-
prav se s kmetijstvom ukvarja Se
vedno 48 % prebivalcev. Mladina,
ie tudi konča kmetijsko šolo odha-
ja s kmetij, odhaja v druge poklice.
Kmetijsko živinorejska šola odhaja
s kmetij, odhaa v druge poklice.
Kmetijsko živinorejska šola Tur-
nišče vsako leto le s težavo spravi
skupaj en sam razred, kljub temu,
da smo pretežno kmetijska občina.
Ce pa že konča dveletno šolanje na
tej šoli, gre raje naprej, na srednjo
kmetijsko v Maribor, čeprav lahko
nadaljujejo šolanje le najboljši, ker
je učni program srednje kmetijske
5ole v Mariboru drugačen. Tako,
da imamo danes skoraj preveč
kmetijskih tehnikov in iriženirjev,
nimamo pa kvalificiranih kme-
tijskih delavcev. Med mladino
sploh ni nobenega zanimanja za ta
poklic.
Zato so si bili člani sveta za
družbeno ekonomske odnose v
kmetijstvu pri SZDL Ptuj, na seji v
ponedeljek, 26. januarja 1976 edi-
ni, da bi se usmerjanje mladine v
kmetijstvo moralo pričeti že v
osnovni šoli ali kot poseben pred-
met ali v okviru tehničnega pouka.
Učenci Kmetijskoživinorejske šole
TurniSte naj ne bodo le problem
šole same, temveč vseh nas. Zani-
mivo ob tem je, da npr. štipendije
za kmetijske šole, ki jih vsako leto
razpiše kmetijski kombinat, ostaja-
jo neizkoriščene. Poskušali so že,
da bi naj tisti, ki v času šolanja na
kmetijski šoli prejema štipendijo
ostal na kmetiji dvakratno dobo
šolanja, tisti, ki šolajo otroke na
kmetijski šoli imajo davčne olajša-
ve pa kljub vsemu nimamo učen-
cev. Vse to je posledica skoraj 30
letnega nezanimanja za kmetijsko
izobraževanje, pa ne samo pri nas,
to je problem vse Slovenije. Saj
kmetje sami pravijo, da so njihovi
otroci na tekočem z vsemi dogodki
v svetu, zmedejo pa se, če jih kdo
vpraša, kohko krav stoji v njiho-
vem hlevu.
Zato je tudi nerazumljivo, da ob
problemu obstoja živinorejsko
kmetijske šole Turnišče, ki se po-
javlja vsako leto znova, stojimo ob
strani. Sola gostuje v gradu Tur-
nišče, v zgradbi, ki je stara čez 500
let, kakšni so stroški vzdrževanja,
ni potrebno posebej pisati, povrhu
vsega pa šola uporablja samo 1/3
vseh prostorov, ostali so prazni.
Nima nobenega lastnega zemljišča,
hlevov, ne ustreznih drugih učibiic
in kaijinetov, brez sredstev za
kakršnokoli praktično delo. Sola še
tudi ni verificirana. Povezala se je v
srednješolski center Ptuj, vendar k
izboljšanju njenega položaja to ni
prav nič pripomoglo. Vsaka, koli-
kor toliko napredna kmetija je
bolje organizirana in ima več stro-
jev kot kmetijsko živinorejska šola
Turnišče, kjer naj bi vzgajali kadre
za moderno kmetijsko proiz-
vodnjo. Tudi reforma srednjega
šolstva, usmerjeno izobraževanje
postavlja pred šolo vprašanje
njenega obstoja, ob tem pa vsi v
občini ugotavljamo, da šolo potre-
bujemo.
N. Belšak
Poslopje tumiškega gradu, kjer se mladi kmetje pripravlj^o za
svoj bodoči poklic umnega in naprednega kmetijskega
proizvajalca.
Foto: F.Hovnik
Petdesetletni gasilski
jubilej v Gajevcih
Gasilsko društvo Gajevci slavi letos 50. leto obstoja. Ta jubilej je
proslavilo s 50-letnim občnim zborom 31. januarja 1976 in bo še s
prireditvijo 1. avgusta 1976 v Gajevcih. Ob tej slovesnosti bodo raz-
deljena priznanja in diplome še živečim 5 ustanoviteljem in zaslužnim
članom društva.
Danes šteje gasilsko društvo v Gajevcih 48 aktivnih in 32 rezervnih
članov ter žensko in mladinsko desetino; slednja je nastala iz pionirske
desetine. Vse desetine so bile aktivne, udeleževale so se akcij, tekmo-
vanj in prireditev doma in v soseščini.
Društvo ima operativno desetino. V pomoč ji je gasilski avto, nova
motorna brizgalna Rozenbauer in ustrezna oprema. Večina opreme je
bila nabavljena v zadnjih 5 letih, gasilski dom pa je bil dograjen 1956.
leta. v njem je garaža za avtomobil in opremo, dvorana za gasilske in
druge kuhurne prireditve in srečanja vaščanov ter prizidek s sejno sobo
in s sanitarijami.
Za minulih 50 let gasilskega društva v Gajevcih je zanimiva stalna
skrb za požarno preventivo, za gasilski naraščaj ter za njegovo strokov-
no usposabljanje in izobraževanje. O podrobni 50-letni zgodovini druš-
tva in vasi bo več povedanega na občnem zboru in na prireditvi avgusta
1976.
JV
Pritožna knjiga
Ob nedavnem obisku v ptujskem
zdravstvenem domu so nam med
drugim povedali tudi to, da so v
začetku letošnjega leta nastavili
pritožno knjigo, ki je v pisarni, kjer
izdajajo številke za obisk pri
zdravniku in kjer hranijo tudi
zdravniško dokumentacijo z
zdravniškim kartotečnim listom.
Knjiga je namenjena prvič zato,
da bi pacienti, ki vsakodnevno
prihajajo v zdravstveni dom na
zdravniške preglede in na zdravlje-
nje, v njo zapisali morebitne
nepravilnosti, bodisi s strani
zdravstvenih delavcev ali od koga
drugega. Obenem bi pacienti s
pomočjo te knjige predlagali
zdravstveni službi kakšne itiovačije
ali predloge za izboljšanje, ki bi bili
izvedljivi, hkrati pa bi to koristilo
zdravju občanov. Tako bi bilo
olajšano delo zdravstvenega
osebja.
Na dan našega obiska sicer še ni
nihče od bolnikov napisal kakšne
pritožbe ali dal koristnega predlo-
ga. v zdravstvenem domu so nam
povedali, da bodo vsako upraviče-
no pritožbo obravnavali in zoper
krivce disciplinsko postopali. Prav
tako bodo upoštevali tudi vse
koristne predloge, kako zdravstve-
no službo v občini še izboljšati, saj
se zavedajo, da je od zdravja in
dobrega počutja slehernega
proizvajalca in občana v veliki meri
odvisno tudi naše gospodarstvo in
naš socialistični razvoj in ne nazad-
nje: sleherni občan si od vseh
človeških dobrin tudi sam najbolj
želi, da bi bil zdrav.
F. H.
Prizadevni
Cirkovčani
Vsi krajevni dejavniki si priza-
devajo, da bi čimprej zgradili
kulturni dom, ki bi ga lahko upo-
rabljali za več namenov, — za kul-
turne in telesno kulturne prireditve,
za seje in sestanke, za šolski pouk,
tudi otroško varstvo in podobno.
Dokumentacijo in večino
gradbenega materiala so že pri-
pravili. Po oceni bi vse to veljalo
okrog 490.000 dinarjev, vendar so
uporabili le nekaj nad 150.000 di-
narjev; vse drugo pa je vrednost
prostovoljnega dela, prispevkov
občanov v lesu, prevozih in po-
dobno. Zaradi tega upravičeno pri-
čakujejo še pomoč samoupravnih
interesnih skupnosti v višini 40 od-
stotkov predvidenih stroškov za
gradnjo. Spričo finančnega stanja,
kakršno je v posameznih samo-
upravnih interesnih skupnostih je
vsaj za letos nerealno pričakovati
izdatnejše pomoči.
šm
Omahnilo je življenje zglednega
slovenskogoriškega kmeta, neutru-
dljivega javnega delavca in prizade-
vnega tvorca zadružništva. Rodil se
je pred 76. leti v Bodkovcih pri
Juršincih v Slovenskih goricah. Kot
kmečki sin, je že v rani mladosti
vzljubil domačo zemljo in ji ostal
zvest vse življenje. Se več. Vedno se
je zavzemal za napredek kmetijstva
v tem delu Slovenije ter kot zave-
den kmet pomagal narodnoosvobo-
dilnemu gibanju v Slovenskih gori-
cah.
Prizadeven, kot je bil, je Martin
Slodnjak, kljub težavnim pogojem,
vselej bil pripravljen pomagati so-
človeku. Vse svoje življenje je pos-
vetil in se zavzemal za izboljšanje
življenjskih razmer kmečkega člo-
veka. S posebnim čutom za pravič-
nost in človečnost, je prevzemal in
opravljal številne nioge ter neneh-
no posvečal vse svoje sile razvoju in
še hitrejši rasti naše samoupravne
družbe. Postal je prvi predsednik
zadružništva in svoje delo na tem
področju nadaljeval tudi takrat, ko
je bil ustanovljen obrat za koopera-
cijo pri ptujskem kmetijskem kom-
binatu. Krajani Juršinc in okoliških
krajev, so Martina Slodnjaka po-
znali kot zglednega predsednika KS
Juršinci, ki jo je uspešno vodil vr-
sto let. Poleg tega je celih 18 let
opravljal funkcijo okrajnega in ob-
činskega odbornika, saj je še pred
dvema letoma sedel na sejah občin-
ske skupščine Ptuj kot najstarejši
in eden izmed najprizadevnejših
odbornikov. Ker si je nenehno pri-
zadeval za boljše življenje sloven-
skega kmeta, ni čudno, daje bil kot
predsednik skupnosti kmečkega za-
varovanja, ploden tudi na tem po-
dročju. Prav, ko je v Ljubljani te-
kla razprava o dokončni ureditvi
kmečkega zavarovanja, ki se je
udeležil tudi Martin Slodnjak, je
doživel prometno nesrečo, ki je
imela za posledico, da je zbolel.
Kljub slabšemu zdravju, pa seje tu-
di po nezgodi vključil v delo v kraju
vse dokler ga bolezen ni pritegnila
na posteljo.
Martin Slodnjak je bil vseskozi
aktiven in delaven v krajevnih dru-
žbenopolitičnih organizacijah, zla-
sti je svojo aktivnost razvijal na po-
dročju dela SZDL. Kot kmet-borec
je delal tudi v KO ZZB NOV, še po-
sebej pa je bilo njegovo prizadev-
nost in delavnost čutiti v KS Juršin-
ci, saj se je Martin Slodnjak neneh-
no boril za njen napredek in vasi v
tem delu Slovenskih goric.
Kako priljubljen je bil Martin
Slodnjak med ljudmi, pove tudi
množica tistih, ki so ga v nedeljo 1.
februarja 1976 pospremili k posled-
njemu počitku. Naj mu bo lahka
slovenskogoriška žemljica, ki jo je
nadvse ljubil in slava njegovemu
spominu!
Franci Golob
VIDEŽ - CIGONCA
/yiso čakali na pomoč
Vasi Cigonca in Videž sta vključeni v
krajevno skupnost Slov. Bistrica. Že več let pa
občutita pomankanje potrebnih finančnih
sredstev za urejanje svojih komunalnih
objektov, predvsem pa ceste skozi ti dve vasi
in tudi do posameznih gospodarskih in
stanovanjskih zgradb.
Da bi kar n^bolje in z minimalnimi
sredstvi odpravili te težave so krepko prijeli za
delo. Tako je bila pred nedavnim opravljena
delovna akcija v vasi Videž.
Akcijo so organizirali predvsem mladi teh
krajev, pri delu pa jim v veliki meri pomagali
tudi starejši prebivalci. Vaščani na odseku
ceste, ki so jo obnavljali so zbrali denar za
nakup okoli 130 kubičnih metrov gramoza za
posutje ceste. V naslednjih dneh nameravajo z
podobnimi akcijami še nadaljevati v ostalih
(rajih.
V. H.
^OVENSKA BISTRICA
Letos praznujemo v občini
Bistrica enega pomembnih
io	septembra 1955
ih- ^	Bistrici ustanovni
"ocni zbor občinske gasilske zve-
^lov. Bistrica, v okviru katere je
ta^at delovalo skupno 13 gasil-
^^m društev, od tega 11 terenskih
2 mdustrijski.
obr?®^ po 20 letih delovanja v tej
uh^', ^""lane organi/,acije, v
ca w u S^^^fski zvezi Slov. Bistri-
tem u tudi v vseh društvih na
bil' °Dmočju, ugotavljajo, da so
trenm "2jP«mcmbnejše, pa tudi
cev odgovorne naloge gasil-
rešen^ Preteklih letih uspešno
Slov p^bčinska gasilska zveza
nosUecn,!^"^^	osnovni
UsTvTf operativnih nalog v občini,
vplivala na društva in
vzdr^f^^*^®' predvsem v smeri
^^evanja in posodabljanja gasil-
skih sredstev in opreme, kakor
tudi izobraževanja in vzgajanja
članov-gasilcev, tako med posa-
mezniki kakor tudi v društvih.
Danes je tako v skupno 11
terenskih in treh industrijskih
gasilskih društvih, vključeno skup-
no 830 članov gasilcev, 68 mladin-
cev in okoU 150 pionirjev. V
preteklem obdobju so uspešno
skrbeh tudi za kadrovsko sestavo v
gasilskih vrstah. Tako imajo tre-
nutno 7 višjih častnikov, 10
častnikov 1. stopnje, 47 častnikov,
28 podčastnikov 1. stopnje, 45
podčastnikov, 247 gasilcev I.
stopnje in 445 članov gasilcev.
Pomembne uspehe so v pre-
tekhh 20 letih dosegah tudi na
področju opremljanja društev in
gasilskih domov. Posebno uspešni
so bUi v opremljanju z voznimi
parki, saj ima vsako društvo lastno
prevozno sredstvo v primeru ne-
zgode pa tudi za odhajanje na
razne vaje in srečanja.
Kljub vsem tem pridobitvam pa
v gasilskih vrstah bistriške občine
še niso rekh zadnje besede, saj bo
potrebno tudi v prihodnje na
področju opremljanja in uvajanja
sodobnejšili obhk gašenja in boja
proti raznim elementarnim nezgo-
dam, storiti še veliko. Posebno
pozornost pa bodo posvečali pri-
dobivanju sodobncj.še opreme za
osebno zaščito gasilcev.
v. Horvat
Gradijo
zbiralnico mleka
Kmetje v Stražgojncih, v krajev-
ni skupnosti Cirkovce, so že začeli s
pripravljalnimi deli za postavitev
zbiralnice mleka, ki jo bodo zgra-
dili z lastnimi sredstvi, le nekaj jim
bo primaknila KS Cirkovce. V vasi
je okrog 30 kmetovalcev, ki dnevno
zberejo 400 do 500 litrov mleka,
katerega odkup je organiziran pre-
ko KZ ,,Dravsko polje" Lovrenc
na Dr. polju. S postavitvijo lastne
zbiralnice mleka bodo v bodoče
prihranili precej časa.
N.P.
Oblačila
potrebnim
Pri občinskem odboru Rdečega
križa v Ptuju so sredi akcije raz-
deljevanja oblačil za socialno ogro-
žene občane na območju Haloz in
Slovenskih goric. Prejšnji teden so
pri mariborski carinarnici kupili
več kot 3000 kilogramov različnih
oblačil, predvsem moških oblek,
hlač in ženskih oblek tako, da bodo
lahko razdelili okrog 2000 oblačil.
Nekatere osnovne organizacije
Rdečega križa iz omenjenih ob-
močij so oblačila že prevzele, tako,
da so za socialno ogrožene občane
v krajevnih skupnostih Leskovec,
Cirkulane, Polenšak, Podlehnik,
Žetale, Stoperce in Videm — doslej
razdelili čez 1000 moških in ženskih
oblek ter hlač. Za učence osnovne
šole na Rodnem vrhu pa so posebej
namenili še 73 otroških oblek.
Akcija za razdelitev ostalih oblačil
pa teče še v tem tednu.
Ob tem moramo poudariti, da je
akcija občinskega odbora Rdečega
križa v Ptuju tokrat izredno uspela,
saj so vsa kupljena oblačila dobro
ohranjena ali nova. Pri tem jim je
priskočilo na pomoč tudi podjetje
Agrotransport iz Ptuja z brezplač-
nim prevozom in učenci šolskega
centra za kovinsko stroko ,,Veljko
Vlahovič" v Ptuju.
Kaj ta skrb pomeni socialno
ogroženim občanom v Halozah in
Slovenskih goricah ni potrebno po-
sebej govoriti. Poudariti pa je tre-
ba, da so se vse osnovne organiza-
cije Rdečega križa odgovorno
vključile v akcijo razdeljevanja
oblačil in v celoti poskrbele za tiste,
ki jim je taka pomoč najbolj po-
trebna.
SM
PTUJ:
Prejšnji ponedeljek je bil v Ptuju 10-urni seminar za vodstva
temeljnih organizacij združenega dela Kmetijskega kombinata Ptuj.
Slušatelji so poslušali predavanja na teme o varstvu pri delu. V
sodelovanju s strokovnimi službami KK Ptuj je seminar pripravila
delavska univerza Ptuj.	NP
GORIŠNICA:
Podmladkarji Rdečega križa so pred tremi leti začeli na lastno
pobudo organizirati sosedsko pomoč. Od pationažne sestre so dobih
seznam občanov, ki so stari nad 70 let in tudi drugih, ki so potrebni
skrbi in nege. Za vsakega takega občana so določili po dva ucenca, ki
skrbita za drobna opravila. Kadar tak občan potrebuje pomoč, izobesi
trikotno zastavico RK.	mš
RODNI VRH:
Učend osnovne šole so nam sporočili, da so v šoli organizirali
vrtnarski krožek, v katerem se bodo učenci naučili, kako tudi skopo
haloško zemljo napraviti čim lepšo in iz nje iztisniti čimveč dobrin.
Podmladkarji Rdečega križa tudi redno skrbijo za čistočo v razredih. Pri
tem imajo težave predvsem zaradi tega, ker nimajo dovolj vode. mš
ROGOZNICA:
Osnovna organizacija RK redno skrbi za socialno ogrožene občane,
aktivno delajo pri pridobivanju krvodajalcev, soselujejo pri zbiranju
odpadlega papirja in podobno. Pri tem ugotavljajo, da se nekateri člani
premalo zavedajo svojih dolžnosti, zlasti iz vasi Velovlaka, Pacinja in
Kicaija. Prizadevali si bodo, da bodo v naslednjih mesecih to popravili.
mš
ORKOVCE:
Osnovna organizacija ZSMS je pripravila razstavo za naslovom: Naš
in vaš prosti čas' , ki je bila odprta v soboto in nedeljo. Na njej so
razstavili razne izdelke, ki jih občani te krajevne skupnosti izdelujejo v
prostem času. Zanimivo in posnemanja vredno.	N. p.
GRAJENA:
V	sredo so končali z 8-urnim tečajem prve pomoči, ki so ga
organizirah skupaj z oddelkom za ljudsko obrambo pri SO Ptuj in
občinskim odborom RK. Vseh 19 kandidatk je tečaj uspešno končno s
preizkusom znanja, štiri celo z odliko.	mš
LJUTOMER:
V	prenovljeni gledahški dvorani so domačini v jjetek zvečer
uprizorili premiero Cimkarjevih HLAPCEV. Delo je reziral domačin
Stane Kralj, ki se že nekaj let aktivno udejstvuje v domači gledališki
skupini. S to predstavo so Ljutomerčani zečeli z novo gledališko sezono.
Na premiero so povabili tudi člane ptujskega gledališča, ki je doslej s
svojimi predstavami redno gostovalo na ljutomerskem odru.	niš
KIDRIČEVO:
V	petih osnovnih organizacijah ZKS v okviru TGA , Boris Kidrič"
so že izbrali temeljni program za idejno usposabljanje komunistov.
Obravnavah bodo 6 tem iz. programa, ki ga je pripravila komisija pri
komiteju občinske konference ZKS Ptuj.	fM
SLOVENSKA BISTRICA:
Včeraj je bUa seja predsedstva OK SZDL. Obravnavali so predlog
družbenega dogovora o organiziranosti in uresničevanju družbene
samozaščite, program dela občinske skupščine in poročila o delegatski
šoli, ki jo pripravljajo. Imenovali so tudi koordinacijski odbor za pripravo
in sprejem „vlaka bratstva in prijateljstva - 76".	Qp
PTUJ:
Pri planinskem društvu v Ptuju se skrbno pripravljajo na občni zbor,
ki ga načrtujejo za 9. februar. Poleg obračuna dosedanjega dela, kije bilo
nadvse uspešno, posvečajo posebno skrb sestavi programa dela za letos.
KIDRIČEVO:	NB
V	TGA je bila razširjena seja sveta za samoupravljanje, življenjska
vprašanja dclavcev in obveščanje. Precejšnji del razprave so namenili
osnutkom samoupravnih sporazumov za sofinanciranje srednjeročnega
programa razvoja vodnega g0sj)0darstva za porečje Drave, za združevanje
sredstev za financiranje železniškega in luškega prometa in podobno. FM
4. stran
TEDNIK — četrtek, 5. februarja 1976
Sneg - belo veselje
Zadnji dan januarja in prvi
dan letošnjega februarja sta
prav gotovo razveselila mnoge
starejše, še bolj pa mlajše ljubi-
telje zimskih športov. Snežna
odeja, čeprav še ni dosegla
debeline, kot smo je bili pri nas
pred leti vajeni je prekrila tudi
bistriško Pohorje, katero je
privabilo in privablja prej že
skoraj obupane ljubitelje
smučarskih veščin ob tem pa
tudi sankači niso nič prikraj-
šani.
Planinski dom pri Treh
kraljih na bistriškem Pohorju,
kjer je tudi zimsko rekreacijski
center prebivalcev bistriške
občine.je te dni prepoln vseh, ki
si želijo nadoknaditi zamujeno.
Pri lani dograjeni smučarski
vlečnki je težko priti na vrsto in
tudi v planinskem domu
primanjkuje ležišč. Sicer pa je
živahno po vseh vzpetinah in
hribih, kjer želijo predvsem
mladi nadoknaditi veselje, za
katerega so bili prikrajšani v
času zimskih šolskih počitnic.
Tekst in foto: V.Horv «
Tako je zadnje dni na bistriškem Pohorju.
V nadaljevanju tekmovanja v
šahovski inteligi so ptujski šahisti v
drugem kolu doma tesno premagali
moštvo ,,PUCH" iz Gradca, v
tretjem kolu pa gostovali v
Leobnu, kjer so visoko premagali
domače šahiste. Na posameznih
deskah so bili doseženi naslednji
rezultati:
„1ZB1RA" Ptuj:„PUCH" Graz
4,5:3,5.
Podkrajšek:Lindmayr remi, Bo-
hak:Fink remi, Polajžer:Krassnig
remi, §kraja:Brandner 0:1, Šeru-
ga:Reiner remi, Majcenovič:Hčfler
1:0, Kneževič:Pak remi, Habja-
iuč:Riegerbauer 1:0.
„1ZB1RA" Ptuj:SC „LEOBEN"
Leoben 6,5:1,5.
Podkrajšek:Turnschegg 1:0, Bo-
hak:BOhm remi, Polajžer:Haielo
1:0, Skarja:Steinegger 1:0, Seru-
ga:Strallhofer 1:0, Habja-
nič:Wisnetzki 1:0, Kneževič:Deut-
schmann 1:0, Dajnko:ZahO:l.
Po tretjem kolu vodi ,,Kovinar"
Maribor s 15,5 točkami pred
„Izbiro" Ptuj s 14,5 točke. V
četrtem kolu se bodo ptujski šahisti
v nedeljo dopoldne pomerili z
moštvom ,,Branik" iz Maribora.
J. Bohak
Kriva je delavska univerza
Kje je vzrok, da lansko jesen
tudi kmetje na Dravskem polju
niso imeli dovolj krompirja za
trg?
Najbrž je kriva delavska uni-
verza, ki vsako leto organizira
ciklus predavanj za kmete.
Debeli krompir pa ima samo
neumen kmet.
Ljubezen do zemlje
Zakaj pa niste obdelali vašega
polja?
Veste, tovariš inšpektor, jaz
tako ljubim svojo zemljo, da bi
me srce bolelo, če bi ji moral
parati nedra.
Tudi prijatelji so nevarni
Zakaj se pa tako kislo držiš,
Janez?
Kaj se ne bi. Bil sem na voja-
ški vežbi, kjer sem se vadil bra-
niti domovino; doma pa je žena
ostala brez obrambe pred prija-
telji!
Servisni pregled
Zdravo, Boris! Včeraj sem te
videl v zdravstvenem domu, si
bolan?
Ne! Punco sem vozil na ser-
visni pregled.
Na ptujskem magistratu
Se ti ne zdi, da je ta zaročenka
videti že precej zgarana?
Kaj bi ne bila, saj že pri tret-
jem dela pripravniško dobo.
Mali oglas:
Prodam dooro ohranjeno in
malo rabljeno vlačugo. Intere-
senti se naj oglasijo v Gor.
Strmcu 13.
(Samo za tiste, ki ne poznajo
življenja v Halozah: Vlačuga je
sanem podobno vozilo,
pripravno za haloške bregače)
Vabimo vas na redni občni zbor
Radio kluba Ptuj, ki bo v nedeljo,
8. februarja 1976, ob 9. uri v delav-
skem domu Franca Krambergerja v
Ptuju!
POT TELESNE KULTURE
(PREREZ RAZVOJNE POTI TELESNE KULTURE V
PTUJSKI OBČINI; PO JOŽETU ŠTRAFELI, ZAPISALA
MAJDA GAJZER)
(nadaljevanje in konec)
Nastanek občinske zveze je
bistveno prispeval k povečanju
osnovnih telesno-kulturnih organi-
zacij in njenih članov. Ustanovila
so se še društva v Rogoznici,
Leskovcu, Lovrencu, Kidričevem,
Hajdini, Gerečji vasi, Desterniku,
Grajeni in Zaviču. številčnost
klubov je narasla za več kot 100
odstotkov. Pri tem pa velja pove-
dati, da so vzporedno z množič-
nostjo rasli tudi športni objekti,
vendai vseh potreb niso zadovo-
ljili. Nekatera igrišča pa so preure-
dili. Za potreti športnih organi-
zacij je skrbela tudi družbeno-po-
litična skupnost.
Športna medicina ob koristnosti
telesne vzgoje v oblikovanju in
krepitvi človeškega telesa, postav-
lja na prvo mesto atletiko, sledi
gimnastika, plavanje, šele v nada-
ljevanju se pojavljajo športne igre
in ostale športne in tudi tehnične
zvrsti.
Med najuspešnejša društva, ki se
ukvarjajo z atletiko štejemo: Parti-
zan Ptuj, Kidričevo, Maikovci,
Gorišnica, Dornava in še nekatera
šolska športna društva, ki sc prav
tako uspešno ukv;ujajo z atletiko.
Uspeh le-teh se je pokazal v tekih.
Že dolgo časa so člani navedenih
društev prisotni na številnih mno-
žičnih krosili in pouličnih tekDi.
Omenimo Ic udeležbo po poteh
partizanske Ljubljane, kjer tekmo-
valci nastopajo že od leta 1960 v
vseh kategorijah od maršev, štafet
do teka prijateljstva. Da so naši
atleti res ponesli sloves sirom po
ožii in širši domovini ter tudi na
tekmovanja v tujino, zgovorno
dokazuje v lanskem letu število
jridobljenih kolajn, kar 54 jih je
3ilo. Še najbolj nas je razveselil
Miki Prstec, odličen udeleženec
mladinskih balkanskih atletskih
iger.
Po odličnili telovadcih so slove-
la društva Ptuja, Kidričevega in
Markovec. Nekoč zelo uspešni
telovadci iz Kidričevega v zadnjem
času več ne dosegajo rezultatov
svojih prednikov. Za svoje uspešne
nastope so dobili preko 30 repub-
liških medalj, iz njihovih vrst pa so
izšli celo slovenski reprezentanti.
Nogomet je prisoten v naši
sredini že desetletja. Najuspešnejša
kluba doslej sta ALUMINIJ in
DRAVA, Aluminij je celo nasto-
pal v II. zvezni ligi. V letu 1964
ustanovljena občinska nogometna
liga danes vključuje večje število
nogometnih klubov.
Rokomet uvrščamo med mlajše
igre, ki pa se v zadnjem času zelo
širi. Pred leti so bile ženske celo
republiške prvakinje. Tudi moški
so v slovenski ligj, iz katere so
pozneje žal izpadli.
Poleg že navedenih športov je v
naši sredi še prisotna košarka,
judo, boks, namizni tenis in
podobno. Veliko državnih naslo-
vov sta v Ptuj prinesla jadralni
pilot Korpar in motorni pilot
Verbančič. Zelo uspešen je tudi
ptujski modelar Oto Velunšek, ki
že leta sega po najvišjih lovorikah
v državi
V	povojnem obdobju so sc
izkaza i tudi udeleženci vseh hi-
trostnih dirk z motorjem, med
njimi še posebej Bogomir Prstec,
pozneje pa so se mu pridružili
vozniki cartinga in motocrosa.
Carting klub Ptuj je med najuspeš-
nejšimi klubi te zvrsti v državi.
V	letu 1966 jc v Ptuju nastal še
hokejski klub, ki se jc pozneje
razvil v hokejsko-drsalni klub.
Strelci danes predstavljajo en od
najniočncjšili športnih družin pri
nas. Množična je tudi dejavnost
kegljačev, ki pa v svojih nastopih
niso zabeležili takih rezultatov kot
strelci, ki že leta nazaj prinašajo v
Ptuj republiška in državna prizna-
nja.
Saliovsko društvo jc praznovalo
že svoj 40. rojstni dan in uspehom
iz prvih povojnih let, pridno
dodaja še uspehe zadnjih let, ki pa
jih ni bilo malo. Odlične rezultate
so dosegli tako posamezniki in kot
ekipa. Leta 1949 je bil Janez
Podkrajšek celo republiški prvak
med mladinci; v letu 1965 pa si
delil prvo do drugo mesto na
republiškem članskem prvenstvu z
mednarodnim mojstrom Pucom.
Delavsko športne igre smo to
pot nalašč izpustili, saj jih bomo
podrobneje predstavili v eni od
prihodnjili številk.
Ustavne spremembe so nare-
kovale reorganizacijo telesno kul-
turnega področja. Med drugim je
bil sprejet republiški zakon o
telesno kulturni skupnosti.Tako
predstavljata šport in telovadba
enakovreden delež v razvoju naše-
ga samoupravnega sistema. Zaži-
vela je tudi interesna skupnost s
tega področja. Med prve največje
uspehe lahko zapišemo zgraditev
športne- dvorane ,,Mladika', ki
danes nudi zavetje in trening
mnogim športnikom.
To je bil torej naš kratek
sprehod skozi 30-lctni razvoj te-
lesne kulture našega območja. Naj
nam bo oproščeno, če smo bili v
našem zapisku preskopi; poskušali
bomo to vrzel odpraviti s tem, da
bomo predstavili posamezne klu-
be, njihove najboljše športnike,
problematiko posameznega društ-
va, kluba, sekcije in posamičnih
članov.
Po tej poti pa se tudi zahvaljuje-
mo Jožetu Štrafcli za pomoč pri
nastanku tega sestavka.
USPEŠNI TEČAJI
PRVE POMOČI
Komisija za elementarne in druge
nesreče, ki že vrsto let uspešno
deluje pri ptujskem občinskem
odboru Rdečega križa, v zadnjem
času nadaljuje s svojo aktivnostjo.
To potrjujejo tudi številni tečaji
prve pomoči, ki so bili v zadnjih
dveh mesecih. Tečaje za voznike
motornih vozil je v decembru
preteklega in v januarju letošnjega
leta obiskovalo 183 kandidatov.
Poleg tega je bil v Ptuju 24-urni
tečaj prve pomoči, ki ga je obisko-
valo 34 tečajnikov ter 30 delavcev
ptujskega kmetijskega kombinata
in je obnovilo svoje znanje o nude-
nju prve pomoči v 12-urnem tečaju.
Pravkar pa teče 80-urni tečaj prve
pomoči, ki ga obiskuje 35 zaposle-
nih iz ptujskih delovnih organiza-
cij.
GF
Sindikati
načrtujejo
Prejšnji teden se je v Ptuju sesta-
lo kar 7 občinskih odborov sindi-
katov posameznih dejavnosti.
Obravnavali in sprejeli so svoje
programe dela za letošnje leto in jih
tudi finančno ovrednotili. To je
potrebno še zlasti zato, da bo lahko
občinski svet ZSS v svojem
finančnem načrtu zagotovil sred-
stva za nemoteno dejavnost vseh
občinskih odborov sindikatov
posameznih dej^" ti.
Razpravljali s/ ud o nalogah v
zvezi z javno re r? o o osnutkih
samoupravni., • .i azumcv o
združevanju sied e za financi-
ranje programov krajevnih skup-
nosti in nekaterih v občinskem
merilu pomembnih komunalnih
objektov. Glavni nosilec javne raz-
prave v združenem delu bodo orga-
nizacije sindikata.
Za muzej
na Osankarici
v ptujski in slovenjebistriški
občini so v ponedeljek organizacije
ZZB NOV začele z akcijo zbiranja
sredstev za ureditev in razširitev
muzeja na Osankarici, v bližini
poslednjega boja legendarnega
Pohorskega bataljona.
Gre za širšo družbeno akcijo vseh
okoliških občin, za kar je že lani bil
imenovan akcijski odbor, ki ga
vodi Slavko Soršak, sekretar med-
občinskega sveta ZKS Maribor. Za
ureditev muzeja na Osankarici in
širšega okolja bo po predračunu
potrebno okrog 1,200.000 dinarjev,
od tega bi naj polovico prispevala
občina Maribor, ostalo polovico pa
občine v okolici Pohorja. Na občini
Ptuj in Slov. Bistrica odpade delež
100 tisoč dinarjev na vsaV«^
Predstavniki družb političnih
organizacij ptujske .očine so akciji
zbiranja sredstev dali polno poli-
tično podporo, s priporočilom
delovnim organizacijam in skup-
nostim, da po finančnih možnostih
prispevajo.
FF
NARAPLJE
Ustanovili
prosvetno
društvo
V nedeljo, 1. februarja 1976, se
je v razredu podružnične šole v
Narapljah nad 40 pretežno mladih
ljudi, ki so čutili potrebo po
kulturnem življenju tudi v svojem
kraju. Narapljc so mali zaselek v
odročnem, hribovitem predelu
Haloz, ob cesti Majšperk - Zetide,
menda edini prometnici v ptujski
občini, kjer še ne vozi avtobus. Ce
že ne delavci, ki hodijo na delo v
Majšperk in v Kidričevo, bi vsaj
šoloobvezni otroci morali imeti
možnost prevoza v šolo.
Toda, to jc tema za drugi
sestavek. Povemo naj, da so se
mladi v Narapljah zbrali zato, da
so ustanovili prosvetno društvo..
Sklenili so poslati svojega člana v
režiserski tečaj, ki bo, če ne prej,
vsaj v prihodnji sezoni vadil
domačo dramsko skupino. Pred-
stavniki krajevne skupnosti iz
Majšperka in občinskega sveta
ZKPO iz Ptuja, ki so bili navzoči
na ustanovnem sestaJiku, so
pohvalili prizadevnost mladih v
Narapljah in jim obljubili vso
pomoč.	ff
Od ideje do realizacije (1895 — 1925)
(Arhiv mestne občine Ptuj — 1880 — 1945 = AMO Ptuj
V današnjem času intenzivne elektrifikacije in gradnje novih virov
električne energije tudi na reki Dravi niže Ptuja se sprašujemo, kako je
Ptuj v svoji novejši dobi pristopal k elektrifikaciji in s tem moder-
niz.aciji svojega okolja.
Brez bojazni trdimo, da je ideja o proizvajanju in izkoriščanju
elektrike v Ptuju stara že nad 80 let.
Zgodovinski arhiv v Ptuju hrani med svojimi fondi vrsto
zanimivih in pomembnih dokumentov o elektrifikaciji Ptuja. Ob
uporabi tega gradiva je v tem zapisu podana kratka kronika, ki kaže
živo zanimanje in vztrajno prizadevanje Ptuja za uspešno rešitev tega
problema, od prvih skromnih zamisli do velikopoteznih načrtov in do
končne uresničitve v letu 1925.
ELEKTRARNE NA DRAVI NAD PTUJEM
I
V letih pred prvo svetovno vojno je vzniknilo za slovensko
Podravje še nekaj predlogov za gradnjo hidroelektrarn na Dravi.
Jeseni 1912 je štajersko namestništvo v Gradcu razpisalo komisijski
Ogled za vodopravno dovoljenje v zvezi s predlogom graditve
dvostopenjske elektrarne med Mariborom in Ptujem. Prvo centralo so
nameravali zgraditi že pri vasi Loka med Miklavžem in Staršami.
Odvodni kanal te centrale bi predstavljal obenem dovodni kanal za
drugo centralo, ki bi jo zgradili pri vasi Hajdoše blizu Ptuja. Zadnji
odvodni kanal bi se iztekal v dravsko strugo približno 2 km nad
ptujskim dravskim mostom. Centrala v Loki bi dajala 21.500 KM,
ona v Hajdošali pa celo 24.300 KM. Za ta načrt se je močno
navduševala uprava avstrijskih železnic. Pozneje so bili načrti o
gradnji teh hidrocentral opuščeni.
Iz januarja 1914 je ohranjeno v ptujskem arhivu poročilo o
načrtu za gradnjo velike elektrarne na Dravi v bližini Maribora.
Pobudo ža ta načrt sta dali mesti Maribor in Gradec. V ta namen sta
ustavili tudi posebno družbo „Dravske elektrarne Gradec-Maribor".
Ta družba je bila postavljena na Komunalna gospodarska načela.
Začela je zbirati interesente za porabo električne energije, za katero
je obljubljala, da bo znatno cenejša kakor pri zasebnih (delniških)
družbah. Svetovna vojna 1914-1918 je zavrla uresničenje tudi tega
načrta.
Med svetovno vojno se je kljub vsem težavam pojavil še en načrt
za proizvodnjo električne energije na Dravi. Jeseni leta 1917 se je
vršila prva vodopravna obravnava v zvezi z načrtom gradnje
hidrocentrale pri Ožbaltu ob Dravi. Akcijo je začela Štajerska družba
za elektrifikacijo v Gradcu skupno s Štajerskim deželnim odborom.
Elektrarna bi z vodno maso 336 kub. metrov na sekundo in z višino
13 m dajala celo 43.000 KM ah 31.000 KW električne energije. Preko
daljnovodnega omrežja bi bila ta elektrarna povezana z ostalimi
elektrarnami dežele Štajerske.
AMO Ptuj: leto 1914 št. 187/1
Električna hidrocentrala mesta Ptuja na Dravinji
AMO Ptuj: leto 1917 št. 412
Ko se je svetovna vojna že prevesila v zadnje, odločilno obdobje,
postane v začetku leta 1917 zopet aktualno vprašanje zgraditve
električne centrale na Dravinji. Zopet je bil župan Jožef Ornig glavni
pobudnik in organizator te akcije. Številni arhivski dokumenti v
Zgodovinskem arhivu v Ptuju pričajo o tem. V arhivu mestne občine
ptujske so poiskali zaprašene načrte inž. SChenkla iz leta 1905.
Mestna občina je kupila v Tržcu na Dravinji žago ptujskega trgovca
Ruziczka in od zakoncev Pmg v Jurovcih vodno pravico na potoku
Polskava.
Načrt je predvideval opustitev teh dveh vodnih obratov.
Namesto teh bi niže na Dravinji, po izlivu potoka Polskave vanjo,
blizu današnjega Vidma (Sv. Vid) zgradih centralo, ki bi dejala nekaj
stotin kilovatov električne energije. To bi po prepričanju župana
Orniga zadoščalo za potrebe mesta Ptuja, dokler ne bi uresničili
velikega načrta družbe Poetovia.
Zupan Ornig je razvil veliko dejavnost, da bi čimprej uresničil
gornji načrt. Stopil je v pismene in osebne stike z odločilnimi
predstavniki deželnih in državnih upravnih organov v Gradcu, s
tovarnami za izdelavo strojne in električne opreme in z raznimi
poslovnimi družbami za izgradnjo električnih central.
Več uradnih predstavnikov navedenih uradov, tovarn in družb je
prihajalo ogledovat in preučevat Dravinjo in teren, predviden za
gradnjo kanala in centrale. Nekateri so odkrito izrazili tehtne
pomisleke; tovarne so opozarjale na dolge dobavne roke, pogojene z
vojnimi razmerami.
Zupan Ornig se je obrnil tudi na inž. Spychigerja na Dunaju,
znanega projektanta hidroelektrarn družbe Poetovia. V dveh pismih
iz februarja in aprila 1917 je ta priznani strokovnjak opozoril, daje
gradnja majhnih central zelo draga in njihova učinkovitost majhna.
Tudi daljnovod do Ptuja bo požrl na 10 % že itak skromne količine
električne energije. Obenem opozarja, da take majhne naprave s
skromno količino vode tudi kmalu zastarijo.
Iz teh razlogov predlaga Spyehiger, da bi opustil misel na
gradnjo elektrarne na Dravinji. Bolje bi bilo, ako bi se povezali z
elcktraino Fala in zgradili daljnovod do Ptuja ter tako dosegli
zaželjeni cilj elektrifikacije mesta in njegove okolice.
Župan Ornig se je le s težavo ločil od načrta, za katerega se je
tako vneto zavzemal. Do gradnje elektrarne na Dravinji ni prišlo.
Fala je bila sicer pripravljena dajati tok, vendar naj bi daljnovod
zgradil Ptuj. Zaradi pomanjkanja bakra, te tako važne strateške
kovine, v vojnem času ni prišlo do realizacije realno zastavljenega
načrta. Vendar je bila postavljena pot, ki je vodila k elektrifikaciji
mesta Ptuja prav v tej varianti.
Konec prve svetovne vojne je prinesel propad stare avstroogrske
monarhije in nastanek novih narodnih držav na njenem nekdanjem
ozemlju. Tako je nastala tudi država Srbov, Hrvatov in Slovencev,
|X)zncje z uradnim nazivom Jugoslavija. V novih državnopohtičnih
razmerah igra pomembno vlogo tudi elektrifikacija.
/VMO PTUJ: leto 1917 št. 33/28.
PROBLEM S KRIVOLOVCI
Lovska družina Juršinci, ki šteje
35 članov že nekaj let načrtno
zatira krivolovstvo, ki je bilo pred
leti na tem območju izredno
razširjeno. Na območju krajevne
skupnosti Juršinci so ga v glavnem
že uspeli odpraviti, dočim na
območju KS Vito marci še vedno
predstavlja problem. Zavedajo se
sicer, da krivoiovstva ne bodo
mogli v celoti odpraviti, upajo pa,
da ga bodo omejili na minimum.
Lansko lovno sezono so
juršinski lovci uspešno končah.
izpolnili so plan odstrela pri
fazanih, dočim pri srnjadi in
zajcih ga niso izpolnili, ker so
želeli nekoliko povečati stalež te
divjadi.
Člani lovske družine v tem času
na območju svojega revirja
nastavljajo strup za lisice in pse '
klateže. Ker je strup nevaren tudi
za druge mesojede živali, so na to
nevarnost posebej opozorili pre-
bivalstvo na krajevno običajen
način.	jp
tednik - četrte i, 5. februarja 1976
5. stran
Gasilsko društvo Leskovec v
Halozah je imelo 25. januarja 1976
redno letno konferenco. Funkcio-
narji društva so po običajnih
formalnostih dajali obračun delo-
vanja, iz katerega je bilo razvidno,
(ja je bila v društvu lani izredna
razgibanost, povezano s požrtvo-
valnostjo v pomoč bližnjemu. Na
ta izreden občni zbor so bile vablje-
ne krajevne in občinske družbeno-
politične organizacije, a vabilu se
niso odzvale.
Podvig za obnovo gasilskega
doma je bil tolikšen, da so v enem
tednu na pritlično stavbo 20,5 x 9 m
dogradili nadstropje s prosto-
voljnim delom ne samo članov GD,
temveč vseh zavednih krajanov, ki
so z zavestjo, da delajo sebi,
bližnjemu in bodoči generaciji v
dobro, priskočili polnoštevilno v
pomoč. Nekatera strokovna dela je
pač bilo treba plačati, za kar se je
izdalo samo 1000 dinarjev. Opravili
so 3124 udarniških ur.
Za silo so popravili oder, da so
za novo leto lahko uprizorili po
večletnem spanju prosvetnega
društva, ki je v rokah prosvetnih
delavcev, toliko zaželjeno igrico.
Obisk bi bil še boljši če bi bili dobili
dovoljenje za prireditev veselice.
Na območju GD je bil požar v
Veliki Varnici pri Ivani Koren.
Ogenj ji je upepelil stanovanjsko
hišo z gospodarskim poslopjem in
uničil še sosednji hiši Jurija Perne-
ka in Jakoba Petroviča, ki pa nista
bili naseljeni.
Po poročilih se je razvila nekoli-
ko čudna razprava. V njej so z
obžalovanjem ugotavljali gmotno
škodo zaradi prepovedi prirejanja
veselic. V priprave so že vložili delo
in izdali denar. Gasilsko društvo je
nameravalo z izkupičkom urediti
gasilski dom, ga razširiti in obnovi-
ti v toliko, da bodo imele v njem
zavetišče še druge krajevne orga-
nizacije, ki do sedaj niso imele pra-
vih, bolje rečeno, nikakih prosto-
rov.
Občnega zbora so se udeležili
delegati iz sosednih društev. Pred-
sednik občinske zveze, tov. Lipav-
šek, ki se je v lepih, toplih besedah
pohvalno izrazil o delovanju
društva in dal vzpodbude za na-
daljnje delovanje in tolažila za
odstranjevanje zaprek, ki so se
pojavljale, neprilik, katere bi sko-
raj povzročile odstop društvenih
funkcionarjev.
Najbolj aktivnim članom, so za
njihovo požrtvovalno delo podelili
priznanja in to: Francu Korošcu,
Francu Kozelu, in Maksu Potočni-
ku. Sledila je izvolitev novega
odbora v sestavi: Anton Stopajnik,
Maks Potočnik, Katica Krivec,
Konrad Šmigoc in Franc Kozel, ki
si je zadal nalogo opremiti gasilski
dom, oipraviti zaostale naloge iz
prejšnjega leta in dograditev trojk.
V disciplinski odbor so bili izvolje-
ni: Ivan Kmetec, Anton Stopajnik
in Feliks Kranjc.
Vsem, ki so pomagali pri obnovi
v letu 1975, se GD iskreno za-
hvaljuje in se priporoča za pomoč
še v letu 1976, da bodo lahko ga-
silski dom čimprej odprli.
JM
Pred razstavo
Zgodovinski arhiv v Ptuju
bo jutri 6. februaija 1976,
ob 10. uri odprl razstavo
, Ormož in okolica na starih
podobah in slikah" v
ormoškem gradu. Razstava
bo v prostorih stalne
razstave o zgodovini mesta
Ormoža. V okviru proslav
slovenskega kulturnega praz-
nika v Ormožu bo Zgodo-
vinski arhiv v Ptuju, ki je v
preteklih letih zbral večje
število starih podob in
fotografij Ormoža in njegove
okolice, pripravil omenjeno
razstavo. V nabiralni akciji,
ki je bila izvedena s
pomočjo lokalne radijske
postaje Ormož in ptujskega
Tednika, je zavodu uspelo
pridobiti za razstavo lepo
količino razstavnega mate-
riala. Ta material so
prispevali občani mesta
Ormoža in tako pripomogli
k temu, da bo razstava
dovolj zanimiva in poučna.
Obiskovalcem razstave bo-
mo lahko predstavili pogled
na mesto Ormož in okolico,
ki jih danes ni mogoče
videti. Še tako majhno
mesto doživi v sto in več
letih mnogo sprememb. Te
spremembe vplivajo na videz
in izgled, prav tako pa
vplivajo tudi na utrip
življenja vsakega mesta.
Na razstavljenih podobah
in slikah Ormoža in njegove
okolice bo mogoče spoznati
hiše in določene dele mesta
in okolice, ki jih je vojna
vihra ali pa modernizacija
spremenila in jih danes ni
več.
Razstavo bomo odprli 6.
februaija in bo odprta vse
do 20. februaija vsak dan
(tudi ob sobotah in
nedeljah) od 8. do 15. ure.
V tem času bo organizirano
tudi strokovno vodstvo
delavcev iz Zgodovinskega
arhiva v Ptuju.
Ko bomo 20. februaija
razstavo uradno zaprli, bo
do konca marca posamez-
nim skupinam ogled razstave
s strokovnim vodstvom še
možen, seveda po predhod-
nem dogovoru z upravo
Zgodovinskega arfiiva v
Ptuju. Za obiskovalce pa bo
v tem času razstava odprta
vsako nedeljo od 9. do 12.
ure!	P. KLASINC
POUDARtK NA BESEDILA
v razpisu osmega ptujskega
festivala domače zabavne
glasbe so letos dali poseben
poudarek na besedila vokalnih
skladb. Opozorili so na
primemost besedila pesmi, ki
naj izražajo predvsem sodob-
no družbeno tematiko. Na-
men festivala je, da prispeva k
napredku domače zabavne
glasbe, zato je nujno iti v
korak z našo družbeno
stvarnostjo, če hočemo, da bo
naš socialistično samoupravno
usmerjen delovni človek to
glasbeno zvrst sprejel za svojo,
če ji želimo zagotoviti
ustrezno mesto v naši glasbeni
kulturi.
To pobudo organizatorja
festivala je prav gotovo treba
pozdraviti. Komisija za oceno
besedil je doslej na vsakem
festivalu ugotavljala popreč-
nost ali celo pod povprečnost
besedil, vendar na njihovo
izboljšavo bistveno ni mogla
vplivati. Glede tega je bila v
neenakopravnem položaju s
komisijo za oceno kakovosti
glasbe. Ta komisija je že na
avdicij ali poslušala skladbe in
z glasbene strani tudi
predlagala izboljšave; dočiin
je komisija za oceno kako-
vosti besedil laliko samo
ocenjevala tisto, kar ji je bilo
na festivalu predloženo. Prav
gotovo bo razpisani pogoj
^ede primernosti besedil
vplival tudi na pisce besedil
domače zabavne glasbe, da se
bodo bolj potrudili in iskali
izvirne motive v življenju
današnjega človeka. FF
Družbena vloga delavske
univerze
Delavsko univerzo Ptuj je
ustanovil OLO Ptuj v letu 1959 kot
zavod za izobraževanje odraslih.
Statut jo opredeljuje kot ,,samo-
stojno in samoupravno izobraže-
valno organizacijo, ki opravlja
dejavnost posebnega družbenega
pomena s področja vzgoje in
izobraževanja odraslih in
odraščajoče mladine in s tem
zadovoljuje družbene in lastne
interese pri čemer razširja temelje
lastnega in družbenega dela." Za-
vod je verificiran pri republiškem
sekretariatu za prosveto in kulturo.
Kot sta nam povedala direktor
Delavske univerze Viktor Kr^nc in
strokovni sodelavec, Dušan Curin,
se delo DU prepleta na štirih
področjih: na družbenem, strokov-
nem in splošnem izobraževanju ter
večerni šoli in oddelkih za odrasle.
Težko bi bilo potegniti mejo bolj
ali manj uspešnosti tega ali onega
področja. Prav viden napredek, ki
ga ne gre obiti, pa beleži družbeno
izobraževanje predvsem z.aradi
ugodne družbene klime.
Problemi, s katerimi se srečuje DU
pri uresničevanju družbene in
lastne vloge, so kadrovskega,
finančnega in prostorskega značaja
je povedal Viktor Krajnc. S takimi
in podobnimi težavami se srečujejo
tudi druge delavske univerze v
Sloveniji. Izvzeti moramo le delav-
ske univerze v Mariboru, Ljublja-
ni, Kopru, Celju in Kranju, kjer je
zaposlenih tudi do 25 delavcev;
drugje in tudi pri nas je to število
omejeno na dva ali več delavcev,
kar pa je občutno premalo, da bi
DU mogla izpeljati tako imenovani
andragoški cilus.
Kaj je andrapški ciklus?
Viktor Krajnc: ,,Naša DU se
pojavlja predvsem v obliki srvisa:
naročnik — ponudba in je sama
premalo zavzeta pri programski
zasnovi, ni v stanju zaradi navede-
nih problemov izpeljati zahtev
andragoškega ciklusa, ki se nakako
oklepa naslednjih faz: ugotavljanje
potreb, študij populacije ali
preprosteje povedano, ugotavljanje
strukture sprejemnikov programa
in obenem pripravo programa ter
morebitno prilaganje le-tega; sledi
realizacija in v Zaključni fazi
ugotovitev uspeha. Tu pa se znova
pojavlja že navedeni ključni pro-
blem, ki zajema kadrovska,
finančna in prostorska vprašanja.
Ali ima DU Ptuj usposobljen
strokovni tim predavateljev?
Viktor Krajnc: ,,DU Ptuj ima
izredno močan tim predavateljev,
ki nas ,.rešujejo" z izkušnjami, če
se lahko tako izrazim. Zaradi
finančne stiske se ti ne morejo
izobraževati tako kot bi to bilo
potrebno, vendar pri svojem delu
uporabljajo izkušnje in tako uspe-
šno sledijo zahtevam družbene
prakse. Za uspešno podajanje so
potrebni tudi ustrezno opremljeni
prostori, s katerimi se prav tako ne
moremo pohvahti. Predavanja in
seminarji se vrše v neustreznih,
prostorih, čestokrat so to tudi
gostinski prostori, kar pa nikakor
ne more biti družbeno utemeljeno.
DU Ptuj se vsakodnevno srečuje
tudi s finančnim problemom. Je
edina v verigi vzgojno-izobraževal-
nih ustanov, od otroškega vrtca do
univerze, ki si mora sama zagoto-
viti večino finančnih sredstev. To
nas sili v realizacijo akumulativnej-
še oblike izobraževanja, ki temelje
na sistemu samo plačevanja. Za-
radi tega se pozneje krnijo oblike
splošnega izobraževanja, to je
poljudnoznanstvenih predavanj,
šol za starše, šol za življenje in
podobno. Letos bo glede sredstev
še težje.
Kako bo v prihodnje glede reše-
vanja navedenih problemov, bo
nedvomno veliko prispevala seja
komiteja, ki je bila včeraj in začrta-
la jasnejšo pot v njeno delo tu
postavila temelje za korenite
spremembe v njenem delu." MG
Pogled na Ormož pred 50. leti
Gasilski almanah
v okvirju praznovanja 20. obletnice obstoja občinske gasilske zveze
Slov. Bistrica, je samoupravna interesna skupnost za varstvo pred požari,
občine Slov. Bistrica, ob sodelovanju občinske gasilske zveze in gasilskih
društev izdala zanimiv almanah z naslovom DVAJSET LET OBČINSKE
GASILSKE ZVEZE SLOVENSKA BISTRICA.
Na 40 straneh almanah osvetljuje dosedanje uspehe in prehojeno pot
občinske gasilske zveze, vseh trinajst gasilskih društev. Almanah je
pripravil in uredil posebni uredniški odbor. K njegovi izdaji pa so
prispevale delovne organizacije iz bistriške občine. Izšle v 2000 izvodih,
prejeli pa ga bodo vsi člani društev, organizacije in posamezniki", ki s
svojim delom sodelujejo v prizadevanjih za hitrejši razvoj gasilstva v občini
Slov. Bistrica.	V. H.
„ Večer S koroškimi
samorastniki"
v Ptuju bomo slovenski kulturni praznik počastili s
proslavo, strnjeno pod naslovom „Večer s koro^cimi
samorastniki". V programu bo nastopil moški pevski zbor,
, Šentanelski pavri" kulturno umetniškega društva , Prežihov
Voranc' iz Raven na Koroškem, ki ga odlikuje izredna
folklorna izvirnost, saj poje stare pesmi domačega kraja, ki
še v veliki večini niso bile enotno zapisane. V monodrami
Svetneči Gašper, prirejeni po Prežihovi noveli. Pot na klop,
pa se bo predstavila dramska skupina istega društva.
Slavnostni govornik bo Branko Rudolf. Organizator
osrednje proslave slovenskega kultumega praznika v Ptuju,
vabi, da se množično udeležite proslave, ki bo v petek, 6.
februaija 1976 ob 19. uri v ptujskem gledališču.	MG
Nova šola v
Vitomarcih
Na dan slovenskega kulturn^a
praznika, bo v Vitomarcih, sveča-
na otvoritev nove osnovne šole, ki
bo sprejela v svoje zavetje čez sto
otrok. Sredstva zanjo, nekaj nad
.štiri milijone dinarjev, je prispeva-
la izobraževalna skupnost Ptuj,
soudeležen pa je tudi kredit
Zavarovalnice Maribor. Nova šola
je montažnej:a tipa, ima štiri
učilnice, večnamenski prostor,
ostale spremljajoče objekte in
vzgojno-varstvem prostor za okrog
20 otrok. Čeprav bo svečana
otvoritev šele 8. februarja, pa so
šolaiji že pričeli s poukom v njej z
drugim polletjem.	MG
Naša arheološka najdišča
MALI OKI Č V HALOZAH
V obeh Okičili so našli doslej vsaj pet kamnitih orodij iz mlajše
kamene dote, ki se hranijo v ptujskem muzeju in so tako dokaz, da
so tod prebivaU ljudje že pred štiri tisoč leti. Kod natanko so v tem
gričevnatem svetu imeli svoja bivahšča, bo treba šele odkriti. Obe
orodji iz Malega Okiča (na sliki) sta pravzaprav mah ploščati sekiri in
podobni dletom. Ljudje so jih uporabljali tako, da so jih vtaknili v
razpoko ah pret p lesenega držaja in potem z njimi prej kaj dolbh ah
lupili kot pa so^ ih. Takega drobnega orodja se precej najde po
neoUtskih nas; lah, saj je obležalo po navadi v bližini takratnih
leser-h koč. C ta oba predmeta iz Malega Okiča iz istega kraja, prav
go' o izvL iLi iz takega pradavnega domovanja, a kaj ko ne vemo
n, iko, kje so ju našli.
N./^KjETA NA DRAVSKEM POUU
Dravsko polje so v davnini, zlasti pa v rimski dobi naselili ljudje
predvsem v dveh smereh: ob dravskem obrežju med Ptujem in
Mariborom ter ob meji s potoki namakanih tal od Vidma pri Ptuju
prek Sikol do Maribora. Vmesni sušni in gozdni pas prodne ravnine je
ostal večinoma prazen in je še danes v precejšnji meri porasel z goz-
dom. V rimski dobi sta ga presekala le cesta od Sikol do Ptuja ter
vodovoni kanal iz Frama. Medtem ko je okolica rimske ceste skozi
gozdove nad Kidričevim še povsem neraziskana pa leži Marjeta že na
tistem ožjem delu Dravskega polja, kjer sta ji blizu tako obe rimski
proti Mariboru kot tudi vodovod skozi Brunšvik. Ta bližina delovanja
Rimljanov je najbrž tudi v okolišu Marjete pustila kakšno sled, čeprav
prostor današnje vasi ob robu terase takrat najbrž še ni bil naseljen, saj
ni od tam o rimskih ostalinah nobene vesti.
Za staro zgodovino kraja je značilen že cerkveni patron — sv.
Marjeta v vaški cerkvici, saj sodi med tiste starejše svetnike, ki so
jim postavljali svetišča na krajih s ,,poganskimi" sledovi. Ker so
sedanjo cerkvico zgradili šele v 17. stoletju, je morebiti tam poprej stala
že kakšna kapela? drugi namigi za ostanke starejše preteklosti v tem
kraju so domača izročila, iz katerih pa se arheologom doslej ni
posrečilo izluščiti kaj določenega. Ze na poldrugo stoletje stari
katastrski karti je predel njiv pri vasi označen z ledenskim imenom
,,Gomila". Danes o kaki gomili na poljih okrog vasi ni sledu, so pa bile
na robu gozda proti Brezuli, kjer jih je razkopaval domačin Fingušt.
Obe ,,grmači" — gomilam podobna kupa z njiv odmetanih prodnikov
zahodno od vasi na Sedminekovem in Avšičevem pa najbrž nista stara
grobova, čeprav se govori, da so v eni izmed njih nekoč baje našli
,.marmorno koritce in možnar".
Rojak A. Cafuta je nekoč vedel povedati, da ima vzhodni rob
gozda proti Rošnji, sedaj presekan s kanalom Drave, domače ime
..naselbina", kar naj bi pomenilo, da je tam nekoč davno bilo neko
naselje. Čeprav v gozdu in na sosednjih njivah ni nobenih zunanjih
sledov o tem pa ljudje vedo povedati, da so tam nekoč našli ..Star
denar" in da so pri nadaljnjem kopanju naleteli na ,,skrinjo", ki seje
nato pogreznila. Pa tudi na ..Vratnicah" vzhodno od Marjete naj bi bil
na Valantovi njivi vekoč ..cvetel denar". Ker pa od vsega tega ni vzeti v
roke kaj otipljivega, ostaja daljnjapreteklost Marjete še naprej zakrita
v meglicah skrivnosti.
F.B.
Vojna in zločini
(Odlomki iz spominov Ptujčana)
^	(104)
V majhnih vagončkih je bilo natrpano polno
živahnih in zgovornih Ribničanov. Njihova
pojoča in pestra govorica me je hitro povrnila v
stare čase in je po svoje prispevala k popolnejši
pomiritvi. Kršni kraški svet s prelepimi gozdovi v
ozadju dopolnjuje lepoto in čare ribniške doline.
Vožnja s kočevskim vlakom je bila vselej
poseben užitek in doživetje, ki mu je redkokje
najti enakovredne primere.
Ob progi se med grmičevjem belijo skalnate
glave bizarnih oblik in različnih velikosti. Tiste,
ki so bliže useku, hitro švignejo mimo okna. one
oolj v ozadju pa kakor da bi grozeče prežale in se
^asi in potuhnjeno umikale za košate grmičke,
•^ot da bi se hotele skriti pred radovednimi
pogledi z vlaka. Dolino utesnjujejo čedalje višji
vrhovi. Na vzhodni strani jo je stisnila Mala gora
s Črnim vrhom, na zahodu pa višja Velika gora z
znamenitimi skalnatimi ribniškimi svati...
1 X-^ postaji in ob progi so se počasi prižigale
kV ^^ ^ ovinkih med košatimi smrekami
Pobliskujejo kot zvezde na viharnem nebu. In že
naslednja postaja Zlebič opomni, da bo treba
kmalu izstopiti. Gotovo me že čakajo na postaji
pravtako nestrpni kot sem sam, ali pa še bolj.
Medtem se je zmračilo. Ko seje vlak ustavljal,
sem med čakajočimi hitro zagledal svoje drage.
Spremljal ju je stric s svojimi otroki. Snidenje je
bilo zelo ganljivo. Vsem trem so nam solze
veselja zalile oči. Najbolj je prevzelo sinčka, ki je
medtem dopolnil tri leta. Pred postajo pa je ča-
kal voziček s konjičkom. Mislili so, da bo kaj
prtljage, pa sem prišel prazen kot cerkvena miš.
Doma kratek pomenek o žalostni zgodbi.
Prvo opravilo je bilo sleči edino obleko, v kateri
sem delal in spal dolge tri mesece in potem kopel,
ki sem je bil najbolj potreben. Obleko smo
obesili na plot v kegljišču. Teta Angela je
pripravila dobro večerjo in sledila je po dolgem
času noč z blagodejnim spanjem brez večjih
skrbi.
Prebudili smo se šele. ko bi že zdavnaj moral
biti na kvesturi v Ljubljani, kakor so mi naročili
karabinjerji. Na to pot pa nisem nameraval, niti
ni bilo potrebno. Medtem mi je namreč žena že
oskrbela nov domovinski list in novo osebno iz-
kaznico. ki bi jo že zdavnaj poslali za menoj, ko
bi vedeli kam. Dobri občinski možje so moje ime
podtaknili v matični knjigi in tako se jim je rodil
nov pristen ribniški zdomec, ki ga niti krstiti ni
bilo treba.
Ze na mejni postaji nove italijanske province
sem opazil, da je med italijanskimi in nemškimi
okupatorji zelo velika razlika v prid južnim za-
veznikom. Takoj prvo predpoldne sem šel malo
pogledat po trgu. Zelo sem se začudil, ko mi je
vsa nališpana v paradnih uniformah in v četve-
rostopih prikorakala naproti dolga povorka
italijanske vojske. Na čelu je po rimljanskih obi-
čajih ponosno korakal kapelnik v belih rokavi-
cah in z dolgo paličasto taktirko umetelčil
priučene vragolije izurjenih rok.
Vse je kar bleščalo od poudarjene paradnosti.
Nekateri so imeli celo za klobuki zataknjene
živobarvne krivčke perjanic. Bleščeče sonce
zgodnjega poletja je slepeče pobliskavalo na
strogo spoliranih vijugah trobent. Godba je
igrala uglajeno melodijo paradne koračnice tako
ubrano, kakor pač znajo samo Italijani. Bobni
so mogočno nabijali takt. da so žvenketale šipe
na oknih starih trških hiš. Po pločnikih, vse od
pravokotnega ovinka do lepe dvostolpne cerkve
se je tria množica ljudi, ki so ' ;er nemi, a
začudeni zvedavo opazovali italijansko burko na
slovenskih tleh. Spomnil sem se starega načela
,,Panem et circcnses" — Trenutno je res še bilo
kruha dovolj.
Rimljanski pohtit	. . v zgodovini ni
manjkalo prefinjene taktike. Vselej so umeli
zavojevanju takorekoč s prijetnim ščegetanjem
zlesti za vrat. To svojo taktiko so pred nedavnim
preizkušali v Abesiniji in so jo uprizorili tudi v
novi ,,Ljubljanski provinci". Češ. poveselimo
se skupno. Ko pa bo vojnega plesa konec, bomo
odložili paradne klobuke in mesto circenses vam
bomo nudili cacigines.
No. nam. ki smo preizkusili gestapovske
zapore in taborišča, so bile parade vsekakor bolj
všeč. Pruski škorenj se je zaletel in kruto zako-
račil. Če bi imel pod čelado rimljansko politično
glavo z malo več slame, kot je je premogel
.feldvebel', bi nemara pripeljal svoje tanke še
kam dalje.
Sledi nadaljevanje in konec
6. stran
TEDNIK — četrtek, 5. februarja 1976
MOJ OČKA JE LOVEC
Mcgemu očku jc iiiic Tonček. Je
lovec. Ima zeleno lovsko unifor-
mo, lovsko puško in pas z naboji.
Hodi na lov. Lovi divje živali.
Ustrelil je že srnjaka in lisico.
Pozimi knni fazane. Pri stari mami
ima lovsko psičko, ki ji je ime
Žuža. Včasih ffc z njo na lov.
Sedaj ima mladička, ki mu je ime
Miki. Očka imam rada.
Metka Planine,
2. b razred, OŠ Majšperk
ZAKAJ NI ZIME
Sneži. Debeli beh kosmi se
vsipavajo izpod temnih sivih
oblakov. Zasanjana vidim otroke,
kako se vsi presrečni igrajo na
hribu, se prekopicavajo v mehko
odejo, se kepajo , , .
Pridružim se jim. Neka opojnost
me objame, ko zdrsim navzdol.
Čudovito je. Zaletim se v drevo in
padem. Sneg mi rine za vrat, za
rokave. Za nameček se mi z
najnižjili vej smreke, v katero sem
se zaletela, vsuje snega za vrat in
na glavo. To je za otroke okoh
mene dovolj. Prasnejo v smeh.
Sram me je.
Oboje me zbudi. Znajdem se na
postelji. Mrazi me saj sem čisto
odkrita. Res je, zunaj je sneg,
vendar še za centimeter ga ni.
Sneg si lahko zamišljamo le na
razglednicah in po televiziji.
Tina Zirovnik, 5. razred,
OŠ „F. Osojnik,' Ptuj
NAŠ KLUB OZN
Klub OZN deluje tudi na
osnovni šoli Tinje. Vključuje 8
učencev in učenk. Mentor kluba
je Alenka Rakuš. Na vsakem
našem sestanku analiziramo nekaj
dogodkov, doma in po svetu. Tak
naslov ima tudi naša radijska
oddaja. V mesecu decembru je naš
klub izdal tudi kratek bilten.
Naslov biltena je ,>li otroci
zelenega planeta za mir.'
Sestajamo se vedno v pionirski
sobi, vsak drugi četrtek po
končanem pouku. Lani smo se
udeležili tudi kviza ,,Kaj veš o
Združenili narodih." Osvojili smo
drugo mesto, s katerim smo bili
zelo zadovoljni. V klub vsi radi
hodimo, ker zvemo vehko
zanimivega in se o tem tudi
pogovarjamo. Kljub smo ustano-
vili predlani.
Štefka Jesenek,
6. razred, OŠ Tinje
KRAJ TINJE
Verjetno ne veste, kakšen kraj je
to? To je mala pohorska vasica,
sredi hribov. V sredi je mala
cerkvica, okoli nje se razprostira
veliko hiš, med katerimi sta šola in
trgovina.
Na Tinje pridete, če potujete iz
Slov. Bistrice mimo velike tovarne
aluminija - Impol. V tovarni
Impol je zaposlenih okoli 1800
delavcev. Dalje se pot vzpenja
navkreber in je zelo valovita.
Mimo Tinja, vas lahko pripelje pot
tudi do Treh kraljev, k Osankarici,
kjer je padel Pohorski bataljon.
Tinjski pionirji radi obiskujemo
Osankarico. Nedaleč je tudi
bolnišnica Jesea
Branko Trobentar,
OŠ Tinje
NA KVIZU
Tudi ekipa iz osnovne šole
Tinje, ki so jo sestavljaU Franci
Jesenik, Jožica Juhart in Alojz
Kresnik, se je udeležila kviza v
občinskem merilu na temo 30 let
svobode, ki ga je orgamzualo
društvo prijateljev mladine Slov.
Bistrice.
Najprej sta se odvijali dve
polfinaini tekmovanji, v katerih je
sodelovalo 8 šoL Naša ekipa je
zasedla v Oplotnici 2. mesto. Nato
smo se udeležili finalnega
tekmovanja v Slov. Bistrici, na
katerem so sodelovale 4 ekipe.
Odgovarjah smo na temo NOB
na Štajerskem in pionirska
organizacija. Prvo mesto je
osvojila ekipa iz Oplotnice, drugo
in tretje mesto si delimo Poljčane
in Tinje, četrto mesto pa je
pripadlo ekipi Laporje. Vsi, ki so
sodelovali, so dobili, knjigo
Odprto srce, zmagovalna ekipa pa
še zračno puško.
Jožica Juhart in
Alojz Kresnik, 7. r..
OŠ Tinje
OBLETNICA POROKE
MOJIH STARŠEV
Ta mesec praznujeta ata in
mama 25. obletnico poroke. Sestri
sta kupili bogata darila: posteljni-
no, jedilni pribor in prave poročne
prstane iz zlata. Prstane in 25
nageljnov sem jima izročila jaz. Na
slavnostno večerjo smo povabili še
teto in strica. Prišli sta tudi dve
Ružini prijateljici. Po večerji smo
razrezali še torto. Ker ima ta
mesec sestra Milica rojstni dan,
smo istočasno praznovali še to.
Tudi ona je dobila vehko cvetja in
torto. Nobeden in vedel, kaj
pripravljamo, zato so bih vsi
prijetno presenečeni.
Dragica Farmevc, 7. r.,
posebne OŠ, Slov. Bistrica
DAN, KI GA NE BOM
POZABILA
Bila sem stara pet ali šest let, ko
je prišel k nam stric. Zelo sem se
ga razveselila, saj je znal povedati
vedno kaj zanimivega.
Sonce se je že nagbalo proti
zahodu, samo zadnji žarek je
pošiljalo na dvorišče. Sedela sva
na klopi, ko mi je stric iznenada
rekel: „Jutri lahko pojdeš zraven
mene v mesto." — „V mesto!".
sem se začudila, saj še nikoli
nisem bila v mestu. Drugi dan sva
se res odpeljala v mesto. Cesta se
je vila med polji, vinogradi njivami
in travniki. Med potjo sem z
radovednostjo opazovala kraje, ki
so se vedno bolj oddaljevali od
mene. Po slabi uri vožnje sva
prispela v Ptuj. Hodila sva po
mestu in sploh nisem vedela, kam
se naj oziram, V tistem trenutku
bi bila nj^raje vse imela. V
izložbah je bilo vse vrste raznega
blaga. Končno sva stopila v
trgovino, v kateri je bilo vse polno
igrač. Pogkd se mi ustavi na
zgornji polici, na kateri je bilo vse
polno punčk. Nekaj časa sem jih
ogledovala, ko me je stric vprašal,
kaj bi imela, sem s prstom
pokazala na punčko s svileno
obleko in veliko pentljo na glavi.
Želja se mi je uresničila, saj sem jo
tudi dobila. Prispela sva domov in
punčko sem vsem s ponosom
razkazala in vsi so bili veseli. Nato
sem si jo postavila na posteljo in
kadar sem jo pogledala, sem se
spomnila na moje prvo doživetje v
mestu,
Ida Fakin, 7, c raz,,
OŠ Majšperk
PO TEŽKI NOCI
Po težki noči,
ki sojo prebili,
so tja, kar v našo vas zavili.
Te starke, ki so v vasi še ostale,
so k njim pritekle
in obstale.
,,Steresvi fantje,
ki ste davi šli
in rekli, da se ne boste vrnili? "
Vsaka mati k sinu teče.
Poljubi ga in mu reče:
„0h, samo da si prišel!"
Le moja mati tam stoji,
čakam misli:
„Zakaj, zakaj ga ni? "
Saška Mohorko,
7. e raz., OŠ Majšperk
OBISKALI SO NAS
LUTKARJI
V	našem kraju, ki leži sredi
Haloz, ni gledahšča. Ljudje se s
takimi predstavami srečujejo le,
če gostuje pri nas gledahšče.
V	torek je gostovak) v naši
osnovni šoli lutkovno gledališče.
To je samostojno, amatersko
gledališče iz Maribora, ki se je
predstavilo z dvema partizanskima
igricama, katerih junak je bil kurir
Igor. Učenci so bili navdušeni, saj
so lutkovno gledališče nekateri
videli prvič. Predstavo smo gledali
v šolski telovadnici. Kulise so bile
pripravljene takoj in bile so čisto
preproste. Potrebovali so dve
lestvi, dolgo desko in orodje.
Prva zgodbica je bila o dveh
italijanskih fašistih, ki sta hodila
krast Alenkin med. Zviti kurir
Igor ju je ukanil, da si nista tega
nikdar več upala.
Vsak večer sta dva Italijana
hodila k kmetici Alenki po med.
Alenka je to povedala Igorju. Ta
se je skril v panj in počakal, da sta
prišla ponj. Mee tem, ko sta
Italijana nosila težek panj, je Igor
udaril najprej enega nato pa
drugega. Oba sta mislila, da ga je
udaril tovariš, zato sta se stepla.
Med tem je Igor skočil iz panja in
ju tako prestrašil, da se nista več
vrnila.
Nato je bila pesem o ptički in
Igorju.
Druga igrica je bila o nemškem
konju Hansu, ki ga je Igorvzel
pijanemu Nemcu in ga peljal k
partizanom.
Vsa predstava je bila priprav-
ljena tako preprosto, daje bilo kar
najbolj podobno partizanskemu
gledališču. Tisti, ki so se med
vojno ukvarjali z lutkami, so
morali biti pripravljeni na napad
sovražnika in zato kar najhitreje
pospraviti malo gledališče.
Tudi to gledališče je bilo
takšno. Nam je bilo zelo všeč,
zato si takšnih gostovanj želimo še
več.
Jelena Markovič,
8, C raz., OŠ Majšperk
berite
TEDNIK
Večji delež mladih
Menim, da mora imeti mlad člo-
vek velik delež pri uresničevanju
samoupravnih socialističnih
odnosov na vseh ravneh našega
družbeno-političnega, kulturnega
in gospodarskega razvoja. Tukaj
mislim na tiste, ki se že v osnovno-
šolskih klopeh soočajo s samou-
pravnimi odnosi v družbi, pa na
one v OO ZSM v krajevnih
skupnostih. Prav vsi vemo, da je
pogoj za napredno in pozitivno
usmerjenega mladega človeka
vzgojno izobraževalno delo v šoli
ter vedno nove in modernejše
oblike v učnovzgojnem procesu, ki
oblikuje že otroka v novem duhu.
Prepričana sem, da bi bralci z
zanimanjem prebirali utrinke o
vzgojnoizobraževalnem delu, o
novih oblikah in metodah, ki
oblikujejo njihovega šolarčka. Še
vsak, tako zapleten proces je moč
prikazati bralcu v preprosti besedi,
kajti le tako bo posegal po taki vrsti
informacije.
Marsikateri mladi bralec, pa naj bo
to šolar, ali že član aktiva ZSMS,
bo z veseljem zapisal to ali ono o
delu, načrtih in problemih svojega
društva, aktiva, organizacije in
krožka. Dobiti mora le inciativo, ki
ga bo navdušila in spodbujala k
aktivnosti in kreativnosti.
Ena izmed oblik, kako pritegniti
mlade k dopisovanju, je vsekakor
natečaj na aktualno temo nekega
obdobja. Skromna knjižna nagra-
da ali pohvala pa tudi verjetno ne
bi preveč obremenila omejenih
finančnih sredstev. Kotiček za
mlade bi lahko popestrili tudi z
likovnimi prispevki.
Morda sem s svojimi željami za-
šla že predaleč, vendar mislim, da
mora najti v nekem časopisu vsak
nekaj zas^nekaj, kar bo prebiral z
zanimanjem in navdušenjem. To
pa je verjetno tudi želja uredništva
in njegovih sodelavcev.
Alenka Rakuš
RADIO PTUJ
FESTIVAL domaČe zabavne glasbe
RAZPIS
vin. FESTIVALA DOMACE ZABAVNE GLASBE
Festival bo 20., 21. in 22. avgusta 1976 v Ptuju.
POGOJI ZA SODELOVANJE SO NASLEDNJI:
1.	Na festivalu lahko sodelujejo domači zabavni an-
sambli iz SR Slovenije in zamejstva.
2.	Vsak ansambel bo lahko nastopil na festivalu z
dvema skladbama, od katerih mora biti ena vokalna.
3.	Skladbe morajo biti izvirne in prvič javno predva-
jane na VIII. ptujskem festivalu. Besedilo mora biti v slo-
venščini,dovoljeno pa je tudi v narečju.
4.	Skladbe, izvedbo in besedila bodo ocenjevale po-
sebne komisije, ki jih bodo sestavljali glasbeni strokov-
njaki RTV Ljubljana in Radia Ptuj, znani javni delavci in
predstavniki občinstva. Strokovne komisije, ki jih imenu-
je upravni odbor festivala, bodo preverile kakovost prijav-
ljenih ansamblov glede instrumentalne izvedbe skladbe,
zlasti pa primernost besedila. Komisije bodo po potrebi in
na željo sodelujočih nudile ansamblom potrebno stro-
kovno pomoč.
5.	Določeno število skladb bo posnela Kasetna pro-
dukcija RTV Ljubljana po lastni presoji na posebno festi-
valsko ploščo in kaseto.
6.	Na festivalu bodo podeljene naslednje nagrade:
a)	NAGRADE OBČINSTVA:
3.000. — din prva nagrada
2.000. — din druga nagrada
1.500. — din tretja nagrada
b)	NAGRADE STROKOVNIH KOMISIJ:
1.500. — din najboljšemu debitantu za prvi nastop
2.000.— din za najboljšo instrumentalno izvedbo in
PLAKETA kasetne produkcije RTV Ljubljana
2.500. — din avtorju za najboljše besedilo
3.000. — din prva nagrada
2.500. — din druga nagrada
2.000. — din tretja nagrada
7.	Pogoj za sodelovanje na festivalu je tudi pristanek,
da izvajalci odstopajo od mehaničnih pravic za posnetke
plošč in kaset RTV Ljubljana. Avtorjem pripadajo vse
pravice, ki jih določa zakon.
8.	Ansambli morejo poslati prijave za sodelovanje do
15. februarja 1976, notni material z besedilom pa do 1.
marca 1976 na naslov prireditelja RADIO PTUJ, 62250
PTUJ - Vošnjakova 5. Poznejših prijav ne bomo spre-
jemali.
9.	Avdicija - za tiste ansamble, za katere organizator
festivala smatra, da so jo dolžni opraviti - bo v mesecu
marcu 1976, snemanje za ploščo in kaseto pa bo časovno
posebej določeno po opravljeni avdiciji.
10.	Z vsemi sodelujočimi ansambli bo prireditelj skle-
nil posebno pogodbo, ki bo natančneje določila med-
sebojne pravice in obveznosti.
Ptuj, 28. januarja 1976
40 TISOČ ZNAČK
Značka je v zadnjem času
postala nepogrešljiva spremljeval-
ka številnih prireditev. Kreator
slovenskega humorja ,,Pavliha" je
prevzel nalogo, da organizira in
ustanovi čim večje število klubov in
poverjeništev značkarjev širom po
Sloveniji. Pozivu je sledila tudi
peščica vnetih ptujskih zbiralcev
značk ob pomoči sedanjega pred-
sednika kluba zbiralcev značk,
Tomislava Kolarja, ustanovila svoj
klub, z datumom 1. julij 1975.
Ptujski klub zbiralcev značk sodi
med najmlajše tovrstne klube v
Sloveniji.
Tomislavu Kolarju, predsedniku
kluba značkarjev Ptuj, smo posta-
vili nekaj vprašanj v želji, da
prikažemo čim verodostojnejšo sli-
ko kluba. Kakšno je poslanstvo
kluba značkarjev? Tomislav Kolar:
,,Klub deluje prostovoljno, na
amaterski podlagi in združuje vse
zainteresirane občane, ne gl^e na
starost, hkrati pa s povezovanjem
širi in utrjuje prijateljstvo, krepi
bratstvo in prijateljstvo naših naro-
dov in narodnosti, teži v spoznava-
nju zgodovine, kulture, tehnike,
umetnosti, znamenitih dogodkov in
vrste drugih dogodkov iz preteklo-
sti in sedanjosti, ki so našli obeležje
na znački. Po zadnjih podatkih šte-
je klub 25 članov, vendar moram
povedati, da je to premalo glede na
to, da obstoja v naši sredi približno
100 aktivnih zbirateljev značk."
V naslovu smo zapisali, da imajo
člani ptujskega kluba značkarjev v
svoji posesti okrog 40.000 značk,
kar je veliko. Nedvomno pa bi se ta
številka povečala, če bi klub vklju-
čil v svoje vrste vse zbiralce značk.
Kakšna je povezanost z ostalimi
klubi v Sloveniji? ,,Klub deluje
predvsem na področju značkarstva
in želi pritegniti v svoje vrste kar
največ zbiralcev. Delo kluba smo
povezali z nekaterimi klubi v Slove-
niji, kot npr. z numizmatičnim klu-
bom iz Ilirske Bistrice, s klubi iz
Moravč, Kobarida, Velenja,
Mokronoga in z nekaterimi
podjetji: Papir Unija servisom in
Permiko iz Ljubljane. Seveda pa je
naša želja navezati stike tudi z
ostalimi klubi širom po Sloveniji in
drugih republikah. V program dela
pa smo zapisali navezavo stikov še s
klubi iz Maribora, Laškega in
Celja... Povezati pa se želimo tudi z
mladimi značkarji iz osnovnih in
srednjih šol." Povejte še
nekai o zbiranju značk. ,,Zbira-
nje značk ni nikakršna novost, sega
že daleč nazaj v našo preteklost.
Značke so lahko iz kovine, pločevi-
ne, lesa, gline, porcelana itd.
Ptvnamo tudi pozlačene, posrebre-
ne, platirliane, bronaste ooflikljane
in druge. Seveda pa so najlepše in
najmodernejše tako imenovane
diamantirane kovinske značke, pri
katerih razlikujemo brušen
diamantni nivo in matiran nivo.
Delimo jih po različnih kriterijih,
lahko so to značke društva,
organizacije, raznih združenj... Še
posebej so priljubljene značke, ki
spominjajo na posamezne dogod-
ke. VeUko prostora pa zavzemajo
reklamne značke, ki jih podjetja in
drugi delijo ob najrazličnejših
priložnostih reklame novosti iz
svojih proizvodnih in drugih
programov. Ob tem velja povedati
še to, da so nekatere značke zelo
drage in jih zbiralec čestokrat ne
more kupiti.
Kdaj se člani kluba srečujete in
ali ste tudi vi že pomislili na to, da
bi izdali svojo značko, ki bi sim-
bolizirala vaš klub? ,,Člani kluba
se srečujemo vsako prvo sredo v
mesecu ob 19. uri v prostorih
ekonomske šole v Ptuju. Takrat je
po navadi pri nas zelo živahno;
zbiralci vneto zamenjujejo značke
med seboj. Pogovor pa steče tudi o
tekočem delu v klubu, pridobiva-
nju novih članov. Ce bomo imeli na
voljo dovolj sredstev, bomo v teko-
čem letu izdali svojo značko. Člani
kluba so me tudi zadolžili, da v
„Tedniku" povabim k sodelovanju
vse zbiralce značk, ki jih v naši
sredini ni malo."
M. Gajzer
Avto moto društvo Ptuj
razpisuje prosta delovna mesta in to:
2 delovni mesti
INŠTRUKTORJA ZA PRAKTIČNO VOŽNJO
za nedoločen čas
2 delovni mesti honorarno za
INSTRUKTORJA-PREDAVATELJA CPP
za nedoločen čas
1 delovno mesto
AVTOMEHANIK
za nedoločen čas
Pogoj za inštruktorje je instruktorski izpit, za avtomehanika
kvalificiran mehanik.
Razpis velja do zasedbe delovnega mesta.
ZAHVALA
ob nenadni smrti drage mame
Neže Kristovič
roj. 21. januaija 1898
z Zabovec
Iskrena hvala vsem, ki so v tako lepem številu spremljali
pokojnico k njenemu zadnjemu počitku. Hvala za darovane
vence in cvetje ter govornikom za izrečene poslovilne besede.
Žalujoči: sin Stane, hčerka Marija z družinama,
vnuki Ida in Marica z družinama ter Silva in
Jadranka.
tednik - četrte i, 5. februarja 1976
7. stran
Na skupni seji izvršnega
odbora predsedstva občinske
konference SZDL in pred-
sedstva občinskega sveta ZZS
Ptuj so prejšnji torek razprav-
ljali o osnutkih samoupravnih
sporazumov, ki jih je dal v
javno razpravo izvršni svet
skupščine občine Ptuj. Osnut-
ke vseh samoupravnih spora-
zumov in tudi stališča skupne
seje smo objavili v prilogi
prejšnje številke Tednika.
Oba izvršilno-politična or-
gana sta dala osnutkom
samoupravnih sporazumov
enotno podporo in pozvala
podpisnike, da se na zborih
odločijo za podpis. V razpravi
na seji pa so tu^ opozorili na
nekatere pomanjkljivosti v
osnutkih samoupravnih spo-
razumov. Menili so namreč,
da v razpravi lahko pride do
nepotrebnih zapletov in po-
mišljanj, če ne bodo nekatera
določila bolj konkretno do-
polnjena.
Predlagali so, da naj bo v
vsakem sporazumu konkretno
napisano, kdo vse je pod-
pisnik tega ali onega samo-
upravnega sporazuma, ker
niso vsi namenjeni celotnemu
združenemu delu. Povezano s
tem pa bi morali priložiti tudi
pregledno tabelo, kakšna bo
obremenitev posamezne or-
ganizacije združenega dela. V
štirih osnutkih tudi manjkajo
določila, kdo bo obveščal
podpisnike samoupravnega
soprazuma o poteku združe-
vanja in porabi sredstev,
spremljal izvajanje sporazuma,
d^al obvezne razlage in
predloge ukrepov za njihovo
uresničevanje. Poleg tega pa
so na seji dali še precej
konkretnih pripomb k
poedinim členom posameznih
osnutkov samoupravnih spo-
razumov.
Vse pripombe in predloge
so dali z namenom, da bo
delovnim ljudem v OZD in
občanom v krajevnih skupno-
stih čimbolj razumljivo, zakaj
posamezni samoupravni spo-
razumi, kaj želimo z njimi
doseči, koliko bi naj ta ali ona
OZD prispevala, da naloge, ki
smo sijih zastaviU v programu
razvoja občine za leto 1976
tudi uresničimo.
FF
Ljudje v kmetijstvu so nam potrebni
že od septembra 1953
deluje v zgradbi več kot
petsto let starega turniškega
gradu dveletna poljedelsko-
živinorejska šola, ki jo je tedaj
ustanovil bivši ptujski dcraj.
Po ukinitvi okraja pa je
občina Ptuj prevzela ustano-
viteljske pravice, medtem ko
šolo financira republiška
izobraževalna skupnost.
Pred časom smo se pogo-
vaijali z Miranom Horvatom,
ing. agronomije in ravnateljem
šole, ki nam je med drugim
povedal; da je do sed^
končalo to šolo že 1160
učencev in učenk. Mnogi med
njimi so sedaj že kmečki
gospodaiji, nekateri pa so
nadaljev^ s šolanjem na
srednji kmetijski šoli v
Mariboru. Lani je na primer
šolo končalo 17 učencev,
med njimi tri dekleta.
Zanimivo je, da so se vsa tri
dekleta takoj nato vpisale na
srednjo kmetijsko šolo v
Mariboru.
V šolo se predvsem vpisu-
jejo učenci z območij Ptuja,
Maribora, Slovenske Bistrice,
Ormoža. Nekaj pa jih je bilo
tudi s Koroške, zlasti tedaj.
ko so na šoli imeli tudi
internat, ki pa so ga 1973 leta
ukinili iz razloga, ker je bilo
premalo učencev, ki so
stanovali v internatu, pa tudi
stroški so bili preveliki.
F. H.
Zdajšnja generacija učencev v kmetijstvu Foto: F. Hovnik
Umetnost in narava
V	neposredni bližini poslednjega bojišča legendarnega
Pohorskega bataljona pri Treh žrebljih nad Osankarico, na
bistriškem Pohorju, stoji zanimiv živi spomenik preteklosti
in naravne umetnosti.
V	boju za življenje je smreka (na fotografiji) izbojevala
svojo življenjsko zmago, čeprav se je morala „postaviti na
prste' , njena življenjska moč ni omajana.
Ne samo, da danes ta smreka predstavlja pravo
umetniško delo narave. V sebi nosi tudi spomine dogf>dkov
pred 33. leti, ko so tod divjali boji za svobodno domovino.
Na njej so namreč, čeprav že zelo slabo, vidni sledovi
smrtonosnih krogel, katere so tod med NOB često parale
ozračje.
Foto in besedilo: Viktor Horvat
Dokazila
o dohodku
Na zadnji seji je izvršni svet
skupščine občine Ptuj obrav-
naval ugovore proti sklepom
komisije o uvedbi posebnega
postopka za odmero davka od
nenapovedanega dohodka.
Vsak primer so podrobneje
raziskali in ugotovili, da so vsi
ugovori neutemeljeni, zato so
jih zavrnili.
Ob tem je izvršni svet
sklenil opozoriti vse tiste
občane, ki imajo večje
dohodke, ki poslujejo z
večjimi vsotami denarja, naj
skrbno hranijo celotno fi-
nančno dokumentacijo tako o
dohodkih kot o izdatkih.
Komisija in inšpekcijske služ-
be bodo pri dokazovanju
dohodka upoštevale samo
pravno veljavno dokumen-
tacijo. Če zasebnik te ne bo
mogel predložiti, lahko pride
do posebnega postopka in do
obtožbe izigravanja davčnih
predpisov.
Na seji je izvršni svet sprejel
tudi priporočilo, da naj
inšpekcijska služba okrepi
svojo dejavnost in bolj
dosledno ukrepa proti vsem
kršilcem davčnih predpisov.
mg
vreme
do nedelje, 15. februarja 1976.
Prvi krajec bo v nedeljo, 8.
februarja ob 11.05.
NAPOVED: Okrog nedelje, 8.
februarja so tu in tam verjetne
padavine. Sicer bo ves čas suho
in mrzlo, vetrovno vreme.
Ob koncu prihodnjega tedna
ali par dni prej, bomo slišali o
vremenskih katastrofalnih ne-
urjih, ki bodo zajela predvsem
obmorske kraje Sredozemlja.
Alojz Cestnik
Bencinska črpalka
v Halozah
Bencinska črpalka v Podlehniku
Že mnogo je bilo prelitega tiskarskega črnila, ko smo pisali o
Halozah in nerazvitosti teh krajev, kjer predvsem manjka industrija.
Posledica tega je, da Haložani odhajajo na delo v oddaljene kraje, kjer
imajo razvito industrijo, mnogi tudi v tujino.
Znano pa je, da je bila že pred leti speljana skozi osrednji del Haloz
nova avtomobilska cesta, ki je najbližja pot iz Evrope do Jadrana in
naprej na bhžnji Vzhod, po kateri že nekaj časa noč in dan drvijo osebni
in tovorni avtomobili. To je narekovalo, da so v Podlehniku že sredi
lanskega leta z^adiU bencinsko črpalko kot prvi ,>turistični" objekt, kjer
se za kratek čas ustavljajo motorizirani ljudje, da se tu oskrbijo z
gorivom in še kakšnim nadomestnim delom za avtomobil.
Kot smo zvedeli, bodo tu in sicer na drugi strani ceste, ob bodočem
motelu, zgradili še eno bencinsko črpalko. Z gradnjo b^o pričeli še
letos.
Foto in tekst: F. Hovnik
4. februar
- praznik
krajevne
skupnosti
Gorišnica
Na pragu svobode, 4. februarja
1945, so v neenakem boju z
okupatorjem padli sekretar komi-
teja partije za tedanji ptujski
okraj, Franc Belšak, komandant
pete relejne linije, Anton Ferlež,
komandir kurirske postaje Ruda
Sever in kurir, Franc Tobias,
ostale njihove tovariše so Nemci
zajeli in odpeljah v zapor in štiri
izmed njih tudi ubili. V spomin na
ta tragičen dogodek, so se delovni
ljudje in občani krajevne skupno-
sti Gorišnica odločih, da postane
ta dan njihov krajevni praznik.
Prvič so ga praznovali že v
jubilejnem letu 30-letnice osvobo-
ditve.
Letošnji praznik so obeležili s
slavnostno sejo zbora delegatov
KS in vseh drugih organov KS,
predstavnikov vaških odborov,
D PO, društev^ in predstavnikov
družbenopolitičnega življenja ob-
čine Ptuj. V kulturnem programu,
v katerem so nastopili člani
prosvetnega društva „Ruda Sever"
in mladi iz osnovne šole „Franc
Belšak" so prepletli pridobitve
narodnoosvobodilnega boja in se-
danjosti. Praznovanje so sklenili z
ogledom filma. Trenutki odločitve
in s kredsom, ki so ga pripravili
mladi krajevne skupnosti in se
tako simbolično povezali z revo-
lucijo, katere sestavni del so tudi
sami.	MG
Ples bodočih ekonomskih in upravnih tehnikov
V dvorani TGA v Kidriče-
vem je bil v soboto zvečer
maturanstki ples ŠC „Jože
Lacko" Ptuj, ki se ga je
udeležilo 50 dijakov 4. letnika
ekonomske srednje šole in
letos prvič 18 dijakov srednje
upravno administrativne šole,
ki je vpisala pred štirimi leti
prve dijake.
Foto: Langerholc
Trikrat zlati „DA "v Ormožu
v ormoški poročni dvorani so
minulo soboto spet imeli svoje-
vrstno posebnost. Spet smo zapisali
zato, ker še ni tako dolgo, ko smo
poročali o hkratni poroki treh
sester, sedaj pa lahko zapišemo
dogodek, ki se še v ormoški, pa
verjetno tudi v drugih občinah
širom naše domovine ni pripetil.
Sestri Marija in Elizabeta Veldin iz
Cvetkovc sta se namreč pred 50 leti
poročili ob isti uri in kraju, pa tudi
zlato poroko sta proslavili skupaj.
Gotovo izjemna igra usode, ki je
vse prej kot vsakdanja.
Tako so po petdesetih letih živ-
ljenja v zakonski zvezi ponovno
skupaj stopili pred matičarja Jakob
in Elizabeta Majcen ter Jože in,
Marija Vuk. Vsi so stari med 73 in
76 let. Majcenova sta vse življenje
kmetovala. V zakonu se jima je
rodilo šest otrok. Jakob je bil tudi
Maistrov borec pa tudi član ZB
NOV je. Zlatoporočenca Vuk sta se
pretežno tudi ukvarjala z obdelo-
vanjem zemlje, Jože pa seje občas-
no zaposloval kot zidar ali čuvaj.
Zlato poroko sta minulo soboto
praznovala tudi Marija in Alojz
Zadravec iz Zasavec pri Kogu. Oba
sta bila rojena leta 1896. V zakonu
otrok nista imela, zato sta jih jema-
la v rejo. Skupaj sta obdelovala
manjše posestvo, zlati ženin pa je
prislužil kakšen dinar tudi s
čevljarstvom. Med NOV sta naša
zlatoporočenca pomagala partizan-
skim kurirjem za kar je Alojz dobil
medaljo zasluge za narod. Vsem
zlatoporočencem tudi naše iskrene
čestitke.
Po petdesetih letih znova skupaj v poročni dvo-
rani: levo zlatoporočenca Vuk, desno zlato-
poročenca Majcen.
Zlatoporočenca Marija In Alojz Zadravec.
Besedilo in foto J. Rakuša
RODILE SO:
Terezija Planinšek, Pleterje 398
— deklico; Ana Prosenjak, Brstje
11 - Katjo; Ivanka Iladolin,
Dobrina 45 - deklico; Ivanka
Gorše, Kidričevo 6 — Primoža;
Marija Krajnc, Potrčeva 50 —
Bogomila; Majda Munda, Cerevec
13 - Ksenijo; Martina Butlja,
Ključarovci 5/a - Boštjana;
Antonija Dovečar, Savci 20 -
Danico; Marija Janžekovič^ Ruc-
manci 2 - Boruta; Štefka
Capuder, Reševa 9 - Polonco;
Slavica Cvetko, Lahonci 2 -
dckiico; Olga Kocuvan, Vitomarci
4 — dečka.
POROKE:
Jožef Šešerko, Rogpzniška 35
in Majda Hlastec, Kidričevo 18/a;
Zečir Bcrisha, Kungota pri Ptuju
29 in Silva Fric, Kungota pri Ptuju
29; Edvard Dobnik, Sp. Hajdina
46 in Marija Lcsjak, Sp. Hajdina
23; Anton Gregorin, Sakušak 6 in
Marija Slana, Hvaletinci 22;
Dominik Kamenšek, Dežno 29 in
Vesna Gluhak, Ptujska gora 97;
Anton Jus, Zetale 63 in Romana
Skok, Lokovina 17; Jožef Pregl,
Fram 170 in Jožefa Zelenko,
Fram 170; Ja nez Zamuc, Zagorci
59 in Angela Čuš, Rotman 35;
Anton Marčič, Majšperk 38 in Ida
Karneža, Lcšje 32.
UMRLI SO:
Ivan Zivič, Krempljeva 3, roj.
1941, umrl 26. jan. 1976; Neža
Kristovič, Volkmetjeva 10, roj.
1898, umrla 26. jan. 1976; Franc
Zafošnik, Pongerce 25, roj. 1896,
umrl 27. jan. 1976; Martin Vinko,
Popovci 10, roj. 1904, umrl 30.
jan. 1976; Alojz Vidovič, Spuhlja
85, roj. 1905, umrl 29. jan. 1976;
Štefan Kuhar, Budina 59, roj.
1896,	umrl 29. jan. 1976; Stjepan
Ljubenko, Groharjeva pot 1, roj.
1897,	umrl 2. febr. 1976; Otilija
Koren, Potrčeva 7, roj. 1905,
umrla 31. jan. 1976; Terezija
Roškar, Gorišnica 89, roj. 1912,
umrla 1. febr. 1976.
TEDNIK izdaja časopisni zavod Ptujski tednik, 62250 Ptuj, Vošnja-^
kova 5, poštni predal 99. Urejuje uredniški odbor, odgovorni'
urednik FRANC FIDERSEK. Izhaja ob četrtkih. Uredništvo in upra-!:
va: telefon (062) 77-079. Celotna naročnina znaša 100 dinarjev, zaf
tujino 200dinarjev. Žiro račun SDK Ptuj 52400 - 603 - 30458. Tiskaj:
Manborski tisk. Na podlagi zakona o obdavčevanju proizvodov in|:
storitev v prometu spada TEDNIK med proizvode, za katere se ne ;
plačuje tenneljni davek od pronneta proizvodov.
SKUPŠČINA OBCINE
PTUJ
Izvršni svet
PREDLOG
RESOLUCIJA
O DRUŽBENOEKONOMSKI POLITIKI
IN RAZVOJU OBCINE PTUJ
V LETU 1976
Ptuj, januar 1976
KAZALO
1.	UVOD
2.	GLOBALNA OCENA IZVAJANJA RESOLUCIJE
DRUŽBENO GOSPODARSKEGA RAZVOJA OBCINE
PTUJ V LETU 1976
2.1. Razvojni rezultati na področju gospodarstva
2. 2. Razvojni rezultati na področju stanovanjske in
komunalne dejavnosti
2. 3. Razvojni rezultati na področju družbenih
dejavnosti
3.	TEŽIŠČE POLITIKE DRUŽBENO GOSPO-
DARSKEGA RAZVOJA OBCINE ZA LETO 1976
4.	SMERNICE IN NALOGE ZA URESNIČEVANJE
aLJEV DRUŽBENO GOSPODARSKE POLITIKE IN
RAZVOJA V LETU 1976
4. 1. Možni okviri gospodarskega razvoja občine Ptuj v
letu 1976
4. 2. Usmeritev razvoja gospodarstva in prednostne
naloge v letu 1976
4. 3. Usmeritev razvoja in opredelitev prednostnih nalog
komunalne in stanovanjske dejavnosti v letu 1976
4. 4. Usmeritev razvoja in prednostne naloge na
področju družbenih dejavnosti
5.	USMERITVE RAZVOJA KRAJEVNIH SKUPNOSTI V
LETU 1976
6.	IZHODIŠČA SKUPNE IN SPLOŠNE PORABE
7.	NALOGE NA PODROČJU KREPITVE VARNOSTI,
SAMOZAŠČITE IN LJUDSKE OBRAMBE
S. NALOGE IN ODGOVORNOSTI ZA URESNIČE-
VANJE RESOLUCIJE
9. Seznam delovnih oi^anizacij in TOZD v občini Ptuj, ki
bodo podpisale samoupravvne sporazume.
STRAN 2
PRILOGA TEDNIKA ST. 5
l.UVOD
Resolucija o družbeno gospodarski politiki in razvoju občine Ptuj v letu
1976 sovpada v začetek srednjeročnega planskega obdobja 1976—1980. Le ta
bi morala vključevati že predvidevanja in usmeritve prvega leta novega
srednjeročnega plana. Slednji je na vseh ravneh planiranja prav sedaj v
izdelavi. Glede na to, da zakon o družbenem planiranju Sc ni sprejet, tudi ta
je sedaj v skupščinski obravnavi, je dogovorno na vseh ravneh, rokovno
sprejetje in izdelava srednjeročnega plana predloženega na sredi leta 1976.
Prav zaradi slednjega je pristop in vsebina te resolucije nekoliko
modificirana (slično velja tudi za tovrstni dokument v republiki). Tako že ta
osnutek dokumenta vključuje nekatere srednjeročne programske usmeritve,
s tem, da upošteva vse tiste usmeritve, ki so že usklajene in dogovorjene,
medtem ko za vsa ostala področja vključuje le ocene možnega oz. verjetnega
razvoja.
Resolucija o družbeno gospodarski politiki in razvoju občine Ptuj je
izdelana na osnovi usmeritev, ki so jih podale organizacije združenega dela in
so le te povzete iz njihovih gospodarskih načrtov za leto 1976. Dalje, na
podlagi bilanc za skupno in splošno porabo ter osebno potrošnjo, ter s tem v
skladu usmeritve, ki so zajete v letnih programih razvoja samoupravnih
interesnih skupnosti v občini in regiji. Upoštevane so nadalje tudi usmeritve,
ki so aplicirane na razmere v občini iz resolucije republike in zveze za leto
1976.
Resolucija ima predvsem usmeritveni značaj in ne obravnava
podrobnosti programov in nalog po posameznih področjih. Podrobnosti teh
razvojnih usmeritev so vključene v programe temeljnih organizacij
združenega dela, samoupravnih interesnih skupnosti in nekaterih krajevnih
skupnosti. Nakazuje le temeljne usmeritve, ki naj bi bile osnova za aktiv-
nosti, ki jih bo izvajala občina v letu 1976 s ciljem, da se realizirajo
zastavljeni temelji in cilji bodočega razvoja občine.
2. GLOBALNA OCENA IZVAJANJA RESOLUCIJE DRUŽBENO
GOSPODARSKEGA RAZVOJA OBCINE PTUJ V LETU 1975
Gospodarski razvoj občine v letu 1975 je močno pod vplivom splošnih
gospodarskih razmer in procesov, značilnih za naše in svetovno
gospodarstvo, le-ti so poleg specifičnih razvojnih problemov ptujskega
gospodarstva vplivali na letošnje gospodarske rezultate, ki na nekaterih
področjih odstopajo od predvidevanj v resoluciji o družbeno ekonomskem
razvoju občine.
2. 1. Razvojni rezultati na področju gospodarstva
Analiza devet-mesečnih gospodarskih gibanj je opozorila, da kljub
ugodni stopnji realne rasti družbenega proizvoda, temu ne sledi tudi ustrezna
rast nominalnega družbenega proizvoda. Glede na rezultate devet-mesečne
analize gospodarskih gibanj pa pričakujemo^da bodo v letu 1975 doseženi
naslednji razvojni rezultati:
1.	V resoluciji o družbeno gospodarskem razvoju občine za leto 1975 je
predvidena 6 do 7 '^'o stopnja realne rasti družbenega proizvoda. Po devet-
mesečnih rezuhatih gospodarjenja ocenjujemo, da se bo realni družbeni
proizvod povečal za 8,8 '^'o, nasprotno temu pa v republiškem merilu stopnja
rasti realnega družbenega proizvoda kaže počasnejšo dinamiko in bo po
ocenah ob koncu leta 1975 realni družbeni proizvod v primerjavi z letom
1974, le za 4'^'o večji.
2.	Industrijska proizvodnja bo v letu 1975 kljub težavam pri oskrbi z
domačim in uvoženim reprodukcijskim materialom, nerešenemu vprašanju
cen nekaterih proizvodov in drugim proizvodnim težavam, večja od pred-
videne v resoluciji.
Po oceni bo obseg industrijske proizvodnje ob koncu leta za 10 % viSji
kot v letu 1974, kar je nekoliko nad načrtovano 9-odstotno stopnjo rasti v
začetku leta.
Hkrati z visoko proizvodnjo pa beležimo tudi visoke zaloge in-
dustrijskih proizvodov, k i so močno presegle normalno raven. Skoraj
celotno povečanje je povzročeno z nenormalno visokimi zalogami aluminija.
Vendar pa do konca leta ni pričakovati, da se bodo razmere pri prodaji
aluminija spremenile. Zato ocenjujemo, da bodo zaloge aluminija ob koncu
leta angažirate Še znaten del družbenega proizvoda in tako negativno vplivale
na dosežene finančne rezultate.
3.	V kmetijstvu bo f)o oceni dosežena večja proizvodnja kot v letu 1974
le pri koruzi in mleku. Pridelki ostalih poljščin, sadja in grozdja so nižji
zaradi slabe letine.
V	živinoreji je zmanjSan obseg pitanja goveda zaradi neusklajenih cen
med reprodukcijskimi stroški in odkupno ceno živine. Tudi v prašičereji so
bile razmere neugodne, vendar ocenjujemo, da bo dosežen obseg vzreje iz
leta 1974 na farmi prašičev in v zasebnem sektorju. Prireja perutnine bo
presegla raven leta 1974.
V	skladu s predvidevanji v resoluciji o družbeno gospodarski politiki in
razvoju občine v letu 1975 so bile izvajane naloge preusmerjanja in in-
tenziviranja kmetij in uvajani novi tehnološki postopki za pridobivanje in
spravilo krme. Povečano zajetje mleka v organiziranem odkupu za dobro
Četrtino v zasebnem sektorju se v glavnem kaže kot posledica povečane
proizvodnje v preusmerjenih kmetijah.
4.	Tudi v gradbeništvu bo porast proizvodnje višji kot v letu 1974, kar je
povezano predvsem z intenzivno stanovanjsko gradnjo v letu 1975. Večji
obseg storitev bo po oceni dosežen tudi na področju prometa, tako v
agrouslugah, kot tudi pri prevozu blaga in potnikov.
Nad predvidenim obsegom se bo po oceni gibal tudi gostinski in
turistični promet in promet v trgovini na debelo, stagniral pa bo promet v
trgovini na drobno.
5.	Za leto 1975 je značilna visoka stopnja zaposlovanja v družbenem
sektorju, tako v merilu republike, kot občine. Po oceni bo v letu 1975 v
občini znašala 7 kar je občutno nad predvidevanji v resoluciji za leto
1975, kjer je planirana 3,6 % rast. Visoko stopnjo zaposlovanja je
pogojevala predvsem povečana gospodarska aktivnost v industriji, grad-
beništvu in še nekaterih drugih področjih.
Visoka stopnja zaposlovanja se negativno odraža na stopnjo
produktivnosti dela, ki bo po ocenah ob koncu leta 1975 večja le za 1,7 Vo,
medtem ko bo v republiškem merilu celo za okoli 1 '^'b nižja kot v preteklem
letu.
6.	V letu 1975 je načrtovan obseg izvoza nižji od realiziranega v letu
1974.	Na podlagi podatkov ugotavljamo, da je v devetih mesecih 1975-leta
vrednost izvoza dosegla 80 % načrtovanega izvoza za to leto.
Uvozna aktivnost pa je zaradi restrikcijskih ukrepov za omejitev uvoza,
realizirana le v višini 52 '^'o predvidenega obsega za leto 1975. S tem se je
vrednost celotnega izvoza močno približala vrednosti celotnega uvoza.
Glede na dosedanja gibanja izvoza ocenjujemo, da bo načrtovana
vrednost izvoza v letu 1975 dosežena.
7.	Analiza devet-mesečnih periodičnih obračunov kaže na neskladja v
gibanjih: celotnega dohodka, porabljenih sredstev in doseženega dohodka.
Precej hitreje kot celotni dohodek so naraSčala porabljena sredstva, kar je
negativno vplivalo na rast doseženega dohodka, nazadovala je ekonomičnost
poslovanja.
Delitev doseženega dohodka ni bila v skladu z usmeritvami resolucij —
republike in občine za leto 1975. Masa osebnih dohodkov se je povečala za
30 '^'o, sredstva za reprodukcijo pa so se za 9 % zmanjšala (indeks 91).
Predvideno počasnejše naraščanje mase osebnih dohodkov od
naraščanja nominalnega družbenega proizvoda se ne uresničuje. Medtem ko
je v devetih mesecih družbeni proizvod porastel za 16 '^'b, je masa osebnih
dohodkov narasla za 30 "/o, kar kaže, da osebni dohodki sledijo bolj
naraščajočim življenjskim stroškom, kot pa produktivnosti dela in
doseženemu poslovnemu uspehu.
Glede na taka gibanja v devetih mesecih ni pričakovati, da se bodo ob
koncu leta obstoječa nesorazmerja bistveno izboljšala.
8.	Na področju investicijske aktivnosti so bile v glavnem izvajane
aktivnosti, predvidene v resoluciji za leto 1975 in sicer:
—	gradnja obrata za predelavo žlindre, silosa za glinico, rekonstrukcija
proizvodnih naprav v anodni masi ter druga vlaganja v Tovarni glinice in
aluminija Kidričevo,
—	povečanje zmogljivosti silosov in skladišč tovarne krmil pri
mesokombinatu ,,Perutnina" in kmetijskem kombinatu,
—	pričetek gradnje prve faze klavo predelovalnega obrata pri živilsko
prehrambenem kombinatu,
—	pričetek gradnje tovarne embalaže pri Les-u,
—	gradnja prve faze rekreacijsko turističnega centra v Ptuju,
—	pričetek gradnje motela v Podlehniku,
—	izgradnja hidrocentrale SD2.
Poleg lastnih sredstev in sredstev lokalne banke so bila za izvedbo
nekaterih zgoraj navedenih vlaganj pritegnjena tudi sredstva izven območja
občine (Petrol, Živilsko prehrambeni kombinat. Elektrogospodarstvo).
9.	Proces povezovanja in združevanja tako na gospodarskem kot nego-
spodarskem področju, začet v letu 1974, se je uspešno nadaljeval tudi v letu
1975.	Uspešno so bile zaključene naslednje integracije:
—	priključitev živilske industrije Petovie h kmetijskemu kombinatu,
—	priključitev Elektrokovinarja TOZD Montaža in storitve k IMP iz
Ljubljane,
—	priključitev GP , .Gradnje" h ,,Gradisu" iz Ljubljane,
—	združitev TP „lzbire" in ..Merkurja" v SOZD,
—	priključitev GP ..Haloški biser — grad Bori" in GP Breg h kmetij-
skemu kombinatu,
—	priključitev Elektrokovinarja TOZD Elektroproizvodi k Elektroko-
vini iz Maribora.
—	združitev podjetij na področju kovinske predelave Sigme in tovarne
avtoopreme v združeno podjetje AGIS.
—	povezava bolnišnice in zdravstvenega doma v združeni zdravstveni
center občine Ptuj.
Svet skupnosti podravskih občin je v novi organiziranosti delovanja v le-
tu 1975 razpravljal o zasnovi urbanizacije SRS s posebnim poudarkom na
območju naše regije. Bil je pobudnik za razpravo in sklenitev družbenega
dogovora o financiranju skupnih potreb delovnih ljudi in občanov v krajev-
nih skupnostih. V gospodarskem razvoju je dal podporo izgradnji tovarne
sladkorja v Ormožu ter je pobudnik priprave gradiva o možnostih, pogojih
in prednostih za gospodarska vlaganja v manj razvitih občinah naše regije.
Začet je tudi postopek usklajevanja izhodišč razvoja usmerjenega izobrjiže-
vanja v občinah podravske regije v obdobju 1976—1980.
2.2. Razvojni rezultati na področju stanovanjske in komunalne dejavnosti
Na področju stanovanjske in komunalne dejavnosti so potekale naloge
in aktivnosti v skladu s postavljenimi programi, vendar pa v celoti do konca
leta 1975 ne bodo realizirani.
1. Na področju komunalnega gospodarstva so v okviru komunalnega
sklada potekale aktivnosti za realizacijo regionalnega vodovoda v Majšper-
ku. V tej akciji so sodelovale tudi mladinske delovne brigade, ki so opravile
velik del zemeljskih del. Projekt bo predvidoma dokončan do konca leta
PRILOGA TEDNIKA ST. 5
STRAN 3
1975, razen rezervoarja in prečrpališča, ki bosta dograjena v prvi polovici le-
ta 1976.
Dograjen je bil tudi kolektor na desnem bregu Drave, ki bo pozneje
vključen v kompleksno rešitev kanalizacije, odvajal odplake desnega brega
Drave v čistilno napravo.
V	okviru načrtovanih primarnih nalog za leto 1975 pa zaradi pomanj-
kanja finančnih sredstev nosilcev nalog, ne bosta realizirani dve nalogi: po-
stavitev paralelnega cevovoda in ureditev pokopališča.
V	teku so priprave za ustanovitev samoupravne interesne skupnosti za
komunalno dejavnost, v okviru katere bo potrebno sistemsko zagotoviti več-
ja finančna sredstva komunalnega gospodarstva in smotrno organizirati ce-
lotno komunalno dejavnost v občini.
2.	V letu 1975 je bila ustanovljena lokalna skupnost za ceste. Njen pro-
gram za leto 1975 je obsežen in ga glede na razpoložljive finančne možnosti
ne bo možno v celoti realizirati. Tako bo izostala modernizacija dveh cestnih
odsekov: Dobrina—Kozminci in Lancova vas—Apače. Izveden tudi ne bo
program polaganja druge plasti asfalta na že moderniziranih cestah. Te pro-
gramske naloge bodo morale imeti v letu 1976 prioriteto.
Sredstva za izvedbo programskih nalog lokalne skupnosti za ceste, so
bila zagotovljena, poleg lastnih virov, tudi s prispevki občanov in z najetimi
krediti. Modernizirane so bile lokalne ceste v skupni dolžini 19 km in regio-
nalne ceste v dolžini 5,2 km. Zaradi poznega začetka del je ogrožena realiza-
cija del na regionalnih cestah Ptuj—Lenart in Ptuj—Majšperk.
3.	V stanovanjskem gospodarstvu beležimo v letih 1974 in 1975, z zgra-
ditvijo 227 stanovanj v družbenem in 149 stanovanj v zasebnem sektorju, po-
membne rezultate. Pospešena gradnja stanovanj v družbenem sektorju v
zadnjih dveh letih je v znatni meri pripomogla k hitrejšemu reševanju najbolj
žgočih stanovanjskih problemov v občini.
V	letu 1975 je bilo izvršeno povišanje stanarin in najemnin, v skladu z
medobčinskim dogovorom o povišanju stanarin za leto 1975 in s sklepom sa-
moupravne enote za gospodarjenje s skladom stanovanjskih hiš.
Na področju opremljanja zemljišč je bilo urejeno in opremljeno zem-
ljišče za graditev 150 stanovanj v Kvedrovi ulici iz sredstev stanovanjskega
gospodarstva.
Čeprav je bil sprejet družbeni dogovor o oblikovanju cen stanovanj, še
ni prišlo do zadostnega sodelovanja med posameznimi dejavniki dogovora v
smeri razbremenjevanja cene stanovanj.
Zaostajanje v izdelavi prostorskih planov in neorganizirano urejanje in
opremljanje zemljiSč ter neurejeno financiranje zmanjšuje učinke in povzro-
ča težave v realizaciji programov usmerjene stanovanjske gradnje.
2.3. Razvojni rezultati na področju družbenih dejavnosti
Na področju družbenih dejavnosti je bil v letu 1975 dan osnovni pouda-
rek uveljavljanju družbeno-ekonomskih odnosov na osnovi samoupravljanja
in družbenega načrtovanja, v čemer smo dosegli pomemben vsebinski na-
predek. Samoupravne interesne skupnosti so v tem letu upoštevale uresni-
čevanje prioritetnih nalog v posameznih družbenih dejavnostih.
V	letu 1975 so stekle tudi pomembne priprave za združitev strokovnih
služb v samoupravnih interesnih skupnostih s področja družbenih dejav-
nosti. Razvojni rezultati na posameznih področjih so bili naslednji:
1.	Na področju vzgoje in izobraževanja se v letu 1975 pnjspešeno razvija
predšolsko varstvo. Pospešujejo se dejavnosti, ki omogočajo enake možnosti
za uspešno obvezno šolanje vsem otrokom (prevoz učencev, prehrana, zajet-
je vseh predšolskih otrok v malo šolo, dodatni in dopolnilni pouk). V tem le-
tu so bili ustvarjeni pogoji za prehod na celodnevno šolo na razredni stopnji
v Kidričevem. V Cirkulanah delujeta dva oddelka celodnevne male šole. Po-
daljšano bivanje je bilo organizirano v osnovnih šolah Polenšak, Dornava,
Podlehnik, Cirkulane, Rodni vrh, Lovrenc, Cirkovce, Hajdina in Tone
ŽNIDARlC v 4 oddelkih podaljšanega bivanja.
Na področju poklicnega, srednjega in strokovnega šolstva, ki so poveza-
ni v srednješolski center, je bilo v letu 1975 izvedenih več skupnih akcij (pro-
slav, razstav, tekmovanj).
Pomembni rezultati so bili doseženi pri kadrovanju na osnovi štipendij-
ske politike, ki jo izvaja Izobraževalna skupnost za pedagoške poklice in
vzgojiteljske poklice.
V	okviru akcije za oskrbo z brezplačnimi učbeniki so V letu 1975 dobili
učbenike za novo matematiko učenci, kjer se uvaja nova matematika.
Investicije na področju izobraževanja so bile v tem letu usmerjene v do-
graditev osnovne šole Dornava, izgradnjo osnovne šole Vitomard in izgrad-
njo telovadnice v Majšperku; dehio sta bili adaptirani osnovni šoli Hajdina
in Ptujska gora.
2.	V letu 1975 je bila ustanovljena raziskovalna skupnost. V tem letu je
skupnost uredila in sprejela samoupravne akte, sestavila izhodišča za
srednjeročni program razvoja 1976—1980 in program za leto 1976, izvedla
anketo o raziskovalni dejavnosti in opravila Se druge dejavnosti s tega po-
dročja.
3.	V programu otroškega varstva za leto 1975 je bilo predvideno, da bo v
vzgojnovarstvene zavode dodatno zajetih 290 predšolskih otrok, kar bo ures-
ničeno koncem leta 1975. Investicije na tem področju so bile usmerjene v iz-
gradnjo vrtcev v Ptuju, Dornavi, Vitomarcih in prizidek jasli v Kidričevem in
so bile v celoti realizirane.
Skupnost otroškega varstva je v letu 1975 začela izplačevati denarno po-
moč otrokom iz socialno ogroženih družin in je subvencionirala ceno v
vzgojnovarstvenih zavodih za otroke iz teh družin.
4.	Na področju telesnokulturne dejavnosti so bili doseženi pomembni
uspehi pri organiziranju množičnega in rekreativnega udejstvovanja. Med
uspele akcije uvrščamo vsi na kolo za zdravo telo, naučimo se plavati, po po-
teh partizanske Ljubljane, vsi po poteh revolucije, poulični tek in spo-
mladansko-jesenski kros.
Investicije na področju te dejavnosti so bile usmerjene v ureditev TRIM
steze v Ljudskem vrtu in v izgradnjo športne dvorane ,,Mladika". Večja
sredstva so bila namenjena tudi vzdrževanju športnih objektov.
Telesno-kulturna skupnost je v letu 1975 pristopila k sistematskem reše-
vanju sodniškega kadra.
5.	Na vseh področjih kulturne dejavnosti lahko ugotovimo za leto 1975
večji interes med delovnimi ljudmi, ki se kaže v povečanem obisku kulturnih
prireditev in v aktivnem vključevanju delavcev v kulturne tokove.
Kulturna skupnost je tudi letos navezovala stike z vsemi kulturnimi
skupnostmi na območju naše regije ter kulturami naših narodov v zamejstvu.
Večjih investicij na tem področju ne beležimo, izvedena so bila le in-
vesticijska vzdrževanja.
6.	Na področju zdravstvenega varstva so bili v letu 1975 doseženi po-
membni rezultati pri dejanskem izenačevanju ravni zdravstvenega varstva
kmetov z delavci, ki se kaže v hitrejšem naraščanju izdatkov za zdravstveno
varstvo kmetov kot delavcev in v precejšnjem povečanju obsega zdravstvene-
ga varstva.
Uspešno je bila opravljena združitev zdravstvenega doma Ptuj in sploš-
ne bolnišnice Dr. Jožeta Potrča Ptuj v sestavljeno organizacijo združenega
dela, s čemer so podane možnosti za racionalnejše poslovanje, skupno reše-
vanje kadrovske in prostorske problematike ter s tem možnosti za hitrejši
razvoj zdravstvenega varstva.
Po sprejetem investicijskem programu je bila v letu 1975 v glavnem za-
ključena izgradnja bolnišnice, potrebne pa bi bile še nekatere adaptacije. Pri-
četa je bila tudi gradnja osrednje zgradbe zdravstvenega doma ob bolnišnici.
7.	Na področju socialnega skrbstva je bila v letu 1975 ustanovljena
skupnost socialnega skrbstva. S tem je bilo omogočeno, da v tem letu poglo-
bi svojo dejavnost in ukrepe, s katerimi zagotavlja pomoč ljudem v raznih
oblikah varstva, denarne pomoči in svetovanja. V tem letu je skupnost so-
cialnega skrbstva izvedla tudi valorizacijo denarnih pomoči za 20 % in znaša
tako najvišja denarna pomoč v občini 650 din mesečno, najnižja pa 200 din
mesečno.
3. TEŽIŠČE POLITIKE DRUZBENO GOSPODARSKEGA RAZVOJA
OBČINE ZA LETO 1976
Ob upoštevanju doseženega stanja družbeno gospodarske razvitosti ob-
čine Ptuj, postavljenih ciljev in nalog za srednjeročne plansko obdobje 1976
— 1980 ter ,,Resolucije o družbenoekonomski politiki in razvoju SR Slove-
nije in neposrednih nalogah v letu 1976", bo politika družbeno gospodarske-
ga razvoja občine Ptuj usmerjena zlasti v:
1.	uveljavljanje in izpopolnjevanje sociahstičnega samoupravljanja na
temelju ustavnih določil kot osnovi za uresničitev ciljev in nalog tekoče in
razvojne ekonomske politike in to predvsem:
—	krepitev delegatskega sistema ter ustavne vloge delavcev v temeljnih
organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih in samoupravnih in-
teresnih skupnostih;
—	nadaljnji razvoj samoupravnih interesnih skupnosti s področja go-
spodarstva in negospodarstva;
—	intenzivna nadaljnja izgradnja gospodarskega in družbenega sistema
v skladu z Ustavo;
—	nadaljnje oblikovanje in razvijanje dohodkovno soodvisnih repro-
dukcijskih kompleksov v okviru regije in republike;
2.	krepitev varnosti, družbene samozaščite in splošnega ljudskega od-
pora;
3.	doseganje dinamične gospodarske rasti in nadaljnje vključevanje v
postopno stabilizacijo gospodarstva s tem, da bodo prizadevanja usmerjena
v:
—	povečanje proizvodnje ob višji produktivnosti dela pri oblikovanju
družbenega proizvoda;
—	gradnjo novih in modernizacijo ter optimalno izkoriščanje že obsto-
ječih proizvodnih zmogljivosti;
—	uvedbo sodobnejše tehnologije dela ter izboljšanje kadrovske struk-
ture zaposlenih;
—	prilaganje proizvodnih programov zahtevam na domačem in tujem
tržišču, krepitev konkurenčne sposobnosti ter s tem k pospeševanju izvoza;
—	intenziviranje povezovahiih procesov ptujskega gospodarstva na ož-
jem in širšem prostoru, v zvezi s tem pa še posebno prizadevanje za kvalitet-
nejše delo v že oblikovanih integracijskih sistemih;
4.	obvladovanje vseh oblik porabe na osnovi celovitega odločanja delav-
cev o dohodku in njegovi delitvi na akumulacijo in porabo z opredelje-
vanjem prioritet, ki so odraz njihovih interesov ter krepitev reprodukcijske
sposobnosti gospodarstva.
5.	na področju družbenih dejavnosti izvajanja tistih prioritetnih nalog,
ki bodo neposredno prispevale k dvigu družbene produktivnosti in standarda
občanov in delovnih ljudi;
6.	zagotavljanje takšnega obsega skupne in spIoSne porabe, ki ne bo pre-
komerno obremenjevala gospodarstva. Za to bo potrebno:
—	okrepiti vlogo porabnikov storitev samoupravnih interesnih skup-
nosti s področja družbenih dejavnosti;
—	uskladiti letne programe samoupravnih interesnih skupnosti na po-
dročju družbenih dejavnosti;
—	izdelati prioritetne programe posameznih samoupravnih interesnih
skupnosti;
—	racionalizirati obseg splošne porabe.
STRAN 4
PRILOGA TEDNIKA ST. 5
7.	V okviru gospodarskega in družbenega razvoja bo potrebno v letu
1976 dogovorno reSevati naslednje prednostne razvojne naloge:
—	nadaljnji pospešen razvoj kmetijstva in predelave hrane v povezavi z
razvijanjem učinkovitega sistema preskrbovanja prebivalstva z živili;
—	nadaljnja krepitev kompleksa kovinsko predelovalne industrije s po-
sebnim poudarkom na osvobajanju od uvoza surovin in reprodukcijskega
materiala ter povečanju deleža izvoza;
—	nadaljevanje gradnje začetih gostinsko turističnih zmogljivosti s po-
udarkom na gradnji kompleksa turistično gostinskega centra v Ptuju;
—	v barvni industriji zagotoviti taka vlaganja, ki bodo prispevka k zni-
ževanju porabe energije po enoti proizvoda, kar bo prispevalo k zboljšanju
energetske bilance;
—	nadaljevanje začete akcije komunalnega opremljanja in prometnega
povezovanja manj razvitih območij v občini, s poudarkom na graditvi pri-
marnega vodovodnega omrežja;
—	z doslednim izvajanjem in pospeševanjem organizirane in družbeno
usmerjene stanovanjske graditve, intenzivirati stanovanjsko gradnjo in s tem
število novih stanovanj;
8.	Izvajanje politike hitrejšega razvoja nerazvitih predelov Haloz in Slo-
venskih goric v skladu z Družbenim dogovorom o pospeševanju razvoja
manj razvitih območij in mejnih območij v SR Sloveniji.
4. SMERNICE IN NALOGE ZA URESNIČEVANJE CILJEV DRUŽ-
BENO GOSPODARSKE POLITIKE IN RAZVOJA V LETU 1976
4. 1. Možni okviri gospodarskega razvoja občine Ptuj v letu 1976
Pogoji poslovanja v letu 1976 bodo še vedno težki pod vplivom
razmer iz leta 1975. Zato bo potrebno za zagotovitev ustreznih
gospodarskih učinkov intenzivno pospeševati in razvijati kvalitetne
dejavnike gospodarske rasti.
Predvsem bo potrebno dosledno izvajati stabilizacijske ukrepe in s
tem tudi ustvarjati pogoje za ustalitev tržnih razmer in odpravljati vzroke
visoke mflacije z vsemi njenimi negativnimi posledicami.
V letu 1976 predvidevamo, da bo ob sorazmerno stabilnejših pogojih
gospodarjenja in nadaljnji dinamični rasti gospodarstva, dosežen naslednji
razvoj;
Ob boljšem izkoriščanju obstoječih in aktiviranju novih proizvodnih
anogljivosti ter ob večjem številu zaposlenih je pričakovati, da bo realni
družbeni proizvod za leto 1976 dosegel hitrejšo dinamiko rasti od
republike ui bo porasel za 8 %. Ocenjujemo, da bo doseženo 50-60
stopnje realne rasti družbenega proizvoda na račun večje produktivnosti
dela. Z razširitvijo obstoječih ter aktiviranjem novih zmogljivosti, uvedbo
sodobnejših tehnoloških postopkov opreme in organizacijo dela ter ob
pričakovanem izboljšanju razmer na tržišču reprodukcijskega materiala bo
možno povečati fizični obseg industrijske proizvodnje za 7 %.
Zaposlenost bo naraščala v letu 1976 počasneje kot v letu 1975 ter se
bo ob porastu družbenega proizvoda celotnega gospodarstva za približno
8 % povečala za 5 %.
Ob takem gibanju zaposlenosti bi dosegli večjo produktivnost dela za
3%.
V letu 1975 je bila na področju zunanjetrgovinske menjave dosežena
nekoliko višja vrednost uvoza od izvoza, medtem ko je za leto 1976
predvideno, da bo izvoz dosegel hitrejšo dinamiko rasti ter bo znašal okoli
20 milijonov ameriških dolarjev, t. j. za 22 % več kot v predhodnem letu.
Vzporedno se bo povečal delež izvoza, na konvertibilna tržišča in sicer od
44 % skupnega izvoza v letu 1975 na 56 % v letu 1976. Najpomembnejši
izvoznik bo tudi v bodoče tovana glinice in aluminija Kidričevo, saj bo v
letu 1976 z izvozom primarnega aluminija, glinice in anodne mase dosega
predvidoma okoli 12 % vrednosti skupnega izvoza v občini. Realizacija
predvidenega izvoza v tovarni glinice in aluminija Kidričevo bo odvisna
predvsem od cen aluminija na svetovnem tržišču. Pomembngši izvozni
proizvodi bodo še volnene tkanine Tovarne volnenih izdelkov Majšperk,
živilski proizvodi mesokombinata »Perutnine" ter deli za motorna vozila
tovarne avtoopreme.
Zaradi sprejetih ukrepov ekonomske politike, predvsem zagotavljanja
plačil za investicije, depoziti za neproizvodne in negospodarske investicije
in poslabšanje reproduktivne sposobnosti gospodarstva v letu 1975 ni
pričakovati, da bi bile investicije v osnovna sredstva v letu 1976 v večjem
porastu.
Možnosti za investiranje so v veliki meri odvisne tudi od uresničevanja
ukrepov za zmanjšanje zalog. Banka bo pri kreditiranju gospodarskih
investici dosledno uveljavljala načelo selektivne kreditne politike ter
upoštevala dogovorjene prioritete. Predvsem bo podpirala tiste investicij-
ske naložbe, ki bodo pospeševale intenzifikacijo proizvodnje za izvoz,
dajale hitre kapitalne učinke ob kar največji porabi domačih surovin. Po
ocenah bodo v letu 1976 investicije v osnovna sredstva realno porasle za
5-6 %.
4.2. Usmeritev razvoja gospodarstva in prednostne naloge v letu 1976
1.	Na področju gospodarstva bodo prizadevanja usmerjena v
doseganje dinamičnejše rasti ob večji udeležbi produktivnosti dela v
oblikovanju družbenega proizvoda. Zato bodo morale biti aktivnosti na
tem področju usmerjene predvsem v naslednje:
—	nadaljevanje vlaganj v modernizacijo proizvodnje, uvajanje sodobne
organizacije dela ter prilagajanje proizvodnih programov zahtevam tržišča;
—	doseganje optimalne izkoriščenosti obstoječih proizvodnih
zmogljivosti, delovnega časa, surovin in polproizvodov;
—	preusmeijanje in zamenjava dragih uvoženih surovin na cenejše
domače surovinske osnove;
—	pospeševanje izvoznih aktivnosti;
—	spodbujanje in razvijanje raziskovalne, inovacijske in inventivne
dejavnosti;
—	razvijanje stimulativnejših oblik nagrajevanja;
—	delovanje v smeri vsestranskega varčevanja in racionalnega
poslovanja;
—	zagotavljanje varnosti pri delu.
Z doslednim izvajanjem navedenih in drugih nalog in obveznosti bodo
organizacije združenega dela uresničevale hitrejšo rast produktivnosti dela,
ekonomičnosti in rentabilnosti in se tako vključile v splošna stabilizacijska
prizadevanja.
2.	Na področju INDUSTRIJSKE DEJAVNOSTI bodo organizacije
združenega dela, gospodarska zbornica in poslovne banke interuivirale
investicijsko dejavnost začeto v letu 1975 in pričele izvajati nove investicijske
programe v nove proizvodne zmogljivosti ter v modernizacijo, rekon-
strukcijo in širitev obstoječih proizvodnih zmogljivosti predvsem v barvni,
kovinsko predelovalni, gradbeni, lesni in živilsko predelovalni industriji. V
letu 1976 bo stekla proizvodnja nekaterih proizvodov v kovinsko
predelovalni industriji (oljni hladilniki in novi proizvodi gumarne v Sigmi),
gradbeni industriji (okenske in vratne preklade) in v lesno predelovalni in-
dustriji (furnirski sodi). V gradbeni industriji bodo začeta vlaganja v
osvajanje proizvodnje opečnih montažnih panelov.
Pomembno se bo povečal obseg nekaterih proizvodov obstoječe
proizvodnje v kovinsko predelovalni in živilsko predelovalni industriji.
3.	V KMETIJSTVU so v letu 1976 uvrščene med najpomembnejše
naloge pridobivanje novih obdelovalnih površin z osuševanjem zamočvirjene
zemlje in usposabljanje vseh obstoječih kmetijskih površin za plodnejSe
izkoriščanje v obeh sektorjih lastništva. S tem se zagotavlja večja tržna
usmeritev pri pridelovanju hrane, večja samooskrba krme za živino, v
kolobar poljščin pa bo uvedena setev sladkorne pese, ki jo bo, po izgradnji
tovarne sladkorja v Ormožu potrebno razširiti na 1.600 ha v družbenem in
zasebnem sektorju.
Na področju usmerjanja in pospeševanja kmetijstva bo Skupščina
občine Ptuj skupaj z družbeno političnimi organizacijami uvedla postopek za
pravno konstituiranje občinskega kmetijskega sklada na novi ustavni
podlagi. Na samoupravni osnovi bo ustanovljena samoupravna interesna
skupnost za pospeševanje kmetijstva, kjer bodo združevani interesi in
sredstva vseh zainteresiranih za razvoj kmetijstva v občini — TOZD s
področja kmetijstva, živilsko predelovalne industrije, trgovine, gozdarstva in
drugih zainteresiranih za razvoj kmetijstva v občini.
Za uspešno izvajanje nalog s področja družbenega in zasebnega sektorja
kmetijstva bo Skupščina občine Ptuj ustrezno organizirala tudi strokovne
službe uprave skupščine občine, pristojne za kmetijstvo.
Na področju investicijskih naložb v kmetijstvo družbenega sektorja so
predvidena naslednja pomembnejša vlaganja:
—	nakup zemljišč,
—	nadaljevanje hidro in agro melioracij na površini okoli 600 ha
zemljišč,
—	nabava 90 plemenskih telic,
—	nabava in kompletiranje mehanizacije za pridelovanje in spravilo
koruze in krme,
—	obnova 30 ha dolgoletnih nasadov,
—	rekonstrukcija pitaliSča in razširitev objektov na farmi praSiCev,
—	nadaljevanje klavno predelovalnega obrata pri živilskem
prehrambenem kombinatu.
PRILOGA TEDNIKA ST. 5
STRAN 5
—	gradnja silosov za spravUo krme in gradnja lop,
—	povečanje zmogljivosti valilnice pri Perutnini,
—	začetek gradnje centra za predelavo grozdja in razširitev zmogljivosti
vinske kleti.
V zasebnem sektorju bo obrat za kooperacijo kmetijskega kombinata iz
sredstev hranilno kreditne službe in bančnih sredstev kreditiral usmerjanje in
preusmerjanje kmetij, opremljanje kmetij s stroji pa bo stimulirano pred-
vsem v proizvodnih in strojnih skupnostih. Obrat za kooperacijo
Mesokombinata Perutnina bo uredil v n^i občini 6 do 8 hlevov za vzrejo
piščancev brojlerjev z zmogljivostjo 10.000 piščancev na hlev v tumusu.
Kmetijska zemljiška skupnost bo usmerila svoje delovanje predvsem v
izvajanje konkretnih akcij na področju zemljiške zakonodaje. Izvajala bo
predvsem naslednje prednostne naloge:
—	izdelava prostorskega zemljiškega plana občine,
—	zaščita kmetij s sprejemom občinskega odloka za vse tiste kmetije, ki
so dolgoročne perspekdvne za kmetijsko proizvodnjo,
—	pridobivanje kmetijskih zemljišč z agro in hidro melioracijami ter
aktiviranje doslej neobdelanih kmetijskih površin,
—	ureditev prometa s kmetijskimi zemljišči,
—	ureditev zemljiškega sklada občine in zajetje vseh površin, ki so po
določilih zakona o kmetijskih zemljiščih prešle v kmetijski sklad.
Skupščina občine Ptuj si bo prizadevala v letu 1976 rešiti vprašanje
odstranjevanja odpadkov in kadavrov v okviru širše regije.
4.	GRADBENA operativa bo morala v letu 1976 posvetiti posebno skrb
utečenosti poslovanja v novih integracijskih tvorbah, v katere so se vključile
OZD v letu 1975. Predvsem se bo morala tehnično, tehnološko, kadrovsko in
organizacijsko okrepiti, tesneje sodelovati z izvajalci zaključnih del, skrajšati
čas graditve in znižati stroške graditve, zlasti še v stanovanjski gradnji.
TOZD ,,DRAVA" predvideva gradnjo nove separacije,
ELEKTROKOVINAR pa gradnjo proizvodne hale za ključavničarski obrat.
5.	Na področju PROMETA bo z nabavami novih prometnih sredstev
povečan obseg tovornega in potniškega prometa. V PTT prometu bo
nadaljevana dejavnost širitve krajevne kabelske mreže in medkrajevnih
kablov na območju občine. Za ureditev mestnega prometa bo izdelan načrt
prometa v mestu Ptuju.
6.	V TRGOVINI je potrebno pospešiti povezovanje med proizvajalci,
predelovalno industrijo in trgovino in s tem ustvariti ugodne pogoje za
preskrbo občanov z vsemi proizvodi, posebej Se z živili. Tehnična trgovina se
mora usposobiti, da bo v večji meri oskrbovala gospodarstvo z reproduk-
cijskim in drugim materialom in za prodajo končnih proizvodov.
Izboljšati je preskrbo prebivalstva na pxxieželju in v novo nastajajočih
stanovanjskih naseljih. Zato je nujno širiti prodajne mreže na območjih, kjer
preskrba prebivalstva ni zadovoljiva.
Pričeta bo gradnja samopostrežne trgovine v Gorišnici in skladišča v
Slovenji vasi. Predvidene so adaptacije in obnove opreme v trgovini na drob-
no zaradi boljše in kulturnejše ponudbe blaga.
7.	V GOSTINSTVU in TURIZMU so z vertikalno povezavo obeh delov-
nih organizacij s Kmetijskim kombinatom, podani ugodni pogoji za dina-
mičen in učinkovitejši razvoj gostinstva in turizma v občini. V skladu s potre-
bami se bo razvijal tudi zasebni sektor.
Na področju graditve gostinsko turističnih zmogljivosti je pospešiti do-
končanje objektov v turistično gostinskem centru v Ptuju in Podlehniku. Z
aktiviranjem teh objektov se bodo pomembno povečale zmogljivosti gostin-
sko turistične dejavnosti v občini.
Poleg že začetih gradenj bodo v letu 1976 izvedene tudi adaptacije in
obnovitve opreme nekaterih gostinskih obratov (Bukovci, obrata: Beli križ in
Evropa), kar bo vplivalo na boljšo kakovost tovrstne ponudbe.
Ustvarjati bo potrebno ugodne pogoje za boljšo izkoriščenost nočit-
venih zmogljivosti.
8.	Na pobočju OBRTNE DEJAVNOSTI se bo Se nadalje krepil družbe-
ni sektor obrti. Medtem ko bo zasebni sektor usmerjen predvsem v storitveno
obrt, se bo na področju družbenega sektorja razvijala proizvodna obrt. Za
pospjeSen r^oj proizvodne obrti bo potrebno modernizirati proizvodne
zmogljivosti ter močneje povezati z drugimi gospodarskimi področji. Te-
meljne okvire razvoja obrti vsebuje družbeni dogovor o pospješenem razvoju
malega gospodarstva za razdobje 1976—1980.
Načrtno bo potrebno usmerjati in razvijati storitveno obrt v okviru
srednjeročnega plana za razdobje 1976—1980.
Pomembnejša investicijska viaganja so predvidena v novo proizvodnjo
kovinskih delov za embalažo pri podjetju Ollga Meglič skupno s „PRIMAT-
om" Maribor in v gradnjo nove pekarne, ki bo pričeta koncem leta 1976.
9.	Na področju organiziranosti in povezanosti gospodarstva in družbe-
nih dejavnosti je potrebno px)sp)ešiti prizadevanja za uspešno izvedbo že pri-
četih aktivnosti in postopkov za povezovanje in združevanje v ožjem in Šir-
šem prostoru, zlasti:
—	teksdlne industrije (Tovarna volnenih izdelkov Majšperk) z moč-
nejšim partnerjem v regiji,
—	OZD s področja kmetijstva v občini (živinorejsko veterinarski zavod
in veterinarska postaja),
—	povezava OZD s področja proizvodne obrti (Olga Meglič) k moč-
nejšemu partnerju v širšem prostoru ter priključitev OZD s področja storit-
vene obrti (Pleskar) v SOZD,
—	nadaljnje povezovanje trgovine v širšem prostoru,
—	združitev osnovnega šolstva v občini.
Oblikovanje integracijske tvorbe bodo intenzivirale in utrjale medseboj-
ne odnose ter s tem izboljšale učinke svoje dejavnosti.
10.	V letu 1976 bo svet skupnosti podravskih občin nadaljeval z začetimi
pobudami v letu 1975 s poudarkom na usklajevanju srednjeročnega plani-
ranja v občinah, ki s svojimi programi zadevajo širše interese. Pri tem bo
imel prednost pospešen razvoj manj razvitih območij in manj razvitih obmej-
nih območij in to predvsem na področju gospodarstva, šolstva in zdravstva.
11.	Na področju varstva okolja bodo akcije v letu 1976 usmerjene v
vzgojo in propagandno dejavnost ter v aktivno sodelovanje pri formiranju
zakonodaje na tem px)dročju.
4.3. Usmeritev razvoja in opredelitev prednostnih nalog stanovanjske in
komunalne dejavnosti
Za nadaljnje hitrejše in učinkovitejše reševanje problemov na področju
stanovanjske in komunalne dejavnosti cestnega gospodarstva in urbanizma,
bo potrebno v letu 1976 realizirati naslednje naloge:
1.	V STANOVANJSKEM GOSPODARSTVU je treba nadaljevati s po-
spešeno stanovanjsko gradnjo, ki bo omogočila realizacijo stanovanjskega
programa 1972—1976. V letu 1976 je treba zgraditi 204 nova stanovanja v
družbenem sektorju. To bo možno doseči le z doslednim usmerjanjem druž-
benih namenskih sredstev, zlasti pa sredstev za solidarnostno gradnjo stano-
vanj. Lokacijsko bodo nova stanovanja v Ptuju, Kidričevem in Trnovski va-
si.
Stanovanjska samoupravna skupnost si bo morala prizadevati, da bodo
zazidalna območja, namenjena stanovanjski gradnji hitreje komunalno in
urbanistično urejena.
Na področju gospodarjenja s skladom stanovanjskih hiš in vzdrževanja
bodo izvedeni ukrepi za učinkovitejšo zaščito starega stanovanjskega fonda,
pri čemer bodo z izboljšanjem sanitarnih pogojev bivanja zadržali uporabni-
ke tudi na manj urbanih področjih.
Tudi v letu 1976 bo morala biti solidarnost v stanovanjskem gospxxlar-
stvu usmerjena zlasti v pridobivanje solidarnostnih stanovanj in diferenci-
rano subvencioniranje stanarin.
2.	Na področju KOMUNALNEGA GOSPODARSTVA bo osnovna na-
loga vsestransko aktiviranje samoupravne interesne skupnosti za komunalno
gospodarstvo za območje občine in povezovanje le te s krajevnimi skup>-
nostmi in komunalno delovno organizacijo. V okviru organizacijskih in fi-
nančnih vprašanj bo potrebno oblikovati obliko in način trajnega financi-
ranja komunalnega gospodarstva ter skupno s samoupravno stanovanj-
sko skupnostjo rešiti tudi vprašanje priprave in opremljanje stavbnih zem-
ljišč.
Z neposrednim usklajevanjem medsebojnih interesov med nosilci in
uporabniki komunalnih storitev v novo ustanovljeni samoupravni komunal-
ni interesni skupnosti, se bo kreiralo enotnejše in bolj racionalno načrtovanje
razvoja in združevanja dela ter sredstev na področju komunalnega gospo-
darstva.
Osnovne naloge v letu 1976 so:
—	pričeli naj bi z gradnjo obrežnih zbiralnikov, podvoda preko Drave in
čistilne naprave pri Pinčarjevem mlinu. Sredstva bi bila zagotovljena z zdru-
ževanjem sredstev vseh večjih onesnaževalcev voda v občini. Dravskih
elektrarn Maribor in Območne vodne skupnosti Drava, na podlagi sklenje-
nega sporazuma;
—	v letu 1976 naj bi zgradili paralelni cevovod od zajetja v Skorbi, do
vodohrama v Novi vasi pri Ptuju, ki bo služil kot vir pitne vode za Ptujsko
polje in Slovenske gorice. Pričeli bi z etapno gradnjo vodovoda ,,Slovenske
gorice" na relaciji Nova vas—Pacinje. V delo bodo vključene tudi mladinske
delovne brigade. Prvo etapo naj bi izvajali z združevanimi sredstvi po poseb-
nem sporazumu, na podlagi katerega bi sredstva združevale organizacije
združenega dela, krajevne skupnosti. Dravske elektrarne Maribor in komu-
nalni sklad občine Ptuj;
—	med pomembnejše naloge na področju komunalnega gospodarstva
sodi tudi ureditev novega pokopališča v Rogoznici, novega odlagališča za
smeti in ureditev javnega sanitarnega kopališča;
—	ostala komunalna dejavnost se bo odvijala v okviru programov kra-
jevnih skupnosti in komunalne delovne organizacije. Zato bo vso skrb
potrebno posvetiti uspešnejši realizaciji programov krajevnih skupnosti in
komunalne organizacije.
3.	Dejavnost LOKALNE SKUPNOSTI ZA CESTE bo v letu
1976 usmerjena v razvoj cestnega omrežja na manj razvitih območjih občine,
v Halozah in Slovenskih goricah. Program modernizacij za leto 1976 zajema
tde cestne odseke: Trnovska vas — Vitomarci, Pacinje — Sp. Velovlak,
Podlože — Sestrže, ZakI — Podlehnik ter regionalna cesta Videm — Lesko-
vec. Skupna dolžina modernizacij znaša 14 km. Sredstva za financiranje tega
programa naj bi bila zagotovljena z združevanjem sredstev gospodarstva, s
pjrispevki občanov in z lastnimi sredstvi lokalne skupnosti za ceste.
Na moderniziranih odsekih: Ptuj—Dornava—Moškanjci in Suha
veja—Videm, bodo položeni asfaltbetoni.
Republiška skupnost za ceste bo dokončala pričeta dela v letu 1975 in
začela izvajati dela v skladu z razvojnim programom za obdobje 1976—1980,
t. j. etapna modernizacija regionaJnih cest Ptuj—Lenart, Ptuj—Zihlava in
Ptuj—Majšp)erk.
4.	Med prednostne naloge na področju URBANIZMA sodijo:
—	novelacija urbanističnega programa občine Ptuj in urbanističnega na-
črta mesta Ptuja
—	urbanistični načrt naselja in turistični center Podlehnik
—	določitev lokacije industrijskih objektov v nerazvitih območjih obči-
ne Ptuj (Haloze in Slovenske gorice)
—	prometna študija za mesto Ptuj.
5.	Na področju POŽARNE VARNOSTI mora ustanovljena interesna
STRAN 6
PRILOGA TEDNIKA ST. 5
skupnost za požarno varnost vso skrb posvetiti organizacijskim vpraSanjem
in vprašanju financiranja ter razvoja te dejavnosti za naslednje obdobje. V
letu 1976 naj bi bila pričeta gradnja novega gasilskega doma v Ptuju, potreb-
na sredstva pa naj bi bila zagotovljena na podlagi sprejetega sporazuma z
združevanjem sredstev temeljnih organizacij združenega dela in drugih ude-
ležencev tega sporazuma.
4.4. Usmeritev razvoja in prednostne nžiloge na področju družbenih de-
javnosti
Ob upoštevanju zaostrenega gospodarskega pložaja in možnosti, da se
vse oblike porabe vključijo v prizadevanja za stabilizacijo bodo imele na po-
dročju družbenih dejavnosti v letu 1976 prednost tiste naloge in potrebe, ki
najbolj neposredno prispevajo k dvigu družbene produktivnosti dela ter k te-
meljnemu standardu občanov in delovnih ljudi. Take potrebe so predvsem
na področju vzgoje in izobraževanja, raziskovalnega dela, zdravstvenega
varstva, otroškega varstva in kulture. To so področja, ki so prednostno
obravnavana tudi v resoluciji o družbeno ekonomski politiki in razvoju SR
Slovenije.
V	letu 1976 bo v okviru teh prednostnih nalog družbeno zagotovljeno
pokrivanje samo tistih potreb, ki so nepogrešljive in jih morajo biti deležni
po načelu vzajemnosti in solidarnosti vsi delovni ljudje in občani.
Ostale programirane naloge samoupravnih interesnih skupnosti, ki ne
bodo zajete v to jamstvo, bo možno uresničiti le v obsegu, ki ga bodo do-
voljevala gospodarska gibanja, dogovorjena razmerja v delitvi družbenega
proizvoda in samoupravni sporazumi v okviru posameznih interesnih skup-
nosti.
Za izvajanje programskih nalog samoupravnih interesnih skupnosti v le-
tu 1976 bodo združevana sredstva iz prispevne stopnje za redno dejavnost
družbenih služb iz bruto osebnega dohodka.
Razen tega se bodo tudi v letu 1976 tako kot v letu 1975 združevala sred-
stva:
—	po stopnji 0,40 % od osnove bruto OD iz dohodka podjetja po samo-
upravnem sporazumu o prispevku za gradnjo bolnišnice v Ptuju in Maribo-
ru;
—	po posebnem samoupravnem sporazumu še sredstva za gradnjo do-
mov za učence srednjih šol in študentskih domov.
Sredstva namenjena za pokrivanje dogovorjenih programov družbenih
dejavnosti se bodo oblikovna na osnovi izhodišč republiške resolucije, ki
predvideva 20-odstotno zaostajanje splošne in skupne porabe za realno rast-
jo družbenega proizvoda.
1.	Na področju OTROŠKEGA VARSTVA bo interesna skupnost v letu
1976 nadaljevala z urejanjem in s širjenjem pogojev za organizirano vzgojo
in varstvo otrok ter v sodelovanju z izobraževalo skupnostjo z načrtnim šti-
pendiranjem skrbela za vzgojno-varstveni kader. Skrbela bo tudi za urejanje
igrišč in za organiziranje počitniškega letovanja za socialno in zdravstveno
ogrožene otroke.
V	sodelovanju s krajevnimi skupnostmi bo organizirala vzgojne dneve v
tistih krajih, kjer ni organizirane vzgoje predšolskih otrok in so za to dani
ustrezni pogoji. Večjo skrb bo posvetila otrokom motenim v duševnem in te-
lesnem razvoju.
V	okviru realnih materialnih možnosti v letu 1976 bo interesna skupnost
izvajala program razSiritve zmogljivosti otroškega varstva v skladu z dolgo-
ročnim razvojnim programom otroškega varstva v Ptuju,
2.	Na področju OSNOVNEGA ŠOLSTVA bo izobraževalna skupnost
usmerila svojo dejavnost v dosledno izvajanje učnih načrtov, izenačitev de-
lovnih pogojev v osnovnih šolah, posodabljanje pouka, pospešitev vključe-
vanja otrok v predšolsko vzgojo, odpiranje oddelkov podaljšanega bivanja
učencev tam, kjer to dopuščajo prostorski pogoji in organiziranje celodnev-
nega bivanja učencev v šolah v skladu s prostorskimi, kadrovskimi in ma-
terialnimi možnostmi. Skrbela bo za dodatno strokovno izobraževanje in na-
črtno štipendiranje.
V	okviru razpoložljivih sredstev bo izobraževalna skupnost, v skladu z
dolgoročnim razvojem osnovnega šolstva v občini Ptuj, vlagala sredstva v
dokončanje začetih adaptacij in v začetna dela novogradenj.
3.	Izobraževalna skupnost bo v letu 1976 realizirala predvideno
novogradnjo dijaškega doma le v primeru ; prioritetnega vrstnega reda
programa dijaških domov izobraževalne skupnosti Slovenije.
4.	V USMERJENEM IZOBRAŽEVANJU bodo organizacije
združenega dela skrbele, da v integriranem sistemu dosežejo večjo kakovost
vzgojno izobraževalnega dela in s tem tudi uspešnost učenja in usposabljanja
za delo. Nadaljevana bodo začeta pripravljalna dela za graditev objekta
srednješolskega centra.
5.	RAZISKOVALNA SKUPNOST bo v letu 1976 delovala v skladu s
samoupravnimi akti te skupnosti ih v skladu s smernicami raziskovalne
skupnosti Slovenije. Program raziskovalne skupnosti temelji na
pospeševanju interesa za raziskovalno dejavnost, usmerjanju raziskovalnih
pobud na območju občine, vzpodbujanju novatorske in izumiteljske
dejavnosti, zbiranju predlogov raziskovalnih in razvojnih projektov, s
posebnim poudarkom na uporabi odpadnih materialov v industriji,
populariziranju znanosti in znanstvenih dosežkov, sodelovanju z drugimi
raziskovalnimi skupnostmi na območju regije in z družbenopolitičnimi
organizacijami. Sredstva raziskovalne skupnosti, ki jih bo le-ta dobila od
Raziskovalne skupnosti Slovenije, bodo predvidena za redno dejavnost ter za
nagrade najbolj zaslužnim avtorjem, torej bodo imela predvsem spod-
bujevalni namen.
6.	Na področju KULTURE si bodo prizadevale kulturna skupnost in
organizacije združenega dela s tega področja, čimbolj približati kulturne
dobrine delovnim ljudem v združenem delu, krajevnih skupnostih ter
mladini, zlasti v šolah. Kulturna skupnost bo v okviru knjižnične dejavnosti
obnavljala knjižni fond. Skrbela bo za obnovo kulturnih spomenikov.
V	gledališki, glasbeni in folklorni dejavnosti bo skrbela za bolj koor-
dinirano izvajanje programov. V obsegu razpoložljivih sredstev bo vlagala v
izboljšanje stanja prostorskih zmogljivosti.
7.	Dejavnost TELESNE KULTURNE skupnosti in telesno kulturnih
organizacij bo v letu 1976 usmerjena predvsem v pospeševanje razvoja
množičnosti ter večjemu vključevanju občanov na rekreacijskem področju.
Pospeševala bo zlasti aktivnost posameznih društev po krajevnih skupnostih
predvsem tam, kjer ni nobene telesnovzgojne organizacije. Skrbela bo za
kadrovanje vodnikov in prednjakov po posameznih društvih in po krajevnih
skupnostih.
V	okviru razpoložljivih materialnih možnosti bo sofinancirala športna
igrišča.
8.	Na področju ZDRAVSTVENEGA VARSTVA bodo prizadevanja v
letu 1976 usmerjena predvsem v nadaljnje izenačevanje pogojev pri
zagotavljanju osnovnega zdravstvenega varstva na izven mestnem območju,
kar bo mogoče zagotoviti le z ustrezno kadrovsko zasedbo. Pospešeno bo
treba uvajati dispanzerske metode dela v osnovnem zdravstvenem varstvu in
razvijati oblike aktivnega zdravstvenega varstva delavcev. Pomembna
naloga bo tudi razviti akcijo za ugotavljanje primernostLoziroma znižanja
prekomernega bolniškega staleža, pri čemer bo potrebno sodelovati s
temeljnimi organizacijami združenega dela in sindikalnimi organizacijami.
V letu 1976 bodo nadaljevani procesi funkcionalne integracije med
posameznimi izvajalci zdravstvenega varstva. Na investicijskem področju bo
nadaljevana investicijska gradnja bolnišnice in etapna gradnja
zdravstvenega doma ter začetek priprav za novogradnjo zdravstvene
postaje v Majšperku po sprejetem investicijskem programu.
9.	Osnovna usmeritev SOCL\LNEGA SKRBSTVA bo tudi v letu
1976 v:
—	zagotovitvi ogroženim posameznikom, družinam in drugim
družbenim skupinam sredstva za življenje, če jih sami niso sposobni ustvariti
z delom ali na osnovi z delom pridobljenih pravic, oz. če nimajo svojcev, ki
bi jih bili dolžni in sposobni podpirati;
—	zagotoviti pomoč in varstvo osebam, ki niso sposobne skrbeti zase in
jim je potrebna pomoč pri reševanju osebnih, družinskih in drugih
problemov, ki ovirajo njihovo polnovredno vključevanje v delo in življenje
skupnosti.
10.	Skupnost za ZAPOSLOVANJE bo v letu 1976 nadaljevala z
oblikovanjem in izvajanjem politike zaposlovanja ter vseh tistih dejavnosti,
ki delovnim ljudem omogočajo uresničitev pravic do dela. Skupnost bo
nudila iskalcem zaposlitve vso potrebno strokovno pomoč, kakor tudi
mladini pri izbiri šolanja. Zlasti bo skrbela za zaposlovanje delavcev, ki se
vračajo iz tujine in poskušala vplivati tudi na izboljšanje strukture
zaposlenih. Z vidika štipendiranja bo analizirala kadrovske probleme v
občini.
5.	USMERITVE RAZVOJA KRAJEVNIH
SKUPNOSTI V LETU 1976
Na področju razvoja krajevnih skupnosti bodo potekale v letu 1976
aktivnosti v smeri krepitve in pospeševanja samoupravnih družbeno
ekonomskih odnosov. Tako bodo delavci v temeljnih organizacijah
združenega dela in občani v krajevni skupnosti neposredno in celovito
odločali o reprodukciji in pogojih dela in življenja.
1.	Delovanje krajevnih skupnosti bo v letu 1976 potekalo v okviru
zastavljenih ciljev in nalog v srednjeročnem programu razvoja za razdobje
1976—1980. Uravnoteženost razvoja med krajevnimi skupnostmi bo
zagotovljena z usklajevanjem in sporazumevanjem med krajevnimi skup-
nostmi Zato bo potrebno posebno skrb posvetiti pospešenemu razvoju manj
razvitih krajevnih skupnosti.
2.	V skladu z družbenim dogovorom o financiranju krajevnih skupnosti
v okviru skupnosti podravskih občin, bodo sklenile organizacije združenega
dela in krajevne skupnosti samoupravni sporazum o višini dohodka, ki ga
bodo organizacije združenega dela namenile za financiranje programskih
nalog krajevnih skupnosti za leto 1976. Višina teh sredstev naj bi dosegla
največ 0,5 Vo od bruto osebnih dohodkov (osnova). S tem sporazumom se bo
zagotovilo prelivanje sredstev po domicilu bivanja delavca v regiji.
3.	Za financiranje funkcionalne dejavnosti krajevnih skupnosti bodo
sredstva zagotovljena v proračunu občine.
Krajevne skupnosti bodo sklenile samoupravni sporazum o razdelitvi
teh sredstev.
4.	Zaradi usklajevanja interesov in potreb krajevnih skupnosti in racio-
nalnega sporazumevanja s temeljnimi organizacijami združenega dela, samo-
upravnimi interesnimi skupnostmi in drugimi bodo krajevne skupnosti na
podlagi skupnih interesov in na samoupravni osnovi ustanovile skupnost
krajevnih skupnosti.
6.	IZHODIŠČA SKUPNE IN SPLOSNE PORABE
Ob upoštevanju zaostrenega gospodarskega položaja in nujnosti, da se
vse oblike porabe vključijo v prizadevanja za stabilizacijo, bo skupna in
splošna poraba v letu 1976 za 20 % nižja od realne rasti družbenega proizvo-
da.
Da bi preprečili anticipirano porabo na osnovi pričakovalnih cen, izha-
jajo vsi programi razvoja skupne in splošne porabe na vseh ravneh, v temelj-
nih organizacijah združenega dela, samoupravnih interesnihskupnostih,KS
PRILOGA TEDNIKA ST. 5
STRAN 7
in občini iz predvidene realne rasti družbenega proizvoda v SR Sloveniji in
doseženi ravni cen ob koncu leta 1975, ki je v globalu za okoli 6,5 odstotka
višja od povprečja za leto 1975,
Vsako trimesečje bodo tako dogovorjena sredstva valorizirana glede na
doseženi nominalni porast družbenega proizvoda v predhodnem trimesečju
na podlagi posebne metodologije.
1.	Politika SKUPNE PORABE bo usmerjena v primarno realizacijo pri-
oritetnih nalog na področju skupne porabe. Prioritetni področji skupne po-
rabe v letu 1976 sta izobraževanje in zdravstvo, ki sta glede na družbeno po-
membnoist in raven razvitosti najbolj problematični področji.
Samoupravne interesne skupnosti in organizacije združenega dela s po-
dročja družbenih dejavnosti, bodo v okviru stabilizacijskih prizadevanj ra-
cionalizirale stroške svojega poslovanja, povečale ekspeditivnost, vodile po-
litiko racionalnega zaposlovanja in tako poskrbele za večjo učinkovitost v
družbenih dejavnostih.
V	letu 1976 bodo samoupravne interesne skupnosti prevzele tudi naloge,
ki so se v letu 1975 še financirale iz proračuna občine (socialno varstvo, sta-
rostno zavarovanje kmetov, anuitet). Prenosi bodo opravljeni s pismenim
sporazumom med občino in samoupravnimi interesnimi skupnostmi.
Okvirna izhodišča za politiko in obseg splošne porabe v letu 1976 iz-
hajajo iz republiške resolucije. Z družbenim dogovorom pa bodo opredelje-
ne in dogovorjene osnove in obveznosti pri politiki in razporejanju dohodka
in delitve osebnih dohodkov ter združevanju sredstev za zadovoljevanje
skupnih družbenih potreb v občini.
2.	Osnovna izhodišča za politiko SPLOSNE PORABE v občini za leto
1976 izhajajo iz republiške resolucije. Z družbenim dogovorom o splošni po-
rabi v občinah v SR Sloveniji za leto 1976 pa bo opredeljena višina sredstev in
politika financiranja splošnih družbenih potreb ter politika davkov.
V	letu 1976 bo potrebno nadaljevati in zaključiti proces razmejevanja
nalog in sredstev med skupno in splošno porabo v skladu z načeli ustave.
Hkrati bo potrebno preveriti utemeljenost dosedanjih nalog, ki so bile fi-
nancirane iz proračuna in opredeliti naloge, ki morajo biti v letu 1976 fi-
nancirane na dosedanji način.
Realni obseg razpoložljivih sredstev za splošno porabo na ravni občine
bo vsklajen s stopnjo rasti družbenega proizvoda, ki bo za 20 % nižji od real-
ne rasti družbenega proizvoda.
V	proračunu občine za leto 1976 bodo zagotovljena sredstva predvsem
za delo upravnih in pravosodnih organov, sredstva za delo družbenopolitič-
nih organizacij, financiranje funkcionalnih izdatkov krajevnih skupnosti,
splošni ljudski odpor, sredstva za komunalno dejavnost, pospeševanje kme-
tijstva, vendar le v enakem obsegu nalog kot v letu 1975, ostale potrebe, ki še
ostajajo v okviru splošne porabe pa prav tako le v obsegu porabe leta 1975. V
okviru možnosti pa bodo zagotovljena sredstva tudi za n^oge, ki še ostajajo
v okviru splošne porabe.
7.	NALOGE NA PODROČJU KREPITVE VARNOSTI, SAMOZAŠČITE
IN LJUDSKE OBRAMBE
V	letu 1976 bomo še odločneje razvijali in dograjevali sistem ljudske
obrambe v občini. Delovanje bo usmerjeno v ix)družbljanje ljudske obram-
be v takem obsegu, da bo lahko vsak delovni človek uresničeval svoje ustav-
ne pravice pri obrambi domovine tako v organizacijah združenega dela kot v
krajevnih skupnostih. Okrepljena pa bo dejavnost in odgovornost vseh no-
silcev obrambnih priprav v družbenopolitičnih skupnostih zlasti pa še v kra-
jevnih skupnostih, organizacijah združenega dela in samoupravnih interes-
nih skupnostih, ki morajo svoje obrambne načrte prilagajati novim spo-
znanjem in pogojem.
Pri nadaljnjem izpopolnjevanju sistema ljudske obrambe bo posebna
skrb posvečena teritorialni obrambi in usposobljenosti. Naloge na področju
civilne zaščite bodo usmerjene v hitrejši razvoj in množičnost, zlasti v boljšo
materialno tehnično in strokovno izpopohijevanje civilne zaščite, da bo
usposobljena za izvajanje zaščitnih akcij in reševanja prebivalstva in ma-
terialnih dobrin v primeru vojne ah hudih nesrečah. Poskrbljeno bo tudi za
gradnjo zaklonišč za zaščito prebivalstva v vojni.
V	skladu z načeli podružbljanja ljudske obrambe pa bo treba poskrbeti
za stalno obrambno vzgojo občanov, za pridobivanje mladine za vojaške po-
klice ter vključevanje vseh dejavnikov v priprave na splošno ljudsko
obrambo.
Za izvedbo nalog na področju obrambnih priprav v občini bodo pote-
kale aktivnosti za sklenitev samoupravnega sporazuma o združevanju sred-
stev za financiranje skupnih obrambnih potreb v občini.
Aktivnosti na področju krepitve varnosti, samozaščite in ljudske obram-
be se morajo odr^ati v sleherni dejavnosti, kajti le to je jamstvo za p)o-
družbljanje ljudske obrambe.
8.	NALOGE IN ODGOVORNOSTI ZA URESNIČEVANJE RESO-
LUCIJE
Z resolucijo o družbeno ekonomski politiki in razvoju občine Ptuj za le-
to 1976 se določajo okvirne usmeritve, na podlagi katerih se bo izvajala
razvojna politika zasnovana na predvidevanjih temeljnih nosilcev razvoja v
občini.
Ob upoštevanju specifičnih razvojnih problemov občine in ciljev dru-
žbeno ekonomskega razvoja za prihodnje obdobje, so upoštevane v tej reso-
luciji tudi temeljne usmeritve politike razvoja, ki jih določa zvezna in repu-
bliška resolucija.
Za uresničitev skupno dogovorjenih nalog s to resolucijo, je potrebno
pravočasno sprejeti odgovarjajoče družbene dogovore in samoupravne spo-
razume, tako na ravni občine kot tudi na širšem območju. Z njimi bodo
opredeljene konkretne naloge in obveznosti posameznih nosilcev razvoja v
občini.
Za uspešno izvajanje dogovorjene razvojne politike in nalog v letu 1976
so odgovorni vsi dejavniki družbenega in gospodarskega razvoja. Naloge, ki
izhajajo iz te resolucije, in ki jih bodo izvajali posamezni nosilci razvoja, v
tem dokumentu niso konkretizirane. Zato morajo vsi nosilci razvoja obliko-
vati svoje lastne akcijske programe, s katerimi bodo na svojem področju za-
gotavljali uresničevanje skupno dogovorjenih nalog, vsebinsko in časovno.
1.	Temeljni nosilci razvoja morajo usklajevati svoje interese s splošnimi
družbenimi interesi, kar se mora odražati v vseh njihovih razvojnih doku-
mentih, ki določajo družbeno gospodarsko politiko za leto 1976. Nosilci te
aktivnosti so delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, de-
lovni ljudje v samoupravnih interesnih skupnostih, krajevnih skupnostih in
drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ob aktivni vlogi
samoupravnih organov. Poslovodni organi v temeljnih organizacijah
združenega dela, in samoupravnih interesnih skupnostih ter odgovor-
ni funkcionarji v krajevnih skupnostih so odgovorni za strokovno in pra-
vočasno opravljanje nalog, določenih s to resolucijo.
2.	Upravljalci v poslovni banki na območju občine morajo v poslovni
politiki za leto 1976 upoštevati dogovorjene naloge s to resolucijo in sprejeti
obveznost za izvajanje dogovorjenih obveznosti.
3.	Samoupravne interesne skupnosti na področju družbenih dejavnosti
bodo skrbele za dosledno in racionalno izvajanje sprejetih programov in za
usklajenost gibanj skupne porabe z doseženimi rezultati v gospodarstvu.
4.	Služba družbenega knjigovodstva in upravni organi Skupščine občine
Ptuj bodo tekoče spremljali uresničevanje resolucije in pravočasno zagotav-
ljali ustrezne podatke, pripravljali analize in informacije izvajanja te reso-
lucije in opozarjali na odstopanja od usmeritev v resoluciji.
5.	Družbeno politične in druge organizacije v občini se bodo morale,
glede na njihovo vlogo s svojimi akcijskimi programi aktivno vključiti v ures-
ničevanje začrtanih ciljev in nalog iz te resolucije.
6.	Izvršni svet Skupščine občine Ptuj bo na podlagi analiz in v povezavi z
nosilci razvoja, tekoče spremljal uresničevanje dogovorjenih nalog s to reso-
lucijo in v okviru svojih pristojnosti pripravljal in predlagal odgovarjajoče
ukrepe občinski skupščini.
Izvršni svet Skupščine občine Ptuj bo poročal o uresničevanju do-
govorjenih nalog in ciljev iz te resolucije skupščini občine najmanj dvakrat v
letu 1976 in rezultate doseženih gibanj objavil v sredstvih javnega
obveščanja.
SEZNAM
ORGANIZACIJ ZDRUŽENEGA DELA IN TEMELJNIH ORGANIZA-
CIJ ZDRUŽENEGA DELA V OBČINI PTUJ, KI BODO PODPISALE
SAMOUPRAVNE SPORAZUME:
I.
1.	Samoupravni sporazum o združevanju sredstev za financiranje razvo-
ja cestnega gospodarstva v občini Ptuj za leto 1976;
2.	Samoupravni sporazum o združevanju in uporabi sredstev za financi-
ranje razvojnih programov krajevnih skupnosti v občini Ptuj v letu 1976;
3.	Samoupravni sporazum o oročanju sredstev za financiranje izgradnje
II. faze turistično gostinskega centra v Ptuju;
4.	Samoupravni sporazum o združevanju sredstev za finansiranje iz-
gradnje regionalnega vodovoda ,,Slovenske gorice" v letu 1976 kot sestav-
nem delu programa izgradnje regionalnega vodovoda za obdobje
1976—1980;
5.	Samoupravni sporazum o združevanju sredstev za financiranje iz-
gradnje doma gasilcev v Ptuju za leto 1976 in leto 1977.
Sredstva, ki se bodo združevala za leto 1976 po navedenih sporazumih
za potrebe v občini, predstavljajo v primerjavi z združevanjem sredstev v letu
1975 sledeči odnos
leto 1975	leto 1976
8 % od ostanka dohodka in pospe- 7,2 % od ostanka dohodka in pos-
šene amortizacije -(- 1.000 din po pešene amortizacije + 250 din po
zaposlenem za TGC	zaposlenem
skupaj za programe po vseh petih
sporazumih
Iz navedenega sledi, da je za občinske programe, ki jih obravnavajo sa-
moupravni sporazumi, obremenitev v letošnjem letu manjša, zlasti še, če
upoštevamo, da so organizacije združenega dela v letu 1975 dajale sredstva
za nekatere posamezne akcije, kot so bile: izgradnja in modernizacija cest,
izgradnja vodovoda in drugo.
Delovne organizacije združenega dela, ki v svojem sestavu nimajo
TOZD:
1.	Opekarna Žabjak,
2.	Tovarna volnenih izdelkov Majšperk,
3.	Ptujska tiskarna Ptuj,
4.	KZ ,,Dravsko polje" Lovrenc na Dr. polju,
5.	Veterinarska postaja Ptuj,
6.	Živinorejsko veterinarski zavod Ptuj,
7.	Projektivni biro Ptuj,
8.	Agrotransport Ptuj,
STRAN 8
PRILOGA TEDNIKA ST. 5
9. Trgovsko podjetje,.Izbira" Ptuj,
10.	Trgovsko podjetje ..Merkur" Ptuj.
11.	Obrtno prodajna zadruga Panorama" Ptuj.
12.	Proizvodno podjetje ,,01ga Meglič" Ptuj,
13.	Pleskarsko in antikorozijsko pKKljetje ,,Pleskar" Ptuj,
14.	Dimnikarsko podjetje Ptuj,
15.	Čevljarska delavnica Kidričevo.
16.	Stanovanjski servis Ptuj.
17.	Ptujski tednik Ptuj.
Temeljne organizacije združenega dela v občini Ptuj:
1.	Tovarna glinice in aluminija TOZD Tovarna aluminija.
2.	Tovarna glinice in aluminija TOZD Tovarna glinice,
3.	Tovarna glinice in-aluminija TOZD Promet,
4.	Tovarna gUnice in aluminija TOZD Vzdrževanje,
5.	Tovarn^linice in aluminija TOZD Skupne službe,
6.	..Sigma^^TOZD AKG,
7.	..Sigrafa" TOZD Orodjarna.
8.	..Sigma" TOZD Kovinska predelava.
9.	.,Sigma*' TOZD Gumama.
10.	..Sigma" TOZD Servisi,
11.	..Sigma" TOZD Skupne službe,
12.	Tovarna avtoopreme TOZD Avtomobilska oprema,
13.	Tovarna avtoopreme TOZD Orodjarna,
14.	Tovarna avtoopreme TOZD Precizna mehanika,
15.	Tovarna avtoopreme TOZD Skupne službe,
16.	JZ Ljubljana TOZD Za vzdrževanje železniških voz Ptuj,
17.	Labo^d Novo mesto TOZD ,,Deha" Ptuj,
18.	Les TOZD Lesna industrija,
19.	Les TOZD Skupne službe,
20.	KONUS Slovenske Konjice TOZD Konfekcija Majšperk,
21.	DES Ljubljana TOZD Elektro Ptuj,
22.	Mesokombinat,,Perutnina" TOZD Perutninska farma,
23.	Mesokombinat,,Perutnina" TOZD Mesna industrija.
24.	Mesokombinat..Perutnina" TOZD Tovarna krmil.
25.	Mesokombinat ..Perutnina" TOZD Servis.
26.	Mesokombinat,,Perutnina" TOZD Komers,
27.	Mesokombinat,.Perutnina" TOZD Skupne službe,
28.	Mesokombinat ..Perutnina" TOZD Kooperacija Hajdina.
29.	Kmetijski kombinat Ptuj TOZD Živilska industrija Petovia.
30.	Kmetijski kombinat Ptuj TOZD Mlekarna.
31.	Kmetijski kombinat Ptuj TOZD Tovarna močnih krmil.
32.	Kmetijski kombinat Ptuj TOZD Kmetijstvo.
33.	Kmetijski kombinat Ptuj TOZD Gradbeni remont.
34.	Kmetijski kombinat Ptuj TOZD Farma bekonov.
35.	Kmetijski kombinat Ptuj TOZD Kooperacija Ptuj.
36.	Kmetijski kombinat Ptuj TOZD Gozdarstvo.
37.	Kmetijski kombinat Ptuj TOZD Tehnoservis.
38.	Kmetijski kombinat Ptuj. TOZD Skupne službe.
39.	Kmetijski kombinat Ptuj TOZD Trgovina,
40.	Kmetijski kombinat Ptuj TOZD Kletarstvo ..Slov. gorice".
41.	Kmetijski kombinat Ptuj TOZD Haloški biser,
42.	Kmetijski kombinat Ptuj TOZD Gostinstvo Breg,
43.	Kmetijski kombinat Ptuj TOZD Turistično gostinski center Ptuj,
44.	Vodno gospodarstvo Maribor TOZD Vodno gos. enota Drava Ptuj.
45.	Gozdno gospodarstvo Maribor TOZD Gozdarstvo Ptuj.
46.	GP Stavbar Maribor TOZD Gradbeništvo ..Drava" Ptuj.
47.	GP Gradiš Ljubljana TOZD ..Gradnje" Ptuj.
48.	Elektrokovinar TOZD Montaže in storitve Ptuj.
49.	Cestno podjetje Maribor TOZD za vzdrževanje voz Ptuj.
50.	PTT Maribor TOZD za PTT promet Ptuj,
51.	Mercator TOZD Panonija Ptuj,
52.	Les TOZD Trgovina Ptuj,
53.	Konus Slov. Konjice TOZD Blagovna hiša Ptuj.
54.	Intes Maribor TOZD Pekarne Vinko Reš Ptuj.
55.	Komunalno podjetje Ptuj TOZD Avtopark.
56.	Komunalno podjetje Ptuj TOZD Ceste-novogradnje.
57.	Komunalno podjetje Ptuj TOZD Vodovod-kanalizacija,
58.	Komunalno podjetje Ptuj TOZD Komunalni servisi,
59.	Komunalno podjetje Ptuj TOZD Skupne službe.
Organizacijske enote na območju občine, ki imajo svoj sedež izven obči-
ne Ptuj:
Ptuj, 5. februarja 1976
1.	Tovarna elektromehanskih in drugih proizvodov, obrat Elektrokovine
Maribor,
2.	Intes Živilski kombinat Maribor, TOZD Pekatin, mlin IV Ptuj, Mlinska
ulica,
3.	Gozdno gospodarstvo Maribor, poslovna enota Gozdarstvo Ptuj, Po-
trčeva 33,
4.	SGP „Konstruktor" Maribor, TOZD gradbeništvo ,.Granit", posl,
enota Gradbeništvo Majšperk,
5.	ŽG ŽTP Ljubljana, Prometna sekcija Pragersko, postaja v občini Ptuj,
6.	Sekcija za vzdrževanje prog Maribor, vzdrževanje proge I, II Ptuj,
7.	ŽTP Ljubljana, sekcija za vzdrževanje VT naprav Celje, nadzor proge
Ptuj,
8.	Združeno podjetje Certus Maribor, poslovalnica Ptuj, Rajšpova 14,
9.	Tovarna mesnih izdelkov Košaki Maribor, prodajalna Ptuj, Slovenski
trg,
10.	Naprijed Zagreb, prodajalna konfekcije Ptuj, TMDB 2,
11.	Varteks Varaždin, prodajalna konfekcije Ptuj, Murkova 4,
12.	Alpina Žiri, prodajalna obutve Ptuj, Lackova 3,
13.	Astra Zagreb, prodajabia obutve Ptuj, Slovenski trg,
14.	Borovo Borovo, prodajalna obutve Ptuj, Osojnikova 1,
15.	Kraš čevlji Karlovac, prodajalna obutve Ptuj, Srbski trg 5,
16.	Peko Tržič, prodajalna obutve Ptuj, Murkova 2,
17.	Planika Kranj, prodajalna obutve Ptuj, Krempljeva ulica,
18.	Agrariacoop Zagreb, prodajalna Ptuj, Murkova 5,
19.	Metalka Ljubljana, prodajno skladišče Ptuj, Rogozniška c.,
20.	CP Mariborski tisk, podriižnica Ptuj, Bezjakova ulica.
21.	Mladinska knjiga Ljubljana, prodajalna Ptuj, Titov trg,
22.	Vrtnarstvo Florina Maribor, Cvetličarna Ptuj, Titov trg,
23.	Koloniale Maribor, prodajalne v občini Ptuj:
—	Drenovec,
—	Lovrenc na Dr. polju,
—	Polenšak,
24.	Koloniale Maribor, TOZD Preskrba Poljčane, prodajalni Medvedce in
Majšperk,
25.	Trgovsko podjetje Petrol Ljubljana, skladišče Ptuj, Ormožka c.,
26.	Slovenija avto Ljubljana, SOZD Avtomotor Celje, prodajalna Ptuj.
Slovenski trg,
27.	Dinos Ljubljana, PE Maribor, Odkupna postaja Ptuj, Hrvatski trg,
28.	Surovina Maribor, odkupna postaja Ptuj, Zadružni trg,
29.	Koteks Tobu s L j uIjI j ana, odk upna postaj a Ptuj,
30.	Semenarna Ljubljana, semenarska postaja Ptuj, Mariborska c.,
31.	Tobačna tovarna Ljubljana, PE Ptuj, Prešernova ul,
32.	Trg. podjetje Povrtnina Maribor, poslovalnica v občini Ptuj,
33.	Opatija Zagreb, prodajalna otroških čevljev Ptuj. Krempljeva 6,
34.	Elektrotehna Ljubljana, prodajalna Ptuj, Lackova ul.,
35.	Vinoprodukt Zagreb, prodajalna Ptuj, Potrčeva 26,
36.	Petrol Ljubljana TOZD Blagovni promet, bencinski servis Ptuj, Ob no-
vi cesti,
37.	Petrol Ljubljana TOZD Blagovni promet, bencinski servis Hajdina,
38.	Petrol Ljubljana TOZD Blagovni promet, bencinski servis Ptuj, Ormo-
žka cesta,
39.	ŽG TTG Ljubljana, Kolodvorska restavracija Pragersko, obrat Ptuj in
Kidričevo,
40.	Ghetaldus Maribor, prodajalna in servisi Ptuj. Bezjakova 14,
41.	Birostroj Maribor, obrat Ptuj. Prešernova ulica,
42.	GP Stavbar, posl. enota ,,Hladilnica in strojnica" za TMI KoSaki, Zla-
toličje,
43.	GP Stavbar, „Petrol" Ljubljana — Motel Podlehnik,
44.	Gotehnika Zagreb OOOR za spec. gnal. i hidr. rad SD—2 Formin,
45.	KK Slov. Bistrica TOZD Mesnina, poslovalnica Kidričevo,
46.	Kemična čistilnica Maribor, poslovalnica Ptuj,
47.	GP Hidroelektra OZD operativa, posl. enota oz. gradbiSče Ptuj,
48.	Petrol Ljubljana, TOZD Blagovni promet — benc. servis Podlehnik,
49.	Zemljodelski ind. kombinat ..VinojugGevgelija", bife 11, Ptuj.
II.
Samoupravni sporazum o sofinanciranju projekta ..CiSčenje in odvaja-
nje odpadnih vod mesta Ptuj v podjezje HC SD—2" podpisujejo le tiste or-
ganizacije združenega dela. ki plačujejo vodni prispevek za onesnaženje vo-
da.
IZVRŠNI SVET
SO PTUJ
TISK: CGP MARIBORSKI TISK