Poštnina plačana v gotovini
Sped. in abbon. postale - II Gruppo 70'
Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA
34170 Gorica, Riva Piazzutta, 18 - Tel. 83177
PODUREDNIŠTVO 34135 Trst, Vicolo delle Rose, 7 - Tel. 414646
Letna naročnina, Italija	Lir 19.000
Letna inozemstvo	Lir.	30.000
Letna inozemstvo, USA dol.	28
Poštno čekovni račun: štev. 24/12410
m	
	
Wk
Leto XXXIV. - Štev. 12 (1696)
Gorica - četrtek, 25. marca 1982 - Trst
Posamezna številka Lir 400
N88 delovni prostor V postnem CflSII Osnutek Krščanske demokracije za zaščito Slouenceu
V krščanskem življenju ne bomo nikdar dovolj poudarjali prvenstva Boga in božjega delovanja. Bog je izvor življenja, toda tudi vsako dobro delo, ki ima vrednost pred Bogom, lahko izvršimo le s pomočjo njegove milosti. Milost pa seveda ni le dejanska božja pomoč, temveč pomeni najprej celotno božjo ljubezen do človeka, ki je ne moremo zaslužiti — je popolnoma božji dar.
PRIJETI ZA DELO
Kaj naj torej pomeni poziv, da moramo v postnem času prijeti za delo? Ali naj v krščanskem življenju uganjamo nekakšen aktivizem in si domišljamo, da sami kaj zmoremo in da torej tudi pred Bogom kristjan velja le toliko, kolikor dela?
Če se v postnem času odločamo, da bomo prijeli za delo, to še nikakor ne pomeni, da dvomimo o prvenstvu božjega delovanja in o brezpogojni potrebi njegove pomoči. Poudariti hočemo le, da Bog pričakuje resen odgovor na svoj klic in zavzeto sodelovanje. Samo lepe besede, pobožna čustva in dobri sklepi ne zadoščajo.
V evangeliju večkrat zasledimo resne poudarke, kako vztrajno in predano mora biti človekovo sodelovanje z božjo milostjo. Seveda takšno sodelovanje zahteva žrtve in napor, res pa je tudi, da Bog od nas ne zahteva čisto določenih uspehov, ker uspehi pač niso odvisni samo od našega dela. Vedno pa zahteva, da resno poprimemo za delo, da ne zapravljamo časa in moči, da ne stojimo križem rok in se ne izgovarjamo na vse mogoče stvari. Talentov, ki nam jih je dal Bog, v nobenem primeru ne smemo zakopati.
Kje pa naj poprimemo za delo? Povsod tam, kjer moram kot kristjan živeti in se izkazati, se pravi na vseh področjih. Vedno in povsod si moramo prizadevati, da spolnjujemo božjo voljo. Če je že ne moremo povsem izpolniti, se moramo vsaj resno truditi.
TRI PODROČJA
Posebej tri področja, na katerih naj bi v postnem času poprijeli za delo, so še zlasti važna. Prvo je naše razmerje do Boga. Še vedno velja beseda: Dajte Bogu, kar je božjega! Danes si nekateri bolj prizadevajo, da bi dali cesarju, kar je cesarjevega, ker od njega pričakujejo hitrejše plačilo. Bog bo že počakal, si mislijo.
Postni čas nas z vso resnostjo opozarja, naj Boga ne odrivamo na zadnje mesto in ga ne zanemarjamo. Prijeti za delo pred Bogom pa pomeni, da najdemo čas za molitev, za poglabljanje verske izobrazbe, prejemanje zakramentov, za mašo in sodelovanje v Cerkvi.
Na drugem mestu je naše razmerje do bližnjega. Spet se sklicujemo na evangelij: Kar koli ste storili kateremu teh mojih najmanjših bratov, ste meni storili. Prijeti za delo v dejavni ljubezni do bližnjega — se pravi v gmotni in duhovni po-
Zadrega italijanske partije
Italijanska komunistična partija se je zapletla v politični škandal velikega obsega, ker je njeno glasilo »L’Unita« objavilo lažno vest, po kateri naj bi bila demokr-ščanski minister za kulturo Scotti in podtajnik Patriarca po predstavniku neapeljske mafije posredovala za izplačilo podkupnine rdečim brigadistom, ki so bili ugrabili neapeljskega demokrščanskega veljaka Cirilla. Neapeljski sodnik je nato odredil aretacijo 26-letne časnikarke Marine Maresche, ki je to vest posredovala, Pa ni hotela razkriti posredovalca te vesti. Vodstvo PCI je nato priznalo, da »je
v	oceni in metodi napravilo napako«. Tajnik DC je s svoje strani napovedal tožbo zaradi obrekovanja, komunistični senator Cossulta pa je spodrsljaj svoje stranke Pripisal »politični zmedi«, ki je nastala v njej po prekinitvi odnosov s Sovjetsko zvezo.
moči, delitvi tega, kar imam, s tistim, ki nima, pa naj bo le-ta blizu ali daleč — to je tako resna stvar, da v verskem življenju lahko vse drugo ostane brez vrednosti, če ni te dejavne ljubezni do bližnjega.
Delovni prostor v postnem času pa ni neko posebej izbrano in vnaprej določeno področje, temveč čisto vsakdanji življenjski prostor doma v zakonu in družini, v družbi, na delovnem mestu, v soseski, v prostem času in na dopustu. Biti pošten, zanesljiv in dober, to so tri oblike, v katerih lahko pokažemo, kako smo zares prijeli za delo. Prav tu se bo tudi videlo, ali je res, da ne želimo le govoriti: Gospod, Gospod!, temveč hočemo prizadevno spolnjevati voljo nebeškega Očeta.
Smo v času, ko se je problem zakonske zaščite slovenske manjšine v Italiji pomaknil od teoretičnega nakazovanja k praktičnemu postopku. Prav v tem času se je pred parlamentom že začela razprava o zakonskih osnutkih za zaščito slovenske manjšine v Italiji. Točneje, ustavna komisija senata je začela s tem delom, kar kaže, da se zakonodajna pot naše zaščite začenja prav v senatu. To pa verjetno zato, ker je bila tam vložena večina zakonskih osnutkov, in sicer od strani (po vrstnem redu) PSI, SSk in PCI.
Zadevna komisija poslanske zbornice, druge veje parlamenta, pa je pred časom tudi začela z razpravo o zakonskih osnutkih za zaščito narodnostnih in jezikovnih skupnosti v Italiji, ki so jih predložile ra-
Si. Me mi imnlštlml Mmi
V	petek 19. marca, ko Cerkev praznuje sv. Jožefa, je papež Janez Pavel II. obiskal industrijske obrate Solvay v Rosignanu pri Livornu, kjer je spregovoril 2.800 delavcem o problemu dela, socialni pravičnosti in pomenu sindikatov. Med drugim je dejal:
»Cerkev vam je blizu, je z vami, ker je na strani človeka, vsakega človeka. Cerkev oznanja dostojanstvo dela, ki je del člove škega dostojanstva. Nikdar se ne bom utrudil poudarjati, da je gospodarstvo s stvojimi strukturami sprejemljivo le takrat, če je v službi človeka. Dobiček ne sme prevladati nad človeško osebo, zato mora biti delavec deležen bogastva, ki ga delo prinaša.«
Pohvalil je vlogo delavskih sindikatov, ki pa morajo vedno jemati v poštev meje konkretnega gospodarskega stanja v drža-
vi	in se ozirati na skupni blagor. Javna oblast pa naj delo sindikatov ščiti z modrimi zakoni. Končno je sv. oče omenil zaskrbljenost delavcev ob pojavih morilskega nasilja in ob grozečih oblakih na mednarodnem obzorju.
Ohraniti je treba svojo versko identiteto
Ob 700-letnici smrti blažene Neže Praške je sv. oče Janez Pavel II. naslovil na češke katoličane posebno pismo, v katerem jih spodbuja k ohranitvi svoje kulturne dediščine in svoje verske identitete. Blažena Neža se je rodila leta 1205 v Pragi in je bila hči kralja Otokarja I. Ustanovila je prvi samoston klaris na Češkem. Umrla je v Pragi 2. marca 1282. Svojo ženskost — poudarja sv. oče v pismu praškemu nadškofu Tomašeku — je dala v nesebično službo vsega naroda, od kraljevske hiše do najbolj ubogih v deželi.
demonstracij in neredov, ki pa so terjale znatno manj žrtev kot v zadnjih letih. Leta 1961 je bilo Srbov na Kosovu 23,55 %, do 1981 pa so se zmanjšali na 13,2 %. Črnogorci so bili leta 1961 zastopani s 3,9 %, v letu 1981 pa le z 1,7 %. Albancev je bilo leta 1961 67,7 %, v letu 1981 pa že 77,5 °/o. Na seji zvezne vlade je med drugim bilo rečeno tudi: »Ne samo, da razmere na Kosovu niso urejene, ampak so po mnenju delegatov še bolj zapletene kot so bile. O tem govorijo tudi podatki o še množič-nejšem izseljevanju, ki smo mu priče po lanskoletnih marčevskih demonstracijah.«
Nenadna smrt kardinala Feliceja
V	Foggi je v nedeljo 21. marca po končani slovesnosti v tamkajšnji stolnici nenadoma umrl kardinal Felice Felici. Star je bil 71 let. Med zadnjim vatikanskim koncilom je bil glavni tajnik tega zasedanja. Za kardinala ga je imenoval papež Pavel VI. 26. junija 1967.
Pokojni kardinal je bil odličen latinist in avtor številnih pesmi v latinščini. Njegovo življenjsko delo je novi cerkveni zakonik. Bil je namreč 15 let predsednik posebne komisije, ki so jo sestavljali kardinali in pravniki za revizijo tega zakonika. Ni mu pa bilo dano doživeti njegove razglasitve. Kardinal Felice je bil tudi tisti, ki je v letu 1978 dvakrat naznanil izvolitev novega papeža: 26. avgusta beneškega patriarha Lucianija in 16. oktobra krakovskega nadškofa Wojtyla.
Kako je z veroukom na Madžarskem
Na podlagi dogovora med madžarsko vlado in madžarsko škofovsko konferenco imajo katoliški starši pravico, da za svoje otroke zahtevajo verouk v osnovni šoli. Verouk poučujejo duhovniki, ki jih država za to plača. Starši morajo svoje otroke vpisati k verouku ali osebno ali pismeno na začetku šolskega leta. V šoli je lani obiskovalo verouk 8 % vseh krščenih o-trok; nadaljnjih 10% je obiskovalo verouk v cerkvi. To znaša 120.000 otrok od celokupnega števila 660.000 otrok, ki so lani hodili v osnovno šolo.
Za srednješolce je po zakonskih predpisih verouk samo na osmih katoliških gimnazijah, ki imajo 24.000 dijakov. Razen tega obiskuje okoli 5 % krščenih srednješolcev verouk v cerkvi.
Iz povedanih podatkov sledi, da je madžarska marksistična vlada do poučevanja verouka veliko bolj odprta kot pa jugoslovanski režim, ki je zatrl vse katoliške šole in ne dopušča verouka v šolskih prostorih. In vendar se jugoslovanski oblastniki ob vsaki priložnosti hvalijo, da so odnosi med državo in Cerkvijo lepo urejeni.
Izseljevanje na Kosovu
Poročilo jugoslovanskega izvršnega sveta vsebuje med drugim tudi podatke o izseljevanju Srbov in Črnogorcev iz avtonomne pokrajine Kosovo. Začelo se je leta 1961, stopnjevalo 1968, novi val je bil v razdobju 1971 do 1982. Leta 1982 je prišlo do prvih
fml spreiel češke škofe
Papež Janez Pavel II. je v Vatikanu sprejel pet češkoslovaških škofov, ki jih je vodil praški nadškof Tomašek. Med 11 škofijami (4 na češkem in 7 na Slovaškem) 'imajo samo tri redne škofe in sicer Praga, Banska Bystrica in Nitra, Olomouc in Trnava pa imata apostolskega administratorja. Od leta 1978 ni bil imenovan noben škof več, ker vztraja češkoslovaška vlada na stališču, da bo priznala za škofe samo tiste, ki so člani režimskega duhovniškega društva »Pacem in terris«. Prav zadnji čas pa je Kongregacija za kler prepovedala vsa duhovniška združenja, ki imajo politični ali sindikalni značaj. Ob sprejemu je sv. oče izrazil obžalovanje, da je tofiko škofij -na Češkoslovaškem nezasedenih. Pri tem ni izgledov, da bi se razmere v kratkem obrnile na bolje.
■	Na uradni obisk v Rim je prišel predsednik španske vlade Leopoldo Calvo So-telo. Razgovarjal se je s Spadolinijem, sprejela sta ga pa tudi Pertini in papež Janez Pavel II.
zne stranke. Gre za problem onih jezikovnih in etničnih skupnosti, ki še nimajo nikake zakonske zaščite in ki niso prave narodne manjšine (tako furlanska, sardinska itd.). Vsekakor je tudi ta komisija sklenila, da se problem zaščite Slovencev loči od ostalih in da se začne zakonodajni »iter« v senatu.
Poleg prej omenjenih zakonskih osnutkov za zaščito manjšin v naši deželi je še predlog poslanke Liste za Trst Gruber Bencove, ki zajema tako slovensko kot furlansko in nemško jezikovno skupnost v naši deželi. To pa je predlog ustavnega zakona, zato so tega spet ločili od ostalih, ker imajo predlogi o ustavnih zakonih svojo posebno parlamentarno pot.
Zadnji po vrstnem redu je predlog Krščanske demokracije, ki so ga vložili predstavniki te stranke najprej v poslanski zbornici (med podpisniki je prvi vsedržavni tajnik DC Piccoli), nato pa še v senatu. Stranka je med tem časom svoj osnutek objavila, tako da lahko danes že analiziramo njegovo vsebino.
NAČELNE SMERNICE DC ZA ZAŠČITO MANJŠINE
Najprej se nekoliko zaustavimo ob vodilnih smernicah tega zakona (ki vsebuje 13 členov). Pri tem nam najbolje služi uvodna obrazložitev, ki poudarja značilnosti tega zakona. Osnutek sam uporablja »slovenska jezikovna skupnost v deželi Furla-nija-Julijska krajina« in ne govori o manjšini.
Zakonski osnutek DC želi biti v tem smislu plod avtonomne odločitve stranke in zaščita je tu predvsem sprejeta kot notranji akt italijanske države v smislu čl. 6 ustave in čl. 3 statuta dežele Furlanije-Julijske krajine. Uvod med drugim poudarja, da mora biti raven zaščite različna, ker je različen socialni in zgodovinski položaj raznih delov manjšine. Posebej se to poudarja glede na položaj v Beneški Sloveniji in Reziji. Predlagatelji so mnenja, da se ne sme ustvarjati nasprotij v obstoječem položaju oz. umetno ustvarjati manjšinskega problema. Zato tudi zakonski osnutek DC toliko poudarja načelo subjektivne odločitve za pripadnost k manjšini in trdi, da mora ta sloneti predvsem na osebnem privoljenju posameznika.
Ne bomo pri tem dajali naših ocen tem stališčem, čeprav je jasno, da za nas velja predvsem zaščita skupnosti, v sklopu katere je seveda potem vsak svoboden, da tako zaščito sprejme ali ne. Vendar mora to biti predvsem objektivna zaščita, ki naj zajema celotno manjšinsko skupnost, ki živi na določenem ozemlju in v določenih zgodovinskih in političnih razmerah.
VSEBINA ZAKONSKEGA OSNUTKA
Omenili smo že, da ima zakonski osnuteik DC 13 členov in da se ustavlja izključno ob rabi jezika in ob šolstvu (z malo izjemo zadnjega člena, ki govori o slovenskih imenih in priimkih). V prvem členu je zagotovljena pravica do zaščite in ovrednotenja etnično kulturnih značilnosti, tradicij in jezika. Drugi člen se ustavlja ob rabi jezika. Tu se nakazujejo področja, kjer imajo prebivalci slovenskega jezika v naši deželi pravico do uporabe slovenščine v odnosih z oblastmi. Predvsem se omenja način rabe, in sicer v neposredni obliki ali s pomočjo tolmača. Kar pa zadeva pismeno rabo slovenskega jezika, naj bo v slovenščini prevod italijanskega teksta. Tudi ostali uradni akti upravnega in sodnega značaja so v italijanskem jeziku s priloženim slovenskim prevodom.
Posebej nas tu zanima teritorialna razdelitev ali bolje določitev, kjer naj bi ta določila o rabi slovenskega jezika veljala.
V	priloženi tabeli A so označena področja, kjer naj bi veljala pravica do zgoraj omenjene rabe jezika v odnosih z oblastjo. Za goriško pokrajino so občine Gorica, Kr-min, Števerjan, Sovodnje in Doberdob, za Tržaško pa občine Trst, Milje, Devin-Na-brežina, Repentabor, Zgonik in Dolina, Videmska pokrajina ni sploh omenjena.
Člena 4 in 5 tega osnutka govorita o direktni uradni rabi slovenskega jezika v izvoljenih občinskih svetih, kjer to zahte-
vajo slovenski svetovalci in kjer se to določi. Gre pri tem za ustno in pismeno rabo slovenščine pri nastopih, interpelacijah, vprašanjih, resolucijah ter zahtevi po zapisniku v istem jeziku. Govor je tudi o uporabi slovenskega jezika pri občinskih napisih, na zastavah, pečatih, uradnih dopisih, v toponomastiki in na smerokazih. Deželni zakon pa naj posebej določi uradno slovensko ime določene občine.
Kje pa pride vse to po tem osnutku v poštev? To določa priložena tabela B, kjer so naštete občine Trst (samo z okoliškimi okraji kraške planote) ter prej omenjene slovenske občine. Nadalje Gorica (samo za Pevmo, Oslavje, Podgoro in Štandrež), Krmin (za Plešivo) ter tri slovenske občine. To pomeni, da bi po tem osnutku lahko npr. v goriški občini to prišlo v poštev le v treh omenjenih rajonskih konzultah. Naslednji sedmi, člen pa daje možnost, da se ta tabela B razširi tudi na ostale občine, ki jih ima tabela A, in to po posebnem za to določenem postopku.
Kako naj bi bilo z uradi? Tu predvideva zakonski osnutek DC vlogo tolmačev, ki bi jih imenovala razna ministrstva in jih nato porazdelila med razne uprave v deželi.
Od člena 8 do člena 12 je govor o slovenskih šolah. Tudi tu je najprej poudarjena osnovna šolska zakonodaja za slovenske šole z zakonom št. 1012 iz leta 1961 in št. 932 iz leta 1973. Nato pa daje več novih smernic. Tako nakazuje možnost poučevanja slovenskega jezika na italijanskih šolah. Posebna določila ima za šole izven Goriške in Tržaške, za videmsko pokrajino. Tu zakon predlaga (člen 9) za otroške vrtce — na zahtevo staršev — programe, ki naj ovrednotijo domačo kulturo in tradicije; to naj se posreduje v domači govorici (narečju). Za osnovne šole pa predlaga, po istem postopku in na željo staršev, poučevanje slovenskega jezika v okviru didaktične eskperimentacije.
Nadalje more deželna uprava ustanoviti posebne strokovne tečaje s slovenskim učnim jezikom. V Gorici pa naj se ustanovi Deželni inštitut za vzgojno raziskavo in eksperimentacijo za slovenske šole. Kar zadeva upravo slovenskega šolstva, predvideva zakonski osnutek DC za šolski skrb-ništvi v Trstu in Gorici po enega namestnika skrbnika (viceproveditorja), za videmsko skrbništvo pa poseben zadevni urad.
Ob koncu se v členu 13 govori o vrnitvi slovenskih priimkov v izvirno obliko ter o slovenskih imenih.
NAŠI ZAKLJUČKI
Zakonski osnutek DC torej v glavnem zadeva dve področji, rabo slovenskega jezika in šolstvo. V samem uvodnem poročilu se sicer poudarja, da so še druge zahteve in pričakovanja slovenske manjšine, ki jih bo mogoče reševati z navadnimi zakoni (npr. radiotelevizijska služba itd.).
Kaj naj torej rečemo o tem osnutku na splošno? Jasno je, da ta ne zadovoljuje pričakovanj naše narodnostne skupnosti. Vidi se mu, da je pač nastal iz nekake dolgo premišljene in kompromisne politične vizije o vprašanjih slovenske manjšine.
V	bistvu lahko rečemo, da smo tako rešitev od strani DC pričakovali (o tem je lani že izdalo svoj dokument deželno vodstvo stranke in v njem nakazalo podobne smernice).
Dejstvo je vsekakor, da je stranka relativne večine končno svoj osnutek predstavila Dejstvo je tudi, da je kljub pomanjkljivostim v njem več pozitivnih predlogov. Dejstvo je še, da bo ta osnutek le eden izmed zakonskih predlogov in bo zato gotovo možno še marsikaj spremeniti in izboljšati. Naša želja je, da bi Krščanska demokracija še bolj prisluhnila našim potrebam in tako skupno z ostalimi silami prispevala k čim boljšemu zaščitnemu zakonu za našo manjšino!	Spectator
■	Ob afganistanskem novem letu 21. marca so ZDA in v Evropi obhajali »Dan za Afganistan«, Razni govorniki so pozivali svetovno javnost, naj ne pozabi afganistanskega ljudstva, ki se odločno bori zoper sovjetskega napadalca.
Belgijski Slovenci med nami
V	tednu po veliki noči bomo imeli obisk iz Belgije. Obiskala nas bo »Slomškova« skupnost, ki jo sestavljajo mešani in moški zbor »Slomšek« ter folklorna plesna skupina »Vesela mladina«. Nastopili bodo v Trstu pri Sv. Ivanu ter v Katoliškem domu v Gorici. Belgijski Slovenci so že naši dobri znanci. Pred dvema letoma sta naš moški zbor »Mirko Filej« in ansambel »Lojze Hlede« iz Števerjana bila njihova gosta in sta doživela zelo lep uspeh.
Zgodovina Slovencev v Belgiji je slična zgodovini drugih slovenskih izseljencev. Odhajali so v svet s pridnimi rokami, z vero v Boga in z veliko ljubeznijo do slovenske pesmi.
Prvi večji val slovenskih izseljencev je pljusknil v Belgijo nekaj let po prvi svetovni vojni ob mednarodni gospodarski 'krizi, drugi val po drugi svetovni vojni, tretji pa kakih deset let pozneje. Vsi moški so do novejše dobe delali v rudniku. Premnogi so umirali premladi zaradi rudarske bolezni silikoze. Med njimi je bil tudi rajni Štefan Rogelj.
Štefan Rogelj je imel zelo lep tenor. Prepeval je še v rudniku. Slišal ga je Lojze Hribar, pevsko nadarjeni fant in je takoj sklenil, da bo ustanovil pevski zbor. Štefan je bil eden prvih sodelavcev. Tedaj je bilo v Eisdenu veliko naših fantov in mož in so prav lepo prepevali. To je bilo leta 1928.
Lojze Hribar je bil rahločuteča duša, prav nič primeren za delo v rudniku, ki je tedaj bilo nečloveško. Umrl je zelo mlad. A njegovo delo je ostalo. Za kratko dobo mu je sledil Tomc, pozneje pa učitelj Stoviček.
Med drugo svetovno vojno je slovenska
pesem v Belgiji umolknila. Po vojna pa se je začela Štefanova doba, ki traja dejansko še sedaj, 20 let po njegovi smrti. Njegova zvestoba zboru in slovenski pesmi je ganljiva in spodbudn.a Smemo reči, da je Štefan Rogelj slovenski pesmi posvetil vse do zadnje kapljice svojih moči. Zadnja leta njegovega življenja je imel 100 % silikozo in je težko dihal. Med pevsko vajo se je moral često nasloniti na stol in čakati, da so se pljuča umirila. Umrl je leta 1962 prav med II. »slovenskim dnevom«, ko so njegovi fantje pod vodstvom njegovega sina Vilija doživeto peli »Oj, Doberdob, slovenskih fantov grob«.
Kot 'imajo goriški pevci v Lojzetu Bratužu svojega mučenika, tako imajo belgijski Slovenci v Štefanu Roglju svojega vzornika zaradi njegove mučeniške zvestobe in ljubezni do slovenske pesmi.
Vsa leta po Štefanovi smrti vodi zbor njegov sin Vili. Ne gre brez velikih žrtev. G. Vili se je zaposlil v Antwerpenu in mora za vsako vajo prevoziti čez 200 km.
V	izseljenstvu je kulturno delo vedno bilo zelo težko. Kaj pa ni težko, kar je v resnici nekaj velikega?
Folklorna plesna skupina »Vesela mladina« uspešno deluje že deset let. V kratkem času se je krepko ukoreninila v slovenski mladini ter se uveljavila tudi v belgijskem svetu. Vse doslej jo je vodila njena ustanoviteljica ga. Anica Var-zsak-Kosova. Deset članov in članic »Vesele mladine« sodeluje tudi v zboru.
Prepričani smo, da bo naš ponovni stik s Slovenci v Belgiji v veselje in pobudo nam in njim.
Iz vsega srca jim kličemo: Dobrodošli!
Pri ZahsU Materi bali v Stični
Ko se bomo v sredo 28. aprila vračali iz slovenskega Lurda, bomo krenili v I-vančni Gorici na desno in se pripeljali v Stično. Tam bomo zagledali stiško cerkev, ki je sedaj največja cerkev v ljubljanski nadškofiji, in velik samostan belih menihov cistercijancev. Ta samostan je najpomembnejša verska ustanova, tako po svoji starosti kakor tudi po svoji zamisli in delu, ki ga je vršila na verskem, kulturnem, socialnem in narodnem polju.
Stiški menihi so skrbeli za siromake za sirote, za bolnike. Na samostanski por-ti so se ustavljali in trkali na vrata popotniki, reveži. Posebno vzgledno je samostan skrbel za bolnike. Znano je ime zdravnika p. Lenarta. Klicali so ga k bolnikom od blizu in daleč. Stiški menihi so gradili tudi ceste, zlasti na Dolenjskem, pa tudi na Gorenjskem.
V Stični je delovala dobra glasbena šola, ki jo leta 1593 omenja papežev vizi-tator Franc Barbaro. Na polju ljudskega šolstva je bila Stična vedno na prvem mestu. Že zgodaj je bila v samostanu šola, ko je še nikjer drugje ni bilo.
V stiškem samostanu je dobilo zatočišče med prvo svetovno vojno goriško centralno semenišče. Takoj spočetka vojne je bilo namreč goriško mesto zasuto od granat in polno razdejanja. Zato se je moralo bogoslovje nekam izseliti. Njegovi predstojniki so najprej poskusili najti primerne prostore na Koroškem v Št. Andražu v Labotski dolini in nato še v Ljubljani. Toda v obeh krajih so dobili odklonilen odgovor. To enostavpo zato, ker niso imeli prostora za tako velik zavod. Končno so potrkali na samostansko porto v Stični. Tedanji stiški prior je goste takole pozdravil: »Iz srca radi bomo delili z vami vse, kar imamo, zlasti pa bomo prosili Boga, naj odvrne od vaše domovine hudo nesrečo, ki jo je zadela, naj vašo žalost spremeni v veselje. Iz srca smo vam hvaležni, da ste najdražji zaklad, ki ste ga rešili pred sovražnikom, up vaš in vaše domovine — zaupali Stični.«
Prvi menihi, ki so prišli v Stično že leta 1132, so prinesli s seboj veliko ljubezen do nebeške Matere in to ljubezen so posredovali ljudstvu. Prejeli pa so jo od velikega Marijinega častilca sv. Bernarda. Marija je bila rodovnikom največja pomoč pri utrjevnaju krščanstva na Dolenjskem. Ko so v cerkvi postavili oltar Žalostne Matere božje, se je verno ljudstvo začelo zgrinjati okrog njega. Kdor je kdaj prišel v Stično in je bil priča pobožnostim na čast nebeški Materi, ta ni tega nikdar pozabil in se je rad vračal kot romar v Stično.
Eden najlepših prizorov, ki je ljudi vselej očaral, je bil vsako popoldne po večernicah: Spredaj na desni v cenkvi so se odprla vrata, skozi katero se je pomikala procesija belih menihov v dolgih haljah, po dva in dva, drug za drugim. Pobožno so peli. Na koru pa so spremljale orgle.
Menihi so peli: »Pozdravljena, Kraljica, Mati milosti...« ali »Zdrava, o nebes Kraljica... ali »Raduj se, Kraljica nebeška...« Čudovito petje se je razlegalo po cerkvi in meniška procesija se je ustavila pri glavnem oltarju Žalostne Matere božje.
Mi ne bomo videli tega prizora. Bomo pa šli vseeno h glavnemu oltarju pred Marijino podobo. Pred njo bomo nekoliko postali, ji predložili svoje majhne in velike težave, jo prosili za pomoč in se vrnili v vsakdanje življenje v zavesti, da je z nami Ona, ki je vztrajala pod križem do konca in doživela vstajenje svojega Sina. S tem se bo zaključilo naše letošnje skupno tržaško spomladansko romanje. - J. K.
Ivan Delpin zlatomašnik
V Pliskovici na Krasu, dekanija Komen praznuje v petek 26. marca 50-letnico' svojega mašniškega posvečenja tamkajšnji župnik Ivan Delpin. Rodil se je v Podgori 25. marca 1905, med prvo svetovno vojno je bil s starši v begunstvu v notranjosti Avstrije; na Dunaju je začel obiskovati gimnazijo. Po vojni je srednjo šolo dokončal v, Veržeju pri Ljutomeru. Bogoslovne študije je opravil v goriš/kem semenišču, posvečen pa je bil v Vidmu.
Kot kaplan je služboval po raznih krajih, leta 1937 pa je prišel v Pliskovico in tu pognal globoke korenine, saj je tam ostal do danes. Torej 45 let. V tem času je po potrebi oskrboval tudi sosednje župnije {Gabrovico, Veliki dol), kadar so bile brez lastnega župnika.
Gospod Delpin je skrben dušni pastir, ki je veliko napravil za lepoto domače cerkve. V zadnji vojni je tudi marsikaj pretrpel, saj je bil sredi »osvobojenega ozemlja«, kamor so zahajali Nemci na razne čistke. Strah med vojno 'in pa leta so mu zrahljala zdravje, da sedaj le s težavo opravlja svojo dušnopastirsko službo. Vendar vztraja na položaju kot vesten vojak.
V mladih letih se je ukvarjal s pisateljevanjem in pesništvom. Pretežno se je podpisoval kot Smrekar. Prve pesmi je pošiljal iz Chierija v Piemontu, kjer se je zdravil dve leti ter so bile priobčene v »Našem čolniču«. Sodeloval je tudi v obeh letnikih »Družine« (1929-30). V bogoslovju je bil član Akademije sv. Karola Boromej-skega in tu je imel za tovariša Štefana Tonklija (Sejavca). Izdajali so rokopisni list »Kladivar«. Ob Sedejevem srebrnem škofovskem jubileju je bila akademija, na kateri je bila recitirana Delpinova še neobjavljena pesem »Non prevalebunt« (Ne bodo zmagali). Po zadnji vojni je objavljal pesmi v koledarju celjske Mohorjeve družbe. Na pobudo dr. Janka Kralja je prevedel za knjižno založbo »Sigma« Seeha novo delo »Marjetica mala pevka«.
Čestitkam domačih faranov se pridružujejo še vsi ostali Kraševci, saj ga poznajo daleč naokrog. Naj ga Bog ohrani še dolgo med nami. - K. H.
★
■	V El Salvadorju je prišlo do umora štirih nizozemskih televizijskih poročevalcev. Uradno poročilo pravi, da so jih krogle zadele v oboroženem spopadu med vladnimi vojaškimi silami in gverilci pri kraju Paraiso, vendar vse okoliščine kažejo, da so bili namerno ubiti. Seveda je nizozemska vlada vložila oster protest pri Duartejevi vladi ter zahtevala sodno preiskavo in kaznovanje zločincev.
V	srednjeafriški državi Burundi delujeta dva slovenska misijonarja salezijanca in sicer Avgust Horvat in Jože Mlinarič. G. Horvat nam je te dni poslal pismo. Ker je zanimivo, ga objavljamo.
Tu smo v stalni borbi za denar, saj neprestano kaj gradimo, potreben pa nam je tudi za druge stvari, kajti cene neprestano rastejo, še bolj kot v Evropi, naša mala država Burundi pa mora vse uvažati, ker nima lastne industrije.
Sobrat Jože pripravlja gradnjo nove cerkve na eni podružničnih postaj. Vsak mesec je tam sv. maša in to v glavnem na prostem, ker pride veliko ljudi. Vendar se pogosto zgodi, da deževje to prepreči. Tedaj se je treba stisniti v šolski razred, kjer pa je prostora komaj za polovico prisotnih. Zato verniki neprestano moledujejo za cerkvico. Kamenje so že nanosili, drugo pa morava midva poskrbeti. Na drugi podružnici pa ljudje zahtevajo šolo. Tudi na to bo treba misliti. Tako vidite, da nam pride prav vsak dar.
Začeli smo postni čas in obenem s pripravo na veliko noč. Vrstijo se vsakodnevne duhovne obnove in to po skupinah: en dan za starejše, drugi dan za fante in dekleta. Na ta način se počasi utrjuje vera, kajti verske tradicije še ni in je treba zato vero neprestano poglabljati in utrjevati. Ljudje se duhovnih obnov radi udeležujejo in pri tem skoraj vsi opravijo spoved.
Postne nedelje pa so tudi bližnja priprava katehumenov za krst, ki bodo na veliko soboto prejeli sv. krst in obhajilo. Tri leta so se pripravljali, zdaj pa vsako nedeljo pridejo v cerkev, kjer so po pridigi zanje posebni obredi. Pred darovanjem nato cerkev zapustijo. Na prvo postno nedeljo so se predstavili vsemu cerkvenemu občestvu s svojimi botri. Obljubili so, da bodo vztrajali v dobrem kot kristjani in obenem prejeli poleg poganskega imena še krščansko. Vse občestvo je bilo povabljeno, da za njih moli. Letos je kar velika skupina:
KAJ JF, POTREBNO?
Poglobitev in poživitev vere, upanja in ljubezni ima prvenstveno nalogo v krščanskem življenju. To uresničujemo po oznanjevanju božje besede, obhajanju zakramentov, zlasti Evharistije pri nedeljski maši. Bistvenega pomena je skupna in zasebna molitev, gojitev ljudske pobožnosti in verskih navad ter pristno živo Marijino češčenje.
Ljubezen do bližnjega je osrednjega pomena za krščansko življenje. Služenje je bistveni in sestavni del v poslanstvu Cerkve, kakor oznanjevanje in liturgija.
Prizadevanje za poštenost in pravičnost, dobroto in medsebojno pomoč za ohranitev moralnega čuta in zavesti odgovornosti v vesti je skupna naloga vseh, ki jim je mar človeka in njegove prihodnosti.
Ob različnih pogledih na svet, ob različnih krščanskih Cerkvah in verskih skupinah, ob pluralizmu mnenj in prepričanj je naša dolžnost, da bolj iščemo, odkrivamo, poudarjamo in živimo to, kar nam je skupno kakor to, kar nas loči.
Ko zorijo človekova spoznanja...
Bolj ko sem v zaporu 1938. leta v Adi Ciganljiji v Srbiji razmišljal o mladem fantu, ki je nas partijce izdal, bolj mi je postalo jasno, da fant ni kriv sam, če v njem ni neke trdne vere in tudi ne nekega trdnega partijskega prepričanja. Živel je čudno, samotarsko življenje, brez staršev, brez bratov 'in sester, brez družinskega okolja. Kje naj bi se naučil, kaj je pripadnost, zvestoba, kaj žrtvovanje za drugega.
Kako vse drugače sem se počutil jaz, ki me je vselej zvesto čakal dom, četudi še tako skromen, a vendar topel, od koderkoli sem se že vračal. Starša sta bila preprosta, globoko verna, a nadvse poštena in človekoljubna. Vdana svojemu Bogu sta trepetala za mojo usodo, usodo sina brezverca. In vendar je znala biti moja mati v tem svojem nebogljenem strahu velika. Nikoli ne bom pozabil njenih besed: »Če pa te bodo kdaj zaprli, fant moj, ostani pošten! Vzdrži. Nikogar ne smeš izdati!« In tem njenim besedam se nikoli ne bi mogel izneveriti. Pomagale so mi vzdržati v najhujših življenjskih trenutkih... (Ivan Maček-Matija, Spomini)
Z leti človek lahko pri sebi marsikaj spozna, kot je lahko spoznal naš »znanec iz sosednje ulice«, samo potrebna so neka razdobja. (Razočaranja!) Ko je nekdo izrinjen iz funkcije, ki mu je veliko pomenila, potem mu stopi pred oči tudi mati, čeprav je bila »nebogljena in vdana svojemu Bogu«. Tako počasi zorijo človekova spoznanja. (Žal se jih velikokrat, ali po celo nočemo zavedati.)
MRiionsko pisna iz Burundija
312 katehumenov. Med njimi je več Pig-mejcev. Žive sami zase in se z drugimi ne mešajo. Črnci jih smatrajo za manjvredne. Do sedaj med njimi na našem področju še ni bilo katoličanov. Ti pa, ki se pripravljajo na krst, so bili res vztrajni in so vzdržali tri leta priprave. Molimo za vse te katehumene, da bi postali zgled za druge pogane, ostanimo pa povezani v molitvi tudi med seboj, saj smo božje pomoči vsi potrebni.
Novi duhovniki v Romuniji
V	stolnici v mestu Alba Julia v Romuniji je bilo lani posvečenih 27 novih duhovnikov. V pokrajini Sedmograško (Transilvanija) živi približno milijon in pol katoličanov, pretežno Madžarov in banaških Nemcev. Število bogoslovcev znaša 160.
Delo misijonarjev za Kitajsko je bilo koristno
Pred 400 leti (1582) je prišel na Kitajsko veliki misijonar Matteo Ricci in je tam ostal do smrti. Njegov grob je v Pekingu v bližini mestne partijske šole. V času kulturne revolucije je bil grob zanemarjen, češ da so misijonarji prinašali na Kitajsko imperialistično kulturo. Sedaj se je gledanje na misijonarje pretekle dobe spremenilo in prihaja spoznanje, da je bilo delo misijonarjev za Kitajsko koristno. Kitajske oblasti so dale tudi urediti Ricci-jev grob in grobova dveh drugih misijonarjev iz njegove dobe.
Pot v Jeruzalem,
Vsemu svetu sem hotel dokazati, da si zares želim mir, da sem zares človek miru in da moj načrt ni še en manever več. Zato nisem povedal saudskim bratom, kaj se mi podi po glavi. Toda, ko sem se poslovil od njih, so mi bile stvari nekoliko bolj jasne. Moje razmišljanje se je sukalo okoli preproste misli: le zakaj naj bi ovinkaril, če hočem res priti do cilja? Moj edini očitni cilj je bil mir, miru pa ni mogoče pridobiti kakorkoli. Mir je lahko edinole rezultat neposrednih srečanj v spor zapletenih strani. Tedaj sem se vprašal: Kaj pa, če bi se sam odpravil k Izraelcem? Zakaj ne bi šol v kneset (poslanssko zbornico, op. ur.) in jim govoril; zakaj se ne bi hkrati obrnil na ves svet.
Obenem sem si predstavljal, da bo reakcija na takšno pobudo nepomembna. Govoril bi, da gre za pustolovsko stavo. »Le kako si drznete med sovražnike? Kakšno poroštvo imate? Ste prepričani, da vas na jeruzalemskih ulicah ne bodo ubili? Saj so prav to storili s posredovalcem OZN grofom Bernadottom v Palestini!« Imel som pripravljen odgovor: To je moja usoda. Nihče ne more uiti svoji usodi. Bog je predvidel dan moje smrti. Lahko pride pome v Jeruzalemu ali Kairu, na mostu ali pod njim. Le nekaj je gotovo: da bo
prišla. Le kako naj bi pozabil besede vsemogočnega Boga: »Kjerkoli boste, bo smrt z vami; pa četudi se skrijete v utrjen grad.«
Ko sem v razmišljanju prišel do te točke, me je prevzel duhoven zanos. Preplavila me je sreča. Sreča, kakršne še nisem poznal. Sreča človeka, ki se po dolgem in mučnem iskanju naposled prepriča, da je le našel resnico.
Odločil sem se in nič več se nisem obo-lavljal. Dne 19. novembra 1977 sem pred očmi vsega sveta stopil iz letala in položil nogo na jeruzalemska tla.
(Anvar el Sadat: Iz nedokončanih spominov, Kairo 1981).
nm im nm
■ Pred štirimi leti, 16. marca 1978, so rdeči brigadisti v Rimu ugrabili predsednika DC Alda Mora. Na pobudo osrednjega vodstva stranke je bila v torek 16. marca v baziliki sv. Petra maša zadušnica, ki so se je udeležili vodilni predstavniki DC. Na seji vsedržavnega vodstva v Rimu se je tragičnega dogodka spomnil sedanji predsednik stranke Forlani, ki je tudi položil venec v ulici Caetani, kjer so teroristi pustili truplo pokojnega državnika. Strankin tajnik Piccoli pa je položil venec na kraju v ul. Fani, kjer je bil Moro ugrabljen, štirje Morovi spremljevalci in njegov šofer pa ubiti.
■ V nedeljo 21. marca je prišlo do novega potresnega sunka v zalivu Policastro južno od Salerna (Bazilikata). Potres se je zlasti čutil v kraju Maratea. Imel je sedmo stopnjo po Mercallijevi lestvici. Človeških žrtev ni bilo, preplah med prebivalstvom pa je bil razumljivo zelo velik. Nad tisoč ljudi je ostalo breb strehe, pomoč pa je bila to pot nagla in učinkovita.
■ Pred 38 leti, 24. marca 1944 so Nemci zaradi partizanskega atentata na skupino svojih vojakov (v glavnem so bili iz Južne Tirolske) ustrelili v Ardeatinskih jamah v Rimu 335 oseb. Večina je bila židovskega porekla. Sv. oče je preteklo nedeljo obiskal ta kraj in položil na grobove pomorjenih šopek rož, nato pa se v zbranosti dalj časa pomudil na kraju zločina.
■ Na Spodnjem Saškem v Zahodni Nemčiji so socialdemokrati na deželnih volitvah doživeli velik neuspeh. Od 72 sedežev so padli na 56 sedežev, v odstotkih od 42,2 na 36. Nasprotno pa slavi zmagoslavje. Krščansko-demokratska unija (CDU), ki si je priborila absolutno večino 50,8% in 79 sedežev. Liberalci, ki so pred štirimi leti ostali brez poslanskih mest, ker niso dosegli 5 % glasov, so to pot prešli to pregrado in bodo imeli 9 sedežev. Zelo dobro so se uveljavili pristaši stranke za čistočo okolja. Od 3,9 °/o so porasli na 6,3 % in prejeli 11 mest.
aa V Gdansku je bila preteklo nedeljo krščena Marija Viktorija Walesa, ne da bi jo bil njen oče Lech do sedaj mogel videti ali prisostvovati njenemu krstu. Za botra je bil kaplan v ladjedelnicah »Lenin« Henryk Jankowski, za botro pa žena sekretarja »Solidarnosti« v Gdansku, ki je kot Walesa od 13. decembra lani interniran. Walesova žena Danuta je do zadnjega upala, da bodo oblasti možu dovolile navzočnost pri krstu. Pisala je celo osebno pismo na generala Jaruzelskega. Razočarana je vzkliknila: »Ti ljudje niso človeška bitja, so demoni.«
Bi Sovjetski diktator Brežnjev je naznanil enostransko zamrznitev postavljanja novih raket SS 20 na evropskem delu sovjetskega ozemlja, v zameno pa pričakuje, da Amerikanci ne bodo namestili že načrtovanih novih raket. Na to Brežnjevovo izjavo je ameriški predsednik Reagan dejal, da se s tem prav nič ne zmanjša sedanja sovjetska premoč. Ta je izredno velika: SZ razpolaga na evropskem področju s 300 večkoničnimi raketami srednjega dometa, na strani Atlantskega zavezništva pa ni ene rakete, ki bi lahko s kopnega dosegla sovjetsko ozemlje. Reagan vztraja na takoimenovani ničelni izbiri: Američani se odpovedo postavitvi napovedanih raket, če Sovjeti umaknejo svoje izstrelke, ki so jih že postavili.
Pomoč italijanske Cerkve misijonskim Cerkvam
705 italijanskih škofijskih duhovnikov trenutno pomaga v misijonih v deželah Latinske Amerike in Afrike. Letno se odloči približno 30 škofijskih duhovnikov za nekajletno pomoč v misijonih. Največ duhovnikov odhaja v misijone iz škofij Treh Be-nečij in Lombardije. Pobudo za tovrstno pomoč pri misijonskem delu je dal leta 1957 tedanji papež Pij XII. z okrožnico »Dar vere«.
Posvet katol. radijskih postaj
V	deželah Latinske Amerike zelo uspešno uporabljajo radijske postaje za oznanjevanje božje besede. Nedavno so se zbrali v Mehiki predstavniki katoliških radijskih postaj iz naslednjih držav: Ekvador, Kolumbija, Honduras, Panama, El Salvador, Dominikanska republika in Mehika.
Pri posvetu so prišli do naslednjih zaključkov: radio je učinkovito sredstvo za širjenje božje besede, pospešuje versko življenje in čut za pravičnost in poudarja človekove osnovne pravice. Med nepismenimi, ki jih je v Latinski Ameriki veliko, je radio edino sredstvo, ki pomaga ljudem do duhovne rasti.
:'SSfeB5
domu. Tiste dni se v Ricmanjih slovesno praznuje vsako leto farni zavetnik sv. Jožef, zalo se je ta nastop lepo vključil v splošno praznično vzdušje. Nastopajoči so igro izvedli z vso vnemo, ki je značilna za amaterske igralce in želi zaslužen aplavz za temperamentno izvedene vloge. - E. F.
Pogled na del udeležencev, ki so prisostvovali 14. občnemu zboru SKPD »F. B. Sedej« v Števerjanu v soboto 27. februarja
Z GORIŠKEGA
Iz delovanja Slovenskih goriških skavtov
Leto 1982 je za svetovno, pa tudi za slovensko zamejsko skavtsko organizacijo leto jubilejev in obletnic. Vsi skavti sveta praznujemo namreč 125-letnico rojstva u-stanovitelja naše organizacije lorda Baden Powella ter 75-letnico ustanovitve organizacije same. Za nas zamejske Slovence pa pomeni tudi važen mejnik v življenju slovenskega oz. zamejskega skavtizma, saj se je pred 60 leti ustanovil prvi vod skavtov v Ljubljani, pred 30 leti pa so se zbrali prvi skavti na Tržaškem.
Po vsem svetu si v tem času sledijo proslave in razne akcije, s katerimi se hočejo skavti oddolžiti svojemu ustanovitelju ter popularizirati svojo organizacijo. Ker praznujejo naši tržaški bratje tudi svojo obletnico, so priredili kar osem razstav, o katerih je Katoliški glas že pisal. Mi Goričani pa smo povabili našega brata Iva Jev-nikarja iz Trsta, da nam osvetli lik Baden Powella in kaj več pove o stanju svetovne skavtske organizacije.
Tako se je v ponedeljek 15. marca zbralo v župnijski dvorani v Doberdobu lepo število starejših skavtov in skavtinj, ki so pozorno sledili zanimivemu predavanju, ki je bilo opremljeno tudi s filmskimi posnetki ter diapozitivi. Ob tem so gotovo vsi, tudi bolj- osveščeni, zvedeli marsikaj novega in zanimivega o ustanovitelju najmočnejše mladinske organizacije na svetu, o njegovem dvojnem življenju, življenju vojaka in vzgojitelja, o razvoju in stanju skavtske organizacije. Posebno zanimiv je bil tisti del predavanja, ki je zajemal ustanovitev in razvoj skavtske organizacije na Tržaškem, saj je prav po zgledu tamkajšnjih skavtov nastala skavtska organizacija tudi na Goriškem.
Predavatelj je nakazal tudi težave, ki jih imamo kot slovenski skavti, saj nismo na mednarodni ravni uradno priznani, ker se nismo vključili v nobeno izmed italijanskih skavtskih organizacij, kar bi lahko škodovalo bistvu oz. značaju naše slovenske skavtske organizacije. Kljub temu pa nismo nikakršni odpadniki, saj se držimo načel, ki jih je Baden Povvell vse od začetka postavil. Casi so se spremenili, zato se je način, kako ta načela uresničujemo tudi spremenil in to ne samo pri nas, pač pa tudi pri skavtskih organizacijah vseh narodov. Slovenska zamejska skavtska organizacija precej poularja verski in narodnostni vidik vzgoje mladostnika, kar je gotovo v skladu z načeli Baden Powella in z načeli družbe, v kateri njeni člani živijo.
Veseli Gams
Misijonar Ivan Štanta je doma
Po osmih letih se je vrnil v Evropo misijonar Ivan Štanta. Toliko časa ni mogel dobiti doovljenja, da bi lahko šel na oddih
v	domače kraje. Sedaj je med nami in bo ostal 8 mesecev. Želimo mu, da bi si nabral novih moči za uspešno delo v misijonih na Madagaskarju in pa da bi se z njim srečali ob kakem predavanju in maši.
Rupa-Peč
Nov sedež pevskega zbora. Mešani zbor Rupa-Peč skupaj z mladinskim zborom lepšata božjo službo v cerkvi, obenem pa gojita tudi petje svetnih pesmi. Oba zbora je pogosto videti in slišati na raznih revijah pevskih zborov. Mešani se je posebno zadnje leto kvalitetno zelo dvignil, ker so Pristopili številni mladi pevci. Toda oba zbora sta bila prizadeta v nadaljnjem razvoju, ker nisla imela primernih prostorov za vaje. Skromna sobica v Rupi je bila bolj ropotarnica kot kraj za petje.
Tega so se pevci zavedali in že dolgo iskali primerno rešitev. Lani so se opogumili in začeli preurejati dosedan je prostore. Delo ni bilo lahko. Morali so debesedno izsekati kraško skalo, da so lahko poglo-
bili sobo. Porušili so tudi steno, ki je ločila dva pritlična prostora in ju združili v eno samo večjo sobo. Zelo okusno so jo opažili z lesom, namestili peč, luči, pobelili: z lastnim prostovoljnim delom in stroški so si ustvarili udoben in primemo velik prostor za pevske vaje in to tik ob cerkvi v Rupi.
V	soboto 20. marca je sedež blagoslovil domači župnik prof. D. Butkovič ob prisotnosti mladih in starejših pevcev. Prišli so tudi zastopniki iz Gorice, predsednik ZSKP dr. K. Humar in Viktor Prašnik, iz Trsta pa dr. D. Štoka. Predsednik zbora Ivo Kovic je pozdravil navzoče in se spomnil posebej pok. Simona Cevdeka, ki je bil vnet član zbora. Zahvalil se je vsem-, ki so pri obnovi sedeža pomagali. Za njim sta priložnostne besede in čestitke izrekla predsednik ZSKP in deželni svetovalec dr. Štoka. Zatem se je razvil pogovor ob bogato obloženih mizah. Srečanje se je med kramljanjem in petjem zavleklo tja do polnoči in še čez. Lahko so bili veseli Ru-penoi in Pečani, saj so se jim ta večer izpolnile dolgoletne želje in je bilo z uspehom kronano naporno delo. Naj bi novi sedež pomagal k še bolj razvitemu prosvetnemu in cerkvenemu življenju v teh dveh goriških vasicah.
Šport
Deželno prvenstvo dečkov
Olympia-Košič: Terpin A. 'in S., Košič B. in A., Špacapan I. in S., Cotič I. in R., Komjanc M., Podveršič D.
01ympia-Košič se je udeležila finalnega dela deželnega prvenstva dečkov. Tekme so bile 20. in 21. marca v telovadnici v Ločniku. Za deželni naslov so se potegovali poleg slovenske ekipe še Pav Natisoma iz Vidma, Libertas iz Pordenona ter Inter 1909 iz Trsta. 01ympijci so odigrali prvo tekmo s pokrajinskimi prvaki iz Vidma. Srečanje je bilo zanimivo in napeto, ker sta si bili ekipi enakovredni. Po začetnem vodenju v setih 2 : 0 za Videmčane so plavi zaigrali bolj odločno in izenačili v setih. V zadnjem setu pa so naši fantje popustili in set nerodno predali nasprotniku. S tem so si zapravili tudi nedeljski veliki finale.
V	nedeljo so 01ympijci nastopili v finalu za tretje in četrto mesto proti ekipi iz Pordenona. Izgubili so s čistim 3:0. Za veliki finale pa sta se spoprijeli ekipi iz Trsta in Vidma. Zasluženo so zmagali Tržačani 3 : 0 in bodo za našo deželo nastopili na državnem prvenstvu. Inter 1904 se je izkazala kot enotna in izkušena ekipa, dobro pripravljena v vseh elementih, saj so bili za razred boljši od ostalih ekip. - M.
Bralci pišejo
Želja bralca goriških mohorjevk
Vsako leto in tako tudi letos sem si kupil in po prvem pregledu skrbno prebral knjižni dar Mohorjeve družbe iz Gorice. O hvalevrednem delu urednikov je že poročal tukajšnji tisk kakor tudi o bogati vsebini štirih knjig. Vendar mi ne bo uredništvo štelo v zlo, če bi ga opozoril tu na njegov — skoraj bi rekel — negativni odnos do naše mladine Za kaj gre? Kaj pogrešam? Dolgo časa že ni bilo pri tej Družbi natiskane kake mladinske povesti.
Morda se bo to komu zdela obrobna zadeva. Vendar pa sem trdno prepričan, da se bo zanimanje za mohorjevke še povečalo, če bodo uredniki znali prisluhniti naši mladini in ji nuditi take vrste čtivo, ki ga drugod ne gojijo, pa čeprav ne bi bilo povsem moderno, novo, izvirno. Včasih se zelo posrečijo primerni ponatisi zelo znanih povesti.
Ali ne bi mogli najti za to, kljub velikim težavam (o katerih se je že veliko govorilo), skupni jezik s celjsko ali denimo celovško Mohorjevo ustanovo?
Prijatelj mladine
Spokorno bogoslužje na Montuzzi
Udeležimo se radi in v velikem številu tega bogoslužja, ki bo v nedeljo 28. marca ob 16. uri na Montuzzi. S spokornim bogoslužjem se bomo najlepše pripravili na sv. spoved. Imeli bomo na izbiro več duhovnikov. Na voljo bo tudi posebna sobica za glasno spoved in razgovor. Po končanem spokornem bogoslužju bomo opravili skupaj še pobožnost križevega pota. Tako se bomo skrbno pripravili na bližajoče se velikonočne praznike, na praznik Kristusovega vstajenja in našega velikega upanja ter se vrnili domov pomirjeni in veseli.
Težave slov. šolskega zavoda
V	desni polovici prvega nadstropja paviljona B bivše psihiatrične bolnišnice pri Sv. Ivanu v Trstu, kjer ima svoj sedež slovenski državni zavod za industrijo in obrt, so bila v začetku marca končana dela za ureditev nekaterih učilnic, namenjenih bodočim geometrom oddelka slovenskega trgovskega tehničnega zavoda »Žiga Zois«.
Teh šest prostorov je uredila tržaška pokrajina potem ko je prišlo lani do pritiskov s strani dijakov, ki so se poslužili celo zasedbe strokovnega zavoda. Ta se od 6. marca letos uradno imenuje po Jožefu Štefanu, ne razpolaga pa z udobnimi prostori, kajti stanje učilnic, laboratorijev in zbornice je vse prej kot zadovoljivo.
Naj še povemo, da je bil levi del prvega nadstropja usposobljen z lastnimi močmi, to je ob pomoči staršev in dijakov brez sedanjih 30 milijonov lir, ki jih je prispevala pokrajina in da je zadnje nadstropje omenjene stavbe prazno in zapuščeno. Z malce dobre volje bi moglo tudi to služiti namenom našega zavoda.
Pred prvo svetovno vojno na Tržaškem
»Poročila«, list, ki povezuje slovenske frančiškane, v zadnji številki našteva v poglavju o ljudskih misijonih tudi naslednje:
Pri Sv. Ivanu v Trstu je od 29. nov. do 4. dec. 1904 misijonaril p. Klemen Gram-povčan. O. 1.-8. decembra 1907 je imel osemdnevni misijon pri Sv. Antonu Novem drug frančiškan, p. Salvator Zobec (po dva govora na dan). Večerni govor je bil za moške pri zaprtih vratih. Menda »propter metum italicae gentis« (zaradi strahu pred Italijani), pripominja zapisnik. Misijona so se udeleževale povečini služkinje in nekaj delavcev. Uspeh je bil povo-Ijen. Še isto leto ali pa prihodnje (zapisnikar se tega ni spominjal točno) je bil sedemdnevni misijon tudi pri Sv. Jakobu v Trstu. Pridigal je dvakrat na dan p. Salvator Zobec. Udeležba je bila zelo velika, zadnji dan velika cerkev čisto polna. Spovedovanje so motili delavci, ki jih je poslala tržaška občina, da so vse dni misijona v cerkvi postavljali oder in delali velik ropot. Eden zakristijskih uslužbencev je ob koncu misijona, ko je videl tolikšno število Slovencev, nestrpno rekel, da bi bilo najbolje vreči bombo mednje. Misijon je imel precej uspeha, tudi moški so v velikem številu prejemali zakramente, a mnogo jih je le izostalo.
Od 15. do 23. nov. 1908 sta vodila misijon pri Sv. Ivanu v Trstu p. Klemen Gram-povčan in p. Engelbert Pollak.
Med Tržačani je misijonaril tudi frančiškan p. Emilijan Dovgan in sicer je imel misijon v župniji sv. Vincencija Pavelske-ga od 2. do 10. dec. 1910. V istem času (od 3. do 10. dec.) naslednje leto je bil misijon v Sv. Križu pri Trstu. Vodila sta ga p. Klemen Grampovčan in p. Emilijan Dovgan.
Pri Sv. Vincenciju Pavelskem je bil misijon tudi od 19. do 26. oktobra 1913. Vodila sta ga frančiškana p'. Kasijan Zemljak in p. Klemen Grampovčan. Obhajil je bilo
1.000, premalo za tako veliko župnijo. Tako ugotavlja kronist.
V	Finžgarjevem domu na Opčinah bo v nedeljo 28. marca ob 17. uri
MATERINSKI DAN
Nastopijo otroci iz vrtca, otroški zbor »Vesela pomlad« in ansambel »Zvezde«. Na sporedu je tudi zabavni prizorček
»TORTA ZA MAMO«
Bazovica
Otroški zbor Slomšek je uspešno nastopil tudi letos na vsakoletni otroški-mla-dinski reviji »Pesem mladih«. Uspeh moramo pripisati požrtvovalni in sposobni Fridi
Valetič-Kralj, ki zna pritegniti otroke k vajam in jih temeljito pripraviti. Starši se ji toplo zahvaljujejo in želijo, da bi otroški zbor z delom pridno nadaljeval. Škoda, da nekateri starši ne pošiljajo svojih otrok k tako važni dejavnosti. Upamo, da se bodo zglasili še novi mali pevci, saj bo ta otroški zbor letos nastopil o velikonočnih praznikih, v maju na srečanju z bolniki in ostarelimi, in kar je še najbolj važno na Slomškovi proslavi, pri kateri bo vodilno prisoten Slomškov naslednik dr. Franc Kramberger, škof v Mariboru. Proslava bo sicer v oktobru, vendar se morajo mali pevci že sedaj začeti resno pripravljati. Starši, sodelujte pri tem!
Dolina
Čas za pripombe k varianti regulacijskega načrta. Kot smo že poročali, je dolinski občinski svet 12. februarja odobril varianto k splošnemu regulacijskemu načrtu, ki spreminja ali na novo začrtuje namembna področja, vključno ona za gradnjo ali popravilo hiš.
Zemljevid z zadevnimi področji je bil do 17. marca na ogled prebivalstvu na občini. Sedaj teče rok dvajsetih dni, ko lahko posamezniki ali organizacije in ustanove vložijo svoje pripombe in pritožbe k omenjeni različici.
Zato je važno, da se prizadeti občani pozanimajo, kakšne spremembe prinaša no-
vi	regulacijski načrt in, če smatrajo za potrebno, da pravočasno vložijo priziv, ki naj se ga naslovi na občinsko upravo. Kot rečeno, poteče rok za takšne prizive 7. aprila letos.
Hvalevredna je bila zato pobuda krajevne sekcije Slovenske skupnosti, ki je 11. marca priredila v Boljuncu javen sestanek, na katerem je občanom razložila bistvene spremembe občinskega regulacijskega načrta ter jih opozorila na možnost, da vložijo pismene pripombe glede tistih sprememb, ki se jim ne zdijo upravičene.
Ricmanje
Kakor Shakespeare in Moliere spada tudi Goldoni med klasike gledališke umetnosti. Zelo ploden kot ustvarjalec je v kratkem času napisal kar 16 komedij. V njih je dosleden reku »ridendo castigat moreš« (v smehu biča navade) ožigosal meščanske sloje s karikiranjem raznih likov.
Dramski odsek PD Štandrež si je zadal nalogo, da je letos postavil na oder eno izmed teh Goldonijevih komedij. »Krčmarica« je lahkotna predstava, ki pa gledalca ne pusti praznega. S to igro so Štandrežci gostovali tudi v Ricmanjih in sicer v nedeljo 21. marca v tamkajšnjem Baragovem
MLADIKA št. 2-3
Na prvem mestu je razgovor z deželnim svetovalcem dr. D. Štoko, ki je postal predsednik 7. stalne komisije deželnega sveta. Novelo »Grenki praznik«, vzeto iz vzdušja svete noči, je prispevala Lenka Pahor, pesem »Pomlad, kje si?« Ljubka Šorli, »Za okno po dežju« pa Vladimir Kos. Kufolov dnevnik zajema nemirne dneve po zlomu italijanske države od 14. do 27. septembra 1943.
Ivo Jevnikar razpravlja o naši zaščiti kot je sedaj zastavljena pred parlamentom in kot se je o njej izreklo ustavno sodišče. Olga Lupine opozarja na napake ob rabi našega jezika. Martin Jevnikar ocenjuje knjigo Alojza Rebule »Zeleno izgnanstvo«,, kakor tudi prvo knjigo Primorskega slovenskega biografskega leksikona. Tomaž Simčič poroča o nastopu mladinskega zbora iz Bariloč v goriškem Avditoriju. Pod naslovom »Priča« je objavljena molitev matere duhovnika Artura Blasutta v domačem narečju kot se govori v Viškorši v Terski dolini. Duhovniki iz te doline so lani začeli izdajati list »Med nami«, ki je pisan deloma v 'italijanščini in deloma v narečni slovenščini.
V	rubriki »Antena« najdemo vrsto kratkih vesti s prosvetnega področja in o življenju naših kulturnih delavcev. Med njimi izstopa podelitev priznanja »Mladi oder 1981«. Tudi slika na naslovni strani platnic govori o tem. Kritične so misli, ki jih najdemo »Pod črto«. »Še ples jih bode« in »Kratkovidna politika« pričajo, da nekateri še vedno ne prenesejo raznolikosti med nami. Pisma bralcev prav tako opozarjajo na razne nezdrave pojave v naši sredi. V zvezi s škofom Grmičem daje uredništvo piscu s Koroškega preudaren, utemeljen in miren odgovor. Tudi mi se strinjamo z njim. - jk
Čestitke za življenjski jubilej
Mami Mariji Živic ob njenem 85. rojstnem dnevu čestitajo in voščijo vse dobro Marjan, Dora, Lucijan z Ženo Ariano, vnuki Marija Tereza in Paulo z družinama ter pravnukinja Chiara.
Shod slovenskih tržaških strežnikov
Vršil se bo v soboto TI. marca ob 14.30 v Sv. Križu pri Trstu po sledečem sporedu: kratek križev pot, priprava na sv. spoved, sv. spoved, sv. maša s skupnim obhajilom, malica, anketa, kratek film o osmih Jezusovih prilikah, tombola z bogatimi dobitki in razne igre. Udeležbo toplo priporočamo in prosimo za točnost!
Hvalevredna pobuda
Z ne majhnim zanimanjem mi je uspelo nekaj nedelj poslušati radijske oddaje, ki so nosile naslov »Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji«. Teh oddaj, ki jih je pripravljal prof. Marij Maver, je bilo 16. Namenjene so bile razmišljanju o problemih, s katerimi se srečuje slovenska mladina tu na Primorskem. Pri teh srečanjih so spregovorili mladi ljudje od univerzitetnih študentov, dijakov višjih sredtijih šol do najmlajšega pri zaključni oddaji učenca 5. razreda osnovne šole.
V	nedeljo 21. marca je bilo sporočeno, da se je vrsta teh zanimivih srečanj z.mladimi zaključila. Za zadnjo oddajo so bili povabljeni na razgovor mladostniki nižjih srednjih šol. Zelo sproščeno in odkrito je potekal razgovor tudi na tem zadnjem nastopu pred mikrofonom.
Ob poslušanju teh oddaj ob nedeljah v času od 12. ure do 12.30 so me navdajala mešana čustva veselja, zaskrbljenosti, a prevladovalo je zaupanje, ki ga moramo imeti v našo mladino kljub nekaterim negativnim pojavom. Imel sem občutek kot ga imajo vsi oni, ki z radovednostjo sedaj ob prvih pomladnih znakih življenja postopoma stopijo h gredicam na vrtu. Imam le nekaj kvadratnih metrov vrta, a s kolikim veseljem zasadim vsako leto nekaj najbolj zgodnjih in nekaj bolj poznih cvetlic! Zeljno čakaš, kako bodo nežne rastlinice ob pomladnih sončnih žarkih znale premagati ovire in se razcvesti v prikupen dar lepote in življenja.
Nekako tako sem prisluškoval izjavam, odgovorom in tudi obzirnim kritikam, ki so jih dajali mladi fantje in dekleta, dijaki in delavci. Upajmo, da bodo tudi ti mladi cvetovi na gredi naše narodne dru-
žine zmagovali nad ovirami, s katerimi se srečujejo večkrat zlasti zaradi premajhne odgovornosti in opore, ki bi jo morali imeti, posebno kar se tiče verskega življenja, pri svojih starših in vseh drugih odraslih.
Hvaležni moramo biti obema prirediteljema, da so tovrstna srečanja našla mesto na radiu. Priznanje gre še posebej Marku Tavčarju, ki je spretno in inteligentno uvedel vsako srečanje in povzel zaključke mladih sogovornikov. Naj, bi sledilo še kaj podobnih nastopov ob radijskem mikrofonu in naj bi le-ti našli čim več odmeva zlasti pri nas odraslih. Jože Jamnik
Hrvaška v številkah
Po zadnjem ljudskem štetju živi v SR Hrvatski 4.601.469 prebivalcev. Pred desetimi leti jih je b'ilo 4.426.221. Porastek je torej 4 %. Od celotnega prebivalstva je v tej republiki Hrvatov 75,1 %, tj. 3.454.661. Njihovo število se je z ozirom na leto 1971 zmanjšalo za 58.986 oseb (1,7 %). Srbov v SR Hrvatski je 531.502 (11,5%), Slovencev 25.136, Italijanov 11.661, tako imenovanih »Jugoslovanov« pa 379.057, tj. 350% več kot leta 1971, ko jih je bilo 84.118. Očivid-no se premnogi v hrvaški republiki narodnostno nočejo opredeliti in se raje zatekajo k splošni oznaki jugoslovanstva. Hrvaška republika ima tudi najmanjšo rodno moč v Jugoslaviji: medtem ko je v državi povprečje 8,1 na tisoč prebivalcev, je v SR Hrvatski komaj 4.
Največje hrvaško mesto je Zagreb s 681.173 prebivalci; na drugem mestu je Split (235.992), na tretjem mestu Reka (193.044). Zader ima 116.000 prebivalcev, Pulj pa 77.000.
BRDA(SKOZI PIAVE)
No vrhu.
Skalnica
Kucelj
NOVA
CESTA
[|7 »PODSABOIIN
BLOK PODSABOTIN«JS. S (MALOOBMEJNI PR )V
Draga
SOLKANSKI
MOST
Bensovi
Vrhovlje
Šmartno.
Heblo.
.Kojsko
Dobrovo,
Ledine
NOVA GORICA
~\JJ\f Solkan
mm Nova
lOTi Gorica
GORICA
GORIZIA'
Nova cesta, ki jo gradijo na podlagi Osimskih sporazumov po sabotinskem področju in bo vezala Novo Gorico v Goriškimi Brdi. Bo to najkrajša povezava med obema deloma jugoslovanskega ozemlja, ki ju je do sedaj ločeval Sabotin. Po predvidevanjih naj bi bila cesta končana prihodnje leto
Letošnji teološki tečaj v Gorici
Letošnji teološki tečaj v Gorici se bliža koncu. Za nami so tri predvidena predavanja, ostaja še eno, ki je bilo ta teden v sredo. Zato lahko potegnemo začasni obračun.
Najprej o predavanjih, ki so bila izbrana. Po vsebini je šlo za precej raznolika vprašanja od socialnega nauka Cerkve (prvo predavanje) prek pogleda v zgodovino Cerkve (drugo) do sodobnega pojava ljudi, Ki trdijo, da so verni, a da niso »cerkveni« (tretje). Čaka še predavanje Mirka Mahniča: »Zakaj sem kristjan«. Prva tri predavanja so imeli duhovniki-profesorji, zadnje je imel laik.
Udeležba je polagoma rastla. Najmanj udeležencev je bilo pri prvem predavanju, čeprav je bilo med najbolj aktualnimi. Ali nas socialni problemi ne zanimajo več? Saj smo še daleč, da bi bila človeška družba socialno pravično urejena. Pri predavanju v sredo 17. marca je bilo nad 60 udeležencev. Na splošno je bila udeležba pri letošnjih predavanjih manjša kot lani. Vendar to ne sme nikomur jemati poguma. Takšna predavanja so potrebna in koristna. Kdor čuti potrebo po poglobitvi sličnih problemov, bo prišel. Med temi so tudi ljudje z onstran državne meje, ki sicer nimajo možnosti, da bi poslušali doma slična razmišljanja.
Predavatelj v sredo 17. marca dr. Vinko Potočnik je prišel celo iz Maribora, ostali iz Ljubljane, če se predavatelji potrudijo, da pridejo tako od daleč, naj ne bo nam v mestu in na vasi predaleč, da pridemo v Katoliški dom.
Ob koncu naj povemo, da se bo letošnji teološki tečaj podaljšal za eno predavanje.
V	tednu po tihi nedelji bo namreč v Gorici p. Jože Kokalj, dolgoletni misijonar v Zambiji in sedaj predstojnik slovenskih jezuitov. Iz svoje dolgoletne misijonske izkušnje nam bo predaval v Katoliškem domu v sredo 31. marca ob 20.30. P. Kokalj je o misijonskem delu v Zambiji napisal tudi dve knjigi z naslovom »Iz sončne Zambije«. Lepo vabimo tudi na to zaključno predavanje, ki bo sicer izven programa, a ja vključeno v letošnjo postno akcijo.
V	mali dvorani Kulturnega doma v Gorici bo v ponedeljek 29. marca ob 17. uri
POSVET
o kulturni politiki in repertoarju Slovenskega stalnega gledališča.
Predavanje o Koroški
V	nedeljo 21. marca je bil znova gost v Katoliškem domu g. Vinko Zaletel. Predsednik SKPD »M. Filej« Viktor Prašnik, ki je predavatelja pozdravil, je naglasil, da je g. Vinko naš najbolj zvest predavatelj. G. Zaletel je potem sam to potrdil 'in povedal, da je njegov nedeljski obisk v Gorici že 33. po vrsti. Res lep rekord, ki želimo vsi, da bi še narastel.
To pot je g. Zaletel pripravil predavanje o »kulturni Koroški«. Tako bi namreč lahko dali naslov temu, kar smo videli in slišali. Ob skioptičnih slikah nam je pokazal prerez kulturnih manifestacij na Koroškem v letu 1981, ki jih je oblikovala Krščanska kulturna zveza. Ob tem kulturnem življenju smemo reči, da je živo in mnogovrstno, saj gre od preprostih nastopov otrok in otroških zborov prek zaključne prireditve slovenske gimnazije do nastopov »Koroška poje« v Koncertnem du-mu v Celovcu. Lani so imeli še izredne goste iz Clevelanda, ko sta prišla mednje zbor Korotan in folklorna skupina Kres, potem ko sta že prej nastopila tudi pri nas na Primorskem. Mimogrede je pokazal Goršetovo razstavo in nastop argentinskega zbora 'iz Bariloč. Saj g. Vinko, koder hodi, ima vedno s seboj fotografski aparat in vse ujame v svojo »škatlico«. Z njo si je nabral že toliko materiala iz celega sveta, da ga je težko pregledati. Gotovo bo ostal kot dokument na čase, ki so bili.
Po nastopu v Gorici je g. Zaletel ponovil predavanje v Župnijskem domu v Štan-drežu.
»Primorska poje '82«
Letošnja revija pevskih zborov »Primorska poje« se razvija po začrtanem programu. Prijavilo se je okrog 130 zborov z obeh strani državne meje. Začela se je v Bo-ljuncu v gledališki dvorani »France Prešeren« v soboto 13. marca. Sledili so še nastopi v Braniku (Rihemberku) 14. marca, v Trstu 20. marca, v Divači 21. marca. Na vrsti so še nastopi v Ilirski Bistrici (27.
marca), v Desklah (28. marca), v Kopru (2. aprila), v Gorici (3. aprila), v Idriji (4. aprila), v Tolminu (16. aprila). Zaključek revije bo v Ljesah v Beneški Sloveniji v nedeljo 18. aprila.
Revije se udeležujejo tudi zbori s te strani meje. Kolikor nam je znano so nastopili ali bodo nastopili tudi naslednji zbori: Rupa-Peč, Štandrež, Števerjan, L. Bratuž, Štmaver.
V Kulturnem domu v Gorici bo v soboto 27. marca ob 20.30
PETI ABONMAJSKI KONCERT
Nastopi orkester Akademije za glasbo iz Ljubljane. Dirigent Anton Nanut.
OBVESTILA
Poletna ura. V noči od sobote 27. na nedeljo 28. marca se prične poletna ura, ki bo v veljavi do zadnje nedelje v septembru. Kazalce na uri je zato treba premakniti za 60 minut naprej. V Jugoslaviji pa ostane tudi letos v veljavi sončni čas.
Seja Zveze slov. katol. prosvete bo v ponedeljek 29. marca ob 21. uri na sedežu v Gorici. Vabljeni vsi odborniki.
V Kulturnem domu v Gorici uprizori SSG iz Trsta v četrtek 25. marca ob 10. uri, v petek 26. marca pa ob 10. in 13. uri otroško igro Pavla Golie »Jurček«.
V Društvu slov. izobražencev v Trstu bo v torek 30. marca ob 20.15 nastopila Glasbena matica s sporedom stare glasbe. Spremno besedo bo imel prof. Miloš Pahor.
PD Kolonkovec-Ženjan priredi v ponedeljek 29. marca ob 20.30 srečanje s prebivalstvom na področju Sv. Marije Magdalene, kjer bo prof. Aleš Lokar razložil varianto 25 urbanističnega načrta tržaške občine. Srečanje bo na sedežu društva, Šalita di Zugnano 46.
SSG v Trstu bo nastopilo v nedeljo 28. marca ob 19. uri v cerkvi na Kolonkovcu z Mrakovo igro »Proces«, v cerkvi v Bar-kovljah pa z isto igro v sredo 31. marca ob 19.30.
Patronat EPACA s sedežem v Trstu, ul. Roma 20 je na voljo vsem delavcem za brezplačno in strokovno pomoč pri sestavi podpornih in socialno zavarovalnih vlog. Patronat je na uslugo delavcem tudi na sledečih naslovih: v Bazovici v župnišču vsako sredo od 9. do 10. ure, v Gropadi v , gostilni vsako sredo od 10. do 11. ure, v Nabrežini v župnišču vsako sredo od 15.30 do 16.30, v Mavhinjah v gostilni Širca vsako sredo od 16.30 do 17.30, v Miljah, ul. Foschiatti 1/1 vsak četrtek od 9. do 12. ure in v Mačkoljah v župnišču vsak četrtek od 14.30 do 15.30.
Združenje La nostra famiglia (Naša družina) v Comu pripravlja romanje otrok v Lurd 9. in 15. maja. Prijave še vedno sprejemajo. Dva posebna vlaka sta že zagotovljena.
Romanje. Župnija Dolina vabi na romanje v Rim z letalom. Odhod iz Ronk 22, maja, povratek 24. maja zvečer. V Rimu bomo imeli tri dni na voljo svoj avtobus. Ogledali si bomo glavne zanimivosti mesta, v nedeljo 23. maja pa se bomo srečali tudi s papežem. Predviden je tudi izlet v Fra-scati. Prijave sprejema župnijski urad v Dolini, tel. 228129 ter Slovenski pastoralni center v Trstu, tel. 744727. Cena 200.000 lir.
V	mali dvorani Katoliškega doma bo v sredo 31. marca ob 20.30
predaval p. Jože Kokalj SJ iz Ljubljane
O MISIJONIH V AFRIKI
Toplo vabljeni!
Postni govori 1982
Kakor lani je tudi letos predmet govorov sv. maša. Postni govori so na radiu Trst A vsak torek in petek ob 15. uri. Imajo jih slovenski duhovniki, ki živijo v Rimu.
Petek 26. marca: Sv. maša - pomoč rajnim (dr. Bruno Korošak ofm).
Torek 30. marca: Sv. maša - zarja našega vstajenja (dr. Bruno Korošak ofm).
DAROVI
Za Katoliški glas: Štefka Ambrožič v spomin na sestro ob prvi obletnici smrti 30.000; Natalija Tronkar 6.000; Klementina Ušaj namesto cvetja na grob Marije Močnik 20.000; N. N. 20.000 lir; Ana Hutter, Avstrija 1.000 šilingov.
Za Katoliški dom ob njegovi 20-letnici: Dušan Hmeljak, Trst 10.000 lir.
Za slovensko župnijo v Gorici: A. P.
10.000; Alma Vidmar 5.000; Vanda Donati v spomin Erike Čuk 50.000 lir.
Bresciani Pavla, Gorica: za Katoliški glas
11.000 in za Našo pot 10.000 lir.
V	spomin Marije Močnik: družina Vetrih-Brešan za Katoliški dom 20.000; družini Mahnič in Sain iz Trsta za lačne po svetu 60.000; Iva Stibilj-Galassi za cerkev sv. Ivana v Gorici in za Katoliški dom po 20.000; Dušan Hmeljak, Trst za Katoliški glas
20.000 lir.
N. N., Podgora: za gobavce 50.000; za lačne otroke in za Alojzijevišče po 25.000 in za Katoliški glas 3.000 lir.
Za cerkev v Števerjanu: Robert Beretta 40.000; N. N. 200.000; Nežica Bajt 50.000; N. N. 150.000; družina Mužič ob 40-letnici smrti očeta Jožefa 50.000; Klementina Ušaj namesto cvetja na grob Marije Močnik 30.000; namesto cvetja na grob Antonije Gravnar: Humar Alma, Trst 10.000, Ussai Milica 10.000, Miklus Tereza, Oslavje 10.000, šoštarčič Emilija, Oslavje 10.000, Klanjšček Mario 5.000, N. N., Gorica 10.000; ob pogrebu Antonije Gravnar 60.000; Mladinski krožek Števerjan 350.000; hčerke ob smrti drage mame Antonije Gravnar 300.000; Silva in Dušan Škorjanc v isti namen
50.000 lir.
Za poimenovanje šole na Livadi: Bensa A. 10.000; Tomasin N. 10.000; Viatori S. 50.000; Pregelj B. 10.000; Nanut A. 20.000; Pavšič M. 30.000; P. F. 10.000; Čaudek 20.000; gostilna na Placuti 30.000; Bensa D. 10.000; Antonič L. 10.000; Klanjšček Z. 20.000; Pelicon L. 10.000; Selva V. 20.000; Zavadlav 10.000; Lutman V. 5.000; Beltram I. 10.000; gostilna Dana 15.000; Čuk E. 10.000; Brajnik S. 10.000; Čuk S.N.C. 30.000; Koren S. 15.000; Gorjup 5.000; Košič M. 100.000; Košič A. 100.000; Pintar B. 100.000; Paoletti K. 15.00; D. S. 30.000; Lisci S. 10.000; Pahor M. 100.000; Bertolini 50.000; Vrtovec J. 50.000; Vrtovec D. 50.000; Goimpex 50.000; Kersevani 30.000 lir.
Zmaga Cotič, Vrh daruje celotni letni prispevek sovodenjske občinske uprave
35.000 lir za cerkovnika na Vrhu in sicer za tiskovni sklad Katol. glasa 15.000 in za ŠZ Soča 20.000 lir.
Za Skupnost Družina - Opčine: Arianna in Lucijan Živic ter vnuki ob smrti Ivana Živic 50.000; Marija, Bazovica 139 ob obletnici smrti dragega moža Joakima Debenjak 10.000 lir.
Za cerkev na Opčinah: Fani Škerlavaj 5.000; N. N. 10.000; Lilijana Daneu Tesse-rini 10.000; N. N. 60.000; družina Di Lenardo v spomin na Silvana 30.000; N. N. 50.000; družini Malalan in Mocor v spomin na moža in očeta Emila Malalan 50.000; Marta Malalan v spomin istega 10.000 lir.
Za cerkev na Banah: Zofija Gorup v spomin na brata Alojza 5.000 lir.
Za Slomškov dom v Bazovici: N. N., Sv. Ivan v Trstu 10.000; N. N., Gropada 20.000; Ferfoglia 5.000; N. N., Videm 15.000; N. N., Bazovica 20.000; družina Zadro v spomin matere Valerije 50.000; Renni 30.000; Marta Mužina, Gropada 5.000 lir.
Za orgle v Bazovici:	Marija Ražem
10.000; Dragica Brce 7.000; Eda v spomin mame Ane Turčinovič 25.000; Dora Kalc 10.000; Mahnič Pina 10.000 lir.
Za cerkev na Padričah: 40 družin je doslej darovalo 1.091.000 lir. Dolga je še
3.527.000 lir, čeprav je tudi openska posojilnica hvalevredno priskočila na pomoč.
Kristina Kerpan, Opčine: za Marijanišče
10.000 in za katol. tisk 5.000 lir.
Za Marijin dom v Rojanu: starši ob peti obletnici smrti malega Marka Pupulina 50.000; Marija Sovdat, Trst 25.000 lir.
Za Slovensko skupnost: G. B. Pertot, Trst v spomin Ludvika Levaka 30.000 lir.
Ob peti obletnici smrti staršev Alojzija in Zofije: Milena S., Trst za katoliški tisk
25.000	in za lačne po svetu 25.000 lir.
Ob smrti nepozabnega Ludvika Levaka: žena Pavla in hči Ksenija z možem za Marijin dom pri Sv. Ivanu v Trstu 50.000, za Katoliški glas 50.000 in za reveže Slov. Vincencijeve konference v Trstu 5.000 lir; ob isti priložnosti Bajčevi za isti Marijin dom 30.000 lir.
Za cerkev v Ricmanjih: N. N., Boršt 50.000; E. F., Trst 10.000; Katarina Knez, Boljunec 20.000; Marija Senica, Ricmanje 20.000; družini Žuljan in Cheber, Ricmanje 20.000; družina Pregare, Pulje 10.000 lir.
Za kapelo bi. Leopolda pri Domju: Pal-mira De Gennaro, Trst 10.000; N. N., Sv. Ivan 20.000; N. N., Opčine 10.000; Antonija Šinigoj, Trst 8.000 lir.
Za cerkev v Novi Gorici: družina Stanič v spomin Lojzeta Kocjančič 20.000; družina Zucco 20.000 lir.
Za misijon p. Kosa: N. N. Opčine 20.000; N. N., Opčine 50.000 lir.
Za lačne po svetu: svojci ob smrti dragega Milana Kosmina 10.000; N. N., Trst 50.000; Angelina Košuta por. Sedmak, Sv. Križ pri Trstu 50.000 lir.
Za misijone: Marija Žerjal, Trst 15.000; Iva Ščuka ob obletnici smrti brata Lojzeta Bucik 20.000 lir.
Vsem plemenitim darovalcem Bog povrni, rajnim pa daj večni pokoj!
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 300 lir, osmrtnice 250 lir, k temu dodati 15 % davek IVA.
Odgovorni urednik: msgr. Franc Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
Izdaja Katoliško tiskovno društvo
f MO M A
Spored od 28. marca do 3. aprila 1982 Nedelja: 9.00 Sv. maša iz župnijske cerkve v Rojanu. 10.30 Nediški zvon. 11.00 Mladinski oder: »Pravljica o jabolkih, ki pomladijo, in o živi vodi«. 11.30 Nabožna glasba. 12.00 Narodnostni trenutek. 14.10 Na goriškem valu. 14.40 Šport in glasba ter prenosi z naših kulturnih prireditev.
Ponedeljek: 8.10 Gospodarska problematika. 9.30 Alternativna prehrana. 10.10 Koncert. 11.30 Beležka. 12.00 Kulturni dogodki; kako ti je ime? 13.20 Mešani zbor »Hrast« iz Doberdoba. 14.10 Otroški kotiček: Tik-tak. 14.30 R. Tagore: »Dom in svet«. 15.00 Glasbeni ping-pong. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Godalni kvartet. 18.00 Računalnik v službi človeka.
Torek: 8.10 Domači obrazi. 9.30 Ali ste že prebrali? 10.10 Oddaja za otroški vrtec. 10.20 Koncert. 11.30 Izbrani listi. 12.00 Kulturno pismo; beležka. 14.10 Kotiček za mlade filateliste. 14.30 Pesmi brez besed.
14.55 Naš jezik. 15.00 Postni govor. 15.15 Glasbeni magazin. 17.00 Kulturna kronika.
17.10 Z besedo o glasbeni umetnosti. 18.00 E. de Filippo: »Dolgonoge laži«.
Sreda: 8.10 Slovensko planinstvo na Tržaškem. 9.30 Alternativna prehrana. 10.10 Koncert. 10.45 Oddaja za 1. stopnjo osnovne šole. 11.30 Literarni listi. 12.00 Pod Ma-tajurjan; beležka. 13.20 Primorska poje: »Lipa« iz Bazovice in Rupa-Peč. 14.10 Otroški kotiček: S knjižne police. 14.30 R. Tagore: »Dom in svet«. 15.00 Ameriška glasba. 16.00 Zimske slike. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Mi in glasba. 18.00 Slovenska literatura v Italiji. 18.30 Iz beležnice Miroslava Košute.
Četrtek: 8.10 Doma in na tujem. 9.30 Psihološki utrinki. 10.10 Koncert. 10.45 Oddaja za 2. stopnjo osnovne šole. 11.30 Izbrani listi. 12.00 Od Milj do Devina; beležka.
14.10 Mladi pred mikrofonom. 14.55 Naš jezik. 15.00 Jugoslovanski izvajalci. 16.00 Primorska duhovščina pod fašizmom. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Zbor >xNinos y jo-venes cantores« iz Bariloč. 18.00 Četrtkova srečanja. 18.30 Sodobne slovenske novele.
Petek: 8.10 130 let Družbe sv. Mohorja.
9.30 Stilno pohištvo. 10.10 Koncert. 11.00 Oddaja za srednjo šolo. 11.30 Literarni listi. 12.00 Na goriškem valu; beležka. 13.20 Četrtkova srečanja. 14.10 Otroški kotiček: »Kako - zakaj - odkod«. 14.30 R. Tagore: »Dom in svet«. 15.00 Postni govor. 15.15 Film in filmska glasba. 16.00 Svet za obzorjem. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Glasbeni popoldnevi v repentaborski cerkvi.
18.00 Kulturni dogodki. 18.40 Kako ti je ime?
Sobota: 8.10 Tudi starost je lahko lepa.
9.30 Fleši mimogrede... 10.10 Koncert. 11.30 Izbrani listi. 12.00 Oddaja o Reziji; beležka. 14.10 Mladi pisci. 14.30 Poslušali boste.
14.55 Naš jezik. 15.00 Začnimo s črko A.
17.00 Kulturna kronika. 17.10 Pianistka Neva Merlak in zbor »L. Bratuž« iz Gorice.
18.00 Recital Staneta Starešiniča. 18.45 Vera in naš čas.
ZAHVALA
V torek 17. marca je umrla naša draga mama
Antonija Karara vd. Gravnar
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali in na kateri koli način počastili njen spomin. Posebna zahvala dr. Kazimiru Humarju, dr. Oskarju Simčiču in g. kaplanu Gabrijelu Vidrihu za pogrebne obrede ter domačemu pevskemu zboru.
Števerjan-Gorica- Buenos Aires, 19. marca 1982
Žalujoči sin In hčere z družinami, sestre in ostali sorodniki
KMEČKA BANKA
Ustanovljena leta 1909
GORICA	Korzo	Verdi,	51
Telefon:-84206 - 84207 - 85383 Telefon menjalnice; 83909 Telex 460412 A6RBAN
VSE BANČNE USLUGE MENJALNICA
RAZPOLAGAMO Z VARNOSTNIMI SKRINJICAMI