GRADISOV
VESTNIK
•to XXII
Ljubljana, november 1980
št. 270

Ife-v-SS*
■ ■x< r-.SM
vx'>:-Xv-
stih sklepov
jubilejnem letu Gradisa, se Še bolj spominjamo velikih jB|'f Bdk°v pred 37 leti, ko je bilo v majhnem bosanskem Jajce, rojena naša Titova Jugoslavija. Na svoji zgodo-daK^1 s^uP^«i, drugem zasedanju AVNOJA so sprejeli •jnosežne revolucionarne sklepe, katerih rezultati so nes vidni na vsakem koraku. Čutimo in izvajamo jih —
Postali so del nas samih.
° se danes oziramo na prehojeno pot, ko oživljamo
u£it aiuu uu picuujcnu
d,/'!’1'ne "a drugo zasedanje, lahko rečemo, da smo sklepe lip te°no UfcsničevaB. Upravičeno torej govorimo o nada-revohjCije. saj se staro vselej spreminja v procesu tlur jStii^ne8® razvoja. Seveda vse pa ni teklo tako gladko in t 17nes ne teče. ŠH smo in še bomo skozi razne krizne si-
ta bkl"
«. . *• Načelo samoupravnosti, kije nast ,i	*k)m revohicie je bilo vselej temelj v
M^cdanjega dela in razvoja. Dose
.Hnsnembe v reprodukcijskih o dno HI i* ™c,alni strukturi prebivalstva, zi ljudi, izobraževanju, znanosti, kulturi!
Mi
im

m
&



jš&mm
:•
s
§8!

JR
ki so vzporedno le družbe pomagi ni kraja v Sloveni Inji objektov, istoči lom kot samoupra
čenih na tisoče rastjo m utrje graditi to kar danes im kjer naši delavci niso so sno pa na vseh toriščih s konkre
ljald delegati ustvarjamo lepše življenje sebi in nam vsem.
Danes, ko se po vseh TOZD in DSSS bije boj za boflše gospodarske rezultate za dosledno izvajanje stabilizacijske politike, pomeni naš praznik 29. november tudi praznik enotnosti in doslednosti pri izvajanju skupno postavljenih ci^ev, pomeni pa tudi red in disciplino pri realizaciji sprejetih obveznosti družbenih dogovorov, samoupravnih sporazumov in sklepov. Č g še izkori ieni!

Naloge sindikata pri sprotnem obravnavanju rezultatov gospodarjenji
Ustvarjanje možnosti in pogojev za zagotavljanje ustavne vloge in položaja delavcev v procesih celotne družbene reprodukcije, je temeljna usmeritev zveze sindikatov po 9. kongresu ZSS.
Zato je sprotno obravnavanje rezultatov gospodarjenja ena od nalog, ki naj omogoči uresničitev te usmeritve.
V osnovnih organizacijah smo doslej v tej nalogi pristopali več ali manj formalno in površno, čeprav smo se že v letu 1979 (po zaključnem računu za leto 1978) načrtneje lotili te problematike. Da bi se v tej zahtevni tematiki lažje znašli in usmerjali svojo aktivnost, je svet za planiranje in ekonomsko politiko pri Republiškem svetu ZSS pripravil izhodišča za sprotno obravnavanje rezultatov gospodarjenja (Knjižnica Sindikati št. 31 — avgust 1980). Ta
pripompČek celovito obravnava vsebino in postopke pri obravnavi rezultatov gospodarjenja ter bi ga nujno morale imeti vse osnovne organizacije ZS pa tudi poslovodni organi.
V nadaljevanju povzemamo nekaj najpomembnejših poudarkov in v tem trenutku aktualnih nalog, ki se postavljajo pred osnovne organizacije ZS. Osnovne organizacije ZS morajo s svojo stalno aktivnostjo na tem področju zagotoviti:
—	uveljavljanje delavca, kot nosilca odločanja o pogojih in rezultatih svojega dela ter odpravljati prakso, ko delavci odločajo brez poglobljenih analiz, zgolj s formalnim potrjevanjem zaključnih računov,
—	sprotno preverjanje uresničevanja planov in razvojnih nalog,
—	hitrejše uveljavljanje spoznanja o nujni soodvisnosti pospeše-
nega razvoja družbenoekonomskih odnosov za uspešnejše gospodarjenje v posamezni TOZD in v družbi kot celoti,
—	odločanje delavcev o pridobivanju in razporejanju dohodka in čistega dohodka v skladu z rezultati gospodarjenja,
—	povečanje odgovornosti poslovodnih organov in delavcev s posebnimi pooblastili za predlaganje razvojnih in poslovnih odločitev ter za dosledno izpolnjevanje njihovih obveznosti.
Za realizacijo teh ciljev moramo v zadnjih mesecih tega leta in v prvih mesecih leta 1981 opraviti zlasti naslednje naloge:
—	v novembru naj izvršni odbori OOZS ocenijo informacijo s celovito oceno poslovanja za devet mesecev skupaj s predlaganimi ukrepi do konca leta in z izhodišči za plan v naslednjem letu,
—	na osnovi razprav v sindika nih skupinah bo v decembru dela ski svet obravnaval analizo g°sP dar jen ja za leto 1980 in Pre Jj plana za leto 1981, nakar bomo > zborih sprejeli plan za leto *w n’:
—	januarja naj poslovodni org pripravijo dodatno informacijo poročilo o poslovanju in gospou jenju v letu 1980 ter vse bistve podatke z obrazložitvijo, na pod . katerih bodo delavci lahko od*
o delitvi ustvarjenega dohodka r zaključnem računu.	0.
— V mesecu februarju nat°Tj. tekajo razprave in sprejem za k J nega računa na zborih delavce ■ Če bi približno tako zastavi *	.
tivnost, lahko ob določeni vztrajnosti in doslednosti racu ^ tudi na postopno večanje vP'lV‘Lve lavcev v združenem delu na t°
celotne družbene reprodukcije^^
MASTEN
Kaj bo s terenskim dodatkom?
Predsedstvo konference OOZS je tudi na svoji sedmi seji razpravljalo o Družbenem dogovoru o skupnih osnovah za povračilo stroškov, ki so jih imeli delavci pri opravljanju določenih del in nalog. Gre za družbeno usmeritev na področju delitve osebnih prejemkov (dnevnice, terenski dodatek, kilometrina).
Vprašanje terenskega dodatka se zadnje čase v Gradisu ponovno vse bolj osvetljuje. Najvažnejši razlog za to stalno dvigovanje življenjskih stroškov ob istočasnem omejevanju rasti osebnih dohodkov, kar sili temeljne organizacije v iskanje ustrezne rešitve bodisi kot nadomestka bodisi kot dopolnila.
S terenskim dodatkom smo doslej, žal, največkrat kratkoročno reševali problem relativno slabše ovrednotenega fizičnega dela. Na ta način se je vse bolj ustvarjal vtis, da je terenski dodatek sestavina sistema nagrajevanja, kar je po svoji osnovni funkciji in namenu nikakor ne bi smel biti. Terenski dodatek je treba razumeti kot povračilo stroškov, ki jih ima delavec v času bivanja in dela na terenu in sicer tedaj, kadar sta prenočišče in prehrana na terenu organizirana. Te vrste izdatek nastane zaradi možnosti nemotenega opravljanja dejavnosti temeljne organizacije. Po določilih zakona o združenem delu (člen 105) se izdatki za storitve, ki so potrebne
Kdo je upravičen do terenskega dodatka?
pri opravljanju dejavnosti temeljne organizacije in ki so neposreden pogoj za delo in proizvodnjo vštevajo med materialne stroške. Temu ustrezno se z določili Zakona o ugotavljanju in razporejanju celotnega prihodka in dohodka terenski dodatek uvršča med materialne stroške, v smislu prej označenega razumevanja terenskega dodatka. Ker pa v dohodkovnem sistemu osebni dohodki niso in ne morejo biti strošek, to še jasneje kaže, da terenski dodatek ni v nobeni zvezi s sistemom nagrajevanja. Tako da tudi po vsebinski strani ni moč najti direktne povezave med terenskim dodatkom in osebnim dohodkom.
Pojavljajo se tudi govorice o ukinitvi terenskega dodatka. Reči je treba, da so takšne govorice povsem neupravičene, saj zakon in pomožni sporazum dovolj jasno govore o pomenu in funkciji terenskega dodatka. Morda bi lahko takšno tezo povezovali s ponovno oživitvijo, tistega določila samoupravljanega sporazuma o skupnih osnovah in merilih v GIP Gradis, po katerem delavcem zaradi drugačnih pogojev dela za delo na terenu poveča osnova osebnega dohodka. Na tej osnovi sklepajo, da se bo terenski dodatek v celoti preoblikoval kot sestavina osebnega dohodka. Takšno sklepanje pa je povsem zmotno. Povedali smo že, da področje terenskega dodatka v nobenem primeru
ne moremo povezovati s sistemom nagrajevanja, t.j. z osebnimi dohodki. Zatorej ponovno lahko poudarim, da ni nikakršne bojazni, da bi se z dopolnjevanjem sistema nagrajevanja ukinil terenski dodatek.
Povedati je treba, da višina terenskega dodatka ni bila nikoli problematična. Le-ta je v gradbeništvu odločen z zneskom 60% ekonomske cene organizirane prehrane ter 100% ekonomske cene organiziranega prenočevanja na dan, vendar največ do zneska 3 % povprečnega osebnega dohodka. V Gradisu je s pravilnikom določena zgornja meja
terenskega dodatka v znesku ‘ din, pri čemer delavski sveti	^
določajo za posamezno gra ja v njegovo konkretno višino, se okviru prej navedene meje.
Najbolj pereče in doslejne čeno pa je vprašanje, kdaj 'jT*ia(ks-vec pravico do terenskega d°**	0
V osnutku Družbenega dog® str0-skupnih osnovah za povraci	(i
škov, ki so jihJmeli de J nalog.
opravljanju odločenih deiu za. področje terenskega dodat jenih 17. in 18. člen. Zapisani
Nadaljevanje na 4> 5
Delavce na gradbiščih zelo zanima, kako bo s terenskim dodat
a
Gradis tretji v Jugoslaviji in prvi v Sloveniji
nimn Jejet0 naokoli, ko se sezna-ciiah	° največjih organiza-
’ Vn^„ rUŽene8a dela v Jugoslaviji.
likor jih je med 140 največjimi proizvodnimi OZD v Jugoslaviji.
NAJVECJI V
'8 Wj"a»^ Prikazu bmno povzdi k re-	„	,
* naive,i^°™ska politika« najprej GRADBENIŠTVU JUGOSLA-
? naivečje lij
Preglednica RADBENIŠ
gradbene organizacije^ko- VIJE v letu 1979 je v primerjavi z
letom 1978 večja. Število gradbenih zaposlenih na drugi strani — uvršči OZD med 140 največjimi se je po- ~ večalo od 18 na 23, kar kaže na hitrejši porast obsega del v gradbeniš-
tvu letu 1979 — zaradi visoke investicijske potrošnje v naši družbi.
NAJVEČJI V GRADBENIŠTVU JUGOSLAVIJE
_ Rang			Ime, sedež in vrsta OZD		Celotni prihodek	Družbeni proizvod	Poslovna sredstva	število delavcev	Družb, proiz.		Rang	
7K.	79.	SFRJ							na posl. sredstva	lavt	D	P
1	1	34	GIPOSS. Ljubljana	SOZD	11.202	3.360	6.946	14.552	0,48	231	20	5
4	2	42	Hidroelcktra. Zagreb	DO	8.667	2.461	9.314	11.735	0,26	210	23	8
-	3	43	IMOS. Ljubljana	SOZD	8.558	3.013	5.081	12.695	0,59	237	11	3
5	4	52	Gradis, Ljubljana	DO	7.275	2.031	3.927	7.433	0,52	273	17	2
6	5	54	»25. maj«, Split	SOZD	7.072	2.351	4.362	11.289	0,54	208	14	9
3	6	56	Industrogradnja. Zagreb	DO	, 6.763	1807	3.662	9.056	0,49	200	18	11
M)	7	67	IMP. Ljubljana	SOZD	5.829	2.383	3.549	7.781	0,67	306	7	1
9	8	72	Monting. Zagreb	SOZD	5.699	2.452	4.111	10.394	0,60	236	10	4
8	9	73	Komgrap, Beograd	SOZD	5.665	1.657	3.085	9.313	0,54	178	15	16
7	10	88	Adrijagradnja. Rijeka	SOZD	4.794	1.402	2.963	7.509	0,47	187	21,-	14
12	II	98	»Ratko Mitrovič«, Beograd DO		4.515	1.484	2.141	7.175	0,69	207	6	10
n	12	101	Pelagonija. Skopje	DO	4.409	1.387	1.885	11.119	0.74	125	4	23
17	13	107	Rad. Beograd	DO	4.209	1.652	1.972	7.397	0.84	223	2	6
—	14	108	Mcdimurje. Čakovec	DO	4.190	1.021	2.466	6.054	0,41	169	22	17
—	IS	113	Koza ra. Banja Luka	SOZD	4.101	1.677	2.137	13.173	0,78	127	3	22
11	16	115	Rijeka-gradnja. Rijeka	SOZD	3.990	1.331	2.346	7.081	0,57	188	12	13
16	17	116	Tempo, Zagreb	DO	3.957	1.345	2.428	7.368	0,55	183	13	15
18	18	123	Trudbenik. Beograd	DO	3.832	1.518	1.664	6.867	0,91	221	1	7
15	19	124	Hidrotehnika. Beograd	SOZD	3:824	1.952	3.733	11.747	0.52	166	16	18
	20	126	Lovčeninvest, Titograd	SOZD	3.732	1.433	2.065	10.897	0,69	132	5	21
14	21	131	Novogradnja, Subotica	DO	3.619	1.550	2.476	7.871	0,63	197	8	12
	22	135	Vranica. Sarajevo	DO	3.556	927	1.481	5.930	0,63	156	9	19
	23	140	Beton. Skopje	DO	3.420	1.118	2.298	8.166	0.49	137	19	20
Skupaj Poprečje Indeksi Gradisa
OZD
5.343
136
1.796
113
3.308
119
9.244	0,54
194
141
kr
^a/svo*6™111 Pa ie Gradis ne le ob-l?Ce|°izboi«eft0 (rang)’ amPak 8a
1’mi Brani? -a ln s,cer med največ-mcsto mTlmi OZD od 5. na 4. Proizv’odn di4.0 največjimi OZD iz pa od s< C dejavnosti v Jugoslaviji SPričo ",a 52' mesto. nekaterihZheterogenih sestavov ^tni SOZD je zanimiv tudi 'UQ) 6 , delovnih organizacij tretji. lani Cta 1978 je bil Gradis Van$kem 1 paJe dosegel v jugoslo-niesto 7a 8radbeništvu spet drugo Pr®d Indn«*re^ko Hidroelektro in da ie Vgradnjo. Presenetljivo K°ntRran «jyečja beograjska OZD V < ,atele "a devetem mestu. ,Seh23 nJa Va Gradisa s poprečjem ^ega gradhVeČJ,ih OZD jugoslovan-i s36 % viieništva Pove, da imamo ,3 % višji J1 felotni prihodek in za
+ airumUŽbeni Proizvod (doho-: P°rablienrtlzac,Ja)- Naša poprečno
giRS&MKae
lelav=ev P°SJenih kar za 20 % manj
fvdbenih to:n?°cprečja najvcčjih J ntajornl • ? Samo v 7 OZD od \ J manJ delavcev kot v Graditev t
?Csto Po° dejstvo — namreč 4.
Po h '"‘nem prihodku in 7. n' strani »lUZ!)enern proizvodu na r 16. mesto po številu
Tabela 2
Primerjava	Celotni	Družbeni	Poslovna	Število
v %	prihodek	proizvod	sredstva	zaposlenih
23 OZD v gradb. SFRJ	40	35	23	35
Gradis v 23 OZD	6	5	5	3,5
Gradis v sam vrh po produktivnosti Če ne bi upoštevali montažnega po djetja IMP zaradi njegove drugačni dejavnosti, Ima Gradis najviijo pro duktivnost v gradbeništvu Jugosla vije, ki je kar za 41 % (!!) višja oi poprečja največjih OZD (glej pre glednico — zadnji stolpec — P).
Žal ne dosegamo poprečnega re zultata v donosnosti (rentabilnosti uporabljenih sredstev (stolpec D preglednici), v kateri celo zaosta jamo za 4% pod poprečjem največ jih OZD.
Podatki o deležu največjih OZD gradbeništvu Jugoslavije in o delež Gradisa v največjih OZD so taki
(glej tabelo 2)
Iz teh podatkov vidimo, da im a j največja podjetja enak delež (35% družbenega proizvoda in števila za posle ni h, kar pomeni, da imajo ena nivo produktivnosti kot je poprečei v gradbeništvu Jugoslavije. To pre seneča, ker je bilo pričakovati, di imajo večja podjetja boljšo organi zacijo in tehnologijo (in še kaj), ka omogoča višjo produktivnost. Bre; neskromnosti lahko ugotovimo, di Gradis prav v tem odstopa, kar st kaže tudi v deležih, kjer je naš dele; pri družbenem proizvodu v 23 OZE večji (5 %) kot pri zaposleni! (3,5%).
Poglejmo še največje proizvodne OZD v Jugoslaviji in Sloveniji ter mesto Gradisa med njimi, kar je razvidno iz preglednice NAJVECJI V JUGOSLAVIJI IN SLOVENIJI.
NAJVEČJI V JUGOSLAVIJI IN SLOVENIJI
Rang SFRJ			SRS	Ime. sedež in vrsta OZD		Celotni prihodek	Družbeni proizvod	Poslovna sredstva	število delavcev	Družb, proizv.		Rang	
77.	78.	1979								na posl. sredstva	"*vt	D	P
i	i	i		INA, Zagreb	SOZD	83.371	17.360	59.805	27.520	0,29	631		
2	3	2		Naftagas, Novi Sad	SOZD	65.995	7.606	34.292	15200	0,22	500		
4	2	3		RMK, Zenica	SOZD	49.927	8.775	57.049	38.546	0,15	228		
5	4	4		RTB, Bor	SOZD	36.247	6.117	27.269	22.070	0,22	277		
8	5	5		Energoinvest, Sarajevo	SOZD	35.368	8.969	36.004	36.892	0,25	243		
6	6	6		Šipad, Sarajevo	SOZD	34.287	10.695	29.771	71.027	0.36	151		
,12	8	. 7		Makmetal, Skopje	SOZD	29.714	5.228	27.047	21.010	0,19	249		
3	7	- 8		Crvena zasl. Kragujevac	SOZD	28.278	8.265	23.219	44.551	0,36	186		
14	10	9	i	Iskra, Ljubljana	SOZD	24.039	7.147	18.984	27.720	0,38	258	7	12
•27	14	12	- 2	Gorenje, Velenje	SOZD	22.113	3.879	11.856	16.482	0,33	235	12	16
11	9	13	3	Sloven. železarne, Ljub.	SOZD	21.240	5.978	16.075	18.265	0,37	327	9	4
9	12	14	' 4	TAM, Maribor	SOZD	21.191	3.305	9.717	13.121	0,34	252	10	14
—-	13	16	5	Slovenijales, Ljubljana	SOZD	20.204	4.226	13.911	16.168	0,30	261	14	9
23	21	19	6	Uniles, Ljubljana	SOZD	18.282	4.192	12.572	16.501	0,33	254	11	13
35	27	29	7	Zdr. el. gospo. SL, Marib. SOZD		11.993	6.733	38.285	15.411	0,18	437	18	1
38	36	37	8	GIPOSS, Ljubljana	SOZD	11.202	3.360	6.946	14.552	0,48	231	4	17
—	—	35	9	Slovenija-papir, Ljub.	SOZD	11.040	3.102	11.560	9.623	0.27	322	17'	5
47	38	37	10	Zdr. podj. strojegr., Ljub. SOZD		10.680	3.779	7.999	13.313	0,47	284	5	7
80	41	41	11	KIJ, Ljubljana	SOZD	9;032	1.322	4.129	5.123	0,32	258	13	11
—.	44	43	12	IMOS. Ljubljana	SOZD	8.558	3.013	5.081	12.695	0,59	237	■ '2	1 s
65	55	52	13	Gradis, Ljubljana	DO	7.275	2.031	3.927	7.433	0,52	273	3	8
100	82	67	14	IMP, Ljubljana	SOZD	5.829	2,383	3.549	7.781	0,67	306	1	
66	64	71,	15	REK, Velenje	SOZD	5.718	2.737	9.184	6.605	0,30	414	15	2
—	—	75	16	Sava, Kranj	SOZD	5.448	1.691	4.375	6.475	0,39	261	6	10
—	76	76	17	Unial. Maribor	SOZD	5.393	1.486	3.950	4.225	0.38	352	8	3
70	80	80	18	IMV, Novo mesto	DO	5.224	1.154	4.128	6.064	0,28	190	16	18
Nadaljevanje z 2. In 3. strani
Kdo je upravičen...
pripada delavcu pravica do terenskega dodatka, če je delavec delal zunaj kraja sedeža tozda in zunaj delavčevega stalnega ali začasnega bivališča. Po logiki določila, ko morata biti hkrati izpolnjena oba pogoja, bi delavcu redko pripadala pravica do terenskega dodatka, saj še vedno ni jasno, ali naj se upošteva kraj stalnega ali začasnega bivališča.
Samoupravni sporazum o skupnih osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in za delitev sredstev za osebne dohodke v gradbeništvu kot kriterij določa kraj stalnega bivališča. To bi pomenilo, da delavcem, ki imajo stalno bivališče na področju sedeža tozda, terenski dodatek ne pripada.
Glede točne opredelitve kdaj delavcu pripada pravica do terenskega dodatka, je tudi Gradisov pravilnik o terenskem dodatku dokaj nedorečen. Po njem delavcu pripada terenski dodatek tedaj, če dela na terenu. S terenom pa se razume delo, ki se opravlja na gradbišču. Pri tem pa je pojem gradbišča dokaj širok: Ali je to vsako gradbišče ali tudi tisto čez cesto sedeža tozda, ali tudi tisto čez cesto stalnega bivališča itd. V ta namen bi bilo zato morda koristno dopolniti 3. člen Pravilnika o terenskem dodatku tako, da bi pojem teren konkretneje definirali kot: teren predstavlja delo na tistih gradbiščih, ki so več kot določeno število kilometrov zunaj gradbenega območja kraja sedeža tozda. K taki opredelitvi gradbišča se pojavljajo tudi predlogi, po katerih naj se prej navedena definicija dopolni še z hkratnim drugim pogojem, ki se glasi, da mora biti gradbišče tudi izven kraja stalnega bivališča. Na ta način bi dosegli, da bi se pogoji dela gradbenega delavca izenačili s tistimi, ki veljajo v industrijskih obratih. Poleg tega pa bi v večji in pravičnejši meri zagotovili koriščenje pravice do terenskega dodatka vseh delavcev ne glede na to, ali gre za domačina ali ne.
Sicer pa v Gradisu ne moremo govoriti o kakšnem pretiranem zlorabljanju terenskega dodatka. Le-ta se je izplačeval le delavcem iz gradbenih temeljnih organizacij. Le detalj-nejša analiza po tozdih bi pokazala tudi primere, ko se terenski dodatek izplačuje neutemeljeno.
Reči pa je treba, da je, problematika terenskega dodatka v slovenskem pa tudi v jugoslovanskem prostoru zelo neenotno urejena. Vsaka republika po svoje urejuje in rešuje to problematiko.
Za reševanje in izboljšanje stanja na področju terenskega dodatka bi bilo potrebno:
1.	Ugotoviti in urediti, n3 enoten način, kdo je in kdo ni upravičen do terenskega dodatka.
2.	Dosledneje je treba izpolnje-
vati Pravilnik o terenskem dodatku, katerega bi veljalo dopolniti morda tako, kot smo malo prej že nakazali.
3.	Koristno bi bilo konkretno opredeliti višino terenskega dodatka za posamezne pogoje terenskega dela.
4.	Pri vsem tem pa naj se terenski dodatek še naprej obravnava le kot nadomestilo povečanih življenjskih
stroškov, ki jih ima delavec na terenu. Njegova višina pa naj se ureja v skladu z gibanjem življenjskih stroškov. Za stimuliranje delavcev za delo na terenu naj se vse bolj upošteva tisti člen Samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih, ki govori o stimulativnem dodatku na osnovo osebnega dohodka.
Zaključimo torej lahko, da problem terenskega dodatka v sedanjem trenutku niti ni tako pereč, kot se na prvi pogled kaže. Pomembnost terenskemu dodatku se pripisuje predvsem zaradi zmotnega mnenja, da se tudi terenski dodatek predstavlja kot sestavina nagrajeva-
nja. Pri tem v oči bodejo morda p& samezni primeri neupravičenega plačevanja terenskega dodatka r tozdih iz različnih razlogov, »popravni« element k osebne dohodku fizičnih delavcev, kot e ment zadrževanja predvsem do činov v tozdu.	. k0
Vendar so takšni primeri redki, da jih lahko preštejemo prste ene roke.Odpravili pa jih & . najhitreje v samih tozd, saj * najbolje vedo kdaj in komu s i polnjeni pogoji za izpolnitev pra do terenskega dodatka^^ ^q](
CVETO PAVL^
Gradis tretji...
Med največjimi slovenskimi OZD je opazen premik pri Gorenju (od 5. na 2. mesto) in pri slovenskih železarnah (od 1. na 3. mesto). Gradis je ostal na 13. mestu v Sloveniji, čeravno se v Jugoslaviji njegov rang dviguje od 65. na 55. in lani na 52. mesto.
Iz podatkov te preglednice razberemo visok rang Gradisa po donosnosti, vendar so ti podatki manj primerljivi zaradi različne opremljenosti s sredstvi (glej na primer Združeno elektrogospodarstvo Slovenije, ki ima visoko vrednost osnovnih sredstev — elektrarn).
Primerljivejši je kazalnik o produktivnosti (družbeni proizvod na zaposlenega), po katerem je Gradis na 8. mestu med 18 na j večjimi OZD v Sloveniji; lani pa je bil na 11. mestu, kar kaže na hitrejšo rast produktivnosti v Gradisu.
- Na koncu lahko ugotovimo, da je delovna organizacija Gradis v letu 1979 dosegla nadpoprečne rezultate, saj je v družbi največjih OZD zadržala ali celo izboljšala svoj položaj.
Zanimiva je še ugotovitev, da je Gradis med 140 največjimi OZD s področja industrije rudarstva, kme-
tijstva, gozdarstva in gradben^ q
Jugoslaviji 3. (tretja) največ)* u. (delovna organizacija) — z? ?a®Tuf ško Hidroelektro in beograjsko , (Industrijo mašina i tr3*
Končno je Gradis največja de <* , organizacija v Sloveniji Pre. ^
(Industrijo motornih vozil) ^
vega mesta. Seveda je precej p večjih od Gradisa, vendarle J v da so nekatere SOZD takšen s* delovnih organizacij, da so le5	0
primerljive z Gradisom kot de organizacijo.
STANE
Četrta betonarna v Iraku
Že štiri Gradisove betonarne stojijo na gradbiščih v Iraku. Prva je bila proslavljena v Amari, drugi dve na gradbišču Slovenija ceste Tehnike v Rudbi, zadnja pa oktobra meseca na našem gradbišču Col 3. Vse štiri betonarne je montiral Bogom r Potočnik.
»Z montažo betonarne na gradbišču Col 3, ki je oddaljeno 80 kilo-metrkov od Bagdada so pričeli 20. septembra,« pravi tovariš Potočnik, »to je dan pred Iransko — Iraškim spopadom. Montaža je trajala do 4. oktobra. Nastanjeni smo bili v Bagdadu. Vsak dan smo se vozili iz Bagdada na gradbišče. Tudi mi smo ču-
tili vojne razmere, saj so vsa lili alarmi za zračne napade in bardiranja, ker so se ir3"5 pregosto prebili do Bagdada.
•:h o0iir
»Vse betonarne, ki smo J**] ^br° vili v Iraku so tipa SB 500 m delujejo,« je dejal tovanš
Bogomir Potočnik je montiral betonarno tudi na gradbišču COL 3
Oktobra postavljena betonarna na gradbišču COL 3
<
1
I
c
z
v
P
d
It
ž
P
d
‘O N 3
Investicijska dejavnost pojenju je
Ob koncu meseca oktobra so bili delavci v vsakem tozdu na zborih seznanjeni z rezultati poslovanja svojega tozda v minulih devetih mesecih letošnjega leta. Odločali so o začasni delitvi doseženega dohodka. Pri tej delitvi na obveznosti iz dohodka, ki so določene z zakonom in raznimi predpisi in na delitev čistega dohodka na osebne dohodke, skupno porabo in akumulacijo, so morali upoštevati določila dogovora, ki omejuje rast osebnih dohodkov sklada skupne porabe ter hkrati določa minimalno akumulacijo, ki si jo mora zagotoviti vsaka TOZD za nemoteno poslovanje. Kakšno je bilo poslovanje v tozdu, ve vsak delavec, kakšno pa je bilo poslovanje v Gradisu, je prikazano v nadaljevanju tega sestavka.
SLOVENSKA GRADBENA OPERATIVA IN MI
Kakšni so rezultati poslovanja slovenskega gradbeništva, še ne vemo. Ti podatki bodo objavljeni šele v drugi polovici meseca decembra, ko bodo v službi družbenega knjigovodstva obdelali vse periodične obračune in jih objavili. Razpolagamo le z oceno vrednosti opravljenih del in izvršenih efektivnih ur. To oceno je objavil Zavod za statistiko SRS. Kratka informacija, kakšno je stanje v slovenski gradbeni operativi je:
V devetih mesecih v letu 1979 so naše gradbene enote opravile do-
brih 14% gradbenih del v Sloveniji. V skupnem številu zaposlenih je bil delež naših gradbenih enot 13 % in naša produktivnost (vrednost opravljenih del na efektivno uro) za 4,5 % večja od poprečne produktivnosti slovenskega gradbeništva.
Letos ostaja delež opravljenih del enak, delež zaposlenih se je malenkostno povečal, tako da je naša produktivnost le za 1 % večja kot je poprečje slovenske gradbene operati-ve.
PORAST OBSEGA DEL JE SKROMEN
Lani smo ob tričetrtletju izpolnili 80 % planirane vrednosti proizvodnje, letos pa 78%. To je dosežek, ob katerem bo potrebno v zadnjih treh mesecih v poprečju obračunati za 573 mio din vrednosti proizvodnje na mesec, da bomo dosegli planirano vrednost proizvodnje. Glede na to, da znaša poprečni obračun vrednosti proizvodnje 669 mio din na mesec, bomo planirano vrednost dosegli razen, če bi nastopila zelo zgodnja zima.
V primerjavi z lanskim obdobjem se je obseg del, merjen z vrednostjo proizvodnje, povečal za 21%. Z upoštevanjem porasta cen za 29 %, pa se je obseg del realno zmanjšal za 6%.
Obseg del lahko prikažemo še z drugimi sestavinami. Poglejmo jih (v mio din).
	I-IX 79	GN 80	I-IX 80	I-IX 80 I-IX 79	I-IX 80 GN
Vrednost lastne proizv.	3.427	5.552	4.223	123	76
Celotni prihodek	4.844	7.922	5.707	118	72
Materialni stroški	3.420	5.474	3.931	115	72
Amortizacija	80	150	T10	138	74
Dohodek	1.344	2.298	1.666	124	73
Vrednost lastne proizvodnje brez obrtniških del in del kooperantov znaša 4.223 mio din, to je za 23 % več kot lani ob tem času. Celotni prihodek se je povečal za 18% in dosega z 72 % planirano vrednost za letošnje leto. Materialni stroški kažejo nekaj manjši indeks porasta, Posledica tega je večje povečanje dohodka.
Lani nas je bilo v poprečju zaposlenih 7.425 delavcev (brez vajencev in delavcev v tujini), letos pa nas je 7.484, kar je več za 1 %. Skupaj smo opravili 10,7 mio efektivnih ur. Torej je znašala naša produktivnost Merjena z vrednostjo lastne proizvodnje na efektivno uro 396 din. V Primerjavi z lanskim obdobjem je
nominalno večja za 25 %, realno pa se je zmanjšala za 3%. Planirano produktivnost (v nominalni vrednosti) smo sicer presegli 7 %, predvsem zaradi večjega porasta cen, kot smo načrtovali.
RAST DOHODKA JE ZADOVOLJIVA
Kot smo že omenili je porast dohodka, zaradi izboljšane ekonomičnosti večji od porasta celotnega prihodka. Dosegli smo 666 mio din dohodka. V primerjavi z lanskim obdobjem se je povečal za 24 % in dosega planirano vrednost z 73 %. Naslednja preglednica nam prikaže delitev dohodka v mio din
Sestavina	I-IX 79	%GN 80		%	I-IX 80	%	I-IX 80 I-IX 79	I-IX 80 GN 80
Dohodek	1.334 100		2.298 100		1.666 100		124	73
Obveznosti	375	28	613	27	501	30	134	82
Čisti dohodek	969	72	1.685	73	1.165	70	120	69
Osebni dohodek	618	46	1.063	46	704	42	114	66
Ostanek čist. doh.	351	26	622	27	461	28	131	74
Iz dohodka moramo pokrivati, izplačevanje osebnih dohodkov, ustvarjamo sredstva za sklad skupne porabe, ostalo pa namenimo še za poslovni in rezervni sklad. Primerjava obveznosti pokaže, da so se le-te precej povečale. Iz periodičnih obračunov je razvidno, da so se zelo povečale tiste obveznosti, ki smo jih včasih imenovali pogodbene obveznosti (to so članarine zavarovalne premije, obresti za kredite). Pospešena amortizacija, ki je sestavni del obveznosti iz dohodka je 54 mio din. Povečala se je le za 1 %.
Po odbitku obveznosti nam ostane čisti dohodek v višini 1.165 mio din. Povečal se je za 20%. Za osebne dohodke smo namenili 704 mio din (to so realizirani OD). V poprečju so se ti osebni dohodki povečali le za 14 %, oziroma do sedaj smo realizirali le 66 % planirane vrednosti. Porast osebnih dohodkov zaostaja za rastjo dohodka, kar je v skladu s sprejetim dogovorom o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1980. Po določilih dogovora, bi ob tričetrtletju lahko v Gradisu namenili za osebne dohodke 728 mio din, seveda v nekaterih TOZD več, v drugih manj. Določila dogovora so prekoračili v dveh TOZD. Pri razporejanju dohodka za osebne dohodke pa je potrebno upoštevati še tri mesece dela, ki so pred nami, kajti od obračuna in uspeha v zadnjem četrtletju bo odvisna višina čistega dohodka, ki ga bomo namenili za osebne dohodke za leto 1981.
Več o osebnih dohodkih, o presežkih in še o marsičem, kar zadeva osebne dohodke, je objavljeno v posebni analizi osebnih dohodkov, ki jo dobijo vsi organizatorji dela.
Ostane nam ostanek čistega dohodka 461 mio din. Najprej je treba
iz njega izločiti del za stanovanjsko izgradnjo, to je 6% do 9% od bruto osebnih dohodkov. V ta namen smo izločili 54 mio din. V sklad skupne porabe (za prehrano, regres in ostale namene) smo začasno razporedili 90 mio din, to je le za 3 % več kot lani.
V poslovni sklad smo namenili 272 mio din, kar je 59 % odstanka čistega dohodka. Del čistega dohodka, ki smo ga namenili za poslovni sklad je precej večji kot je bil lani. Vemo pa, da moram iz poslovnega sklada plačati družbi še mnoge obveznosti (nerazviti, za ceste, železnice, luke, energetika), hkrati pa moramo skrbeti še za obnavljanje in razširitev naših lastnih zmogljivosti.
Del, ki ga moramo dati v rezervni sklad je določen z zakonom, t.j. 2,5 % od doseženega dohodka. V rezervni sklad smo dali 40 mio din.
Za potrebe krajevnih skupnosti in drugih obveznosti smo namenili 5 mio din. V uvodu smo omenili, da je minimalna višina akumulacije določena. Res je. Za minimalno akumulacijo moramo nameniti vsaj 3 % od poprečno uporabljenih poslovnih sredstev (to so vsa sredstva v denarni in materialni obliki, ki omogočajo nemoten potek poslovanja). Po tem določilu bi morali nameniti 151 mio din za minimalno akumulacijo, namenili pa smo 368 mio din. Minimalna akumulacija je seštevek poslovnega in rezervnega sklada ter pospešene amortizacije.
NAŠA USPEŠNOST — DOBRI KAZALNIKI
Obseg del in doseženi dohodek vsekakor že precej povesta o naši uspešnosti. Najboljšo sliko o rezultatu poslovanja pa nam dajo kazalniki:
Kazalnik	I-IX 79	GN 80	I-IX 80	I-IX 80 I-IX 79	I-IX 80 GN 80
1. VLP/ef. uro	317	369	369	125	107
2. Celotni prihodek v porablj. sred.	1,38'	1,41	1,41	102	100
3. Dohodek/pog. uto	55,17	66,42	69,32	126	104
4. OD/ph	25,37	30,73	29,28	115	95
5. Akumulac. v popr. vlož. sredstvih	0,10	0,12	0,09	94	77
Nadaljevanje na 8. str.
7. seja predsedstva Konference OOZS
O številnih aktualnih problemih je razpravljalo predsedstvo na svoji redni 7. seji. Seznanjeni so bili s potekom postopka glede terenskega dodatka, s položajem naših delavcev na delu v tujini, pripombo Projektivnih birojev Maribor in Ljubljana ter z delom Komisije za šport in rekreacijo.
Zadnje čase se v Gradisu ponovno vse bolj osvetljuje vprašanje terenskega dodatka, in sicer kdo je upravičen do le-tega. Jasno je, da je terenski dodatek nadomestilo za povečane stroške na terenu. Teren pa pomeni delo zunaj . kraja sedeža tozda in zunaj delavčevega stalnega ali začasnega bivališča in ga ne smemo izenačevati s pogoji dela na terenu. Več o terenskem dodatku preberite v članku Kaj bo s terenskim dodatkom in kdo ga dobi.
Na predsedstvu je bilo podano tudi poročilo o sedanjem položaju naših delavcev v tujini. Poudarek je
bil na situaciji v Iraku, kjer se vojne razmere še nadaljujejo in so popolnoma ogrozile delo v Amari, na ostalih gradbiščih pa delo poteka normalno. Tudi kar se tiče nastopa v Zvezni republiki Nemčiji, so bila podana dodatna pojasnila. Več o tem lahko preberete v članku Kako delamo v tujini.
Predsedstvu je bila .posredovana tudi pripomba obeh Birojev za projektiranje, ki se nanaša na spremembe in. dopolnitve »Dogovora o družbenem usmerjanju dohodka (gre na člen 11 a«), Te spremembe omejujejo sredstva za osebne dohodke v projektantskih organizacijah, saj dovoljujejo le 18 % povečanje. S to zaostritvijo so prizadete predvsem tiste projektantske organizacije, ki so združene z gradbenimi tozdi v delovno organizacijo in imajo usklajeno politiko osebnih dohodkov s »Samoupravnim sporazumom o skupnih osnovah in meri-
lih za ugotavljanje in razporejanje čistega dohodka...«. Prizadete bodo tudi tiste projektantske organizacije, ki so pretekla leta spoštovale resolucijo. Z ozirom na relativno majhno število delavcev v projektivnih organizacijah, vsak novi delavec pomeni relativno rast stopnje zaposlenosti. Ker v bodoče višina doseženega dohodka ne bi bila odločilna za dovoljeno maso OD, pomeni vsako povečanje številke delavcev (čeprav so ustvarili dobre rezultate) znižanje poprečnih dovoljenih OD na delavca.
Predsedstvo je podprlo omenjene pripombe, saj je v, tem primeru prišlo do grobega kršenja temeljnega ustavnega načela delitve po delu. V Gradisu, ki je dosedaj vedno ravnal po družbenih usmeritvah, smo nad takimi stališči ogorčeni, še zlasti, ker so ostale gradbene OZD v Sloveniji že v lanskem letu imele okoli 10 % višje osebne dohodke.
O delu Komisije za šport in re' kreacijo je bilo podano tudi poroči ib. Športno rekreativna dejavnost ^ naši delovni organizaciji je v glaV nem bazirana znotraj tozdov, na W voju delovne organizacije pa predvsem za nastope naših špodn' kov na republiških tekmovanjih, letošnjem letu je bila zagotovljen precejšnja množičnost in kvalite ^ saj so naše ekipe na zimskih športn' igrah gradbenih delavcev Sloveni) zasedle II. in III. mesto na letn igrah. Manj uspešne so bile nas ekipe na proizvodnih tekmovanj in prav tem nastopom bomo v h°
A?_________i;	Ckrbl.
Na preventivnih rekreativnih o mori h je bilo v Poreču 80 naših de lavcev.
Predvideni so že termini za srn ^ čarske tečaje. Več o tem preberite športni rubriki.
C.
PAVLIČ
lil. srečanje novinarjev združenega
dela v Krškem
V petek, 7. in 8. novembra je bilo v Krškem tretje delovno srečanje novinarjev v združenem delu pod delovnim naslovom: Obvešanje v združenem delu. Med več kot 200 udeleženci so bili uredniki glasil v združenem delu, organizatorji obveščanja. novinarji in predsedniki komisij za informiranje pri občinskih svetih zveze sindikatov. Srečanje je organiziral republiški svet Zveze sindikatov Slovenije.
Dva delovna dneva sta obsegala pomembne in aktualne teme, ki so se predvsem nanašale na samoupravno preobrazbo informiranja v združenem delu. Udeležence so obiskali tudi slovenski družbenopoli-
tični delavci, ki so spregovorili o najakt ualnejših notranjih in zunanje političnih dogodkih.
V uvodnem delu srečanja je spregovoril predsednik odbora za obveščanje in politično propagando pri republiškem svetu Zveze sindikatov Slovenije Boštjan Pirc, ki je med drugim poudaril da informiranje le dobiva pravo mesto v naši samoupravni socialistični družbi in da se vedno bolj približuje delavcem, s čemer jim daje možnosti, da se enakovredno- vključujejo v tokove nadaljnje graditve samoupravljanja. Najlepši dokaz za to je akcija »tisoč delavcev — sodelavcev«, v kateri sodeluje že več kot 1600 delavcev,
ki svoje prispevke objavljajo v tovarniških glasilih in drugih sredstvih javnega obveščanja.
Za njim je na dopoldanskem plenarnem zasedanju govoril predsednik centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije France Popit. Med drugim je spregovoril tudi o nalogah, katere čakajo organizatorje obveščanja v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela. Posebno je poudaril, da morajo glasila delavce tudi mobilizirati in ne samo obveščati, morajo tudi postavljati jasna vprašanja o problemih, ki se pojavljajo med delavci. France Popit je nakazal več usmeritev kako pisati v glasilih, spregovoril pa je tudi o naših prizadevanjih za gospodarsko stabilizacijo. Še posebno je poudaril, da so delavci marsikaj pripravljeni narediti za stabilizacijo, v te napore pa se morajo z enakimi prizadevanji in akcijo bolj vključiti tudi zaposleni v neproizvodnih organizacijah.
Udeleženci so si zatem ogledali tovarno papirja in celuloze D j uro Salaj v Krškem, popoldan pa so delo nadaljevali v treh komisijah.
' V vseh treh komisijah je bila izredno pestra in obširna razprava. Posamezni razpravljale! so opozorili tudi na številne težave, ki danes še marsikje zavirajo nemoten pretok informacij, glasila pa vsebinsko ostajajo zaprta, informacije pa objavljajo šele naknadno, ko so informacije pravzaprav že sklepi določenih organov.
Še posebno kritična in pestra je bila razprava v komisiji za samoupravno preobrazbo obveščanja, v
Vinko Hafner je v Krškem spregovoril o aktualnih nalogah slovenskih sindikatov v prihodnjem obdobju
kateri je bilo največkrat poudarje • da je za informiranje v združenj delu oziroma v temeljnih in drug delovnih organizacijah odgov°^o
sindikat. Vso pomoč mora gjd •• dobiti tudi od osnovnih organiza zveze komunistov in ZSMS. K sebno takrat, ko je govora o k n nih vprašanjih.
Drugi dan srečanja so se ude^ ženci srečanja spet zbrali na P erVj|a nem zasedanju. Prebrali so P°r0 jj vseh treh komisij, sprejeli pa so , več akcijskih dogovorov za prlt11
Udeležencem srečanja je za.te!^n aktualnih mednarodnih vpraša L spregovoril predsednik komu predsedstva
predsednik CK ZKS za menu rozine stike Jože Smole, za njm1^ še predsednik republiškega sV j), ZSS Vinko Hafner, ki je predse aktualne naloge slovenskih sina tov v prihodnje.
To je predvsem uresničevanj6 litike gospodarske stabilizacij6- ^ (javljanje načela delitve po de rezultatih dela, smotrna izraba
lovnega časa,organizacijska m ^ ^ drovska krepitev sindikatov in t lahko naštevali. Vinko ^a^Cuže-tudi poudaril vlogo glasil zdrt nega dela, zavzel se je za njin večjo samostojnost in kvaliteto-Ob zaključku srečanja ObV<L|6„ nje v združenem delu pa so si u -ženci ogledali še jedrsko elekjm ki jo gradimo v Krškem. Več 0 srečanju boste lahko prebrali v - j, slednji številki Gradisovega ve'
CVETO PAvljN
Kako delamo v tujini
Tudi v Gradisu se zavedamo potrebe in zahteve po vse močnejšem nastopu na tujih tržiščih. V to nas sili gospodarski položaj v domovini in p'a vse večje omejevanje investicij. Tako smo načrtovali, da bo leta 1985, ali celo še prej vsak peti Gradisov delavec delal v tujini.
NEMČIJA
V Zvezni Republiki Nemčiji delamo že štirinajsto leto in smo bili v poprečju v vseh teh letih udeleženi z 180 delavci. V kriznih letih 1965 do 1967 je stalež padel samo na 22 zaposlenih. Po letu 1967 smo uspeli obnoviti dovoljenje za delo in bivanje v tujini za 180 do’ 250 ljudi. Sedaj je v Nemčiji zaposleno 280 naših delavcev iz štirinajstih tozdov. Največ delavcev v Nemčiji imajo tozdi GE Maribor, GE Ljubljana, GE Ljubljana-okolica in. GE Celje, najmanj pa GE Ravne na Koroškem in Gradnje Ptuj.
k Tudi naš tehnični kader, od risarjev do inženirjev in arhitektov je sodeloval pri delu v Nemčiji. Sodelo-
vali so z birojem firme Holzmann. Številčno so bili zastopani s 5 do 12 ljudi. Sedaj dela v Nemčiji grupa štirih projektantov, pripravljamo pa odhod še petih projektantov.
Glede na stabilizacijo v svetu, kajti tudi v ZRN predvidevajo restrikcije na področj u investiranja, je trenutno stanje tako, da letos lahko zaposlimo še 20 do 30 delavcev in v začetku leta 1981. še dodatnih 15 do 20 predvsem visokokvalificiranih delavcev. Kako bo z zaposlovanjem v kasnejšem obdobju, sedaj še ni znano.
IRAK
Leta 1978 sc je Gradis prvič pojavil tudi na Iraškem tržišču. Bila je podpisana . pogodba za graditev mostu na rekiTigris v neposredni bi-ližini mesta Amara. Že julija istega leta je šlo v Aiparo 18 delavcev, novembra pa še 35. Leta 1979 je bilo v Amari poprečno zaposleno 54 naših delavcev in 110 domačinov. Pred iransko-iraškim spopadom je bilo v Amari 116 naših delavcev iz štirinajstih tozdov.
Razvoj oboroženega spopada se je razvil do take faze, da je bilo nemogoče nadaljevati delo v Amari, ki je v neposredni vojaškooperativni coni. Gradbišče je bilo včekrat izpostavljeno napadom iranskega letalstva, in zato je bilo nujno evakuirati naše delavce. Prva večja skupina delavcev se je vrnila 8. oktobra, preostalih 18 delavcev pa 20. oktobra.
V pogodbenih določilih pa je izrecno določeno, da mora izvajalec v primeru izbruha vojne nadaljevati z delom in jasno naročnik del upravičen kadarkoli po izbiruhu vojne odločiti o tem ali se dela ustavijo ali prekinejo. Zaradi navedene situacije je nujno potrebno takoj organizirati pri nadaljnjem izvajanju investicijskih del skupino 15do 20 ljudi, ki bi odpotovala v Amaro.
Mehanizacija, ki je ostala na gradbišču Amare ni bila poškodo-
vana in je primemo konzervirana.
Z deli na gradbišču Kol — 3 v bližini Bagdada, smo pričeli konec avgusta in na začetku septembra letos, ko je odpotovala iz tozda GE Maribor skupina 22 delavcev, ki je opravljala v glavnem pripravljalna dela. Oktobra je bilo na tem gradbišču že 42 delavcev iz štirih tozdov. Glede na plan in dinamiko odhodov je bilo predvideno, da bo do konca leta na Kol — 3 delalo 125 naših delavcev. Glede na novonastalo situacijo se je to število zmanjšalo, tako da bo letos odpotovalo na Kol — 3 samo še 35 do 40 delavcev, ki naj bi s tistimi, ki so že tam delali več ali manj normalno.
Priprave za novo večje gradbišče v Iraku Kol 202 — D potekajo tako, kot je bilo predvideno ter je pričetek izvajanja del planiran v naslednjem letu.
C. PAVLIN
Konkurenčni bomo le s kvaliteto in roki
Po večletnem zatišju smo se spet Pojavili v zgornjem kotu Mežiške doline. Za mežiške rudarje, gradimo sodoben samski dom.
Dom bo imel 41 sob, stanovanje Za hišnika ter vse potrebne pomožne
Prostore.
Vsaka soba bo imela svoje sanita-r|je, kopalnico in manjši hodnik. V Vs:|ki etaži bo tudi čajna kuhinja. Konstrukcija ima protipotresni etonški skelet, ki bo toplotno-izo-acijsko ustrezal predpisom — j^reha bo piramidna, klasična, kar se 0 ujemalo z okoljem in je primerna a to klimatsko področje..Gradbena a napredujejo po prvedvidenem P,anu, tako da bo objekt v kratkem P?d streho. Objekt hočemo zgraditi 'tro in kvalitetno, tako bomo ustre-
gli investitorju in hkrati potrdili svoj renome.
Malo višje proti Črni, tj. v Žerjavu, smo začeli z adaptacijo pomožnih prostorov za predelavo svinca in srebra. Žerjavsko postrojenje smo v glavnem zgradili mi in to v zelo težkih pogojih, v plinu in prahu pred petnajstimi leti. Sedaj je tu v tejdo-lini smrti, kot so jo imenovali, prav prijetno. Čistilne naprave v separaciji in topilnici rudnika dobro delujejo, tako da st a zrak in reka Meža že lepo očiščena.
Delovni pogoji so sedaj mnogo boljši in smo hvaležni investitorju, da nam je spet zaupal delo.
Mi se bomo potrudili, da bomo svoje delo dobro opravili.
RUDOLF LUDVIK
Upravljale! betonarne, ki nikoli ne klonejo. Pripravljeni so za delo ob vsakem času, so zares strokovnjaki na svojem področju, zato z betoni ni nikoli problemov
Gradimo novo tovarno IMV v Novem mestu
.
Pogled na del gradnje tovarne počitniških prikolic, ki bo dolga nad 500m
•£* • J*



Novo presernico gradi TOZD GE Celje

Že več kot sedem let je Gradis močno angažiran tudi v Dolenjski metropoli, v Novem mestu. Tozd GE Ljubljana-okolica je takrat ustanovila sektor Novo mesto za gradnjo objektov nove tovarne Industrije motornih vozil. Zaradi izrednega števila novih objektov pa je v Novo mesto pred letom dni prišel tudi naš celjski tozd. Tudi Nizke gradnje so že gradile v Novem mestu, saj je aprila letos predan namenu železniški nadvoz za tovarno IMV, ki sodi med najdaljše v Sloveniji.
V	avgustovski številki Gradisovega vestnika je naš novi sodelavec Zlatko Otomanček predstavil tisti del tovarne IMV, ki ga gradi tozd GE Celje. Spomnimo se, to je nova presernica dimenzij 100 x 200 metrov. carinsko skladišče dimenzij 100 x 75 metrov, medprostor dimenzij 75 x 45 metrov in še dodatni energetski objekt.
V	tej številki pa bomo podrobneje predstavili gradbišče tozda GE Ljubljana — okolica. Pogovarjali smo se z vodjo sektorja inž. Franc Hočevarjem, ki nas je seznanil z objekti, ki jih gradijo v Novem mestu. »Uvodoma moram povedati,« je dejal tovariš Hočevar, »da je Gradis glavni izvajalec vseh del za Industrijo motornih vozil. Zato smo poleg objektov v Novem mestu, ki
Nadaljevanje s 5. str.
Prva dva kazalnika, ki prikazujeta produktivnost in ekonomičnost smo že omenili. Na kratko ponovmio: produktivnost se je realno poslabšala, ekonomičnost (odnos med celotnim prihodkom in porabljenimi sredstvi) pa se je izboljšala in dosega planirano ekonomičnost.
Naš najpomembnejši kazalnik je dohodek na pogojno uro — D/ph. Povečal se je za 26 % in 's tem rezul-
neposredno sodijo k tovarni avtomobilov in novi tovarni počitniških prikolic gradili tudi vse manjše objekte po zunanjih tozdih IMV počeli Dolenjski.
Trenutno gradimo preko 20 večjih in manjših objektov, kot so: zunanja ureditev južnega in vzhodnega platoja, glavni vhod, nova avtobusna postaja z mostom za pešce, vzhodni aneks, računski center, jedilnica, severni aneks, razna vzdrževalna dela v tovarni avtomobilov, kjer proizvajajo katrce in sestavljajo R IS itd.
Glavni objekt v sedanji fazi gradnje pa je prva diletacija, kot jo mi imenujemo, za novo tovarno počitniških prikolic. Prva diletacija je dimenzij 120 x 120 metrov. Kompletna tovarna prikolic bo zgrajena v štiri in pol diletacije, kar pomeni, da bo dolga preko 500 metrov in široka 120 metrov. Objekt je ves grajen iz arminiranega betona, gradbeno je precej zahteven, saj se zaradi velikih razponov uporablja tudi težko podpiranje sistem Sisak.
Za drugo diletacijo smo tudi že začeli z širokim izkopom, kako pa bo gradnja naprej potekala, pa je predvsem odvisno od finančnih sredstev. Investitorjeva želja je, da bi tovarna počitniških prikolic bila čimprej zgrajena, po drugi strani pa
tatom je planirana vrednost že presežena za 4%.
Osebni dohodki na pogojno uro — OD/ph so se povečali v manjši meri kot dohodek. Dosegli smo 95 % planirane vrednosti.
Peti kazalnik kaže donosnost vloženih sredstev. V primerjavi z lanskim tričetrtlctjem se je donosnost poslabšala in tudi precej zaostaja za načrtovano. Vzrok temu je precejšen porast vloženih sredstev.
STANE UHAN
ima velike težave z investiranjem tega projekta.«
Kako je gradbišče organizirano?
»Gradbišče v Novem mestu je tako organizirano, da vedno lahko nemoteno dela. Imamo svojo betonarno. Moram povedati tudi to, da letos nismo čutili pomanjkanje materiala. Imeli smo dovolj cementa in železa. Težava pa je bila na drugi strani. Celo leto nas je pestilo pomanjkanje delavcev, tako da smo določena dela prav zaradi tega razloga oddali našim kooperantom.
Z mehanizacijo tudi nismo imeli večjih problemov, saj SPO vsega začetka sodeluje pri gradnji IMV, tako da imamo na gradbišču tri mehanike in avtomehanike, ki kontrolirajo vse stroje na notranje zgorevanje.
Na gradbišču imamo tudi ključavničarsko delavnico v kateri opravljamo manjša ključavničarska dela. Električar skrbi za tok na gradbišču in v naselju. Imamo tudi mizarja in pa strojnika, ki skrbi za nemoteno obratovanje kotlarne, vodovodne
ištalacije in ostalega v delavske1"
V sestavi gradbišča je tudi nial^ boratorij v katerem delamo . reizkuse, ki so z zakonom pre P ini za takšna gradbišča. Železokrivnica je tudi posta oj manjši obrat v katerem ožno narediti do 50(1 ton ar m a ^ i mesec. Vendar se toliko nik°' 0 tredi, saj je obseg del neT,'(je-
edi, saj je obseg del "tanjši kot je prvotno bilo pa tudi tempo gradnje je P1*
jši.«	,
akšne težave ste imeli pri P*
D nekaterih težavah sem že S I, sedaj pa bi spregovoril o v pri zemeljskih in gra®ep()
. Delo je bilo ofežko^ /sem zaradi narave in k°n *
sem zaradi narave m »"‘JV e terena. Gre za kraški ’ jj, stroji niso dostikrat P001®* s6
/n im kiln troku mi ni Tzltl* ^
Zaradi širokih razponov se uporablja tudi težko podpiranje stele**1
Bceli smo že s širokim izkopom za drugo diktacijo
lCJ' na draške kaverne — jame,
kaj?ne ,n ilovjco
ra . av® Pa smo imeli tudi s koope-Dot *’vSaj *e-t* dostikrat niso imeli si.j.j?ne8a materiala, da bi lahko vali V temP°’ ki smo ga mi nareko-
^Koiiko delavcev dela na gradbiš-
sip_ r®autno je na objektu zapo-
l„o°‘80 naših delavcev, ter okoli
Vsi , .c®v naših kooperantov.
na=AV anujej° v našem delavskem naselju.«
»I?*1® Je urejeno vaše naselje?
votno h®iSe,ja Je 700 iežišč, ker je pr-lalo h i‘° Predvideno, da se bo de-PotrpK ^ inlenzivno in da bomo zato spi:	°Ya*i več delavcev. V naselju
delavci* n xeulavci celjskega tozda in NaspinaŠlh kooperantov. trainn ■ 6 *e dokaj udobno. Cen-svoin Je °8revano, saj imamo tudi tudi ir, i arno' ^ naselju je stalno st0r c , V°da' Imamo klubski pro-naši , evizorjem, jedilnico v kateri Hranr,6 avc' dobijo vse obroke. j0 v'°ne Popravljamo sami, ampak hranp m° 'z obrata družbene pre-Bar LNovem mestu, vilj na C’ k' n?° dodatno posta-kotlam zarad> preobremenjenosti Kak*6 °8revamo na trda goriva.« *>lem«tii rešuie,e zdravstveno pro-emotlko svojih delavcev?
zdravstvenim domom v
Novem mestu izredno dobro sodelujemo, saj smo tako dogovorjeni, da naši delavci imajo prednost v ambulanti št. 4. Pogovarjamo se tudi, da bi za naše delavce preskrbeli zobno ambulanto, v kateri bi imeli prednost.«
Kako je organizirano družbenopolitično življenje na gradbišču?
»Na gradbišču imamo določeno število delavcev, ki so člani delavskega sveta tozda in enega člana centralnega delavskega sveta Gradisa, imamo svoj sindikalni pododbor in mladinsko organizacijo, vendar moram biti dokaj kritičen, do dela obeh organizacij. Več aktivnosti na tem področju ne bi škodilo nikomur.
Imamo tudi športna igrišča in športno opremo, tako da se po delu lahko malo rekreiramo.«
Kakšne so perspektive za nadaljnje gradnje v Novem mestu?
»Perspektive pri gradnji IMV so zelo ugodne. Na že zastavljenih objektih je dela še za par let. IMV pa predvideva še nove investicije kot so: razvojni inštitut, adjustaža, pista za preizkus novih avtomobilov, saj jih sedaj preizkušajo po cestah okoli Novega mesta. Zato bomo v Novem mestu sigurno še več kot pet let.
Investitor je zelo zadovoljen s kvaliteto našega dela kakor tudi z roki. Dobro sodelujemo na vseh področjih kar je v veliko zadovoljstvo nam, izvajalcem in njim, investitorjem.«	CVETO PAVLIN
Letošnji Gradisovi nagrajenci
Na seji delavskega sveta podjetja, ki je bila 20. novembra so poleg ostalega sprejeli sklep o letošnji podelitvi Gradisovih nagrad. Komisija za Gradisove nagrade ie glede na jubile jno leto, 35-letnice Gradisa, predlagala delavskemu svetu, da se letos izjemoma poveča število nagrad in sicer, da se podelijo tri prve, štiri druge in šest tretjih nagrad.
Delegati delavskega sveta podjetja so tak predlog komisije zavrnili ter sprejeli sklep, da tudi letošnje leto ostane enako število nagrad. Med gradbenimi tozdi je TOZD GE Ravne na Koroškem, tako kot lansko leto zbral največ točk, tako da je to že tretja Gradisova diploma, ki je pripadla ravenskem tozdu.
Med obrati so prvo mesto zasedli Kovinski Obrati Maribor.
Nagrade posameznikom pa so bile podeljene tako:
1.	nagrada:
GAČNIK Franc, GE Maribor
2.	nagrada:
ROŠKAR Oton, GE Maribor
PIŠKUR Nuša, DSSS
KRANJC Marija, GE Ravne na Koroškem
3.	nagrada:
REJA Niko, Biro za projektiranje Ljubljana
ČAD Bogomir, GE Jesenice
BUTINA Alojz, Kovinski obrati Ljubljana
ZORE Ivan, GE Koper
VASIČ Dušan, GE Ljubljana
Diplome in nagrade bodo podeljene na slavnostni seji delavskega sveta delovne organizacije.
Vsem nagrajencem čestita tudi uredništvo Gradisovega vestnika. Predstavili pa jih bomo v prihodnji številki.
C. PAVLIN
Na gradbišču tehničnega centra Ljubljanske banke smo srečali tudi Franca Kimovca, enega izmed šeste-, rice najstarejših Gradisovcev, ki smo jih spoznali na centralni proslavi 35. letnice Gradisa v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma.
Franc je edini izmed šesterice jubilantov, ki je ves ta čas, vseh 35 let delal na gradbiščih. Spominja se svojih prvih začetkov: »Pri Gradisu sem začel delati 1945. leta na gradbišču v Kranju. To je bila moja prva zaposlitev tako, da moja leta delovne dobe teko paralelno z gradiso-vimi leti. Po tej računici to pomeni, da bom edino jaz ostal aktiven, od šesterice letošnjih jubilantov do gradisovega jubileja 40. letnice, v
Kot mlad fant sem prišel s svojimi najboljšimi močmi z izgradnjo porušenih domov in tovarn. Gradili smo nove ceste, železnice in druge objekte, pomembne za nadaljni razvoj nove Jugoslavije. Ko je bilo eno delo končano, se je takoj pričelo drugo.
Prva leta so bila najtežja. Nismo imeli strojev, vse je bilo odvisno od naših rok. To je bil čas brigadirskega dela.
Mali intervju
i
Franc Kimovec
nih gradbiščih. V tem času so se že istrošili mnogi stroji, tudi zidarskih žlic smo že precej zamenjali, stari gradisovci pa smo še zmeraj na gradbiščih in delamo naprej.
Zato želim, da bi mladi, ki prihajajo in bodo prihajali v Gradis, znali ceniti naš trud, katerega smo vložili v paše delo in da bi s spoštovanjem kazali na naše uspehe ter se zavedali, da bodo tudi oni pustili kanček sebe na gradbiščih širom naše domovine.«
Danes je naše podjetje oprem- --------
ljeno znajboljšomehanizacijo.Zato Francu Kimovcu smo zaželeli š je tudi delo precej lažje. Ne smemo veliko zdravja in uspeha pri delu te pa pozabiti na začetne težave in in na da bi se srečali tudi na proslavi Gn vse naše moči, ki so ostale po števil- disovih 40 let. c. PAVLO
Kako poteka proizvodnja v Kamnolomu
Črni kal

gCtr&i,	mv.;	•
Dobljene M* ,	n.bUd.j, .»»n**, S pecd.,0 ,b.mn. ^^tSK^SSŠtSItKSSEŠSS
lomu nimajo problemov, saj celotno dnevno proizvodnjo sproti prodajo v Dc, suficitanlih frakcij x še terdarno drobi na najbolj iskano frakcijo O" višku gradbene sezone pa tovornjaki čakajo na pesek tudi po nekaj ur. mm, ki pa je skoraj vedno primanjkuje.
Material dobljen miniranjem se z nakladači naloži na tovornjake in transportira do primarnega predelovalnega obrata, do drobtinic.
«k jrnmmmmm
Del druge etaže v kamnolomu je zaminiran. Na vsaki meter je v globino do 22 metrov postavljen eksploziv. S takim miniranjem se dobi do 12.000 kubi-kov materiala, od 0-500 milimetrov. Večje skale nad 500 milimetrov se dodatno sekundarno minirajo. Del materiala v tej obliki, predvsem jalovina, to je manj vreden material, ki se ga ne splača predelovati, se uporablja za različna nasutja, največ v luki Koper.
Frakcija 0-60 mm se seje na frakciji 0*30 mm in 30—60 mm Frakcija 30—60 mm se lahko že uporablja kot tamponski material.
Likovna razstava v Kopt1*
Ob 35-letnici Gradisa so v Kopru organizirali razstavo na kateri s svojimi deli sodelujejo delavci in učenci koprskega tozda. Razstavo je v avli
vlogo pri organizaciji tega dela p moral odigrati sindikat.« .jji Prvi del razstave so izpolnil6 ^ s prikazom dosežkov Grad>$a
Takole so Gradisove! v Kopru opozarjali mimoidoče, da si ogledajo razstavo v avli Koprskega gledališča
Gledališča Koper odprl predsednik OOZS Miro Sukovič, ter v svojem kratkem otvoritvenem govoru dejal, da so na razstavi s sliko prikazani dosežki Gradisa v Kopru, likovna dela nekaterih naših delavcev in ročna dela učencev, ki so organizirani v kulturno sekcijo.
»Posebej smo ponosni na naše delovne rezultate«, je dejal tovariš Šu-kovič in nadaljeval, »ta kulturna prireditev pa nam nazorno pokaže, da se naši delavci poleg trdega dela ukvarjajo tudi s kulturnim delom. Vodilno vlogo ima kulturna sekcija pri mladinski organizaciji, vendar si moramo prizadevati, da bi čim širši krog delavcev pritegnili v aktivno kulturno udejstvovanje. Odločilno
S S il S
...
vf £
, fr* n jMft-;
'*W ^

7
Učenec Nijaz Aganbegovič j6 (|)il gaBc napravil džamijo, ki *tl>* notranjo razsvetljavo
M*
obali in pa olja našega delavca-^ trikarja Stojana Rutarja. V d ^
delu razstave so prikazana videla naših učencev, ki delaj0 turni sekciji pri mladinski °f8 cij'-	f3r
V Kopru zagotavljajo, da ,a stava ne bo zadnja in da delavci in učenci še večkrat p11
svoja dela.
PAVI-"
Sodobna jedilnica in ostali pomožni prostori so nared in predani v uporabo
Ravenčani gradimo tudi zase
let sPešn° gospodarjenje zadnjih :	er razumevanje kolektiva, nam
^omogočilo, da tudi zase zgradimo zvnH nov'mo nujno potrebne proi-dPi ne Prostore. S tem izboljšujemo kolektiv 'H Živ'jeniske P°8°ie delu
zpmv J-teku Pogodbe o koriščenju Dri JISCa.v na^i stari bazi, smo bili na{ °raH' Poiskati nov prostor za
a^e Postrojenje.
Prvi fazi naše nove baze smo 1 c n'*' betonarno s kapaciteto ^ub.m betona, kar pokriva
na^e trenutne potrebe!
Že’P pujna je tudi gradnja nove stv,. °kr*vnice, v kateri se bodo bi-'zboljšali delovni pogoji na^hzelezokrivcev.
Dm« 80 vsa dela opravljali na lovn Cm‘ Upamo, da bodo boljši deni 1 Pogoji vzbudili večje zanima-Štpvifto zvrst dela in se bo povečalo o prepotrebnih kadrov.
34 6]°taa baza se razprostira, na Sradben Vdm-'n ^ ze*° primerna za
izeralf*^ — 1981 načrtujemo ker h J° nove tesarske delavnice, zain 0Sedanj' prostori več ne ustre-som u,arstVeno tehničnim predpi-ritev’, rat' so tudi pretesni za razši-7 ^.Potrebne dejavnosti, grajeni so tudi vsi pomožni pro-
stori — sodobna jedilnica, garderobe, sanitarije s kopalnicami tet primerni pisarniški prostori.
V srednjeročnem planu 1981 — 1985 načrtujemo izgradnjo manjšega obrata gradbenih polizdelkov
Proizvodnja betona jt prvi pogoj gradbene dejavnosti Nova betonarna na Ravnah
dobiva svojo podobo
ter montažne gradbene polfinaliza- se vse preveč težko odločajo Dober cije za potrebe našega področja.	poklic vidjo le še v gradbenem teh-
Uparno, da bomo z modernizacijo	niku, ostale prepotrebne poklice
gradbene dejavnosti pritegnili v podcenjuje in zapostavljajo, čeprav usmerjenem izobraževanju več so zanimivi in potrebni, mladih v gradbene poklice, za katere	RUDOLF LUDVIK
|^M|«
Vhod v kino Union v Celju je bil okrašen z Gradisovimi zastavami in našim znak im
Frankolovčani so zapeli v kinu Union
35 let Gradisa v Celju
V celjskem tozdu so se odločili za tri proslave Gradisovega jubileja. Na prvo proslavo, ki je bila 22. oktobra v kinu Union so povabili pred-
V imenu družbenopolitičnih organizacij občine Celje je Gradisu za jubilej čestital Albin Cocej, podpredsednik IS SOB Celje
stavnike družbenopolitičnih organizacij celjske občine, investitorje in poslovne partnerje. Druga proslava je bila namenjena upokojencem in je bila 7. novembra v Dobrni. Tretja in osrednja proslava pa je bila 17. novembra v športni hali Golovec. Ta proslava je bila namenjena vsem delavcem celjskega Gradisa.
Na proslavi v svečano okrašenem kinu Union je slavnostni govornik bil predsednik delavskega sveta Oton Logar. V svojem govoru nas je spomnil na tisti čas pred 35 leti, ko je pred delavce Gradisa bila postavljena velika naloga — obnova porušene domovine in kapitalna izgradnja. To nalogo so naši delavci uspešno opravili in jo opravljajo še danes. V tem času je Gradis zgradil 4.500 objektov, med katerimi je 25 hidroelektrarn in termoelektrarn, jedrska elektrarna v Krškem, 150 velikih industrijskih kompleksov. Gradisovci smo zgradili 200 kilometrov cest, več kot 80 velikih mostov in viaduktov, 400 manjših mostov, več kot 1.500 metrov operativne obale vključno z objekti v lukah Koper in Bar, 26 šol, 15 bolnišnic, 18 hotelov, 3 kompletna turistična naselja — Bernardin, Kranjska gora in Portorož. Zgradili smo več kot 10.000 stanovanj in še številne ob-
jekte v Sloveniji, Jugoslaviji in tujini.
Tovariš Logar je spregovoril tudi o stabilizacijskih prizadevanjih, katerim .v Gradisu že ves čas posve,-čamo veliko pozornost ter o spoštovanju družbenih dogovorov. Navedel je podatke, da v Gradisu dajemo na akumulacijo 10 % več kot je slovensko poprečje, da smo po produk-« tivnosti in ekonomičnosti tudi nad poprečjem slovenskega gradbeništva, da pa so naši osebni dohodki za 4 % za gradbeništvom Slovenije, 8 % za gospodarstvom Slovenije in 24 % za slovenskim negospodarstvom. Vse to omogoča Gradisu, da lažje posluje tudi v zaostrenih pogojih gospodarjenja.
V imenu družbenopolitičnih organizacij občine Celje je vse navzoče pozdravil podpredsednik IS skupščine občine Celje tovariš Albin Cocej, ter čestital Gradisu za visoki jubilej. Pohvalno se je izrazil o vlogi Gradisa v slovenskem gradbeništvu in tozda Celje v celjski regiji. Zaželel je Gradisu še veliko uspehov tudi v bodoče.
Kulturni del svečanosti je izpolnil moški pevski kvartet Frankolovčani in dramski igralec Borut Alujevič, član SNG iz Celja.
Na proslavi so bile podeljene tudi
Muhamed Džananovič
Franc Hozmec
štiri tozdove nagrade in nagrada najboljši delovni enoti. Letos so tozdove nagrade prejeli Oto Logar, Šimo Marinič, Muhamed Džananovič in Franc Hozmec. Za najboljšo delovno enoto je bilo proglašeno gradbišče IMV v Novem mestu.
Na koncu so si vsi navzoči ogledali film Gradisovih 35 let, ter se pohvalno izrazili o njem.
C. PAVLIN
Proslave se je udeležil tudi najstarejši Gradisovec v Celju Franc Škufca, ki je bil v Gradisu od leta 1945. sedaj pa je upokojen
Oton Logar
Proslave v Kopru so se udeležili tudi predstavniki družbenopolitičnih orga nizacij Koprske občine in glavni direktor Gradisa inž. Saša Škulj
Uvod v proslavo je bila svečana seja delavskega sveta, ki je bila posvečena 35-letnici Gradisa
V Kopru so tudi proslavili
Z vrsto prireditev so tudi v koper-skem tozdu proslavili 35-letnico Gradisa. Pred osrednjo proslavo, ki je bila 17. oktobra v kinu Soča se je zvrstilo več športnih tekmovanj, odprta je bila zanimiva razstava fotografij in ročnih izdelkov delavcev in učencev ter kulturno zabavna prire-
ja dolgoletno pripadnost so bila podeljena tudi priznanja
ditev v koprski kinodvorani.
Na slavnostni prireditvi, ki so se je udeležili delavci koprskega tozda, investitorji, poslovni partnerji, predstavniki družbenopolitičnih organizacij občine Koper in ostali predstavniki združenega dela je prvi spregovoril in vse navzoče pozdravil predsednik delavskega sveta Jože Gržina.
Za njim je spregovoril direktor koprskega tozda tovariš Franc Pla-zar, ter zelo na kratko orisal delo na obali, spregovoril pa tudi o gradbeniku in gradbeniškem poklicu. Govoril je o gradbeniku, kot o delavcu, ki se poleg svojega dela zanima tudi za šport, kulturo itd.
V kratkem kulturnem programu je nastopil Primorski oktet.
Na proslavi so bila podeljena tudi priznanja tozdovim jubilantom, za 10, 20 in 30-letno zvestobo podjetju. Jubilanti 10 letniki so: Jože Gržina, Ivan Igrec, Rasim Kobič, Dušan Mačkic, Bojan Martinčič, Dušan Metlika, Mitar Rakita, Miran Zagradnik, Stjepan Bogdan, Sadik Kopčalič, Mujo Tršunovič, Milan Kovačevič. 20 let so pri podjetju naslednji jubilanti: Karel Bizjak, Jože Gogina, Jure Jurčič, Franjo Novak,
Slavnostni govornik je bil direktor TOZD-a inž. Franc Plazar
Albert Pavlin, Dušan Pavlovič, Ivan Purgar, Miroslav Sivec, Aleksander Kajundič, Jože Pavlič, Mehmed Alagič. Pri Gradisu sta v Kopru 30 let samo dva delavca in to Peter Lo-
; •
Goste je pozdravil predsednik DS tozda Jože Gržina
redan in Jakob Medved.
Proslava je v Kopru bila zaključena z ogledom filma Gradisovih 35 let.
C. PAVLIN
Nekaj pesmi je zapel Primorski študentski oktet
Uspešen seminar v Biogradu
V	času od 25. do 27. 9. 1980 smo se predsedniki in sekretarji IO OOZS, sekretarji ZK in predsedniki ZSMS zbrali na seminarju v Biogradu na moru.
Na začetku naj povem, da je bila vožnja dolga in utrudljiva, da pa je bil sprejem v našem novem počitniškem domu izredno prijazen in da so nam ob 23. uri postregli z večerjo.
V	četrtek 25. 9. 1980 smo točno ob 8. uri začeli z delom.
Po kratkem uvodu tov. Cepuša, smo takoj prešli na prvo temo, to je kadrovska politika v naslednjem srednjeročnem obdobju. Pri tej temi smo se dogovorili za naslednje naloge:
—	politične organizacije morajo bolj kot do sedaj sodelovati s kadrovskimi službami v TOZD in Delovnih skupnostih
—	bolje moramo sprejemati razvoj svojih lastnih kadrov in skrbeti za njihovo napredovanje
—	kadrovanju v ZK, sindikat in ZSMS moramo posvetiti več pozornosti.
Pri drugi temi, ki je že dlje časa izredno aktualna, to je nagrajevanje
po delu, smo ugotovili, da smo za dosledno izpeljavo te zahtevne naloge naredili premalo. Še vedno se gremo preveliko solidarnost in težimo k uravnilovki, predvsem pri osebnem ocenjevanju, dočim je rie: koliko bolje pri akordiranju in pri organizatorjih proizvodnje. Politične organizacije in vodstveni delavci bomo morali to zahtevno nalogo izpeljati, pa čeprav so odpori ponekod še veliki. Le tako smo zagotovili pravičnejšo delitev.
Tovariši s TOZD GE CELJA so se svojim sistemom »interne cene« pohvalili, in bi bilo potrebno, da se ga uporablja tudi v drugih gradbenih TOZD, seveda prilagojenega posameznim potrebam.
V petek drugi dan seminarja smo se lotili še zahtevnejših tem. Ko smo pregledali, kakšen je trenuten gospodarski položaj v Gradisu po prvih 8 mesecih letos, smo ugotovili, da je stanje posameznih TOZD zelo različno, v celoti za Gradis pa še kar zadovoljivo, čeprav perspektiva ni najboljša.
Po pregledu številnih številčnih in grafičnih prikazov smo se ponovno vrnili na problematiko osebnih do-
hodkov. Predvsem sindikalni delavci smo bili opozorjeni na precej večji padec realnih OD v Gradisu, kot je to v gradbeništvu SRS in v gospodarstvu SRS.
Zaključek razprave pri tej temi je bil, da je potrebno OD dvignitipov-
sod tam, kjer sogospodarski rezultati ugodni. Tu smo se srečali tudi s problemom solidarnosti, ki bo najbrž še kako potrebna, da v tistih TOZD, ki gospodarijo slabše, delavci ne bi dobivali še nižjih OD. Dogovoriti se bomo morali za ustrezno združevanje sredstev.
Ko smo se dotaknili aktivnosti sindikata pred sprejemom srednjeročnega plana smo menili, da se bomo aktivno vključili v razpravo predvsem na naslednjih področjih:
—	kako bomo v bodoče organizirani,
—	kako bo z združevanjem sredstev za skupne naložbe in druge skupne potrebe
—	kako bomo v bodoče razporejali dohodek
—	kako bo z razvojem družbenega standarda.
Na tem seminarju smo kot predavatelja v svoji sredi pozdravili tov.
Dušana Rebolja s Centra za druz^ nopolitično usmerjanje. Ko nan'l prikazal potrebnost informiranj3 ' samoupravnem odločanju, nas ) opozoril predvsem na pomanklji'1’' sti naših sestankov, na premaj^ učinkovitost pri uresničevanju s*1* pov, na slabo delovanje delega‘ skega sistema. Dobili smo tudi prč potrebne napotke za vodenje in0 ganiziranje sestankov, za pisani zapisnikov in za ostale drobne stva • ki so pomembne za mlajše kadre, se sedaj prvič srečujemo s temi ob kami dela.	j
Na koncu smo rekli nekaj bes* tudi o naši sedanji organiziranost' pa o položaju delavcev, ki delaj0 n naših gradbiščih v tujini.	,0
Na splošno smo bili z organizmi in potekom seminarja zadovolj j Skoraj vsi smo si bili edini, da j6 v program seminarja prenatrpani smo imeli premalo časa, da b< lahko več pogovarjali in tako iz01 , njali izkušnje.	. v
Povem naj še, da se je osebij, našem domu v Biogradu zelo tru lo, in nam je omogočilo idealno P goje	nosekr,sT,N»
Rezultati ankete KaRO SITIO S6 ICtOS pOČlltiH
v naših počitniških domovih
Da bi dobili predstavo o splošnem počutju gostov v Gradisovih počitniških domovih, je v letošnjem letu Kadrovsko-socialna služba pripravila vprašalnik za goste počitniških domov v Poreču, Ankaranu in Biogradu na moru.
Iz izpolnjenih vprašalnikov lahko povzamemo, da se le v Počitniškem domu v Poreču počutijo gostje zelo dobro (več kot 61 %), dopustniki v Ankaranu in Biogradu na moru pa na splošno niso bili najbolj zadovoljni(v Ankaranuse jih je zelo dobro počutilo 49 %, v Biogradu na moru pa samo 34 %,
Drugo vprašanje, ki je zajemalo zadovoljstvo z odnosom osebja do gostov, je pokazalo, da imamo v vseh treh domovih dobro osebje, saj je procent zadovoljnih zelo visok, 92% Biograd in po 94% Poreč in Ankaran. Se bolj razveseljivo je, da nezadovoljnih ni, kar kaže na to, da je Kadrovska služba dobro opravila svoje delo in izbrala prave ljudi, ki so dobro poskrbeli za čim boljše počutje naših delavcev.
Najbolj so bili zadovoljni (84 %) s kvaliteto hrane v počitniškem domu v Poreču, kjer pa vseeno 16 % anketirancev pravi, da bi hrana lahko bila boljša, Zanimivo pa je, da imajo pripombe na »prepikantno hrano« in ne kot v počitniškem domu v Biogradu n-m, kjer 58 % vprašanih dopustnikov pravi, da bi bila lahko
hrana boljša oziroma s hrano niso zadovoljni, ker je:
—	slaba in neokusna
—	mrzla, ko jo prinesejo na mizo
—	poobedki in sladice so enolični.
V	Ankaranu je bilo zelo zadovoljnih s hrano 69 % ostali gostje pa imajo pripombe in so zapisali, da s hrano niso bili zadovoljni.
Vse to pomeni, da moramo drugo leto posvetiti več skrbi prehrani v Biogradu, saj je prehrana zelo pomembna za splošno počutje gostov. Vemo, da sta tako v Ankaranu, kot tudi v Poreču, glavna kuharja Gradisova kuharja, na hrano katerih smo že kar navajeni in z njo zadovoljni. Mogoče bi se podoben poizkus naslednje leto obnesel tudi v Biogradu.
V	vseh treh domovih je približno enako visok procent anketirancev, ki so zadovoljni s hišnim redom (med 82 % in 86%). Nezadovoljnežev pa je le med 2 % in 4 %.
Biograd jenajslabše ocenjen, tudi kar se tiče športno rekreativne dejavnosti, saj je le 6% z le-to zadovoljnih. Upajmo, da je to le začasno, dokler ne bo urejena tudi okolica počitniškega doma in z njo tudi športni objekti, ki so predvideni. Zask rblj ujoče pa je, da v o be h že ute-čenih domovih samo nekaj več kot polovica dopustnikov meni, da je za športno rekreativno dejavnost dovolj poskrbljeno.
Res je, da si dopustnik želi na morju lepo vreme, čisto in toplo morje, dobro hrano ter nekaj zabave, prav tako pa se moramo zavedati, da si želi poleg naštetega tudi fizične rekreacije, ki je nujni in sestavni del aktivrjega odmora.
Skoraj tričetrt anketirancev meni, da naj bo rekreacija prosta in da ni potrebno, da je strokovno vodena. Bili bi zadovoljni že, če bi bilo več objektov in športnih rekvizitov. Za organizacijo plavalnih tečajev se ogreva več kot polovica gostov in to v glavnem tistih dopustnikov, ki imajo majhne otroke.
Večina gostov Poreča in Ankarana meni, da je stanje počitniškega doma, opreme in okolice dovolj dobro vzdrževano.
Na isto vpra^. pa je v Biogradu pozitivno odg0"., rilo 63 % gostov. Ostali so ime1'. > gativno mnenje. Po eni stran' > takšno stanje opravičljivo s tem, je dom šele letos dokončan in 1
ima nekoliko začetnih težav.
f
Ha ič
drugi strani pa je nedopustno, največ pripomb glede čistoče. ^ Anketa je pokazala, da srn° v najbolje počutili v Poreču, d°aju Ankaranu in najslabše v Biogr® i, na moru. Rezultati so znani in UP j, mo, da bodo sestav Ijalcem dopHLjii škega programa v naših počit«1'., domovih v naslednjem letu P°\e gali in da bodo ugotovljene n»P in pomanjkljivosti odpravljene, > MARKO Fgjfa CVETO PAVL
Rezultati ankete so pokazali, da smo se letos najbolje počutili v poSd^P domu v Poreču
Alkohol in njegove posledice
Časopisi in razna literatura
.a,osnovi statistike o smrtnih n cah dokazu ie rt o	„
nam
nesre-
, . ! °V1 statistike o smrtnih nesre-ah dokazuje, da je največ nesreč P°yzročil alkohol. No, pa tudi iz stmh izkušenj bi verjetno znali po-edati o kakšni nesreči, ki ji je bo-"oval alkohol. Kljub neštetim do-jaz,®m (ki jih dosedaj imamo), da 1 alkohol najhujši sovražnik var-nega dela in življenja na sploh, še v . no ,najdemo ljudi, ki ga na skri-J. ali pa tudi kar javno »zvrnejo se« preko mere te usodne kaplji-Točnih meril in nasvetov za uži-nJe alkohola ne poznamo, saj vsak ^ganizeth prenese drugačno količi-
pa poglejmo kako se alkohol iz krvi časovno izloča: alkohol v krvi z 0,5 % je povsem izločen v približno 4, 5 urah; alkohol v krvi z 1 % je povsem
Alkohol
v krvi v "/o» učinek alkohola
izločen v približno 7 urah;
alkohol v krvi z 2% je povsem izločen v približno 15 urah;
alkohol v krvi z 2,5 % je povsem izločen v približno 17 urah.
Ogroženost pri delu
0,5	omejen	dopustno
1,0	viden	zelo možna nevarnost
1.3	stopnjujoč	nezmožen za delo
1,5	vinjenost	zanesljivo nezmožen za delo
2,0	stopnjevana vinjenost	brezpogojno nesposoben
2,5	popolna pijanost	totalna nezmožnost dela
(Delo je mišljeno — za volanom, na stroju in druga nevarna dela.)
je dpornost različnih organizmov ie raz l3’ saj na to vplivajo zdrav-P^hrana, živčno razpoloženje, i 3Vl .’ yreme itd. Vozniki na vozi-- strojniki na stroju in drugi delavci a nevamib delih ki dokazujejo, da in v P-‘-,ača cel° pomaga k boljšemu ne itCjernu usPehu pri delu in da jim ___ °duje, če ga »zvrnejo cel liter« voh° VeHki nevedneži. Takšno go-Zav- ■ 6 samo neumna tolažba in dokpan 6 satneBa sebe vse dotlej, no er nekega dne, ko je že prepozno’ P? nesreči, v krvi in klicu na
holtki;ntS^z.najo’da Je Prav alk°-
pr . ’ ki jih je pripeljal v nesrečo. hv ,! nesmisel je torej, če se nekdo kušn' S SVPJ° dolgoletno prakso in iz-
«sto,JS’’e‘~,se lahk0 z8°f P.rav
če v i dosleJ ni — zaradi pijana eded moramo in temu pri-
alkonholikidiho!V-1a-tivda ^.kronični nic0' UIU “°*n|kii ki sodijo v bol-t0 D m ne na delovno mesto. Seveda in n„ f0ran'o storiti ob pravem času na human način.
meTrU0d' Zdravi Uudje, ki poznajo Zaved t' Pl* U a*k°h°*a’ se morajo str0jua ’’ da ko so za volanom, na sme in' - ' na nevarnem delu ne ali !n UZ1Vati a*kohota. Vsi smo več
Preko nJ«mZnanjeni- da Je mera krvi ’5 ^ (promile) alkohola v zaveda nevarna, in če to vemo t—se in ne m°’ ne P°dležimo skušnjavi lesa 2^rfu°hremenjujmo našega te-*Udi d 3 k°holom. Vedeti moramo je tei0 a Je nčmek alkohola večji, če želoder • U-*eno’ če pijemo na prazen razdražen'^C Smo ^'v^no in psihično
v°jenihdati Se moramo, da pri pod-seved- 31 Porojenih količinah, koncarenakenr razmerju raste tudi hoj "P^ija alkohola v krvi. Alko-izioca^^ra naglo v kri in se le počasi naglo nJe- Pijače, ki jih pijemo ali s ’šihvSe 1no na Prazen želodec, deluje s ko Prehrambeno podlago, so Doti»^ t0**ko močneje. Podobne dePresV i.CC Pr* živčnih in psihičnih
I;rhunskohtočk0odOSeŽe-alk0holS7j0
nle8ova u CKO’se Pocasi zmanjšuje Prib|i)‘ k°ncetracija v krvi in sicer ° °d 0,10 do 0,15 % na uro.
To je nekaj kritičnih misli z ozirom na uživanje alkohola, ki kvano vpliva na tiste, ki tudi žele delati, a
ne morejo zaradi zavžite prevelike količine alkohola.
Kaj pa družinski odnosi, tovarištvo, zdravje kot takšno?! Pomislimo na sebe in druge in pijmo le toliko, da ne škoduje nam, vam in ne dru-8im	JOŽE LORENČIČ
Lep primer izobraževanja mladih
Po končanem šolanju vsak strokovnjak mora skozi fazo vključevanja v delo, ki ji pravimo pripravništvo. Le- temu pa na naših tozdih ne posvečamo povsod enako pozornost. Lep primer kako je treba organizirati delo s pripravniki so dali na tozdu Ljubljana-okolica, kjer so maja organizirali strokovni seminar, ki je bil namenjen vsem gradbenim tehnikom — pripravnikom kot pomoč opravljanju pripravniškega izpita in za lažje vključevanje v gradbeno operativno delo.
Na seminarju so obravnavali:
1.	Organiziranost DO GIP Gradis
2.	Organiziranje in vodenje del na gradbišču
3.	Delovne naloge organizator-
jev proizvodnje na gradbišču
4.	Organizacija gradbišča! zača-
sni objekti, skladišča, betonarne, začasne gradb. instalacije, zemeljska dela, horizontalni in vertikalni transporti	1
5.	Delitev dohodka v TOZD
6.	Statut DO GIP »Gradis« in TOZD Ljubljana-okolica
7.	Zakon o zavarovanju plačil
8.	Kalkulacije, predračuni in obračuni gradbenih del
9.	Varstvo pri gradbenem delu
10.	Pravilnik o teh. ukrepih in pogojih za beton in arm. beton
11.	Obrtniška in instalacijska dela — razpisi, pogodbe, obračuni
Predavanja so vodili domači strokovnjaki: V. Damjan, M. Kukoviča. F. Hren. Z. Hribar, M. Zdolšek, V. Pečnik, J. Vodopivec.
Dobre volje in tovariški odnosi v skupini so prvi pogoj za uspešno delo
Knjige
dostopne
vsakomur
Na ta ali oni način večkrat razmišljamo o knjigi, zlasti v zadnjem času, ko nas k temu spodbujajo številne družbeno organizirane akcije, s katerimi želimo delavca bolje seznaniti z možnostjo nakupa dobrih in poceni knjig.
Eden od načinov, kako delavcem, kmetom in študentom, ki prejemajo nižje osebne dohodke, omogočiti nakup prav tako dobrih knjig, kot jih ponujajo številni akvitizcrji komercialnih založb, ponavadi za precej več denarja, je izvirni način prodaje preko poverjenikov, ki ga organizira Prešernova družba. Poverjeniki Prešernove družbe s ponujanjem knjig ne služijo denarja, temveč kot kulturni in družbenopolitični aktivisti, izpolnjujejo tisto kulturno poslanstvo, ki ga je Prešernovi družbi že leta 1953 določila njena ustanoviteljica — Osvobodilna fronta slovenskega naroda.
Pa poglejmo, kakšna bo zbirka Prešernove družbe v letu 1980:
PREŠERNOV KOLEDAR ZA LETO 1981.
SLOVENSKE OTROŠKE PESMI iz zakladnice tistih ljudskih in umetnih pesmi, ki jih otrok najprej sliši iz materinih ust, v izboru Janeza MENARTA in z ilustracijami Marlenke STUPICA.
Anton INGOLIČ: DELOVNI DAN SESTRE MARJE. Pripoved iz življenja medicinske sestre in njenega srečavanja s problemi sodobnega mestnega življenja.
Stevan JAKOVLJEVIČ: VELJKA ZMEDA. Kronika o razpadu kraljevske Jugoslavije, tako tragičnem za naše ljudstvo.
Prof. dr. Miha LOKAR-ZDRAVJE V DRUŽINI. Poljudno pisana knjiga, polna dobrodošlih nasvetov za vsakogar od otroka do starih ljudi.
Broširano zbirko bodo naročniki prejeli za 190 din, v celo platno vezano pa (pri tej bo broširan samo koledar) za ceno 240 dinarjev.
POMEMBNO: Vsi, ki bodo poravnali naročnino do 30. julija 1980, bodo prejeli še nagradno knjigo brez plačila. Ta bo:
Max von der Grtin: BLODNI OGENJ IN PLAMEN, roman. Izredno živo in zanimivo napisana pripoved delavca, ki je čisto po svoje brez blišča, zato pa trpko doživljal čas nemškega gospodarskega »čudeža«.
Vse navedene knjige bodo naročniki prejeli konec novembra 1980.
V Mariboru že drugič podelili
priznanja
Že lanska podelitev TOZD priznanj v Mariboru je pokazala, da so v gradbeni enoti na pravi poti. Grad-biščni sveti so letos predlagali veliko več delavcev, kot je bilo priznanj. Že sam ta podatek pove, da je bila zamisel o TOZD priznanjih pravilna. Komisija je imela zelo težko delo, da je izbrala 25 nagrajencev. Večinoma so to delavci iz neposredne proizvodnje z gradbišč. Letošnja podelitev teh priznanj je bila še posebej slovesna, saj je sovpadala s 35-letnico Gradisa in 30-letnico samoupravljanja.
Podelitev je bila na osrednji TOZD proslavi v hali C mariborskega sejmišča. Udeležili so se je tudi upokojenci, ki se vedno proti koncu leta radi zbero v družbi svojih tovarišev.
Tako je letos zaploskalo nagrajencem preko tisoč njihovih tovarišev. Ponosno in zravnano so sprejemali iz rok predsednika DS Cač Vlada in direktorja GE Maribor Gačnik Franca, pismena priznanja in plakete.
"Vimenu dobitnikov je spregovoril Peter Ilec. Bil je kratek, a je povedal veliko. »To ni priznanje samo
za nazaj, ampak tudi obveza za vnaprej,« je dejal tov. Ilec.
Poleg 25. dobitnikov iz mariborske gradbene enote sta letos prejela plakete tov. Rajko Zupančič in Ivan Božič iz skupnih služb. Poleg njiju pa še Alojz Lisjak in Martin Zajšek iz Maribora.
Plakete TOZD so prejeli: Franc Bagari, Štefan G je rek, Peter Ilec, Ignac Pokeržnik ter Anton Sikošek.
Priznanje TOZD pa: Avgust Borko, Štefan Čituš, Janko Ceh, Lovro Klemenčič, Franc Kocbek, Stjepan Levačič, Jože Perhoč, Ivan Veselnik, Franc Zemljič in Jože Šrok.
Nekaj dnevno bivanje v počitniškem domu na Pohorju pa so prejeli Josip Bo rak, Slava Dolšak, Jože Gumzer, Štefan Jambrošič, Franc Marko, Stjepan Matušin, Ivan Mikac, Janez Milošič, Franc Nežmah in Anton Zagorec.
Za dolgoletno sodelovanje in vsestransko prizadevnost pri razvoju mariborskega TOZD so prejeli plakete in priznanja tudi člani, ki so bili pri Gradisu skoraj od njegove ustanovitve, pa vse do pred kratkim, ko so se upokojili.
- j
j
Na sliki (levo) tov. Viktor Pernat v pogovoru z direktorjem GE inž. Francem Gačnikom
Tudi na Viktorja niso pozabili
Eden izmed letošnjih dobitnikov tozdovih priznanj V Mariboru je tudi Viktor Pernat. Prejel je posebno priznanje za dolgoletno delo v sindikatu, v katerem je bil aktiven vse do predčasnega odhoda v pokoj. Ker mu bolezen ni dopuščala, da bi se ; udeležil svečane proslave ob 35-let-nici Gradisa, na kateri so podelili
tozdova priznanja, sta ga na domu obiskala direktor gradbene enote tov. Gačnik Franc, ter predsednik IO sindikata tov. Franc Contala.
Poleg že omenjenega priznanja sta mu prinesla tudi knjižico 300 narodnih ter jubilejno značko.
Pozornost, ki je vredna posnemanja. FRANJO ŠTROMAJER
Peter Ilec se zahvaljuje v imenu na-graje ilcev
To so Borut Maister, Jože Pukšič, Viktor Pernat, Tobija Kohek, Aleksander Škerlak ter Ernest Kranjc.
Tako so v Mariboru zaključili še eno uspešno obdobje. Obdobje, v katerem so se vsi zaposleni trudili, da bi rezultati na koncu leta bili kar se da dobri. Delček tega uspeha je tudi delo letošnjih nagrajencev.
Na proslavi TOZD ob 35-letnici Gradisa je zapel tudi moški komorni zbor iz Ptuja, kije pod vodstvo m odličnega zborovodje zapel sedem pesmi. Po kulturnem programu so si člani kolektiva ogledali še film o 35-letnici Gradisa. Sicer odlično narejen film, je pokvarila izredno slaba projekcija, ki so jo opravili filmarji iz ljubljanskega Unikal studia. Škoda, kajti, kdor je videl ta film v kinodvorani, bo priznal, da je film vreden ogleda.
FRANJO ŠTROMAJER
Maribor dobil toplarno
V rekordnem času 168 dneh je bil v Mariboru zgrajena nova kotlovnica, oziroma toplarna. Čeprav je bilo nekaj zakasnitve pri uvozu opreme, lahko rečemo, da so se izvajalci potrudili in še pravočasno pred zimo končali objekt. Poleg Gradisa GE Maribor, ki je bil glavni nosilec gredbenih del, je pri izgradnji sodelovalo še več drugih podjetij, vsi pa so s svojim delom doprinesli, da je Maribor bogatejši še za nov sodoben objekt.
»V prvi etapi lahko kotlovnica ogreva okoli pettisoč stanovanj, pozneje, s postavitvijo dveh dodatnih kotlov, se bo zmogljivost znatno povečala«, nam je med drugim povedal tov. Franc Strelec, direktor toplotne oskrbe v izgradnji in nadaljeval: »Nedvomno je bila izbira izvajalca pravična. Menili smo, in to se je tudi pokazalo, da je Gradis sposoben narediti objekt (betonska dela) v tako kratkem času. Čista gredbena dela je Gradis izvršil v do-
ločenem roku v celoti, malce se je zataknilo le pri obrtniških delih.«
Ko smo se pri vodji gradbišča tov. Čaču — gr. ing., pozanimali, kako je s to stvarjo, je povedal: »Z gradbenimi deli smo bili »prehitri«. Po planu smo kar za mesec prej končali gradbena dela. To je za nas velik uspeh. Toda »zmešali smo štrene« obrtnikom, ki še niso bili pripravljeni, poleg tega pa so imeli velike težave z materialom. Toda tudi to smo uspešno preblodli in skupaj z drugimi izvajalci pripravili objekt do končne faze«.
— Po besedah tovariša Strelca znaša vrednost celotne naložbe okrog 270 milijonov dinarjev, od tega znaša delež Gradisa kar 110 milijonov.
Ni kaj, lepa številka ustvarjena v tako kratkem času in še pohvala investitorja, da se pri izbiri izvajalca niso zmotili.
FRANJO ŠTROMAJER
Temelji, ki čakajo na montažo jeklene konstrukcije
Završen je najsavremeniji, najsigurniji i najlepši tunel na svetu
p tunef je izkopan ispod Sent
(nri8 u A,Pima> skratio je put MPreko planina se ranije vozilo 60
tai 3 *(ro8 "jegu sada 12 minu-mp’ 1 "jegova dužina od 16.352 od so uz.^ozv°ljen brzinu kretanja kuoitietara na čas može se 7 o za svega 12 minuta. Širok je traifrve,ara’ sa jcdnom kolovoznem (D ?n? za saobračaj u dva pravca
močni" ,met,ra^ Uz g|avni ima i po-zovn tune* — sporedni koga još dove 8urnosni koji je olakšao ra-red aa 8lavnom i preteže se upo-
Na svakih30 mctara uz "jega-250 metara nvai tunpl
do 60 ljudi. Mislilo se i na prostor za sklanjanje vozila u kvaru. Takav prostor je izgradjen na ovom delu puta kroz tunel na svaki 750 metara kolovoza. I ne samo to, več taj prostor je najsavremenije opremljen. Jer, čim automobil u kvaru udje u taj prostor, i dok još ni je parkiran, au-tomatski se uključuju alarmni ure-djaji u kontrolnom centru. To je tako podešeno da se istovremeno sve televizijske kamere instalirane na ovom savremenom putu kroz
tunel, usmeravaju prema tom mestu. Ukoliko je u pitanju neki udes i nastala potreba za pružanje kakve pomoči, odmah se može poslati na to mesto medicinska, vatro-gasna ili tehnička pomoč. Iz ovoga se vidi de se portivpožarnim merama i gašenju nastalog požara poklanja velika pažnja u ovom objektu iz pro-stog razloga jer to može imati dale-kosežne negativne posledice jer požar brzo troši kiseonik te ljudi koji se u tom momentu nadju na komu-
v02i| 'gnu ~ kada to zatreba — služht d , P?moči i vatrogasne nela m Pro azi 'zmedju oba ova tu-leARu 8U da se koriste i za škloniš-zatvar. 0<*brano jer se hermetički
8radniiJnnxR,adovi na njegovoj iz-dinei LP?Če,h su “jesen 1969. go-bijan -w>s*e *1 godina, tunel je pre-sentpmk marta 1^76. godine i do 9. IX ig8bnra sredjen a od tada (od 9. pUsn„m g°d ) na upotrebi sa prekosi jen^1 -8.00 v°zi,a na čas’ nara i, 1150 milijardi starih di-
' 600 ooo°vb® zfm,ie izvadjene je zgraipr,	kubmh metara stena a
cemen, °	kubnih metara
nulo jp -Jd Vgradnji tunela pogi-nemaJ . J9 radnika (medju njima 1 jednog Jugoslovana).
duž^nr* JSpod. ^ent Cotharda naj-on ie ri °pan' tune* na svetu. Ali, °bje|Caaanasul najlepši i najsigurniji saobračaja na svetu. Zašlo?
vozi t.Unel°m se vozač prijatno fluoreso ,c funel osvetljen hiljada cevi. Tunel imaod-'^acuip *' aciJn uz čiju se pomoč tist aln<:wa8adjeni u isusava svež i Cuje svLi' Vaz“uh. Ventilacija uba-*0|tietara Vazc*ub brzinom od 140 ki-2.000 metara^88 $3 v*s'ne od Preko
*jeno L*1« i°v?za ov°g tunela postav-!s,ovrem ,eIevizi jskih kamera koje *r°z tunpv0. pratc lek saobračaja ukontroi„'1 lmaiu vezu sa dežurnim centri sn lm c?ntrima. Kontrolni 'z tunela ,zgradJeni na ulazu i izlazu nelu v ’ vaki koji pokuša da u tu-'Zlazu i? t, ,e od k/č biče pri to a® a dobro kažnjen. Nije Vozi|a.i, d' obezbedjenja vozača i drugi h oh°V?m tunelu postoji još niz
'• Na svbakihat,acn0ji to »bezbedju-
radiPM.. K " 250 metara kolovoza
Cviječe za pale drugarice i drugove
Svake godine omladinci— učenici Gradisa iz doma Kvedrova 19 u Ljubljani, za Dan mrtvih, posjete Gramoznu jamu, spomenik zvjer-skog mučenja i ubijanja nemočnog naroda. Tom prilikom poklone cviječe i zapale sviječe te čutanjem oda ju počast palim drugovima i dru-garicama, sinovima, kčerima, maj-kama i očevima naše slobode.
Tako je bilo i ove godine za taj dan. Učenici sami prispevaj u novce za cviječe sa kojim uljepšamo spomenik u Gramozno) jami. Vračajoči
se od spomenika u Gramozno) jami obišli smo i spomnik padlim partiza-nima na Žalama.
Po red toga, naša dramska sk upina priredi svake godine povodom Dana mrtvih kratak progam na temu — NOB. Kroz pjesme, recitacije, ske-čeve prisječamo se onih junačkih dana, kad se borilo i ginilo za slobo-du, za Tita, za Jugoslavijo.
Takve manifestacije če iuubuduče izvodili generacije Gradisovih učenika iz Kvedrove 19 u Ljubljani.
MILENKO NIKIČ
Naši učenci so obiskali spomenik padlim žrtvam NOB v Gramozni jami
PAR-NEPAR Zapisi
!l0r>je7^ tuPe*a 'zgradjene su pro-tom odiLV*Ude sa specijalnom zašti-** |hože^)Zara.' P tim prostori jama mest*ti u slučaju potrebe i
Članovi samoupravne kontrole drže interne straže.,. Pored službene garaže.
Pftamo se kako če ubuduče da se kradu bogu dani? Pa sigurno manje na simpoziju — parkingu i piknik-poljani.
Kakav se tek na konkursnim relacijama kontakt-program stvara a nigde radara, a nigde radara.
Automatski menjač su sasvim sigurno izmislili nakupci. Sa kakvom tek oni automatikom menjaju rupe u novčaniku.
Kad »ideš do daske« sada dobro pazi na brzinski šraf. Umesto ban-dere udaraš direktno u — paragraf.
Daj migavac u fondovima levo pa desno. Jok, ne ide... Za debiju stambenu listu svuda tesno.
nikaciji mogu i u tom smislu biti ugroženi (da ostanu bez kiseonika). Zbog toga u tunelu postoji i poseban kompjuterski sistem koji odmah stupa u dejstvo u takvom slučaju. Taj kompjuterski sistem pre svega pojačava svetlost na ugroženom mestu, u prvo vreme sman ju je dotok kiseonika (čime se požar gasi jer nema kiseonika i ne može da se raz-gara.) U koliko ima kakvog unesre-čenog taj neče u ovom tunelu dugo čekati na pomoč jer se u takvom slučaju svih dve stotina alarmnih ure-djaja koliko ih u njemu ima vključuje se u rad. I da ne nabrajamo jer u ovom objektu ima ekrana, radio Staniča, kompjutera i raznih drugih uredjaja koji su usmereni jedino na obezbedjenje čoveka i vozila koje prelazi kroz ovaj tunel. Etozbočega je ovaj tunel najduži, najlepši, najsavremeniji na svetu.
Rekli smo a ovde da ponovimo. Tunel se prod je za 12 minuta, dug je 16.352 metra, ima sugirnosni po-močni tunel, opremljen je TV kamerama, kompjuterima i drugima ure-djajima za bezbednu vežnju i pružanje bitne sanitetske, protivpožarne i tehničke pomoči, a za njegove koriščenje se ne naplačuje ništa.
MIHAJLO GEORGIEVSKI
Obletnica —
35 let
Potrebno je bilo davno porušeno zemlju gradit, tratit kadar svih zanata, majstora i stručnjaka.
Svako je mogao, ko je hteo za posao se prijavit — kod novo ga preduzeča za gradenja —
CIP »GRADIS-a«
Od samoga osnivanja u oktobru posle ruta, piano vi se postavile, da se zemlja što pre gradi. Radilo se bez prestanka, nije bila vatna plata. Probleme smo odklanjali, planirano uradili.
Vspesi su bili brojni, u radu smo nespokomi.
Bilo nas je stalno više, a naš rad je dokaz svima Što istoriju našu piše.
Ponosni smo na lih naših trideset pet rodnih leta, a u srcu svaki želi — bol ji uspeh — glavna meta.
Milenko Nikič
Kada se odlazi a kada prekida služenje vojnog roka?
Po Zakonu o voj noj obavezi ko ji je Skupština SFRJ usvojila 26. juna 1980. godine na sednici Saveznog veča, služenje vojnog roka na zahtev regruta može biti u odredenim uslo-viina odloženo. Odlaganje služenja vojnog roka može se odobriti u sledeča tri slučaja i to:
— Na zahtev regruta koji je je-dini hranilac porodice i to za vreme dok ima to svojstvo ali najdocnije do kraja novembra meseca kalendar-ske godine u kojoj regrut koji traži ovo odlaganje navršava 27. godina života.
— Služenje vojnog roka odlaže se i polo vi ni odnosno večem delu regruta, ako je njihov broj neparan — koji su članovi jednog domačin-stva, ako se jedan ili više članova tog domačinstva upučuje ili se več na-lazi na služenju vojnog roka — za
vreme dok taj član (odnosno toj polovim) ne odsluži vojni rok ili ne bude iz drugih razloga otpušten iz JNA ali najdocnije do kraja meseca novembra kalendarske godine u kojoj navršavaju 27 godina starosti.
— Služenje vojnog roka na zahtev regruta odlaže se i ako usled smrti ili teške bolesti u porodici ili usled elementarne nepogode poro-dica regruta bude dovedena u težak položaj njegovim upučivanjem u JNA na odsluženje vojnog roka. Ovo odlaganje se vrši za vreme dok tak vi razlozi postoje ali najduže za jednu godinu.
Regrut če se udovoljiti zahtevu za odlaganje služenja vojnog roka za narod na godinu ako blagovremeno podnese zahtev za odlaganje služenja vojnog roka i uz njega potrebno dokaza u roku od 8 dana od dana
Sindikalni sastanak nije zbor radnika
Kada se sastanak osnovne organizacije Saveza sindikata poistovjeti sa zborom radnika, on da ona postaje nepotrebna i suvišna. Ta pojava još uvijek nije rijetka u nekim rad-nim sredinama. To pokazuje, da se, iako je prošlo več puna godina dana od kada su održani sindikalni kongresi u nas, nije svugdje u potpunosti shvatila prava uloga sindikata, ali ni zbora radnika.
O akva konstatacija iznesena je i na nedavno održanom savjetovanju predstavnika sindikata iz svih naših republika i pokrajina u Zagrebu, pri čemu je posebno ukazano da sindikalna organizacija ima zadatak da »klasno priprerna« samoupravne odluke koje se donose na samoupravnim tijelima kao i u organima društveno—političkih zajednica i SIZ-ova.
Još uvijek nije rijedak primjer da se tamo gdje nije shvačena uloga i funkcija osnovne organizacije sindikata kao nezamjenjiva u praksi, prije zbora radnika sastaju — izvršni odbor osnovne organizacije sindikata, sekretarijat ili cjelokupno članstvo OOSK, radnički savjet i drugi, se to najčešče naziva »politički aktiv«. Na tom skupu se »izgradju-ju« stavovi koji se kasnije prezenti-raju zboru radnika da ih usvoje.
Praksa je, medjutim, pokazala da tamo gdje je zrelo prihvačena uloga sindikata, koji ima i ne mali broj zakonskih obaveza* i ovlaštenja, osnovna sindikalna organizacija ima uvijek vlastiti stav o svim važnijim pitanjima o kojima se samoupravno
odlučuje u osnovnim organizacijama udruženog rada. Sindikalna organizacija je oba vez n a da se tako ponaša i da osigurači ji če temelji biti na klasnim osnovama.
Tamo gdje je ponašanje drugačije i gdje se omalovažava uloga i aktivnost osnovne organizacije sindikata kojim se pridodaju i svjesni otpori tehnomenadžerskih i birokratsko-administrativnih snaga, ova društveno-politička organizacija ne može u toj sredini provesti stavove i zaključke usvojene za kongresima. Prema torne, ona tada mora dobiti pomoč i svih drugih organiziranih subjektivnih snaga kako bi mogla ostvarivati s ve odredbe i našeg Ustava i Zakona o udruženom radu. koje se odnose na n jenu ulogul za-datke.
A zadaci pred sindikatom ovoj godini izuzetno su veliki i kad je u pitanju donošenje srednjeročnih i dugoročnih programa razvoja, borba za stalno povečevanje produktivnosti i efikasnosti rada. razvijanje dohodkovnih odnosa kao i ak-tuelno provodjenje programa mjera ekonomske stabilizacije. Te posiove sindikat neče moči ostvariti sve dot, le dok temeljna čelija — njegova osnovna organizacija ne bude stala čvrsto na noge i ne preuzme sve oba-veze koje su pred sindikat postavljene. U ovom trenu, kako je zaključeno i na savjetovanju, prioritetno pitanje za sve članove Sindikata je jačanje osnovne organizacije.
SAVAN TOMAŠEVIČ
kada je primio poziv ili kada je oba-vešten o njegovem upučivanju na služenje vojnog roka. I kada regrut u bude odloženo služenje vojnog roka ovaj ga Zakon obavezuje da na vreme obavesti nadležni organ druš-tveno-političke zajednice o nastaloj eventualnoj promeni zbog koje mu ovo pravo prestaje. To mora uraditi u roku od 8 dana od dana nastanka takve promene. Propise o odlaganju služenja vojnog roka odnosi po ovlaščenju iz ovog Zakona Save zn i sekretarijat za narodnu odbranu.
Služenje vojnog roka se može prekinuti u sledečih pet slučajeva i to:
1.	— Licu koje služi vojni rok u dva dela (to su omladinci upisani na fakultet ili drugu visok u ili višu školu). Ta lica se upučuje na odsluženje prvog dela vojnog roka u trajanju od 12 meseci posle završene srednje škole usmerenog obrezovanja. Tada mu se prekida služenje vojnog roka i drugi de o vojnog roka u trajanju od 3 meseci odslužuje posle završetka študija odnosno kada mu prestane svojstvo študenta ali najkasnije do 26 godine života. To se čini u tom slučaju ako isti na mesec dana pre isteka služenja prvog dela vojnog roka ne izjavi da želi vojni rok da odsluži u jednom — neprekidnom — trajanju.
2.	— Služenje vojnog roka se prekida licu koje je u toku služenja vojnog roka oglašeno privremeno nesposobnim za služenje vojnog roka.
3.	— Licu kojeg je vojni s ud osudio na kaznu maloletničkog za-tvora ili bezuslovno na kaznu za-tvora — dok kaznu ne izdrži ili bude po nekom osnovu otpušten.
4.	— Lice kojeg je neki drugi s ud pravosnažnom odlukom osudilo na bezuslovnu kaznu za tvora duž.u od 6 meseci, ili na kaznu .maloletničkog za tvora dok kaznu ne izdrži ili bude pušten po drugo m osnovu. No ako do kraja služenja vojnog roka nema više od 6 meseci, služenje voj' nog roka se u ovom slučaju ne prekida.
5.	— Licu protiv koga je pokre-n ut krivični postupak zbog krivične dela učinjenog pre stupanja na odsluženje vojnog roka — za koje se godini po službe noj dužnosti ako je za to delo predvidena kazna preko 3 godine zatvora.
Služenje vojnog roka se može prekinuti regrutu samo jedanpu1 ako se to treba učiniti po drugi puI iste se provodi u rezervni sastav oru-žanih snaga naše zemlje bez obzira na to. koliko je vremena služio vojni rok.
M. GEORGIEVSKl
Pregled na delavsko naselje
Izgubljeno prolječe
Duga mi pokazuje put ka domu. da cesto pun sumnje,
ležim u drveču otvorenih očiju, ja imam razloga za ovu ljubav i opravdanja za ovu svetlost u objektima bliskim i dalekim. Ah, kako bih nočas spustio glavu na nečije krilo, i pogledao očima u oči, a one čute i čute, a nas je samo dvoje.
Ti me više ne voliš, jer više nišam slavan,
a mojom tuzi, moja mama ne može kupiti igračku koja se zove Tanja.
Voleo sam te više od prve lubenic1'-više od Sanje i Geze više nego čeze što mi ih babo kupi0 za kerenje.
Uči su ti sive boje, a sivilo liči na svilu, u krilu sam te držao, kosu sam ti kvasio usnama.
I danas nosim miriš tvojih usana, koje me podsečaju na oljuštene kori' narandže.
Oprosti Tanjuša.
oprosti zbog jednog izgubljenog I prolječa.
Aleksandar Bojanic
Tehnični center Ljubljanske banke raste
V neposredni bližini nove emo-"ine poslovne stavbe na Šmartinski e Cesti in nasproti gradisovih skupnih a s*užb gradijo že leto dni delavci 0 '°zda GE Ljubljana okolica tehnični 2 Center Ljubljanske banke. Objekt se Se$toji iz dveh kleti, pritličja, dveh d Nadstropij in strešne etaže. Tlorisne
' V Krškem živahno
e
dimenzije so: dolžina 73 in širina 50 metrov. Gradnja poteka po planu, saj bodo v kratkem začeli s pokrivanjem objekta. Streho sestavljajo jekleni nosilci, preko katerih pride leseni del strehe. Na to pride kritina iz bakrene pločevine.
C. PAVLIN
goriva, tega, tako predvidevajo, bodo vložili v sredino reaktorja v začetku prihodnjega leta.
Sredi leta 1981 pa naj bi steklo poizkusno obratovanje.
15. oktobra prihodnje leto, tako zatrjujejo naši in Westinghousovi strokovnjaki, se bo jedrska elektrarna vključila v električno omrežje.
Ne majhen delež pri tej zmagi imajo tudi Gradisovi delavci, zato veljajo čestitke tudi njim.
FRANJO ŠTROMAJER
»Topli preizkus« jedrske elektrarne
i . V Krškem, na gradbišču naše prve 3 jedrske elektrarne so pričeli s tako 3 Ntienovanim »toplim preizkusom« ' Otirati naprave, kar je zadnja po-' Niembna stopnja pred vlaganjem jedrskega goriva v reaktor.
; Tako bodo preizkusili delovanje - J^eh sistemov, pod pogoji, kakršni ; °°do med obratovanjem. Voda je v ; Slstemu elektrarne ogreta na skoraj 1 stopinj celzija in je pod priti-s*°m 157 atmosfer, i Preizkus je v teku brez jedrskega
Tehnični center ljubljanske banke gradimo pred našimi službami
Galerija Rotovž v novi preobleki
Letos, ob Dnevu republike, postaja Maribor bogatejši s pomembno kulturno ustanovo, ko bodo odprta vrata novi »Galeriji Rotovž«. Zgrajena je bila s finančnimi sredstvi, ki so jih s samoupravnim sporazumom prispevale temeljne in druge organizacije združenega dela naše občine. Maribor je tako v samem središču mesta dobil kulturni prostor, ki se bo vključeval v njegovo življenje in istočasno s pomočjo ustvarjalcev likovne kulture tudi sam aktivno posegal v utrip in oblikovanje družbenega življenja.
Zato je prav, da Galeriji Rotovž zaželimo bogato in uspešno kulturno poslanstvo — poslanstvo med najširšim krogom delovnih ljudi in občanov, saj je njim namenjena.
V ta nov, čudovit prostor prvič stopa trienale Ekologija-umetnost — EKO ‘80 in se rojeva skupaj z njim. Pobuda Razstavnega salona Rotovž in Kulturne skupnosti občine, da tak trienale organiziramo v Mariboru, je v Konferenci socialistične zveze delovnih ljudi Maribor naletela na široko podporo. Pobuda je bila pozdravljena zlasti zato, ker na ta način preko umetniške izpovedi pristopimo do izredno perečega družbenega problema, kot je odnos do prostora, v katerem živimo, najsi bo od delovnega mesta v tovarni do vseh problemov prostorskega načrtovanja in poseganja v prostor.
Okolje,človek — kultura je troje dejstev, ki živijo skupaj, vendar, žal, lahko tudi toliko narazen, da drug drugega izključujejo. Trienale EKO‘80 želi opozoriti na to nevarnost oz. že na dejstvo, da človek pozablja na okolje in, da zato kljub svoji tehnični in tehnološki dominaciji, kljub ogromnemu materialnemu bogastvu, ki ga ima, postaia prav do okolja nekulturen, s tem pa nekulturen zlasti do sočloveka.
Ne samo z likovno razstavo, tudi s strokovnim posvetovanjem, ki ga organizira mariborska Univerza v času ekoloških dni, z aktivnostjo v naših šolah in društvih, z aktivnostjo v naših delovnih organizaci jah pa vse do zbora krajevnih skupnosti pri Skupščini občine Maribor, želimo dati poudarek, da prav v takem industrijskem in gospodarskem centru, kot je Maribor, mobiliziramo vse moči, da bo okolje čim bolj odraz visoke kulture človeka in da bo človek kar najbolj sestavni del življenja v njem.
V imenu pripravljalnega želim trienalu EKO‘80, kot tudi celotnemu programu ekoloških dni, še posebej strokovnemu posvetovanju, čimveč uspeha, tako v tej prvi predstavitvi kot tudi v dolgoročnih načrtih, ki jih ima.
Predsednik Skupščine občine Maribor RAFAEL RAZPET din! me.
Kooperanti, ne tako!
Dobro ime Gradisa lahko hitro zapravite
Ker Gradis večji del nastopa kot postavi sončni si dežnik *°mpleten izvajalec del (nudi tudi ov,	Ha nriHp nhrti
?°perantske usluge), naredimo casih tudi komu »medvedjo uslugo« . Težave s kooperanti (ne z 'Semi!) so znane vsakemu vodji seklja. Ne samo roki tudi kvaliteta se lc*i že čez nekaj časa. Posebej je ^an problem izolacije ravnih streh. . e je ta površno narejena in delana e v nepravem letnem času, So rezul-ati hitro vidni. Potem pa zvonijo te-e‘oni. In Gradis je vsega kriv.
Streha pa pušča in pušča, telefoni Pa brnijo. Rešitev je verjetno edi-°le v tem, da bo Gradis imel svojo astno ekipo za izolacije streh.
Do takrat si bodo pa delavci, ki že že*ajo v novi hali (na sliki) pomagali Vrtnimi senčniki, ki sedaj v zim-*em času itak počivajo.
Delavec pri stroju pa si bo še na-Rrei pel (in delal) svojo pesem: e pušča ravna streha [)e *epi krik in vik a mizo zraven sebe
(in čakaj, da pride obrtnik).
FRANJO ŠTROMAJER
Delavec si je pomagal sam


Akcija NNNP 80/81
Naša dežela ni niti v preteklosti in tudi ne bo v prihodnje nikogar ogrožala. Čvrsto pa smo odločni braniti svojo samostojnost, svojo svobodo, neodvisnost in enakopravnost narodov in narodnosti. Tako bomo ravnali tudi v prihodnje. Na istih načelih želimo sožitje s sosedi in drugimi državami in narodi. Iz narave naše družbene ureditve izhaja dobronameren prijateljski odnos do vseh. Toda živeti moramo v realnem svetu, kjer zelo pogosto oblast močnejšega sili na plan. Primer: Kampučija, Afganistan, Bližnji vzhod, vojna med Irakom in Iranom, Afrika: To nas obvezuje, da tudi v prihodnje uresničujemo ideje o oboroženem ljudstvu, razvijanju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite,, katere udarno jedro je JLA in služba državne in javne varnosti.
Organizirano se tako, da vse politične sile delujejo za krepitev obrambe in zaščite. Na tem področju ne smemo dovoliti popuščanja, samozadovoljstva in ne pasivnosti. Nadaljevati moramo s krepitvijo in ravzojem sistema splošne ljudske obrambe in družbene samo-
zaščite, da bi tako preprečili sleherna presenečenja najsi bo od zunanjih ali notranjih nasprotnikov. Pomembna je značilnost, da učinkovito in enotno delujemo vzaostrenih razmerah v morebitni vojni in agresiji ter ob elementarnih nesrečah.
Tudi akcija »NNNP-79«, ki smo jo opravili v letu 1979 je pokazala dobre rezultate in množične udeležbe zaposlenih v TOZD. Osnovni namen akcije je krepitev obrambnega mehanizma SLO in DS, krepitev moralnopolitične vrednosti, vzgoje in zavesti SLO in DS, ki so nezamenljiv dejavnik varnosti naše ožje in širše domovine. Takšna aktivnost je posebej pomembna za sedanji čas, ko se zavoljo\nestabilnih mednarodnih razmer in, politike obeh blokov do stališča sile intervencije.
Akcija NNNP-80-81 bo tekla tudi spomladi 1981 s tem, da priprave že potekajo in bodo v prihodnjih mesecih dokončno izdelane. Sama akcija pričakuje in terja sodelovanje in angažiranje vseh zaposlenih v kolektivu. Potek priprav za akcijo začetek junija 1980, ko smo od Koordinacijskega odbora za izvedbo akcije NNNP 80-81 SZDL Maribor sprejeli osnovna izhodišča za akcijo.
V tem navodilu so navedene te-žiščne aktivnosti in časovna opredelitev za planiranje in izvedbo akcije.
V ta namen smo v GIP Gradis TOZD GE Nizke gradnje in TOZD Biro za projektiranje izdelali program za akcijo, ki je obravnavan na sestanku Komiteja za LO in DS in OOZK.
Program akcije je usmerjen v smeri dograjevanja obrambnih priprav, oz. obrambnega načrta, pre-vera usposobljenosti posameznih elementov iz obrambnega načrta.
Z načrtom je zagotovljeno intenzivnejše usposabljanje delovnih ljudi za SLO in DS. V ta namen smo organizirali predavanja za vse zaposlene po naslednjih vprašanjih:
—	organizacija SLO in DS v TOZD in Zakon o SLO in DS
—	uresničevanje SLO in DS za preteklo obdobje
—	splošna načela obrambnega sistema
—	podružabljanje obrambnih priprav
—	kako delovni ljudje uresničujejo priprave za SLO in DS
—	prikaz filmov iz SLO in DS
—	spoznavanje z teh. sredstvi iz SLO in DS
Predavanja so izvedena tako, da
Knjiga in jaz
Ko poskušam premisliti svoj odnos do knjige, se spomnim pogoste fraze, da je knjiga najboljša človekova prijateljica. Ta formulacija mi ni bila nikdar posebej všeč, predvsem me preveč spominja na naslove šolskih in domačih nalog, po drugi strani pa sem sam doživljal knjigo sicer zelo vznemirljivo, vendar nikdar kot prijateljico.
Ko sem bil otrok, smo imeli doma malo knjig, bili smo bolj revni kot ne, ata in mama pa sta se morala ukvarjati s povsem drugimi problemi, ne pa s knjigami. Vendar je bilo pri hiši nekaj knjig, in čerovno bi mama ; večkrat potrebovala za rojstni dan bluzo ali nogavice, ji je ata, ali pa mi otroci, raje kupil knjigo. Imeli smo neko staro sveto pismo z ilustracijami. Ta knjiga mi je vzbujala določeno grozo s strahotami pekla, ki sem jih videl narisane, ko še nisem znal brati. Mogoče se celo kač tako panično bojim iz tistih časov, zaradi kače, ki je bila narisana na drevesu z jabolkom. Tudi pustolovske knjige, iz katerih nam je mama kaj prebrala, so me vodile v svet skrivnosti, strahu, napetih nesresničnih situacij, ki pa sem si jih na moč živo predstavljal in o katerih se mi je ponoči sanjalo. Vsebina knjig je bila zame neke vrste sanje, mora, drug in skrivnosten svet.
Potem nam je mama po večerih brala Cankarjeve črtice. Na moč sem se jokal, kongm je brala Jureta, Skodelico kave, Pavličkovo krono... Ko je oguljena knjiga Cankarjevih črtic ležala na mizi, sem jo gledal s solznimi očmi in jo spoštoval, v meni pa se je budila slaba vest, ker sem bil sam večkrat hudoben z mamo. Cankarjeve knjige so bile zame neke vrste očiščenje, sladka in trpeča pokora za moje grehe. Ko sem hodil v šolo, sem znal na pamet stavek iz Domna: »Ali veš koga so danes pokopali«, je vprašal Domen osorno. To sem govoril na glas na poti v šolo in sosedje so me imeli za zmešanega. Seveda sem krvavo verjel, da je Domen metal polena v može lovce, da je berač Urh zares vedel vse, kar se je dogajalo v Jurčevi hiši, na graščini in drugod. Zelo sem bil nesrečen, ko sem izvedel, da ni vse res, kar se je godilo v knjigah in da si je Jurčič vse izmislil. Potem sem bral samo Jurčičeve knjige, vse, večkrat. Prebral sem knjigo o njem Pot desetega brata, ki jo je ata kupil mami za god. Knjigo sem prebral desetkrat, kajti tudi sam sem želel postati pisatelj. Ker je to biografska knjiga, nisem imel razloga, da bi ne verjel, da je vse res, kar piše v njej. še vedno so bile te knjige nekaj skrivnostnega, daljnega, ne-
dosegljivega, še vedno sanja in mora. Nikdar pa prijateljice. Saj v prijateljice ne moreš biti nerazumno zaljubljen.
Potem sem imel cankarjansko ero. Bral sem vsega Cankarja, večkrat, neštetokrat. Oblačil, pil, govoril sem kot Cankar. Snubil dekleta z njegovimi verzi in stavki in ostajal seveda praznih rok, ker redka dekleta »grizejo« na Cankarjeve citate. Pri vojakih sem norel za Krležo, prebral sem vsega od spredaj naprej in od zadaj naprej.
Knjige so še vedno zame strast in ljubezen. V svojo hvalo moram priznati, da svojih ljubezni nisem izdal, še vedno cenim Jurčiča, Krležo, Cankarja in seveda vse naslednje ljubezni, vendartako izrazitih ni bilo več (dramatiki so spet drugo).
Potem se je zgodilo, da sem sam napisal knjigo in so mi jo natisnili. Spet sem se obnašal kot nerazumen zaljubljenec. Ogledoval sem svojo prvo knjigo, kakor je baje (tako piše Jože Pahor) Jurčič ogledoval svojega Jurija Kozjaka. Rad bi jo vsakemu pokazal, pa sem se otročje sramoval. Če sem jo komu poklonil, sem bil rdeč v obraz. Tak je torej moj odnos do knjige: knjiga je moja nora ljubezen, moja mora, sanja, groza, drugi jaz. Prijatelje pa imam druge.	tonf, PARTLJIČ
so uporabljeni shematski prikazi grafoskopom s potrebno obrazl°a' tvijo zakonskih določil. Za tehmcn, sredstva za zasiguran praktičn
LABI* tl**
Prešernov rojstni dan
Spet se bliža 3. december, dan, ^ bi ga morali vsi Slovenci dočaka radostjo in ponosom. Dan, ki moral biti letos še posebno slovel’ zakaj minilo bo natančno sto ose deset let od rojstva največjega s venskega pesnika, dr. Franceta r . šema; tega genija, ki je izšel iz V .. stva, v katerem se je poosebil g6^ vsega slovenstva. Seveda bomo v* po svoje doživeli letošnji 3. dec« ber, bilo pa bi prav in lepo, ko bi « del tega prazničnega dne Pre .• j ob katerikoli dobri slovenski knj e j saj smo se Slovenci prav po zaSl | naših besednih ustvarjalcev ohr* ^ kot samostojen, kljub majhnost soko kulturen narod, ki si je V°s let jih tuje oblasti priboril tud' snično svobodo in neodvisnost, y sti mednarodnoosvobodilno vojn ,
letih 1941-1945. Kot že toliko*' poprej, so bile tudi v tistih stra dneh prav besedne umetnine * šerna in drugih slovenskih Pcslllj je in pisateljev tista spodbuda, ^ pomagala partizanom in vsern'ne vednim ljudem naše domo vztrajati in zmagati v boju z in številčnejšim, bolje oboroženim vražnikom.	da.
Dokažimo, da smo tudi da ^ našnji, kljub ozračju potros ' ^ mrzlice in hlastanja za materi \ dobrinami, še vedno kulturen n da smo vredni potomci svojin gumnih, narodno zavednih, *L,0v, doljubnih dedov, mater in °craii' da smo hvaležni potomci dr- f6. četa Prešerna. Dokažimo to ^ snično ljubeznijo do lepe s'°v u0ije besede, to ljubezen pa bomo naj\0[Ti dokazali s tem, da bomo z raza' a§ih in srcem prebrali katero od del" -eV, slovenskih pesnikov in P'sa!T0V
Morda ne bo napak, če bomn-tak slavnosten dan, kot je 3.dC oVjh ber, vzeli v roke razen Prešern POEZIJ še katero od knjig, »L.
leto za letom ob Prešernovem ‘‘^e nem dnevu pošilja med s*"^gA' ljudi PREŠERNOVA DR^V Ta je letos, ob 180. obletnici n novega rojstva, za svoje član.’ j„ ročnike Redne knjižne zbirjy(1jig< druge bralce, pripravila šest * ^ vezanih v celo platno, z večt>a ščitnim ovitkom. Prešernov k 5^ za leto 1981, SlovenskegiJČ pesmi z naslovom NAJ Ml -g. SONČECE, DELOVNI STRE MARIJE,	jN
ZMEDA, DRUŽINA prjl ZDRAVJE ter roman ^LVrtjjge, OGENJ IN PLAMEN s0 K jepe zanimive za vsakega ljubite!)
knj'8C FRANJO ŠTROMAjeP
Akcija 1000 delavcev-sodelavcev
Dobri rezultati
Vse bolj spoznavamo, da je te-melJn> pogoj vsakega odločanja ustrezna obveščenost, vendar ni do-vii’ C*a delavec le obveščen. Obrcati mora tudi sam. Aktivno se "10ra vključiti v pretok informacij, . aj samo dobro obveščen delavec
lahko
samoupravno in odgovorno
odloča, v takšni obveščenosti in od-
loča
nju pa je moč nas vseh.
Prav zaradi teh razlogov je komi-Ja za informiranje in politično propagando pri republiškem svetu uze sindikatov Slovenije dala po-udo za akcijo 1.000 delavcev — delavcev. Akcija se je začela letos aja in traja do konca leta. Po zadka* P°r°či'ih Delavske enotnosti, tera objavi seznam imen novih ,nPelkov jn najbolj zanimive pri-Pf, ® > je število dopisnikov že pre-g o številko 1.600, kar pomeni, da nr Pr!otno postavljena številka že rp s?2ena* da je akcija dala dobre ultate in se še vedno nadaljuje. ud'naše uredništvo se je vklju-ea .Vakcii°, tako da že dalj časa or-knv*Z^anP raz^'rjamo krog dopisni-n v ‘ °d julijske številke, ko se je v n_vem glasilu pojavil prvi prispevek skPega klavca, pa do oktober-soh’ iSmo usPeli pridobiti 16 novih Štev! lu*?7 ~ dopisnikov. Tudi v tej ki • °oste opazili nekaj znakov, ozn v!”'!’0! fiaše akcije, s katerim pa — .ac,m° vsaki prispevek novega
lom akcije. To priznanje bo vsem slavnostno podeljeno po koncu akcije. Vsak sodelavec bo dobil značko, s tisto številko, pod katero je bilo njegovo ime objavljeno v Delavski enotnosti.
Vse, ki se želite vključiti v našo akcijo, opozarjamo, da je rok za oddajo vaših prispevkov 30. dan v mesecu, kajti le tako bo vaš prispevek izšel že v naslednji številki. S tem boste tudi vi postali naš novi so-delavec-dopisnik in boste po končani akciji dobili omenjeno značko.
Gradisov vestnik začenja v pričujoči številki objavljati imena delavcev, ki so se odzvali vabilu Zveze sindikatov Slovenije in našem vabilu k sodelovanju in so nam že poslali svoje prispevke. Poleg imen, naših novih delavcev, ki so že bila objavljena v Delavski enotnosti in kopijo, ki jo objavljamo v tej številki, so novi sodelavci naslednji naši delavci: Gregor Oblak, Edo Kragelj, Ivo Mahajnc, Adela Simon, Ludvik Rizmal, Josip Humek in vsi sodelavci, katerih prispevke objavljamo v tej številki glasila.
C. PAVLIN
Delavci-novi sodelavci
j .	pnapcvciv uvvvga
so 4 aV.Ca' *mena prvih sodelavcev
enn*6 k'.*a objavljena v Delavski leta n°Sl'’ ostaH Pa bodo še do konča
dei 1 nov' sodelavci v akciji »Tisoč ve] j*.Cev,— sodelavcev« bodo prijeli 0 oštevilčeno značko z simbo-
339. Stjepan Perkovič CIP Gradis 340.. Rajko Ješovnik
341.	Zlalko Otomanček
342.	Joic Sver 34.3. Ludvik Rudolf
344.	Jani Klančar
345.	Marko Žontar
346.	Milcftko Nikič
347.	Alojz Polajnar
348.	Rašo Jovanovič
Dva jubilanta v Kovinskih obratih
No vembra sta dva delavca Kovinskih obratov Ljubljana slavila jubileje. Ivanka Sterle je slavila petdeseti in Franc Novinc šestdeseti rojstni dan. Obiskali smo slavljenca in se pogovorili z obema.
IVANKA STERLE se je rodila 13. novembra 1930 leta.' H Gradisu je, v takratne Centralne obrate, prišla pred 25 leti, pred tem pa je te šest let delala v Pionirju Novo mesto. Spominja se svojih prvih začetkov: »Po sestrinem nagovarajnju sem se iz Novega mesta preselila v Ljubljano in zaposlila v gradisovih Centralnih obratih. Najprej sem delala v fakturnem oddelku, potem na obračunu osebnih dofurdkov za šoferje, nakar sem 10 let delala v tajništvu. Iz tajništva sem šla v likvidaturo, kjer delam še danes.
V tistem času, ko sem pričela
delati, je primanjkovalo kadrov, veliko smo delali tudi udarniško in popoldan. Spominjam se, da smo včasih delali tudi do enajstih ponoči, ali pa tudi ob sobotah in nedeljah. Bili so to težki, pa vendarle po svoje, lepi časi.«
FRANC NOVINC je 27. novembra proslavil šestdeseti rojstni dan. Kot je sam povedal, bo delal samo še do konca leta, potem se bo upokojil. Pri Gradisu je od 1948 leta, ko je v takratne Centralne obrate prišel iz vojske. Predrto je šel v vojsko, je leto dni delal na železnici in vozil lokomi-tive. V Gradisu se je zaposlil kot ključavničar. Sodelavci vedo povedati, da je zelo dober majstor, saj je edini on znal variti aluminij.
Obema jubilantoma in dolgoletnima gradisovcema čestita tudi uredništvo Gradisovega vestnika.
C. PAVLIN
Ivanka Sterle
Franc Novinc
Dopust na Češkem
Potopis ali kaj vidiš, če nič ne vidiš!
Skaljen
torek
Odpeljali smo se v 150 km Sveii! •	Budejovice (tudi
ujirni 1C tu) ‘n s' malo pred
vita, °8lcdali grad Hluboka nad bil ta0- ?rad je iz 13. stoletja in je vs- .sn,eje več krat obnovljen ter bil
___°peta 1948 v privatni lastnini.
rC7u ..nkratni so ogromni gobelini, trehan^. marmor, parketi. To je
treh* -7 marmor, parketi. lo je saj ;a Vldeti, sicer pa ni bilo težko, Čanrf lasntika delalo 80.000 tla-ra7i:K (toliko jih še »Gradis« nima, Za,. 3 Je le v tem, da so oni delali ll0lV> mi pa za »pare«).
c-* ^edna ogleda je rezbarija re,tst®ne velike sobane, ki jo je rod zlo*r'V delal celo življenje, ali pa „ l>va miza v jedilnici z večmino-jedce °*°*' katere je lahko sedelo 74
27.	8. — sreda
— Izlet v Karlovy Vary, zdravilišče, ki ga omenjajo že v 14. stoletju, kraj, kjer so si v vodi, ko priteče iz zemlje topli 72—73 stopinj Celzija lajšali težave, kralji, cesarji, markizi, vsa smetana tedanje Evrope.
— Ogromno je staromodnih hotelov ob enem novem, ki pa ga je vredno videti, zaradi velikosti in solidne gradbene izvedbe.
— Manjši nakupi, kosilo in mimo znamenite vasi Lidic domov.
— Po slavnostni večerji, ki je bila obenem tudi uradno slovo, še kratki klepeti po skupinicah, prijetno in veselo — spanje.
28.	8. — četrtek
— Dopusta je konec!
— Zjutraj smo že ob 8-ih odpe-
ljali v Prago, da zapravimo še zadnje krone, kar sploh ni bilo težko. Po kosilu smo se spet vrgli na parkiranje, ki ni bilo tako težko, kajti večina je sedaj imela več kovčkov, pa tudi več prtljage.
— Ob 5-ih večerja, ob 6-ih odhod, preko Brna — Dunaja, kar domov, tako, da smo bili v petek ob 4-ih zjutraj že v Maribora — Slovo je bilo prisrčno in »Josef-Vodka« ni mogel skriti solza.
— Na koncu pa še malo podatkov in razmišljanj.	f
— Dopust je bil enkraten, saj smo videli takorekoč celo Češko, po njej smo prevozili, 2200 km. Vsi so nam Mii zelo naklonjeni in ustrežljivi, posebno pa še paš stalni spremljevalec Vlado, ki je bil »zadolžen« za Jugoslavce ter skrbel, da je vse v
redu in po umiku teklo nemoteno, za kar mu gre posebna zahvala.
— Kar bojim se, da jim mi tukaj nismo nudili toliko pozornosti, ter jih s tako ljubeznijo vodili po naši lepi Sloveniji.
— Povedali so nam tudi, da ima Bytostav — Gradis podpisan sporazum o tehniški izmenjavi strokovnjakov, kateri pa čeprav so letos že imeti spisek le- teh ni zaživel in fantje so ostali doma.
~r Čim bližje smo prihajali proti domu tem glasnejše nam je v ušesih zvenel pregovor: »Povsod je lepo, doma pa riajlepše!« »Čfe človek pol l. svetaobteče, najboljši ktiuh doma se peče!«
.,	—.pa še res je!
Zapisal Stari Marjan StardVasnik
Gradis
tretji v in na
V dneh od 20. do 23. novembra je bilo v Bratislavi tekmovanje najboljših evropskih kegljaških klubov — državnih prvakov — v ženski in moški konkurenci. Tekmovanja za evropski pokal najboljših kegljaških ekip na asfaltnih (plastičnih) stezah ima hkrati po kakovosti svetovni rang, saj na drugih celinah ni enakovrednih moštev.
Jugoslavijo so zastopale tekmovalke » Rijeke« in tekmovalci Gradisa. Rečanke so dosegle zelo visoko uvrstitev z drugim mestom med sedmimi nastopajočimi ekipami. Naše moštvo bi se po moči lahko uvrstilo v finale med štiri najboljše med desetimi. To pričakovanje smo dosegli in celo presegli z uvrstitvijo na tretje mesto, vsega šest kegljev za drugouvrščenim Ferencvarosem iz Budimpešte in za 50 kegljev za pr-vouvrščenim moštvom Rot-Weiss iz Sandhausna (ZRN).
Gradisovi kegljači so s tem dosegli svoj največji uspeh ravno v času, ko praznujemo 30-letnico delovanja kluba. V Bratislavi smo se dokončno dogovorili tudi za zelo kvaliteten če-tveroboj, s katerim bomo na športen način proslavili 30-letnico KK Gradis. V soboto, 20. decembra se bodo sestali:
KK Rot-VVeiss — evropski (svetovni) prvak
KK Brodosplit — državni prvak
KK Gradis — prvak superfinala SFRJ
KK Grmoščica — kvaliteten klub • iz Zagreba
Evropi
svetu
Računamo, da nas bodo prišli v soboto bodrit naši navijači, saj bi se med drugim radi oddolžili prvaku Rot-Weiss.
Ob tej priliki moramo posebej omeniti vzdušje v športni hali šest-steznega kegljišča v Bratislavi, veliki zdai tekmovalki Rijeke, zdaj tekmovalcu Gradisa, pa ime
kluba in končno skandiranje JU-GO-SLA-VI-JA, so povzročali enkratno in neponovljivo vzdušje.
Nam Jugoslovanom, tekmovalcem in navijačem, kot tudi drugim prisotnim naše navijanje ni šlo le skozi ušesa ampak tudi srca. Zato se je moč in znanje^iaših kegljačev v polni meri izkazala v rezultatih in sicer:
Ludvik KAČIČ — 1826 kegljev — 4, mesto
Vili KOŠI R — 1794 kegljev — 7. mesto
Anton ČESEN — 1792 kegljev — 8. mesto
Vinko JANŠA— 1786 kegljev — 10. mesto
Dore ZDEŠAR — 1765
Tomaž KRIŽAJ — 1702
3.	SKUPAJ GRADIS 10665 ali 888 kegljev poprečno na 200 lučajev.
1.	ROT-VVEISS (D) 10715
2.	FERENCVAROS (H) 10671
4.	AURUL (R) 10660
STANE UHAN
Kegljaška ekipa Gradisa, ki je osvojila 3. mesto v Evropi: Vili Košir, Luka Kačič, Miha Fortuna, Vinko Janša, Tone Česen, Vinko Istenič, Dore Zdešar in Tomaž Križaj
Na štartu ene izmed dirk. Franc Žagar nastopa v Kombinezonu z Gradi*0*0 reklamo
V Gradisu imamo dobrega speedvvajista
Da v Gradisu nismo samo gradbeniki, mehaniki, mizarji, strojniki, vozniki itd., dokazuje primer Franca Žagarja, ki se je med speedwayisti uspel prebiti med najuspešnejše v državi.
Franc Žagar je v Gradisu od leta 1967, ko se je v Kovinskih obratih Ljubljana prišel učiti kot vajenec, tako da danes zelo uspešno opravlja delo strojnega ključavničarja. Kot večino mladih ljudi so tudi njega navduševali motorji, hitrosti in doživetja, ki so vezana za dirkališča. Prav zato se je leta 1970 vključil v AMK Kranj, kjer je začel tekmovati z mopedi v motokrosu. Ves takratni aoslužek je Franc vlagal v motorje. Največji uspeh v motokrosu je dosegel leta 1971, ko je bil na državnem prvenstvu z mopedi do 50 ku-bikov četrti.
»Po tem sem šel na odslužitev vojaškega roka in jx> vrnitvi iz vojske spoznal, da je to izredno drag šport, ki zahteva preveč denarja, saj bi moral delati samo za motorje in dirke, ker je pomoč klubov premajhna,« je jrojasnil Franc Žagar. »Zato sem za nekaj let čisto prenehal dirkati. Ne glede na moj odločitev me je še vedno vleklo k motorjem, saj tisti, ki enkrat spozna užitke tekmovanja z motorji, zelo težko preneha dirkati.
To se je po nekaj letih zgodilo tudi z mano. Vključil sem se v AMTK »Ljubljana« in začel tekmovati, seveda po predhodno pozitivno opravljenem preizkusu sposobnosti v speedwayu. Dobro sem napredoval, tako da sem leta 1978 že bil drugi v Jugoslaviji. Lansko leto, kakor tudi letošnje sem končal na tretjem mestu v državi. Prednost obeh mojih tekmecev (Kekeca in Kocuvana) je v tem, da sta na najboljših motorjih,
Franc Žagar
ij oba tekmujeta v tujini P0*0 ripravljenimi motorji. 0e Rad imam speedway in vse u ^ ^ r nevarnosti, ki me pričakuje) irkališču. Kot član državne teK(e-
ntance sem sodeloval tudi lnih tekmovanjih v tujini, kj
sem dosegel večjih usPC^a-ako kot tudi ostali naši spee' #1
A.!	_	• .. J_	* 1-
iaKO koi tuai osian na»i sti, saj v drugih državah t*"* gjo i jo za ta šport. Tekmovalci ^ je
iljše. pogoje za trening, >n iločilno, boljše motorje. Kovinski obrati so mi tud' P® j li, pri opremljanju za dirke,
kupili kombinezon, na sim Gradisovo reklamo- %o'
bomo v bodoče tudi na te ačju dobro sodelovali.« _ Poželimo Francu Žagarju ^ ortnih uspehov v naslednje0^, n manj neuspešnih dirk m v \j0' v ter da bi mu v Gradisu tu'	»
če .prispevali vsaj majhen d ;gove nastope.	,yl_lH
Smučarski tečaji Gradisa v letu 1981
Tudi v letošnjem letu je Komisija fa šP°rt in rekreacijo, ki deluje pri Konferenci OOZS piP Gradis vne-a v svoj plan in program organizacij smuoars*(ih tečajev za naše de-
• Venskem letu smo poskusno vedli en tečaj za odrasle in enega ucence. Videli smo, da je bilo za-" ntanje precejšnje — večje kot so tn,e na^e ponudbe, zato smo se v le-nJf*n letu odločili, da bomo to
'«-rir„7„"ks;sivncdei,vn",‘
zirav3V,tako bomo tudi letos organi-i skupaj tečaje za začetnike (to
Kot°Sn°Vn' tečaJ) *n nadaljevalne, let ,novost naj povemo, da imamo nle leto termine v času zimskih vkii' ta*t° da bi se v tečaje lahko ključ,|i starši z otroki.
leto bomo izvedli tri te-
2i	bo organiziran v času
Potov i Petnic za delavce z otroci, logi b° od 26. I. 1981 do 1. II. Bora\ u ^ozd Martuljku (Kranjska |a a) hotel Špik za okoli 30 oseb.
°meii‘| teČa^ nai povemo, da smo otrni ' *tar°stno strukturo za ke °d 6. do 11. leta starosti.
v čaV6^	Prav tako organiziran
otr . z,mskih počitnic za delavce z od 7 ntozdov Mariborskega bazena tiščih d do 8. II. 1981 na strnita . v “°horja za okoli 40 oseb. Za lavei 3 Se bodo lahko prijavili de-leta ^,otroci °d 6. leta starosti do 11. jutr" a fa tečaj, bi se tečajniki vsako ja	na smučišča Fohor-
skem katerih bi imeli v dopoldan-casu 3 ure smučanja in v po-
poldanskem 2 uri. Vmes bi imeli eno uro in pol časa za počitek in kosilo.
3.	tečaj bomo organizirali samo za delavce od 11. II. 1981 do 18. II. 1981 v Gozd Martuljku (Kranjska gora) hotel ŠPIK za okoli 40 oseb.
Za vse tečaje se lahko prijavijo popolni začetniki, do takih, ki že dobro obvladajo smučanje, kajti tudi takim bomo nudili ustrezno izpolnjevanje učenja tehnike smučanja.
Finančno bo organizacijo (to je stroške učiteljev in voditeljev, ter potrebnih ustreznih rekvizitov), krila konferenca OOZS GIP Gradis. Predlog konference OOZS kakor tudi naše komisije je, da bi OOZS v TOZD, krile stroške žičnic za svoje delavce. Stroški polnega pensiona v katerem stanejo 260,00 din za odrasle in 230,00 din za otroke. Te stroške plačajo udeleženci tečajev sami.
Vse zainteresirane delavce prosimo, da se prijavijo za tečaje pri org. šp. rekreacije tov. Alojzu Polajnarju, GIP Gradis, Kadrovsko soc. služba, Šmartinska 134 a, tel. 41-422 ali pri športnih referentih v tozdih. Ob prijavnini bo potrebno vplačati akontacijo t.j. 800,00 din na osebo. V slučaju, da OOZS v TOZD ne bodo krile stroškov žičnice jih bodo morali kriti udeleženci sami.
Istočasno obveščamo vse delavce, da je število udeležencev v posameznih tečajih omejeno in bomo spremljali prijave do zapolnitve rezerviranega števila tečajnikov.
Športni pozdrav!
Org. šp. rekreacije, Alojz Polajnar
Nadležna fotografija
Malomarnost, ki presega vse meje.
Danes, ko se borimo za vsak dinar, taki prizori ne bi smeli krasiti naših gradbišč.
Rokavica kot zaščitno sredstvo lahko služi svojemu namenu le na roki, ne pa odvržena v blatu. In če povemo, da tak par delovnih roka-' vic stane že 150 dinarjev, lahko hitro izračunamo koliko stane to Gradis. Zato rokavice na roko, in ne puščajmo jih v blatu.
FRANJO ŠTROMAJER
Ahmet
Halilčevič
Iz vojske nam pišejo
Pozdravljeni tovariši,
Od 27. aprila dalje služim vojaški rok v Ohridu, odkoder pozdravljam vse delovne ljudi DO GIP GRADIS GE Ljubljana in jim želim veliko delovnih uspehov letu stabilizacije. Še posebej pozdravljam tovariše iz servisne delavnice, ki so mi že pisali. Prav tako pozdravljam tovariše: Oblaka, Mirka Novaka, Miklavžin Janka, našega sekretarja ZK in vse, ki hočejo slišati zame. Gradisov vestnik redno prejemam. Vsakič me razveseli, prav tako tudi moje prijatelje Slovence, s katerimi ga skupaj prebiramo. Zanima me, če je naš sodelavec Pavle Zupančič že v pokoju, saj se je govorilo, da bi letos lahko zaključil delovno dobo. Če je že odšel v penzijo, mu prosim, sporočite moje pozdrave in želje za dobro zdravje.
Toliko za enkrat, tovariši, vsem • pozdrav!
Vojak DRAGAN VLAHOVIČ

J
Nagradna križanka v današnji številki
Med tistimi, ki boste poslali pravilno izpolnjeno križanko do 15. decembra 1980 bomo izžrebali tri nagrajence, ki bodo prejeli naslednje nagrade:
L nagrada
2.	nagrada
3.	nagrada
300 din 200 din 100 din
Pravilno izpolnjeno križanko pošljite na naslov: Uredništvo Gradisovega vestnika, GIP GRADIS Ljubljana, Šmartinska 134a, 61000 Ljubljana. Rešitev nagradne križanke iz prejšnje številke:
VODORAVNO: Kronologija, romanopisec, oko, aga, are petina, mrav, ZAR, Pitia, JA Gabon, JO, jereb, anabasis, Aci, Abi, delikt, ep, deset, il, Rila, mirila, sinonim, kdaj, sel, Ida, ete Tao, atm., Baraga, Aanrud, IH Garonne, Kecal, robat, Ratko Lola, i, E vita, Brasil, J, levak Pola, Igo, Aco, merila, ena, izza loki, skuta, galerija, voh, sol analog, zalep, RS, matematik Mladje, Stone, kis, olivin.
Geslo, zahtevana rešitev križanke: Petintrideset let dela in uspehov kolektiva Gradis.
Izžrebani so bili naslednji naši delavci:
1.	nagrada 300 din: Vida Djordjevič, TOZD SPO
2.	nagrada 200 din: Marija Pero všek, DSSS
3.	nagrada 100 din: Sreto Zakič, GE Ljubljana
Čestitamo!
V
Nagradna križanka