VESTNIK
am)m<))t)mmmm)m)nmmmm))nm))tm)mtntnuMuh)MA!:'
=
= Poštni urad 9020 Ceiovec =	,
= Veriagspostamt 9020 KlaaenfurL^ 3- ^
izhaja v Ceiovcu Erscheinungsort Kiageniurt
Posamezni izvod 3 šiiinge mesečna naročnina 12 šiiingov
P. b. b.
?inm)mmuimun!)mt)tinmm)m)nmm)nmttm<umnntnmff
LETMiK XXX).
CELOVEC, PETEK, 10. SEPTEMBER 1976
ŠTEV. 37 (1778)
V manjšinski poiitiki
ne sme biti raziičnih meri!
Pred 30 teti je hi! skienjen sporazum o Južni Tiroiski
Dne 4. septembra 1946 — torej pred tridesetimi teti — je bii skie-njen tako imenovani sporazum De Gasperi-Gruber, s katerim so biie ustvarjene osnovne smernice za rešitev „južno!iroiskega vprašanja", namreč za ureditev narodnostne zaščite nemške manjšine v Gornjem Poadižju. Pozneje je bii sporazum izpopoinjen in s posebnim „pake-tom" so biii izdeiani konkretni ukrepi za rešitev odprtih vprašanj, kar je biio — razen matošteviinih izjem — tudi že izvedeno. Tako južni Tiroici danes upravičeno in z razumijivim zanosom o sebi pravijo, da so edina manjšina v Evropi, ki se krepi.__________________________________________
Ob tridesetletnici omenjenega sporazuma je bilo podanih mnogo izjav in napisanih nešteto člankov. Če na primer omenimo podpredsednika južnotirolske ljudske stranke (in verjetnega naslednika Mag-naga v vodstvu stranke) Rolanda Riža, ki je priznal, da je bilo za južnotirolsko manjšino že mnogo storjenega, čeprav po njegovem ni mogoče mimo dejstva, da bi bil njen položaj danes lahko še boljši Zlasti pa je Riz naglasil, da bo treba „paket" še nadalje dopolnjevati, kolikor se bodo pač manjšinske potrebe in zahteve nenehno stopnjevale pod pritiskom sodobnega družbenega razvoja. Riz je tudi menil, da so danes socialni problemi manjšine pomembnejši od vprašan; etnične narave, ..vendar pa bosta v prihodnosti ie popotna zaščita
Znači!na sorodnost
ki je ni mogoče spregiedati
etničnih pravic ter pošteno izvajanje avtonomije iahko zajamčita mi-roijubno sožitje med nemško, ia-dinsko in itaiijansko skupnostjo'.
Ali ne bi bilo koristno, če bi te ugotovitve premišljeno prebrali in zlasti po njih ravnali tudi tisti, ki nosijo odgovornost za reševanje manjšinskih vprašanj pri nas v Avstriji? Posebno velja to za kanclerja Kreiskega, ki sicer ob obletnici sporazuma ne b< govoričil o nekih ^načelih" avstrijske manjšinske politike, ko pa je vendar odnos prav te poiitike do vprašanj koroških Siovencev in gradiščanskih Hrvatov povsem drugačen od tistega, ki ga je Avstrija kazaia in uveijavijaia v južnotiroiskem vprašanju; to je poiitika raziičnih merit, to je poiitika dvoiične morate!
S kanclerjem se strinjamo samo v enem; ko je dejal, da sta Avstrija in Italija s pogajanji o Južni Tirolski svetu pokazali primer miroljubnega reševanja bilateralnega vprašanja. Seveda je kancler pri tem
raje molčal o ..poudarku", ki ga je pogajanjem dajala avstrijska stran (po izjavah verodostojnih poznavalcev problema sega odgovornost za takratne bombne atentate vse gor do dunajskih vladnih krogov). Predvsem pa je Kreisky prezrl nekaj, kar pa je bistveno — namreč dejstvo, da je biia Avstrija vseskozi in je še danes pripravijena pristati samo na take rešitve, ki jih bo sprejeta manjšina sama!
Če bi se Avstrija tega načela držala tudi pri reševanju svojega domačega manjšinskega vprašanja, tedaj prav gotovo ne bi prišlo do ..zaostritev", do „napačnih tolmačenj", do ..zrežiranih protestov" in do raznih pojavov „vroče koroške jeseni". Tistega ..konstruktivnega duha", kigavčtankuob30-letnici južnotirolskega sporazuma dunajska Die Presse pogreša pri koroških Slovencih, pri nas gotovo ni manjkalo; nasprotno, v vseh tetih po podpisu državne pogodbe smo koroški Stovenci in gradiščanski Hrvati vedno spet z besedami in dejanji izpričevaii svojo iskreno pri-pravtjenost, da konstruktivno prispevamo k izobtikovanju takih rešitev, ki bodo sprejemtjive za vse prizadete.
Zato pa tudi odgovornost za vse posledice nosijo tisti, o katerih je bivši deželni glavar Sima prav te dni izjavil, da so „ujetniki na Koroškem aktivnega podzemlja". Predvsem tajno jezikovno ugotav-(Dzz/;czzzz$. ^irzzzzž)
HE DAMO SE PREŠTEVAT! — HE DAMO SE PREŠTEVAT! — ME DAMO
Za ietošnjo jesen je napovedano tjudsko štetje posebne vrste, to je ugotavijanje manjšin.
Ugotavijanje manjšin pa nasprotuje duhu in vsebini 7. čiena avstrijske državne pogodbe iz !eta 19SS, kjer pravice narodnih manjšin niso vezane na njihovo števiično moč.
Ugotavijanje manjšin nasprotuje tudi mednarodnim navadam in demokratični ureditvi manjšinskih vprašanj.
Avstrijska viada in pristojne obiasti prav dobro vedo, kje na Koroškem Siovenci živimo.
Ugotavijanje manjšin deta sporazumevanju obeh narodov na Koroškem in Gradiščanskem hudo siio in škodo. Že v kratki dobi po sktepu treh protimanjšinskih zakonov v avstrijskem par-tamentu smo biii priča dogodkom, ki kažejo na to, da se bodo v krajih Južne Koroške še boij razvneti nacionatni spori in se raz-pasta narodnostna mržnja.
Takemu početju se bomo odtočno uprti.
Pridite na
PROTESTNO MANtFESTACUO koroških Siovencev
ki bo v nedeijo 26. septembra 1976 ob 14. uri pri Š o š t a r j u v Gtobasnici.
Ma sporedu so:
#	Godba na pihata
#	Govora predsednikov osrednjih organizacij koroških
Siovencev dr. M. Gritca in dr. F. Zwittra
#	Pozdravne besede zastopnika Sotidarnostnih komitejev
in zastopnikov manjšin ter mednarodnih manjšinskih
organizacij
Po protestni manifestaciji je pritožnost, da se udeiežite kut-turno-zabavnega programa z domačimi zbori in ansambti v go-stitnah Šoštar, Štekt in Juena.
Prireditev bo ob vsakem vremenu.
Zveza siovenskih organizacij	Marodni svet
na Koroškem	koroških Siovencev
ME DAMO SE PREŠTEVAT) — ME DAMO SE PREŠTEVAT! — ME DAMO
Svetovna organizacija pred letnim zborom
Ao Mo v zvez; z z%J?zj;M fro-tžznzmfšŽM^žz?!;' zzMepž v ^Mtržfž žzz še posede; o/z /zrzzfzz/zzem Tzgstopzz uzzr-zzojrzzž/z orgdzzov proz; 3/ovezzcezrz v .%ocž;%MK zzz SzHČz vzzsž opozorjeno faJž zzn ZMzzčz/ne sorozJnosZ; oz. po-JoMo^ž z rzzzznerzzznž prž rzzszsZžčnz/z režzzrzzjz v zt/rž^z, je ZzzMjšzzj; tzs^ z%-^rzčzz/ o „rzeozžgovorzzenz j?Merzj;z", Mnz Mzzc/er Arežy^y pzz je zzz ZzzMnzz opozorz/zz s^ovzz/ ozzzzzč/zo „nezzzs/žš<z-n% nesrzzznnost". VczzJar pa je v nzar-MČezn JejansM zzz vse pogosteje za-s/eJžzž faMzze značž/ne soroJzzosfz, Zz; jž/z enostavno n; mogoče prezretz.
Vzenzznzo sanzo roJezžjs^ega prezj-3fJ?zžM /azza ^znžt/za, ^z je prav te ^nz znova poMarzj, Ja večzns^eznzz crns^enzzz pre^žvaJstvzz nž przprav/jen Jatž vo/zTne pravžce; ^večjemtz Z?ž Z* toJe/ovanjzz prztegnz/ ne&aj „pose/z-"ž/z, zz^ranz/z Črncev". Z)/z nž tzzJž Mnc/er A*režsžey zžejaž, neMj poJo/?-Hega; če sejanje voJstvo ^oroš^ž/z ^žovencev noče pržstatz na ponazžene fesžtve (na ;zgoZ^*o/;zzzz;e nzanjšžne žn ^a „za^on o zzzzroJzzo^tzzž/z sMpžnaJ?", ^z jasna žn nzeJnaroJno zajamčena ^ožočž/a čžena 7 zamenjaje za neMj rzeojzveznžčz paragrafov /zrez vsa^e ^tejzžne — op. areJ.), sz /zo pač žz(zra/ ^z*ago zastopstvo manjsžne.
čn še v enem je ta značž/na soroj-^ost,- že naravnost Jo ekstrema stopnjevan antž&omanžzem, brezmejno Sovraštvo Jo vsega, &ar je žzožj a/z nzanj povezano s ^omanžzmom, a/ž Pa se v ta^o soroJstvo taJž samo spravt' zaraJz tega, ^er pač ne astre-^a konceptom, /z z so j z'/z zzoMMva/z ^a^šnž /zojevnž/zz /zrzžars^c vojne protz nomanžzma žn „^omanz'zma".
Azz; /zž se potem čaJž/ž zzzJržzzzz/zz Ptez/stavnž^ov ztvstrzje prej raznžmž ^eJzzzzroJzzžmž foramž, JzaJar gre za o^soJM po/žtž^e zzpzzrr/zežJz! žn rasne ^žs^ržmžnacž/e . ..
Dne 21. septembra se bo v New Yorku začeto tetošnje 31. zasedanje glavne skupščine OZN in svetovna organizacija oziroma njene čtanice se že martjivo pripravljajo na to veliko vsakoletno razpravo o perečih problemih današnjega sveta. Za zasedanje glavne skupščine je pripravil obsežno poročilo tudi glavni tajnik OZN Kurt Waldheim, kateremu letos poteče njegov petletni mandat in bodo torej na letošnjem zasedanju odločali tudi o izvolitvi novega ali pa potrditvi sedanjega „najvišjega uradnika".
Po petih letih dolžnosti glavnega tajnika se je — kot pravi Waldheim v svojem poročilu — bolj kot kdaj prej prepričal o koristnosti in smotrnosti OZN. Hkrati pa je vse bolj zaskrbljen zaradi odpora in premajhne pripravljenosti, ki jo je včasih opaziti pri obračanju na OZN, kajti ni dovolj le obrniti se na OZN kot na zadnje sredstvo v kritičnih situacijah oziroma zgolj kopičiti v tej organizaciji nerazrešene probleme.
Največ pozornosti je posveti! Waldhcim glavnim mednarodnim problemom. Osrednji problem je afriški jug, „ki bo ostal glavna skrb OZN, dokler ne bomo našli zadovoljivega izhoda". Pri tem je povezal v skupni problem afriškega juga vprašanja Namibije, Južne Rodezije in same Južne Afrike, kjer se človeštvo sooča s tragičnimi posledicami rasistične politike apartheida. Wald-heim je opozoril, da nihče ne pretirava, če opomni na resno nevarnost, ki
grozi miru na tem območju. Neredi v Južni Afriki in nadaljevanje spopadov so dramatično opozorilo, da apartheid neizbežno vodi k nasilju. V Južni Afriki ne more biti miru, dokler ne bomo dosegli sprememb, ki jih že tako dolgo terja OZN, meni Waldheim in zaključuje, da je zdaj morda sploh že prepozno za mirno rešitev, kajti iz dneva v dan je bolj
grozeča potencialna nevarnost, da pride do hude katastrofe, do mednarodnega spopada, ki bi se utegnil močno razrasti.
Med posebne probleme procesa dekolonizacije je Waldheim uvrstil Zahodno Saharo in Vzhodni Timor. Prav tako „velika in dolgotrajna problema" — Bližnji vzhod in Ciper — še vedno zbujata hudo zaskrb-
ljenost:,^ obeh primerih so sovražnosti usodno vplivale na mir v širšem pomenu besede". V obeh primerih se je zavzel za nadaljevanje procesa pogajanj, hkrati pa poudaril, da je izrednega pomena ureditev palestinskega vprašanja, „ki je osnovni element v bližnjevzhodnem konfliktu". Glede razvoja v Libanonu pa je naglasil, da je opustošenje v Libanonu, ki se še nadaljuje, „grozljiv primer neskladja med našo željo po miru in nesposobnostjo, da bi to dosegli".
Bližnje zasedanje glavne skupščine OZN naj bi bilo po mnenju glavnega tajnika Waldheima tudi priložnost, da bi tehtno ocenili praktično uvedbo novega mednarodnega gospodarskega reda in začrtali nove smernice za uresničitev takega cilja. Razprava o novem mednarodnem gospodarskem redu je odprla po njegovem mnenju novo poglavje v mednarodnih odnosih. Med to razpravo bodo najpomembnejši 6. in 7. posebno zasedanje glavne skupščine, sprejetje dokumenta o ekonomskih pravicah in dolžnostih držav ter 4. zasedanje konference OZN za trgovino in razvoj (UNCTAD). Sicer pa naj bo praktični rezultat te zgodovinske razprave tak ali drugačen, eno je jasno: nekatere pomembne elemente sedanjega sistema bo nujno treba
spremeniti, da bi ustrezali potrebam
politične in ekonomske stvarnosti današnjega sveta in da bi izoblikovali nov sistem, ki bi dovolj ustrezal željam, pravicam in interesom večine
človeštva.
ODPORNIKA GtBAMJA EVROPE:
Avstrija obtožena
da dopušča obnavtjanje neonacizma
V	Varšavi je biio prejšnji feden zasedanje organizacije borcev odporniških gibanj Evrope, na katerem :o zastopniki iz števiinih držav razpravijaii predvsem o nevarnostih neonacizma in zopetnega širjenja fašistične miseinosti.
V	tej zvezi so na zasedanju kritično oceniii tudi razmere v Avstriji, ki so jo obtožiti, da dopušča obnavijanje neonacizma. Opozorjeno je biio na množeča se izzivanja neonacističnih in veienemških krogov v naši državi in konkretno navedeno, da so avstrijske obiasti npr. tudi predvideno pangermansko zborovanje v Gradcu prepovedaie šeie na zahtevo in pod pritiskom borcev odporniškega gibanja.
Posebej pa so na varšavskem zasedanju izraziti vnemirjenje odporniških gibanj Evrope tudi zaradi ukrepov, ki jih Avstrija na zahtevo nemških nacionaiistov in neonacistov uveijavija proti narodnostnim manjšinam. ..Zadnji dogodki na Koroškem pomenijo tveganje, da bi zaradi njih priš!o do kontiikta med Avstrijci in Siovenci, hkrati pa ustvarjajo tudi težave v odnosih med Avstrijo in Jugosiavijo," je biio poudarjeno na zasedanju organizacije, ki smatra za eno svojih pogia-vitnih naiog dosieden boj proti pojavom fašizma, neonacizma in rasnega raziočevanja.
Avstrijsko viado obtožujemo
da dovoijuje oživijanje neonacizma
„Na svoji koži in krvi smo spoznati, kaj je fašizem, teror in krivica. Zato nas boii, če kjerkoti na svetu pride do pojavov in pritiskov, ki v sebi nosijo nacistično ideotogijo in prijeme. Zato tudi na tem zborovanju ne protestiramo samo proti neodgovornemu ravnanju Avstrije do stovenske in hrvaške manjšine na Koroškem, Štajerskem in Gradiščanskem, ampak tudi proti temu, da je Avstrija dovotita oživtjanje visoko-nemškega nacionaišovinizma in neonacizma."
V nedeijo 29. avgusta so se na vrhu Trigiava zbrali deiavci-pianinci siovenskih žetezarn, pridružiti pa so se jim tudi še drugi ptaninci. Ob tej pritožnosti so se spomniti tudi svojih rojakov na Koroškem in v zvezi z zadnjimi izpadi proti njim postati avstrijskemu vetepostaništvu v Beogradu protestno pismo naslednje vsebine:
Detavci stovenskih žetezarn in drugi ptaninci, zbrani na vrhu Tri-gtava, najvišjega vrha tugostavije, simbota slovenskega naroda, okrog katerega so naši predniki tisočtetja ktjubovati germanizaciji, protestiramo proti nadatjevanju raznarodovanja Stovencev onkraj Karavank.
Mišo še pozabljeni žatostni dnevi okupacije v drugi svetovni vojni, v kateri so pri uničevanju in germanizaciji pomembno vtogo odigrati nacisti iz sosednje Avstrije, posebej nemčurji iz Koroške.
Zatostno je to, da se tri desettetja po najbotj kruti vojni v zgodovini čtoveštva in ztomu fašizma ponovno dvigujejo nacistične vsedtine ter koroškim Stovencem in gradiščanskim Hrvatom jemtjejo osnovne pravice in ponos do naroda, ki mu pripadajo.
S sosedno Avstrijo žetimo živeti v mirnem sožitju, zato pa je potrebno s koreninami izruvati nacionatistične ktice. Stovenska manjšina pa naj bi bita most za spodbujanje vsesptošnega sodetovanja.
..Pravica do asimilacije" udarec načelom demokracije
Tako je poudarit minulo nedeljo član CK ZKS Miloš Prosenc, ko je govoril na osrednji proslavi v počastitev 35-letnice oborožene vstaje na Vrheh nad Trbovljami. Pri tem pa je še naglasil, da glasni protesti in izrazi nezadovoljstva zaradi protimanjšinske politike v Avstriji niso zrežirani po ukazu forumov, kot skušajo ^dokazovati" v Avstriji, marveč ..prihajajo od srca in so odraz zavesti naših deiovnih ijudi, ki jih zato tudi nobena pieh-ka pisma iz Avstrije ne bodo prepričata drugače".
Sicer pa se širom po Jugoslaviji še nadaljujejo protestna zborovanja, kjer pripadniki vseh narodov in narodnosti soglasno obsojajo protimanjšinsko politiko avstrijskih oblasti ter zahtevajo dosledno iz-
/Vagret/Z, ^isojože/etd, p?*e</-pd Zdčfnje 77?esece MMr/jfvo o^o-pdt?d/Z, p/e/;, /n gMo;t/; predstdt??:/^/ tre/? „o(//oči/?:iZ?" strani te?' ve/Z^ r/e/ dfstr/js^egd Z?: še z/dsf/ ^oroš^egd t/s^d, ;e zrdt/d MOfd cvet^d žd/o$tr;e Z?:	Z?4?*dt; vz?:e??:Zrjdjoče ^oroš^e
st!?d?*??ost;.' /Zst „D?:ser A/d?*?;te??".
V	d^c/iZ se je z??dš/d ce/ot??d
p?*ot;s/ove??s^d ^0d/ZcZjd. /zJdjdte/jd Z?: g/df?;c??-;d dred??Z^M, /?; se je „ČMtZ/ po^/;cd?;egd", Jd pr/s^očZ ??d po??;oč ?:e??:š^Z več/n; ??d Korošce??: (^Z jo ??;ewr/d ogrožd s/ot?e??s^d ?wd??jš;?:dj te?* svojo „^vd/;teto" Jo^dZdje z ??e^dd-?tjZ??: p?*ostovo/j??;'??: e/d??stvo??; v SS ?Hs p?*;pdr/wostjo z/og/ds??; d/fZzZjZ Ztrd?;;/e?:/'d?'g (e/;t??/ edZ?:ZcZ zd „po-se/???e ?;d/oge" ??d Bd/^d?;d Z?: ?;d vz/?oJ?te??t /?oj;šeMj, so dd/Z j;??d??č??d sre^stvd wd ?*dzpo/dgo „vp//v??/ ??;ožje" /z ^oroš^egd gospoJd?*stvd (pote??: se pdč ?:Z čdd/tZ, dd se gospo-Jdrs^o soJe/ovd?:je td^o šepdvo rdz-f/jd prdv ??:ed Koroško /?? S/ove?:;jo/j te?* ose/??:ost: st?*d??^ (torej /?o/Zt;č?:Z ^rog/, /?Z so v pos/%š?:e?7? ;zpo/??jevd-??j;< zd/?tev r?e??:š^;'/? ??dc;'o?:d/;stov pred ?:eddt??:Z??: MZd^o??;7e tdd; zdd?;jZ ??dpdj ??d ^oroš^e S/ove?:cej. Četr-tegd zdvez?:;^d ;?: sode/dvcd ??ovegd /;std dred?;:/? s;cer ?::' Z??:e?:ot?d/, je pd td^o jds?:o f/de?:, d d se Kredr;;^ ?:ZtZ r?Z s^dšd/ potrdd/tZ, dd /?Z gd s^r//.' to je ve/;/? de/ dvst?*/js^egd t/s^d.
PoMddrje??d progrd??:s^d toe^d Zz-r/djdte/jev je, t/d po e?:; strd?:/ tzztvd-jo /;;gos/dv;jo (td^o t/o/go, t/d se /?o Zdte^/d /? ?:epre??:/s/je?:/ d^cZj: — pote??: pd j/ /?o??:o dd/Z), po t/rttg; strd?:/ pd ^r/t/z/rdjo „??:/de?;o td^t/rdr:je" t/o/oče?://' t/M?:djs^//? /?: ^oroš^Z/? drogov. Dred?:;^ je t/ejd/, t/d je ^o?:č?;o čds, t/d se spet spregovor/ „ trt/o, jds-?to /?: ??e?ws^o" (?:e^dterZ /jdt/je se še t/d??es ?:e ??:orejo spr/jdz?:ZtZ z dejstvo??:, t/d je td/?š?it „govor/cZ" od-^/e?:^d/o /etd 794Žj.
De/o pr/ prv/ števZ/^Z ?:ovegd /Zstd gotovo ?:Z /?Z/o preveč ?:dpor?:o, dret/-?://?;: ??/ /?Z/o tre/?d t/e/dt/ z zdv//?d?:Z-?:/??:/ ro^dv/. ^^ordj vse, ^dr je ??:o-rd/ ?MprdvZtZ, je /?Z/o to, t/d je s š^dr-jd??:Z Zzrezd/ Zz rdz/Ze??Z/? čdsop/sov ?:e^dj č/d?:^ov, Z:; so ??:M /?Z/Z všeč (sdj jZ/? tdt/Z sd??: verjet?;o ?;e /?Z ??:oge/ /?o/je r;dp;sdtZj. C/dvr:o t/e/o so že pret/ ?:j/??; oprdv;'/Z ?;ov:?:drsZ;; Zo/eg; — vse ot/ X/eZ?:e ZeZtd??g (^Z se sd??:d Z??:e?:dje „?:djvečjZ čdsop/s y4vstrZje v zvez?://? t/eže/d/?" /?: se Z??:d zd „?:e-ot/v/s??o"j t/o WZe??er ZeZtM?:g (^dtere /dst?:Z^ Z?: Zzt/djdte/j je repM/?/Z^d zlv-str/jdj ter ot/ osret/?;jegd g/ds;7d SPO z1r/?e;tcr Ze:td?:g pd t/o g/ds;7d /;oro-š^egd //e;??:dtt/;er:std P;tj t/er 7/eZ??:dt.
Ne^dterZ M ret/?:;/*; čdsop/sov, /?d-terZ/? č/dr:/?e po??dt;s/?;tje ?:ov; /Zst, so se zdg/et/d/Z v rrje??: /?ot v og/et/d/d. A'; ??d^/jdčje, t/d se tr?tt/Zjo, t/d /?? zd-??Z^d/Z svoje soočetovstvo.* fd^o rdt/Z s;
polnitev določil člena 7 brez vsakršnega preštevanja in ugotavljanja. Proti manjšinam nenaklonjeni politiki Avstrije so ostro protestirale tudi bivše jetnice nacističnega taborišča Ravensbruck, ki so se minulo nedeljo zbrale na prijateljskem srečanju v Radovljici.
Bivše ravensbruške jetnice iz Slovenije in iz avstrijske Koroške so se v svoji protestni izjavi izrekle predvsem proti neupravičenemu preštevanju, potem pa poudarile: „Bivše ravensbruške jetnice, ki nas je v to nemško koncentracijsko taborišče pripeljal boj proti nacistom in ki dobro vemo, da nas je Slovence in Slovenke nemški nacizem obsodil na narodnostno smrt, smo se v taborišču srečale s protitašistkami najrazličnejših narodnosti, tudi Av-
$d??:t zdse /dst/jo ??:o?;opo/ tov?*s:?:e „o/?je^t/v?:os:t", zr/dj pd so se z?:dš/Z v r/?*;<ščt?:t, Z:; še ?:Z r/ovo/j dj/?*??:Zrd?:d. Zdfo so se /?ojev;7o zdg?Td/Z prot/ ?:e-/jd/?e??:M ^o?:^d?'e?::M, d/Z pd so se zd-te^/Z Z? Z?/Z?:je?Te??:K ?*dz/?d?*je?:jM — /?/Z-??je?:e??:M zdto, ^e?* se tMr/Z v svoj//? /Z-stZ/? ?*d(/Z pos/dždjejo pojo/???;'/? „p?*Z-je??:ov" Z?; pre<7sor/Z?ov, /?ot jZ/? zds/e-^Z??:o z^dj v ?:dj??:/djše??: „g/dsZ/M" ?:e??:š^o?:dcZo?:d/ZstZč?:egd Z?: ?:eo?:dcZ-s:Zč?:egd Z:r;7d dvs:?*:js^e r/?*KŽ/?e.
Zd ?*dz??:e?*e ??d /(oroš^e??: Zr: sp/o/? v y4vst?*ZjZ je vse/?d^o?* z?:dčZ/?:o, Jd so ZzJdjdte/jZ rzovegd /Zstd ??dš/Z to/Z-Z:o „p?*Z??:er?:egd'' grd^Zvd v tdZdjš-?:je??: tZs/?;:. Zdfo pd ve/jd pod^drZt;, r/d ?:ovZ /Zst ?:; ??e^dj povse??? ?:ovegd,' ?:ovost je /e ZHtMrrjd o/?/e^d, rr/^d^o?* pd ?:e vse/?Z?:d. 7?: /Zst t;:7Z ?:Z Zzo/Z-?d?: pojdv, sdj s??:o /?Z/Z tdr/Z že Jos/ej, /??*ez ??jegd, p?*Zčd r/??ev?:Z pop/dv/ p?*o-tZ??:d?;jšZ?:s^egd, p?*ot:s/ove?:s^egd Z?: prot/jMgos/ovd??s^egd /?^js^d?:jd	—
vse v z??d??:e?:jd „svo/?o7e t/s^d" po dvstnjs^e??: receptd.
strijkami nemškega rodu in z njimi tovariško sodelovale v trdnem prepričanju, da bo nacizem ne samo vojaško ampak tudi idejno in politično dokončno propadel in da se malim narodom ne bo nikoli več treba potegovati za priznanje svojih narodnostnih pravic in se nikoli več bati narodnostne smrti. Naš boj in naše trpljenje in naše smrti nas zato tem bolj obvezujejo, da spomnimo avstrijsko vlado, zlasti njenega kanclerja Kreiskega na to, kaj vse lahko zrase iz narodnostne in rasne nestrpnosti. Daje pa nam tudi pravico terjati od naših repubii-ških in zveznih predstavništev, da vprašanje avstrijskih državijanov in državijank stovenske in hrvaške narodnosti čim prej prediožijo Organizaciji Združenih narodov."
Posebno ostro protestirajo delovni ljudje neštetih podjetij v Jugoslaviji zaradi nedavnih protislovenskih izpadov v Škocijanu, kjer da je policija s svojim brutalnim ravnanjem že napravila „uvod" v nameravano preštevanje. ..Zavijanje rok, brcanje, pretepanje, ukiepanje v verige in podobna dejanja varnostnih si) uradne Avstrije so ie predznak, kakšni naj bodo končni rezuitati preštevanja," so poudarili udeleženci protestnih zborov. „Ce se izkazuje demokratičnost Avstrije z nošenjem hitierjanskih odii-kovanj in z žaiifvami odiikovanih koroških partizanov, tedaj pomeni dejavnost znanih nemškonacionaii-stičnih organizacij najboij zagrizeni neonacizem v sedanji Evropi."
Na zborovanju šolnikov občine Ravne na Koroškem pa so med drugim ugotovili, da dogodki v Škocijanu dokazujejo, da je avstrijska vlada dokončno kapitulirala pred silami, ki predstavljajo najmračnej-šo ideologijo v zgodovini človeštva. ..Kancierju Kreiskemu naj bo jasno, da bo deiovno ijudstvo Ju-gosiavije vedno podpiraio pravični boj koroških Siovencev in gradiščanskih Hrvatov. Zato zahtevamo, da avstrijska viada čimprej izpoini svojo doižnost in dosiedno upošteva 7. čien državne pogodbe."
Nedavna izjava bodočega zunanjega ministra dr. Pahra ko je zagovarja! „pravico do integracije v ečinski narod", torej v imenu toiiko opevane avstrijske demokracije naravnost poziva! na asimitacijo, je izzvata ogorčenje tudi med pripadniki večinskega naroda, ki prav tako obsojajo takšno nemoratno „preobtačenje". Prejeti smo kopijo pisma, ki ga je v tej zadevi posta! dr. Pahru neki Dunajčan. lakote je piša!:
SehrpeehrterHerr Doktor! tchhabethr Fernsehtnterview mit panischem Schrecken verfoigt. Eine soiche Umkehrung der Grundprimipien des demokratischen Ge-dankengutes hat es seitens eines lukUnf-tigen Ministers sei den dreiCiger Jahren woh) nicht mehr gegeben.
Das von !hnen gepriesene ..Recht zur Assimiiierung" muB ja unter den gegebe-nen Umstanden eine Ohrfcige fUr jeden freiheitsiiebenden Angehorigen irgend ei-ner voikischen, retigiosen oder rassischcn Minderheit sein. teh betrachte a!s Demokra-tie das Recht eines bodenstandigen Oster-reichers, eine andere Wah! zu treffen, und zwardie ohne jegiiche Diskriminierung, nicht ..Tschusch" sondern Siovene, nicht ..ttzig"
V zvezi z zadnjimi dogodki na Koroškem je podal posebno izjavo tudi predsednik Unije Italijanov za Istro in Reko profesor Luigi Ferri, ki je poudaril, da so Italijani, ki živijo v Jugoslaviji, zelo občutljivi za
und Mmderhett (nicht nur siovenische) mitwirtschaft!ichenundanderenNachtei-ien verbunden ist, so tange die Gieichbe-rechtigung nur auf dem Papier steht, so tange ein Angehoriger einer Minderheit beschimpft wreden kann und vor seinem Nachbarn Furcht hat, so tange man den Kampf (Ur ein freies und unabhangiaes Osterreich diskriminiert, wahrend es etne Ehre sein sott (ur GroBdeutschtand und den SS Staat gemordet und geraubt zu ha-ben — so tange ist das ..Recht zur Assi-mitation", wetches Sie be(Urworten, nur das Recht „zu kuschen und die Goschen zuhatten".
teh bitte untertanigst, wenn ich zwar ats Nicht-Stovene, jedoch bodenstandiger Osterreicher nicht groBdeutschen Gedan-kengutes und stotz aut mein Usterreicher-tum und die tausendjahrige Geschichte meines Landes, mein demokratisches Recht xu ..kuschen" oder die ..Goschen" zu hatten genau wie vor 40 Jahren nicht in Anspruch nehme und zur Verteidigung der Lebens-rechte meiner 4 Kinder und 4 Enkeikinder mich mit meinen unterdrUckten (weit sie nicht aut die StraBe gehen konnen mit einem Hemd nach ihrer Waht, ohne von der Gendarmerie (estgenommen zu wer-den) stovenischen MitbUrgern sotidarisch erktare.
razmere, v katerih živita slovenska in hrvaška narodna skupnost na Koroškem in Gradiščanskem. Zato se — kot je naglasil predsednik Ferri — tudi pridružujejo soglasnemu ogorčenju jugoslovanske javnosti, v popolnem soglasju z vlado in družbenopolitičnimi organizacijami SFRJ.
„Protestiramo proti nevzdržnemu zadržanju dunajske vlade do slovenske in hrvaške narodnostne skupnosti v republiki Avstriji," je naglasil predsednik osrednje organizacije italijanske narodnosti v Jugoslaviji ter zagotovil: ^Solidarni smo s Slovenci in Hrvati na Koroškem in Gradiščanskem in njihovimi napori, da bi onemogočili štetje, ki pomeni žalitev in očiten rodomor, uperjen proti manjšinama."
Nam je namreč jasno — je dalje rečeno v izjavi — da štetje manjšin, torej pogojevanje njihovih pravic s številčnim razmerjem dejansko podpira težnje ekstremistov in šovinistov, ki bi radi vzbudili vzdušje narodnostne nestrpnosti in sovraštva ter tako kršili pravice domačega prebivalstva.
Posebej obsoja italijanska narodnost v Jugoslaviji sramotno dejstvo, da Avstrija ne spoštuje določil državne pogodbe o zaščiti narodnih manjšin. ..Državna pogodba, ki jo skuša Avstrija danes prezreti, je avstrijski republiki zajamčila neodvisnost in sedanje meje ter odprla vrata demokratičnemu svetu. Zato pot, ki jo je zdaj ubrala dunajska vlada, nima nič skupnega s stvarnostjo, v kateri ljudstva Evrope in drugih celin težijo k novim paritetnim in demokratičnim odnosom in k vzajemnemu spoštovanju, kot to izhaja iz srečanj v Helsinkih in Colombu."
,,01impiada vin"
na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani
Prejšnji teden je bita Ljubljana prizorišče velike gospodarske prireditve, ki so ji nadeti ime „Otimpiada vin". Na Gospodarskem razstavišču je bit namreč 22. vinogradniško-vinarski sejem, katerega mednarodni značaj pa je bit še posebej poudarjen s tem, da je bit tetošnji sejem povezan z II. svetovno razstavo vin ter s 56. generatno skupščino svetovne organizacije za vino in vinsko trto (OIV); pokrovitetj te velike prireditve je bit predsednik Tito.
Na tetošnjem mednarodnem vinogradniško-vinar-skem sejmu v Ljubtjani je sodetovato 481 razstavtjatcev iz 25 držav, med katerimi so Jugoslavijo zastopati 204 razstavtjalci. Mednarodni komisiji strokovnjakov za beta in črna vina sta oceniti skupno 1007 vzorcev iz 24 držav, komisija za žgane pijače je ocenita 187 vzorcev žganih pijač, ocenjenih vzorcev brezatkohotnih pijač pa je bito 98.
Sicer pa ima tjubtjanska prireditev sptoh svetovni stoves, saj po števitu dostej ocenjenih vin, žganih pijač in sadnih sokov v svetu nima primerjave. Dostej so v Ljubtjani strokovnjaki mednarodnega ugleda namreč oceniti že skoraj 17.000 raztičnih vzorcev vin, več kot 3000 vzorcev žganih pijač in 1000 vzorcev brezatkohotnih pijač. Za najboljše vrste vsako teto podetijo odti-kovanja, medatje in diptome. Med tetošnjimi nagrajenci je izmed stovenskih vin prejeto najvišje odtičje — naziv šampion — peneče vino SLOVIN iz Ormoža.
Na tetošnji 56. generatni skupščini OIV je sodetovato 160 detegatov iz 30 držav. Deto skupščine je potekalo v treh komisijah, kjer so strokovnjaki obravnavati vrsto perečih vprašanj vinogradništva. Ta veja gospodarstva je namreč že datj časa v krizi: največji probtem, ki povzroča skrbi vinogradnikom po vsem svetu, je v tem, da je razkorak med proizvodnjo vina in porabo vedno večji. V zadnjih tetih so pridetati na svetu 350 do 400 mitijonov hektotitrov, medtem ko je poraba zna-
šata štabih 300 mitijonov hektotitrov. Zaostajanje porabe za pridetovanjem vina ne gre na račun povečanja tozadevnih površin, pravijo strokovnjaki, marveč je proizvodnja zaradi tega večja, ker pridetajo na teh površinah več grozdja kot pred leti. K temu so pripo-mogti: botjše sadike, ki so odpornejše proti boleznim in škodtjivcem, nadatje intenzivna nega, botjša zaščita, gnojenje in podobno.
Če bi hoteti vsktaditi ponudbo in povpraševanje, bi morati zmanjšati vinorodne površine. To pa po izjavah predsednika svetovne organizacije ne pride v poštev; po njegovem je edini izhod iz sedanje krize večja poraba vina.
V zvezi z zmanjšano porabo v državah, ki sicer spijejo največ vina, strokovnjaki OIV poudarjajo, da je vzroke treba iskati predvsem v spremenjenem načinu živtjenja. Največ „zastug" za manjšo porabo vina imajo avtomobitizem, tetevizija in hiter tempo živtjenja, ki pušča ljudem vedno manj prostega časa. Zato menijo, da bo ..rešitev" treba iskati drugje. V tej zvezi raz-mištjajo o novih pijačah na osnovi grozdnega soka: gre za brezatkohotne sokove ati atkohotne pijače z majhnim odstotkom aikohota, ki bi bite primerne tudi za avto-mobitiste.
„Vinska otimpiada" je brez dvoma tepo priznanje Ljubtjani in preko nje Stoveniji in vsej Jugostaviji. In to priznanje je tudi zastuženo. Saj zavzema Jugostavija po proizvodnji vina deseto mesto v svetu, po kvatiteti svojih vin pa sptoh sodi v svetovni vrh. Na tetošnji prireditvi se je uspešno predstavita ztasti s stoven-skimi betimi vini in vini iz Stavonije, prav tako pa so bita primernega priznanja detežna tudi datmatinska rdeča vina. Sploh pa je Jugostavija znana po bogati izbiri vin, ki sega od južnih mediteranskih vin do znanih severnih vin. Totikšno ponudbo ima v Evropi te še Francija.
Svoboda tiska
po avstrijskem receptu
itatijani v Jugostaviji
podpirajo boj koroških Stovencev
Avstrij a ni pravna država
temveč je država dvojnih meril
V zvezi z manjšinskim vprašanjem in posebej s tozadevnimi mednarodnimi obveznostmi Avstrije je pred nedavnim tudi predsednik avstrijskega partamenta Benya opozori), da obstoji načeto ..zvestobe pogodbam" in da zato „ne gre, da bi kako pogodbo sprejeti samo v to-tiko, v kotikor nam ponuja koristi, tam, kjer nam ne ustreza, pa je ne bi izpotnjevati ". To je metoda, ki se ne spodobi za srednjeevropsko driavo, je še posebej poudarit predsednik Benya.
Ravno ta ..metoda, ki se ne spodobi za srednjeevropsko državo", pa je praksa, ki jo Avstrija žeto rada uporabtja v svojem odnosu do mednarodnih pogodb in iz njih izvirajočih mednarodnih obveznosti!
Drabosnjakova razstava
je bita odprta v Mariboru
Prejšnji teden so v Mariboru odprti razstavo o znanem koroškem bukovniku, pesniku in prevajatcu Andreju Šusterju - Dra-bosnjaku. Razstava, ki jo je pripravita in sestavita Stovenska akademija znanosti in umetnosti (SAZU} v Ljubtjani je dostopna v vseh prostorih satona Rotovž v Mariboru.
Razstavo je otvorit profesor dr. Bruno Hartman, ravnateij Univerzitetne knjižnice v Mariboru. Poudarit je dvojni pomen te razstave za Mariborčane: na eni strani se z omenjeno razstavo SAZU prvič predstavijo mariborškim občanom, na drugi strani pa je dodaten doprinos v sotidarnosti s koroškimi Stovenci v Avstriji ravno v času zaostrovanja poiožaja stovenske manjšine. Sicer pa je ravno Andrej Šuster - Drabosnjak dokaz za kuiturno bogastvo in duhovno moč koroških Siovencev, je dejai dr. Hartman.
Sestavtjatec razstave in zastopnik SAZU pri otvoritvi v Mariboru, dr. Miko Kurent, pa je nato obraztožit števiinim gostom podrobnosti razstave o Šusterju - Drabosnjaku.
Koroški Stovenci smo omenjeno razstavo tahko že videii v avti siovenske gimnazije v Cetovcu in jo imamo še od tam v tepem spominu.
Nova titerarna revija
Ne bomo govoriti o členu 7 državne pogodbe, tudi ne o sporazumu o vrnitvi med zadnjo vojno v Jugoslaviji naropanih kulturnih dobrin niti o izročitvi arhivskega gradiva prav tako Jugoslaviji, kar vse predstavlja že dolga desetletja stare in vse do danes neporavnane dolgove Avstrije. Spričevalo, da se ni mogoče zanašati na njeno po-
Umr! je Fran Roš
prijatetj zamejskih Stovencev
V Ce/jM je M prež/ Hez/dv-n:3r: poFopdr? s/ove^sF: pesr::'F
p/scte/j Fr<zr: -Roš, F: je Fi-stferto oFogdf:/ z/%st: s/overi-sFo ?u/di/:f:sFo Fnj:žet:r:ost. 5p/oF je svoje ž/v/jenje :n z/e/o posvet:'/ sFrF: Zd w/dz/:'no, s%j je z/o/gd z/eset/etjd z/e/ovd/ Fot šo/n/F.
FrdM Ros je M t?e/:F rot/o-/;%F, F: g% je z/dst: Fo/e/d %so-z/d rojakov na KorošFezr: :n tM-z/: na Fr:worsFew oz. v /td/:jZ. To svojo povezanost je izprt-<ra/ tat/:' v z/ejdwj:F, posebno Fo se je po p tv: svetovn: voj-n: pr:'F/jdč:/ 47d:strof:3r: For-cew :n se Fot prostovoljec Nojeva/ na RorošFew.
ZdFvd/o za /j^Fezen, F: jo je goj:7 Fran Roš z/o rojakov na RorošFew, n:n je izreFe/ prez/-sez/^:F repdF/:šFegd oc/Ford Forcev za severno nzejo Fojze Ut/e. Ve/ZFegd pr:jate/ja pa Fo-mo v častnem spom/nM oFran:/: tat/; ForošF: S/ovene:.
godbeno zvestobo, si Avstrija sama izstavlja tudi na drugih področjih. Vzemimo za primer vprašanje zagotovitve sprejemanja slovenske televizije za koroške Slovence.
Tozadevne zahteve naše narodnostne skupnosti segajo že dolga
leta nazaj, prav tako več let stara pa so tudi konkretna prizadevanja RTV Ljubljana in drugih pristojnih dejavnikov v matični državi, da bi zagotovili slovenski televizijski program Slovencem na Koroškem. Toda vse do danes je Avstrija gluha za take zahteve in ustrezne predloge. Če so se pri ORF v začetku še izgovarjali na dozdevne tehnične zapreke, pa so v zadnjem času takšno slepomišenje opustili in kar priznali, da ne gre toliko za tehnična vprašanja, marveč „je problem predvsem političen".
Tako so avstrijski zastopniki povedali na sestanku strokovnjakov treh držav — ORF iz Avstrije, RAI iz Italije in JRT iz Jugoslavije — ki je bil lani junija v Innsbrucku. Ta sestanek pa je bil le eden v vrsti srečanj, na katerih so govorili o teh vprašanjih. Obsežno dokumen-
tacijo o problemu pa so zastopniki RTV Ljubljana pred nedavnim razgrnili na tiskovni konferenci, na kateri so zastopnike tiska zlasti seznanili tudi z vsemi tistimi določili mednarodnih pogodb in sporazumov, ki jih Avstrija zavestno krši, ker noče dati potrebnega dovoljenja za ureditev tehničnih naprav, s katerimi bi bil tudi koroškim Slovencem zagotovljen nemoten sprejem slovenskega TV programa.
..Omogočiti sprejem slovenskega TV programa v tistem delu avstrijske Koroške, kjer žive Slovenci, je bila, je in bo naloga, od izvrševanja katere ne mislimo odstopiti niti za ped. Če že bo kakšna sprememba, bo v tem, da bo akcija vnaprej le še bolj intenzivna," so poudarili predstavniki RTV Ljubljana. Avstrija pa s svojim zadržanjem le še utrjuje svoj .sloves" kot država, ki se do mednarodnih pogodb in obveznosti obnaša skrajno prepotentno in arogantno. Tudi v primeru TV — ko je svoji manjšini v Italiji izbojevala tisto, česar manjšinam na svojem ozemlju noče dati — dokazuje, da ni pravna država, marveč je država dvojnih meril!
Nedavno je v Spittalu ob Dravi izšta prva števiika nove literarne revije „Fettfleck" (Mastni madež). Revija nedvomno pomeni obogatitev kulturnega in zlasti literarnega ustvarjanja na Koroškem, saj hoče predstaviti koroške avtorje, ki v literaturi ne vidijo instrument hvalospevov vladajočim razmeram in ki ne bežijo pred stvarnostjo v svojo .notranjost", ki jo potem razgalijo bralcu in mu hočejo povedati, da so središče sveta.
Že v uvodu se revija „Fettfleck" odpoveduje .etablirani" literaturi, pri
kateri le .nekateri maloštevilni lahko odločajo, kaj pride v javnost in kaj ne". Rečeno je, da so literati na Koroškem lahko le tako dolgo uspešni, dokler ostane njihova kritika splošna in se ne tiče posebej oz. osebno. In končno še opazka, da je na Koroškem nevarno govoriti slovensko, kajti „že za nemškogovorečega je dovolj nevarno nekaj napačnega izustiti, kot Slovenec pa mora računati s tem, da zgubi nekaj zob ali najmanj dober glas".
.Fettfleck" naj bo torej alternativa k splošno znani in enostranski literarni ponudbi na Koroškem. Prva številka prinaša na 33 straneh štiri prispevke, Najzanimivejša prispevka sta nam že znana: Pripoved Janka Messnerja .Gluha loža na Koroškem" v avtorjevem prevodu in literarno teoretski prispevek Christiana Wall-nerja „k aktualnim nalogam realistične literature" pod naslovom „Ni časa za večnost". V tem prispevku zajame v bistvu programatiko „Fett-fleck-a": stran od sleherne literature, ki nudi popačeno sliko realnosti in k literaturi, ki nam je danes potrebna in ki ne pokaže samo stvarnosti, ampak tudi možnosti spremembe stvarnosti. Werner Kofler je zastopan z odlomkom iz romana „Vom Brav-sein und Schweinigeln", kjer nakaže vse perfidne nehanizme meščanske vzgoje. S krajšim prispevkom pa se predstavlja tudi Franz Mosser.
Zaradi omejenih možnosti, ki jih imajo napredni literati v koroškem kulturnem esteblišmentu, se izdajatelji .Fettflecka" zavedajo, da ne morejo biti nič drugega in nič več kot pač .mastni madež". Tak mastni madež pa je v poapnenem kulturnem življenju Koroške vsekakor potreben.
Vsesiovenski obseg pros!ave
50-!etnice smrti Srečka Kosoveia
Leto: obhajamo petdesettetnico smtti znamenitega sio-ven:kega pesnika Srečka Kosoveia in je biio sktenjeno, da bo kuiturno-politično obeiežje te obietnice imelo vse-stovenski značaj, ki naj bi — kakor tudi Cankarjeva sto-tetnica — izzveneio kot manifestacija enotnosti siovenske-ga kuiturnega prostora.
Za obietnico Kosoveiove smrti so se in se še bodo zvrstite po vsej siovenski zemiji najraziičnejše prireditve, osrednja svečanost pa bo predvidoma ZS. oktobra v Sežani. Povezanost vseh Siovencev v počastitev svojega pesnika se izraža tudi v tem, da so biti v repubiiški organizacijski odbor poieg vidnih predstavnikov družbenopoti-tičnega in kuiturnega živijenja Stovenije izvoijeni tudi zastopniki zamejskih Siovencev: za Koroško naš pesnik Andrej Kokot, za Siovence v ttatiji pa pesnik Mirostav Košuta in stikar Ktavdij Patčič iz Trsta.
Ha prvi seji repubtiškega odbora za pripravo Kosoveiove prostave je spregovorit tudi predsednik SZDL Sio-venije Mitja Ribičič, ki je opozorit na revoiucionarni in na-cionatni moment pri Kosovetu v njegovem času v povezavi z današnjim, ziasti na Koroškem in tudi na Primorskem. Ribičič je poudarit, da je prosiavtjanje Cankarjeve stotetnice spodbudilo zeio široko kuiturno akcijo; to pa naj se ponovi tudi ob Kosovetovih stovesnostih.
.Program aktivnosti ob Kosoveiovi obietnici naj na de-
janjih manifestira visoko stopnjo enotnosti siovenskega kutturnega prostora," je bito poudarjeno na seji priprav-tjainega odbora. To pomeni aktivno vkijučitev zamejskih Slovencev in njihovih ustanov v ceiotni skiop dejavnosti, podobno, kot je primorsko tjudstvo v svoji cetoti osvojiio Srečka Kosoveia kot simboi narodnostnega boja in revo-tucije med MOB, ko je bita po njem imenovana ena izmed brigad. Zato naj počastitve SO-ietnice Kosovetove smrti uveijavijo sežansko področje v viogi pretakanja med matično in zamejsko stovensko kuituro.
V okvir prireditev ob obletnici smrti pesnika Kosoveia bodo sodiii tudi števitni založniški podvigi, s katerimi hočejo siovenske zaiožbe izročiio Srečka Kosoveia pribiižati čim širšemu krogu braicev. Spoznavanju Kosoveia in njegovih stvaritev pa bodo stužiie tudi razne akcije pisateijev, slavistov in drugih kuiturnih deiavcev.
Sam program osrednje prosiave v Sežani bo vkijučevat med drugim uradno otvoritev obnovijene osnovne šote .Srečko Kosove)", odkritje pesnikovega kipa pred osnovno šoio [ki ga deta kipar Janez Pirnat), odprtje Kosoveiove muzejske sobe v tej šoii ter govore in kuiturni spored. Sicer pa bo pripravijaini odbor pri dokončni izdeiavi ce-iotnega koncepta Kosoveiovih svečanosti poskrbe), da bodo te res dostojne, pomenijive, vredne Kosoveia in njegovega izročiia ter siovenske kuiture danes.
K O R O S K !	.PRASTRAH"	—	ENKRAT	Z	DRUGE	STRAH!
Spomenice o nemških v Slovenij
.Štajerska domovinska zveza bo vsem spodnještajerskim volksdeutscherjem dala možnost, da se bodo takoj angažirali in izkazali v praktičnem delu doma in se jih bo tako v prihodnosti lahko čimbolj upoštevalo pri graditvi stranke, države in samoupravnih ustanov". Poudarili so, da se je treba izogibati ^jstih napak, ki so jih zagrešili drugje, npr. v Klajpedi (Memmelland) in nekdanjem poljskem koridorju, ko so vse, tudi najnižje položaje, zasedli prišleki iz Vzhodne Prusije in Cdanska ter odrinili domače volksdeutscher-K; v Sudetih pa so npr. iz Sudetsko-nemške stranke prehitro ustvarili NSDAP, v kateri so na vse položaje prišli domačini. Zato so menili, da bi bilo prav, da bi prišli na odgovorne strankine in upravne položaje (npr. za okrožne vodje, deželne svetnike, okrožne organizacijske vodje NSDAP itd.) najizkušenejši ljudje 'ž Štajerske, ki kažejo razumevanje in odločnost za nacionalnopolitična vprašanja, medtem ko bi naj na vse druge položaje tako v stranki kot tudi v državni upravi postopoma Prišli ljudje iz svojih okrožij.53
Po vsebini lahko sodimo, da so to spomenico sestavili nekje sredi leta 1940, saj ne omenja Alzacije, Lotaringije in Luxemburga, kjer so nacisti po zasedbi izvajali tudi raznarodovalne Ukrepe in bi verjetno omenjali prve izkušnje, ^ bi spomenica nastala kdaj pozneje. Njen sestavljalec gleda na vse izključno iz nacional-
REHC:	14
ozemeljskih zahtevah ieta 1940
nopolitičnega gledišča, nacionalnopolitične momente upošteva celo pri predlogu za prihodnjo razdelitev slovenske Štajerske v okrožja, zategadelj sodim, da je to bil ravnatelj inštituta in poznejši nacionalnopolitični referent pri šefu civilne uprave v Spodnji Štajerski in v zveznem vodstvu Štajerske domovinske zveze dr. Helmut Carstanjen.34
Ta spomenica je med vsemi šla najdlje, saj se ni omejila na razmejitveno vprašanje ali opis zanimivih območij, temveč je že razpravljala o nekaterih pomembnih zasedbenih vprašanjih. Imamo jo lahko torej za nov korak v razvoju nemških pretenzij do slovenskega ozemlja.
Po vsebini do sedaj znanih spomenic nacističnih ustanov iz Celovca in Gradca, o katerih tukaj razpravljamo, lahko sklepamo, da je bil maksimalni cilj celovških in graških nacistov pridobiti ozemlje vse dravske banovine, razen majhnega jugovzhodnega dela Prekmurja, ki naj bi ga dobila Madžarska. Pri tem niso upoštevali interesov Italije; morda so menili, da se bo zadovoljila z vsem drugim ozemljem Jugoslavije. Po poslednjih nam znanih spomenicah bi lahko tudi sklepali, da so celovški in graški nacisti pričakovali, da bodo ozemlje dravske banovine dobili po razkosanju Jugoslavije, saj verjetno niso mogli pričakovati, da bi se Jugoslavija kljub pritisku odrekla tako razsežnim predelom. Kaže pa, da svojih želja ali zahtev niso usklajevali, saj so npr. celovški
nacisti želeli povečati Koroško tudi s predeli slovenske Štajerske, graški nacisti pa v svojih spomenicah tega niso predvidevali. Zanimivo pa je, da je glede Krškega polja, enakost gledišč — oboji so bili za to, naj bi prišlo k Štajerski, kar se je leta 1941 tudi zgodilo.
4. Hadatjnja obravnava spomenic v Bertinu
Vrhovna ustanova nemškega rajha, kamor so pošiljali spomenice iz Celovca in Gradca, je bilo nemško zunanje ministrstvo in tam so jih 9. avgusta 1940 obravnavali v navzočnosti zunanjega ministra Ribbentropa. Mater Kai-bitschevo spomenico o radovljiškem, kranjskem in kamniškem okraju pa je nemško zunanje ministrstvo dobilo neposredno šele 27. avgusta in posredno prek Bormanna 3. septembra 1940 ter je zato 9. avgusta seveda še niso mogli obravnavati pri Ribbentropu. Obravnavali je niso niti do 29. avgusta, ko jo je verjetno Biittner poslal Ribbentropovi pisarni skupaj z drugim že obravnavanim gradivom in z novimi skicami. Povedal je tudi, da bo napovedane „skice o razširitvi nekdanjih avstrijskih okrajev Radovljica, Kranj in Kamnik" poslal pozneje; Biittner jih je sicer dobil že 27. avgusta, a jih je verjetno dal prerisati. Kaže, da so navedeno spomenico obravnavali okrog 8. septembra 1940, kajti ta dan jo je član Rib-bentropove pisarne v zunanjem ministrstvu Erich Kordt vrnil von Rintelenu, češ da ga Ribbentrop prosi, naj se z njo seznani in jo spravi v mirovno mapo. Rintelen se je s spomenico seznanil 14. septembra in jo poslal dalje — referatu za mirovna vprašanja, ki je hranil t. i. mirovno mapo.
Kaže, da je bil eden od sklepov, ki so jih 9. avgusta sprejeli pri Ribbentropu, naj vse spomenice obravnava dalje referat za mirovna vprašanja v političnem oddelku nemškega zunanjega ministrstva (Pol. XII-Friedensfra-gen). Ta referat je vodil svetnik poslaništva grof von Hohenthal, ki si je 10. septembra na osnovi vsake spomenice, ki je do takrat prispela k njemu — in to so bile tri, izdelal poseben zapisek. V vsakem je na kratko povzel bistvo predloga oziroma zahteve po novi razmejitvi in njeno utemeljitev.
Pri povzetku spomenice iz Gradca o južni meji Štajerske, ki ga je Hohenthal imenoval Uiberreitherjev predlog, je zapisal, da se od treh možnosti za novo južno mejo Štajerske zdi najustreznejša tista, po kateri naj bi meja od Karavank dalje tekla po vitanjski črti v smeri zahod—vzhod na staro štajersko deželno mejo. Hohenthal je omenil tudi karto Štajerske z včrtanimi območji A, B in C ter dodal, da so na podlagi jugoslovanskih ljudskih štetij leta 1921 in 1931 ugotovili statistične podatke za vsako območje. Območje A (vsa slovenska Štajerska) naj bi merilo 3.900 km?, na njem naj bi po štetju prebivalstva 1921 živelo skupno 313.000 ljudi, od tega 266.000 oseb (84,9 odst.) s slovenskim, 19.000 z nemškim (6 odst.) in 4.300 (1,4 odst.) s hrvaškim občevalnim jezikom.
("Dd/je v prt'For/r:j: stfv:/FZ)
5! PAM, fond SODI, fasc. 1, spomenica o prihodnji ureditvi slovenske štajerske. Pr.: Ferenc, Nacistična raznarodovalna politika, str. 112—114.
54 Ferenc, Nacistična raznarodovalna politika, str. 114.
Xa; na; zapišemo o jfjTropni Aroioni/i v Vuzenici?
Ati naj zapišemo, da se je v Vuzenici ob Dravi letos od 22. do 28. avgusta šestič vršia likovna kolonija mladih, katere se je udele-žilo štirinajst koroških otrok in mladincev? Ali naj omenimo, da so naši mladi tam v enem tednu mnogo lepega in spodbudnega doživeli in se mnogo dobrega naučili? Ali naj poročamo, da so se v tem tednu vršile v radeljski občini še druge prireditve, ki so povezovale rojake tostran in onstran meje, tako koroški večer s predsednikom ZSO dr. Francijem Zwitterjem, otvoritev razstave v galeriji „ars" z obirskim ženskim okte-tom in Valentinom Potanškom in zaključna prireditev v vuzeniški osnov-ni šoli? Ali naj pišemo o tem, da so naši mladi našli v Vuzenici dobre ljudi in mnogo prijateljev? Nič se o tem ne bomo razblebetali, kajti bolj živo in občuteno je to zapisala v glasilu „Mladost pod Pohorjem" Helena Urnaut z Mute:
N%si soursfniM :n prijcte/ji so zo-pef	Že sestre so prifii
uscMč ostrr/r z	/e	teJen.
OR tcR sreMnjiR v MrošM iiMvM Mioniji M%J;'R se sezTMMjamo, s^o-pW)%te(;K;e??!o, pogi%R(;a???o weJse-Rojrzi str^ sefer?^ priJrro iiRowo Mstv^r;^rwo. N^M Jei^ oJr^Mjo M riso razigranost, sproščenost in nM-Jost. Nri mnogih rrrzgovoriR tM v šoii in še 0(7 večerih Jomrr pd spo-zn%v%n:o razmere, v RatcriR živijo n%ši prijateiji n<! RorosRem. 7*rrJi v preteMiR ietiR smo mnogo s/išaii, to-J^ R^r niim povejo /etos, presega vse meje. Nam je to preprosto neraznm-
ijivo, MRo morejo Riti meri iji/Jmi takšni otinosi. A^erazam/pvo nam je, Ja v soseJnji Avstriji ne Jovoiijo postaviti naprav za gieJanje naše teie-vizije. V čem Ri DRRo naše oJJaje sRoJiie ^(ovencem na Noroš^emf Verjetno se bojijo, Ja Ri siišaii preveč siovensRiR RcscJ. Vse to preganjanje slovenstva v Avstriji ni v a-gieJ naši soseJni Jržavi in njenim foJiteijcm.
Prav zaraJi tega smo Mi naš:j) gostov še toiiM Mij veseii. V tem teJna jim Mmo s^ašaii naJiti vse, Ja se Ro-Jo počatiii Mr se Ja prijetno, Ja R0J0 oiičatiii našo privrženost nji-
iiovema Ro;n in oporo, Mtero smo jim vsa^ čas pripravijeni naJiti. Prepričani smo, Ja R0J0 naši gostje še smeieje Jvigniii giavo, še giasneje go-voriii siovensM in še oJiočneje pove-Jaii, Ja živi oR Ziii in Dravi sioven-sRi roJ. Pa roJ pa /roče taJi v mira in svoMJno živeti.
Svoje vtise pa je v Istem glasilu prav občuteno opisal mladi Valentin Polanšek z Obirskega:
7?iio je prej ieti, M sem M prvič v Mioniji še Rot miaj JečM. ZJaj po ftiriR ictiR pa sem se spet oJio-čii, maio starejši, a še veJno JečM. ZaMj se je ta spioi? na to spomnii, si Ri RJo misiii. Spozna/ sem namreč in sem taJi prepričan, Ja se mi v živijenja niRoii ne M več naJiia taM priiožnost. Afaio^Jaj aii pa spioi? niRoii se ti ne pripeti, Ja te čiovcR povabi, ti naJi zastonj Jrag materiai, Ja iaRRo Jeiaš, Mr te v živijenja naj-Roij veseii. Vsega, Mr ti Mo naJi, se moraš res veseiiti, M ti organizira stanovanje v Jražini, v Mteri se po-čatiš Mije Mt Joma. LcžRo si je preJstavijati, Ja Ri Riio obratno.- Ja Ri nemško govoreči Korošci pova^iii
Bitčovs: Zapustil nas je Lori Savnik
PčaJa nesreča in žaiost je zaJeia po Jomače Savnikovo Jražino na PotoM. Oče Lovrenc Savnik zapo-sien v Ceiovca je veJno raJ oRcJo-vai v znani restavraciji „ VoiMMiier" v Ceiovca. T^Ro taJi v pctcR 27. av-gasta. Po Msiia je oJŠei iz restavracije. Ker je ioMcija v Rieti, se je tre-M pre^o 72 stopnic povzpeti na površje — MioJvorsM cesto. Po vsej verjetnosti ma je, M je že Rii sMro na vrM stopnic, postaio si%Ro, trrRo Ja je omaMii nazaj in strmogiavii po stopnicah t^Ro nesrečno, Ja je nezavesten oiJežai. V Roinišnici so ago-toviii, Ja si je pri paJca razM io-Mnjo. KijnR prizaJevanjem zJrav-niRov se ni več preMJii iz nezavesti
Zveza koroških partizanov vabi na
SREČANJE KOROŠKIH BORCEV v soboto 11. septembra 1976 ob 11. uri v Soičavi. Ob tej priložnosti bo v Solčavi odkrita spominska plošča.
SREČANJE KOROŠKIH PARTIZANOV v nedeljo
19. septembra 1976 ob 11. uri pred gasilskim domom v Pianini pod Golico. Pred tem ob 9. uri pa bodo odkrili spominsko obeležje našemu koroškemu partizanu Ivanu Čeru-tu, komandirju kurirske karavle K 2 na Suhem sedlu pod Golico.
Prisrčno vabljeni!
OJRor
Slovensko prosvetno društvo „Zarja" v Železni Kapli
Vabilo na
Srečanje štirih pevskih zborov
pod gostom:
Vsaka ped svobode, ki si jo pribori ljudstvo, je korak naprej v kuituri.
(ivan Cankar)
v nedeljo 12. septembra 1976 ob IS. uri v telovadnici glavne šole v Železni Kapli.
Sodelujejo:
Pevski zbor SPD „Zarja"
Pevski zbor DPD „Svoboda" Stražišče/Kranj Pevski zbor DPD ..Svoboda Bratov Milavec" Brežice Pevski zbor ,Vasilij Mirk" Prosek/Primorska
Ljubitelji slovenske pesmi prisrčno vabljeni!	Odbor
!zše! bo vodič skozi kremsmunsterski samostan
in <p pctcR 3. teptemira je na posieJi-c%R M J:/) pošMJi? v 3#. ieta ;starcit: amri.
V sreJo smo ga oR vciiRi aJeiežiJ spremiii na RiičofsRo poMpaiišče. Mo občino je zajeia veiiM žaiost, saj je iJi rajni Lori oJ vseR zeio spoštovan. DoigiR 7<? iet je M oRčinsRi oJ-RorniR in t^oro čas prvi poJža-pan MčovtM občine. Leta 79^3 je pottai preJteJni^ tociaiittične ^ra-
St. Janž v Rožu
V nedeljo 12. septembra ob 7. uri zvečer bo tarna mladina v Št. Janžu v Rožu v sodelovanju s cerkvenim zborom izvajala v farni cerkvi
PASIJON
ali Trpljenje Gospodovo v 14. slikah, kot so ga igrali prvič v Škofji Loki leta 1721.
Na predstavo prisrčno vabljeni!
jevne organizacije v 7?iičovsa, Mr je ostai Jo smrti. Lori Šavni^ je M navJašen gasiiec in taJi Jragače je raj poJpirai razne organizacije Mt na primer Jomače športno Jraštvo, pa taJi iovsM Jraštvo je imeio v njem svojega navJašenega čiana. Naša siovensM naroJna sMpnost ga je smatraia za JoMega sveiovaica in prijateija. Naj se ma v onostranstva z mirnim oJpočitMm povrnejo vsa njegova Joi?raJeia.
GioMM prizaJetim — ženi, trem MerMm in soroJniMm izreMmo naše gioMM sožaije. Rajnega Mmo oManiii v (Jagem in Lvaiežnem spo-
NA KRAVJI BAL
v Bohinj s Slovenskim prosvetnim društvom „Jepa", Loče ob Baškem jezeru. Odhod v nedeljo 19. septembra 1976 ob 8. uri zjutraj iz Loč.
Prijave: Joško Wrolich,
tel. (0 42 $4) 21 42
miaJe Riovence v iiMvno Mionijo. Ni si težM preJstavijati, Mr to spioir ni mogoče. Raje tri aničijo, Mt pa enega vzgojijo.
Ri raJi/ zlmpaL na žaiost, si M Jo ^maia prste za zmeraj opeMi.
Ravnateij Lojze GoRec, osnovna šoia v Vazenici in prcinvaici tega ^raja so Jaii ^orošMm Riovenccm več, ^a^or izraz simpatije in soča-stvovanja. 7n zato jim veija naša isMena zaLvaia/
Opatija, v Kremsmunstru na Zgornjem Avstrijskem bo drugo ieto obhajata 1200-letnico svojega obstoja. Za ta častitljiv jubilej bodo izdali poseben vodič katerega vsebino sestavlja poleg številnih izredno zanimivih člankov 120 strani barvastih tablic. Za uredništvo bo skrbel dr. Otto Wutzel. Skupno dela na publikaciji tega vodiča 21 znanstvenikov iz cele Avstrije. Posebno pozornost zaslužita prispevka dr. Friederike Klauer ^— prvi direktor dunajskega Umetniško zgodovinskega muzeja — o samostanski galeriji v Kremsmunstru in univ. doc. P. dr. Willibrorde Neu-muller o samostanski zgodovini. Precej prostora v brošuri so tudi posvetili naravoznanstvu; tako paleontologiji, geologiji, mineralogiji, zoologiji, botaniki, astronomiji itd. Nadalje bodo objavljeni članki, ki se ba-vijo s folkloro (univ. prof. dr. Franz Lipp), z etnologijo (univ. prof. dr. Hans Manndorff). Barvne fotografije je prispevala Elfriede Mejchar. Za „vodiča skozi kremsmunsterski samostan" vlada že sedaj veliko zanimanje, tako da računajo s tem, da le-ta ne bo ovrednoten samo kot priročnik, marveč da bo postal najbolj prodana knjiga leta 1977 (Bestseller).
Kremsmunster je lep trg v katerem dominira mogočna benediktinska opatija, ki so jo ustanovili leta 777.
Radiški prosvetaši so bili na izletu
DVOJEZIČNOST NA KOROŠKEM
.Jetih naš no orne v
javno*)',
kar naprej Stovenec )aie, agav*emu*ve)ukaie... kaj ni to — enakopravnost?
Minulo nedeljo so bili radiški prosvetaši spet enkrat z doma. Tokrat pa niso bili na nobenem gostovanju, temveč organizirali so izlet, ki je bil namenjen izključno družabnosti in razvedrilu. Zgodaj zjutraj so se odpravili z doma. Prvi cilj je bil romarski kraj Brezje na Gorenjskem, nato pa so se odpravili na Bled. Tam jim je tovariš
NAMESTO VENCA...
Dijaški dom Maribor, Sfrossmayer-jeva 30 prispeva $00 din (pefslo) za izgradnjo kulturnega doma v Celovcu, namesto venca na grob pokojne Lucije Wieser iz Siovenje-ga Plajberka.
Janežič z Zavoda za pospeševanje turizma razkazal zanimivosti Bleda, tako Otok s prelepo cerkvico in zanimivimi starodavnimi izkopaninami. Nato pa so se izletniki odpravili na blejski grad. Lep razgled, muzejska zbirka in dobro gostišče so zadovoljili vse okuse in potrebe. Zatem pa so se Radišani odpeljali v Bohinj. Po kosilu v hotelu Zlatorog, so udeleženci izleta lahko vsak na svoj način oblikovali nedeljsko popoldne. Nekateri so se odločili, da se odpeljejo z žičnico na Vogel, drugi so se podali k slapu Savice, tretji so šli veslat na
Bohinjsko jezero, nekateri pa so častili vinsko kapljico.
Nato so se vsi skupaj v poznem popoldnevu peljali še na Pokljuko. Konec izleta pa je bil obisk šušterske nedelje v Tržiču. Vsekakor tam na zabavišču za Radišane ni bilo obstanka. Zaradi mraza in velike gneče so se zatekli v mirnejšo restavracijo, kjer ni bilo nič manj veselo, kajti s petjem in dobro voljo si Radišani tudi sami koj hitro napravijo pravo veselico.
Mogočna samostanska cerkev izvira iz 13. in 17. stoletja, samostansko poslopje pa iz 17. oziroma 18. stoletja z znamenito zakladnico, v kateri hranijo Tassilov kelih (Bavarski vojvoda ga je leta 780 podaril samostanu). Koroški Slovenci imamo Kremsmunster v lepem spominu. Lansko leto, ko smo obiskali bivše nacistično taborišče Mauthausen smo prenočevali v tem lepem kraju.
Pliberški sejem tokrat manj obiskan
Tri dni trajanja sejemskega življenja na travniku pri Pliberku je pri kraju. Letos tega podjunskega praznika ni motil samo dež kot lansko leto, temveč tudi minimalni obisk iz sosednje Mežiške doline oziroma Slovenije. Medtem ko so lansko leto zabeležili 1200 vozil Iz Slovenije, jih je bilo tokrat samo 200. Seveda to ni razveseljiva številka, vendar naj se vsi tisti, ki so zaradi tega kakorkoli prizadeti, pritožijo pri tistih, ki so povzročili ta izostanek — to je pri avstrijski vladi, ki je v zadnjem času zelo zaostrila politično situacijo s sklenitvijo zakonov, ki krnijo pravice in svoboščine siovenske in hrvaške manjšine v Avstriji, kar slovensko ljudstvo onstran meje ni vzelo na lahko ramo.
Uta Slovenskega prosvetnega društva „Edinost" v Pliberku, je imela kljub zgoraj omenjenim zaprekam sorazmerno lep obisk, kar dokazuje, da je bila postavitev šotora dobro premišljen ukrep. Sploh je bila uta cilj domačega prebivalstva, kjer se je le to počutilo dejansko domače. To prijetno domačnost pa so še podkrepili ..Veseli planšarji", ki so izvrstno in neumorno igrali za ples in veselo razpoloženje.
v H
Pomoč žrtvam potresa v Benečtj)
Žrtve strašnega potresa v Benečiji v italiji živijo tik pred zimo še vedno v šotorih. Pozimi šotori ne morejo biti nikakršna rešitev problema, kajti takrat bo treba biti pod varno streho. Okrog 40.000 prebivalcev še živi pod šotori in ni izgleda, da jim bodo do zime dobavili barake. V znak protesta ker jim ne nudijo ustrezne pomoči, je množica zasedla „Pontebbano" in tako za več ur blokirala promet oziroma povratek turistov v Nemčijo in Avstrijo. Ljudje se upravičeno bojijo, da jih ne bo doletela podobna usoda kot prebivalce doline Pilice v Siciliji, ki že 8 let po potresu čakajo na varno streho nad glavo in danes še vedno živijo v ruševinah in šotorih.
Avstrija zlasti Koroška je žrtvam potresa nudila že večjo pomoč. Tudi Jugoslavija, čeprav je sama tudi prizadeta s potresom, je Benečanom nudila materialno pomoč. Tako je operativni štab republiškega štaba za civilne zaščite zbral 60 ton cementa, 40 kubikov lesa in 10 stanovanjskih prikolic. Pomoč iz Jugoslavije je na to območje prišla že takoj po potresu — v obliki šotorov, tja pa so poslali tudi mladinsko brigado, podobno kot pred dvajsetimi leti v Heiligenblut, kjer so pomagali odstranjevati ruševine povzročene od snežnih plazov. V slovenskih vaseh kot so Brdo v Terski dolini, Subid in Viskorše, je položaj še vedno zelo težaven, zato se pogovarjajo tudi o pošiljki 32 montažih hiš iz Slovenije.
,,Imeli smo ljudi"
Slovo od Kokotovega očeta na Kostanjah
Jezera naj bodo na razpotago širokim množicam
Čeprav ima Koroška celo vrsto lepih jezer, jih pa prebivalstvo ne more v zadostni meri izkoriščati. Kaj nam pomagajo lepa jezera, ko pa je le malo kopališč in še na teh se ob lepem vremenu tare na tisoče ljudi. Večina obale naših jezer je last premožnejših ljudi, kjer imajo le-ti lepe vile in sami kraljujejo in uživajo mokri element. Človeka boli srce in ga upravičeno jezi, da se mora kot kopalec drenjati na obali in prav tako tudi v vodi, medtem, ko se le nekaj metrov vstran, na prav tako veliki površini, sonči nekaj kopalk in kopalcev. Položaj na naših jezerih je na žalost vse prej kot pravično urejen. Večina jezerske obale je v rokah privatnikov oziroma boljših osebnosti. Vsem je znano, da je borba za ohranitev čiste jezerske vode povezana z ogromnimi stroški (na Koroškem znašajo 70 do 80 milijonov šilingov). Glede stroškov za kanalizacijo oziroma ohranitev čistih jezer, je pač (ne)urejeno tako, da imajo prebivalci, ne oziraje se nato, ali živijo ob jezerih ali pa tudi več kilometrov od njih, po določenem ključu iste da-
jatve, kar je vse prej kot pravično oz. pametno. Tudi trditev, da privatniki s svojimi atraktivnimi vilami posredno pospešujejo turizem, ne odgovarja resnici, ker tujci in pa seveda tudi domači turisti nimajo dostopa do njih.
Med številnimi organizacijami je tudi mladina Naturfreunde javno nastopila proti tem nedostatkom in predlagala, da bi se uvedel vodni šiiing. Mladina Naturfreunde je mnenja, da bi se izdelal takšen zakon, ki bi preprečil nadaljnji nakup zemljišč ob jezerih. Iz fonda omenjenega vodnega šilinga naj bi se odkupila zemljišča ob jezerih, ki pa naj bi služila vsemu prebivalstvu. Poleg tega naj bi imele občine pri nabavi oz. nakupu zemljišč ob jezerih predkupno pravico pred privatniki. Tako nabavljena zemljišča naj bi služila izključno širokim množicam.
Mladina organizacije Naturfreunde je mnenja in z njo večina prebivalstva, da morajo biti naša lepa koroška jezera na razpolago vsemu prebivalstvu, in ne kot se to prakticira še danes, da se jih okoriščajo predvsem privilegiranci.
Za garjavost) o še stepeta gamsov
Smrl ne prizanese. Ali ni v tem poletju požrla že dovolj naših rojakov, zavednih Slovencev, aktivnih prosvetašev? Nemi in žalostni stojimo ob grobovih, da izkažemo zadnjo čast vsem, ki so nas prerano zapustili. „!meli smo ljudi" — vendar take, od katerih vemo, da živijo naprej njihova dela in njihova zavest v življenju sinov in hčera, da živi naprej v vaseh, v katerih so živeli in delovali in katerim so zapustili svoj neizbrisni pečat.
V soboto smo spremljali na zadnjo pot Jožeta Kokota, p. d. Žup-kovega ateja na Kostanjah. Umrl je nenadoma, v presenečenje in osuplost vseh, ki smo ga poznali. Poznali pa smo ga kot čvrstega in naprednega rojaka, saj Župkova hiša na Kostanjah je bila postojanka slovenskega prosvetnega življenja v tem delu Koroške.
Življenjska pot Kokotovega očeta je značilna za zavednega koroškega Slovenca, je podoba poti slovenskega naroda, naroda proletarca. Rodil se je leta 1898 v Zgornji vasi pri Grobljnem na slovenskem Štajerskem in je že v mladosti
spoznal trpljenje in bedo delavskega življenja. Spoznal je rudnike, v katerih je delal in spoznal je grozote vojne, v katero je že kot mladenič moral. Po prvi svetovni vojni pa je slušal glas srca: kot koroški borec se je boril za enoten življenjski prostor vseh Slovencev in tako spoznal tudi Koroško. Tu je našel svojo bodočo ženo in se naselil na Kostanjah.
Komaj pa si je zgradil to, kar je potreboval za življenje, že mu je bilo vse to šiloma vzeto. Rehnitz, Rastatt, Gerlachsheim — to so bile postaje pregnanstva, kamor so ga z družino gnali nacistični biriči. A on ni klonil in niso klonili njegovi, čeprav so mu po ^navodilu" domače občine obesili najstarejšega sina v Mauthausenu.
Za pravično stvar se splača trpeti in se boriti. To nam dokazuje tudi življenje rajnega Jožefa Kokota. Ko je zmagala pravica nad krivico in je bilo vojne konec, se je tudi Župkov atej z družino zopet vrnil na domačo zemljo, ki jo je tako ljubil in obdeloval, da je postala dejansko njegova. Tu je takoj zo-
pet začel s kulturno-političnim udejstvovanjem in je vse svoje moči podaril družini in naprednim silam koroških Slovencev. Ravno zato pa je tudi on in njegova družina doživela nmogo zaničevanja s strani sovražnikov; ravno zato pa si je tudi pridobil in mu bo ostala večna čast, ki so mu jo in bodo izkazali tisti, ki so ga poznali in se z njim borili za enakopravnost, za pravičnejše življenje koroških Slovencev v Avstriji.
„Bilje skala", je dejal na njegovem grobu Lovro Kramer, ki se je kot predsednik Zveze slovenskih izseljencev poslovil od svojega tovariša sotrpina. „Bil je skala", je ponovil tudi domači župnik Trap, ki je opravil pogrebne obrede.
Naše iskreno sožalje velja vsem potomcem in sorodnikom Zupkove-ga ateja, katere je vzgajal v veliki ljubezni do domače zemlje in materine besede ter jim bil ravno tudi v tem oziru največji zgled.
Vabilo
V nedeijo 12. septembra bo v Giobasnici
GLOBAŠKO ŽEGNAMJE
pri Šoštarju v Giobasnici igrajo „Eantje iz Podjune"
Vsi prisrčno f^ijcni/
Čestitamo!
Pred nedavnim je bii ravnateiju reaine gimnazije na vojni akademiji v Dunajskem Novem mestu prof. Beii Schreinerju podeijen na-siov dvornega svetnika.
Prof. Schreiner je pripadnik hrvaške narodne skupnosti na Gradiščanskem ter je doiga ieta kot šoinik deiovai med svojim ijud-stvom. Poinih šest iet je bii predsednik Hrvaškega kuiturnega društva na Gradiščanskem in je takrat navezai stike tudi z našo osrednjo organizacijo. Čeprav je bii potem odpokiican na novo stužbeno mesto v Wiener Neustadt, je ostai tesno povezan z rojaki na Gradiščanskem, ki so ga v priznanje za njegovo narodno deio izvoiiii za častnega predsednika HKD.
Ob sedanjem imenovanju za dvornega svetnika se čestitkam gradiščanskih Hrvatov pridružujemo tudi koroški Siovenci!
Garjavost gamsov je nevarna nalezljiva bolezen, ki je prišla iz zgornje Koroške oziroma Vzhodne Tirolske tudi k nam v Karavanke. Pred nedavnim se je ta bolezen razširila tudi na južno stran Karavank v sosednjo deželo Slovenijo.
Pred kratkim pa smo zvedeti, da se je tej bolezni pridružila še gamsja slepota in sicer na področju Melske doline. Zaradi te nevarne bolezni pri kateri gamsi os'epijo, so morali v okolici Dollacha postreliti 26, na področju Heiligen-bluta 6 ter na Vzhodnem Tirolskem v okolici Kalsa celo 40 za to boleznijo obolelih gamsov. Lovci vedo povedati, da so videli, kako je neka divja koza, ki je vodila čredo, pred očmi lovcev strmoglavila preko prepadne stene. Garjavost je v zadnjih letih zlasti na področju Heiligenbluta močno razredčila gamsje črede, sedaj pa so lovci zelo zaskrbljeni, da se ne bi poleg garjavosti razmnožila še slepota.
Na žalost je garjavost zajela tudi Karavanke. Naši planinci, ki imajo svojo planinsko postojanko na Bleščeči planini, so že pred dvema letoma našli na poti h koči tik pod Arihovo pečjo poginulega gamsa in prejšnjo nedeljo na Bleščeči planini nedaleč od koče mladega garjavega gamsa, ki je prav-
kar poginil. Planinci so obvestili lovca živinozdravnika dr. Pušnika iz Št. Jakoba v R., ki je takoj prišel in se z garjavim kozličem odpeljal v dolino. Garjavost pri domačih živalih se lahko zdravi, pri divjih živalih, kot na primer pri gamsih, pa tega seveda ni mogoče. Zato je treba vse okužene živali postreliti. Ta poseg je sicer brutalen, vendar potreben, da s tem omejimo nadaljnje širjenje te nalezljive bolezni.
Iskreno čestitamo!
V soboto 28. avgusta sta sklenita zakonsko zvezo Tatjana Štor-nik iz Leš pri Št. Jakobu v Rožu, tajnica odvetnika dr. Francija Zwit-terja in Štefan Rigeinik iz Kiopinja, nameščenec Zveze siovenskih zadrug v Ceiovcu. Poročni obred v kapeii v Kiopinju je opravi! domači župnik Kogiek iz Škocijana. Veseia poročna siovesnost se je nato odvijata v gostiini pri Šoštarju v Giobasnici.
Poročnemu paru iskreno čestitamo z žeijo, da bi biia srečna in za-dovotjna in da bi svojo zvestobo siovenski narodni skupnosti prenesla tudi na bodoči rod.
Nastop šentjakobskih pevcev v Piranu
Po vsem Slovenskem primorju se nadaljujejo demonstracije ob nerazumljivem ravnanju avstrijske vlade. Na eni takšnih demonstracij v podporo koroških Slovencev, je v piranskem gledališču Tartini nastopil, v Poreču na študijskem letovanju nahajajoči se šentjakobski pevski zbor „Rož". Številne goste, ki so se udeležili te demonstracije sta pozdravila predstavnik občinske organizacije SZDL Stojan Oražem in v imenu italijanske narodne skupnosti prot. Elio Musiza. Le-ta je izrazil obžalovanje, da slovenska manjšina v Avstriji ne uživa takih pravic in svoboščin kot italijanska v Jugoslaviji. Pevke in pevci omenjenega zbora so s studijskega letovanja v Poreču Slovenski prosvetni zvezi v Celovcu poslali pozdravno kartico z njihovimi podpisi.
IVAN CANKAR	4
Zgodbe
iz doiine šentflorjanske
^Graščak Peter, zdravje tebi! Veliko smo ti delali krivice, tudi tvoji nevesti, tvoji mladi ženi, se nismo priklanjali s tisto ponižno spoštljivostjo, kakor bi bilo potreba. Ampak, Peter, nocoj je večer preimeniten za dolino šentfloransko; vse hodi pozabljeno nocoj in na vse večne čase! Na moje srce, Peter!"
„ In Peter, graščak, je stopil in se je razjokal na prsih županovih.
Takoj se je vzdignil dacar, vzdignil se je in se je zamajal.
„Pa še z menoj, Peter, pa še z menoj, ti kujon prekanjeni!"
„Mo!či, motivilo pijano!" ga je ves jezen zavrnil župan. '-Kaj misliš, da bo graščak bratovščino pil s teboj?"
„Toliko je moj kakor tvoj!" je odgovoril pijani dacar. "Kaj misliš, da ne vem, kakšne so tvoje noči in tvoji grehi?"
Takrat pa so planili nanj vsi ogorčeni in užaljeni in dacar hi se bil opletel preko praga, da ni vstal učitelj Švilgoj: obraz slovesen, kazalec proti stropu.
..Rodoljubi! Kaj? Prepir? Razpor ob tej lepi in preslo-yesni uri? Nehajte, v imenu domovine in vse doline šentflorjanske! Dobili smo v svojo sredo gospoda, Bog sam nam ga je poslal, ki je po vseh svojih čednostih in lastnostih ustvarjen za našega vodnika in prvoboritelja. Nismo ga poznali, *nsrno ga cenili po vseh zaslugah njegovih, ampak nocoj se nani je prikazal v svoji gloriji, kakor ponižni popotnik Kristus, N se je učencem v Emavsu nenadoma razodel. Zdaj so nam odkrite, odkrite so vsemu narodu zasluge Petrove za našo Znanost in umetnost, za literaturo in politiko, kakor tudi za napredek na gospodarskem polju ... Še vse večje čudo pa nas Je zadelo, ko smo ugledali in spoznali njegovo nevesto, to
devico brez primer, to zvezdo vodnico in zaščitnico doline šentflorjanske! O, miruj, jezik, molči, beseda! Srce trepeče, proti nebu se vzdigujejo misli.. . Svatje, vse hude misli pod pepel in prah, vse zle spomine v brezdanji jarek, vse zlohotne sumnje v bežni veter! . . . Praznik vseobčega oproščenja praznujmo, poklonimo se njima obema, vseljubljenima!"
S tresočo roko je vzdignil učitelj Šviligoj svoj kozarec in oči neveste so ga obilno poplačale.
Ampak komaj je izpregovori! zadnjo besedo, komaj je vzdignil kozarec in komaj se je zahvalil s primernim poklonom za plačilo iz črnih oči, so se odprle duri nastežaj.
Svatje so gledali motno, skozi gosto meglo, in so videli dvoje, troje zelo visokih ljudi, ki so stopili v izbo tako trdo in nespodobno kakor v hlev.
„Krištof Kobar!" je rekel eden izmed njih in je ogromno svojo roko položil na ramo graščaku.
„Je že res!" se je zasmejal graščak Peter in je vstal.
„Marina Aškenaze!" je rekel drugi izmed njih in je položil trdo svojo roko na ramo neveste.
„Resnično!" se je zasmejala nevesta in je vstala. „Samo še haljo si ogrnem, gospod!"
In sta šla z njimi...
Nikjer ni knjige, ki bi pripovedovala, nikjer ni pisma, ki bi govorilo o tej veliki sramoti doline šentflorjanske. Zakaj nobedn izmed tistih, ki so jo doživeli, ni bleknil; niti dacar ne.
Župan se je trikrat sunil s pestjo naravnost v čelo.
nDa me je osleparil! Saj ni bii podoben nikomur iz doline šentflorjanske; precej bi bil lahko videl, da je bil v Trstu rojen in tam na cesto položen! Pa me premoti do take misli . . ."
Dacar se je zaklenil v švojo tesno izbo in je ležal tam tri dni in tri noči. In je pil brez nehanja.
„Kar živim in kar sem prvikrat lagal, ni še bilo človeka, ki bi me opeharil. Ampak taka gnida, taka uš. . . saj še človeku ni bilo podoben, kaj šele človeku iz doline šentflorjanske! Navaden potepuh, brez pisem in brez izkušenj . . . pride, pa prevrne svo dolino, kakor da bi zasekal z lopato in privzdig-
nil... in tudi mene je vzdignil, še posebej me je prekopicnil... o!"
Izpraznil je steklenico na dušek in se je zaril v posteljo.
Tudi učitelj Šviligoj se je bil zaklenil v izbo; ampak pil ni in tudi ni preklinjal; njegovo srce je bilo vdano.
„Grešil sem, o Gospod; pošlji mi kazni in pokore, kolikor veš, da je pravično in potrebno!"
In zaradi take vdanosti je bilo njegovo srce najprej potolaženo. Z mirnotožnim, rosnim očesom se je oziral po dolini ob polnočni uri in že se je smehljal, napol očitovaje, napol ljubeznipolno; kakor se mati smehlja otroku. Jasno so gorele zvezde nad dolino šentflorjansko, mežikale so in so se ji smejale . . . speči dolini, otroku lepemu, prešernemu, nebogljenemu, z veselimi grehi obloženemu . . .
f"*
POLIKARP
I
Župnik se je vzdramil in težka mora se mu je odvalila od prsi. Vzdignil se je v postelji, naslonil se je s komolcem ob zglavje in je premišljeval.
Neprijetne sanje so bile: sedel mu je na prsih človek neznanec, režal se mu je široko v obraz in je mežikal s hudobnimi očmi.
„Kdo je bil?" je premišljeval župnik. Popolnoma neznan je bil obraz, toda zdelo se mu je, da ga je že videl nekoč, le v sanjah morda, pred davnim časom . . . Neznanec, kdorsi že bodi: nespodobno je bilo, da si prišel ob tej mirni uri, opolnoči, ter sedel široko na trudne prsi! . . .
Slabo je bilo župniku; posegel je po kozarcu in je omočil ustnice. Še je držal kozarec v iztegnjeni roki, ko se je stresel od glave do nog, pol od strahu pol od mraza. Okno je bilo odprto in župniku se je zdelo, da sliši korake na dvorišču.
„Kdo hodi tod ob tej pozni uri? S tihimi koraki, brez glasu, kakor plahonogi tat?"
Daši mu je bilo hladno, se je vzdignil trudoma iz postelje ter se je napotil k oknu.
MARTA GROM
v
Čigav je dom
Zajec je našel zapuščen medvedji brlog. Ogledat si ga je od vseh strani in si zadovoljno rekel:
.Nu, ni kaj reči. Prijetna luknja. Češe vselim vanjo, me bo varovala pred snegom, pred mrazom in pred dežjem."
Tako je zapuščen medvedji brlog zasedel zajec. Vanj je nanosil hrane in suhega listja, ki mu je služilo za ležišče.
Pa je nekega dne tam mimo prišla lisica in si rekla:
Tu nekaj diši. Mhm, diši. A to, ki diši, ni medved! To, ki diši, ni volk! To bo zajec!"
In je vstopila.
.Dober dan, boter zajec!" je priliznjeno pozdravila. .Dober dan voščim in hkrati prosim oproščenja zavoljo nadlege. Zašla sem, nerodnica, in svojega brloga ne najdem. Daj, boter zajec, odstopi mi košček strehe nad glavo."
.Seveda, botra lisica, seveda, seveda!" je drobil gostoljubni zajec. .Vstopi in ostani pri meni, dokler te je volja. Brlog je velik in v njem bo dovolj prostora za oba."
Gledam te, ko gledaš se, vidiš me, jaz sebe ne.
(OID3JZ)
Lisica je legla na večji kup listja, zajec se je spravil na manjšega. Pri tem je gostja glasno razmišljala:
.Ni slab tale zajec. Če ostaneva skupaj, bom brezskrbno živela. Zajec mi bo stregel, a jaz bom ukazovala."
Zajec je dvignil glavo. Pogledal je gostjo in vprašal:
.Kaj si rekla, botra lisica? Listje je šumelo in nisem te razumel."
.Eh, dragi moj, nič takega nisem rekla," je zvito odgovorila lisica. .Rekla sem, da si zlat zajec. Ja, samo to sem rekla," je ponovila s posebnim poudarkom in že se je zakopala v mehko steljo.
Tako je minila jesen. Minila zima. Prišla je pomlad, a kljub veselju so se nad ubogega zajca zgrnile hude skrbi. Zavoljo debele plasti snega, ki je predolgo ležala na starem brlogu, se je streha pričela lomiti.
.Ojoj, botra lisica!" je zastokal zajec. .Najina streha se bo podrla. Pomagaj mi, da jo popraviva."
.Popraviva?" je skoraj osorno zategnila lisica." Le kaj si domišljaš, ti zajec domišljavi. Ti sam popravi streho! Ti sam si lastnik!"
In že je legla pred brlog, da bi se grela na soncu.
Zajec je zmajal z glavo in rekel:
.Ampak botra lisica, ali nisva vso jesen in vso zimo skupaj domovala? Ali ni bil ta dom prav toliko tvoj, kot moj?"
.Molči!" je zagodla lisica." Dom je tvoj in pika. Ti sam ga popravljaj."
In zajec je sam popravljal streho. Popravljal jo je in popravljal, a popraviti je ni mogel.
Nenadoma je hudo zahreščalo in brlog se je podrl. Zajec je v zadnjem hipu odskoči). Lisica, ki je ležala pred brlogom, je bila prepočasna, da bi se umaknila. Ves prednji del strehe je padel nanjo. S težavo in z zajčevo pomočjo se je izkobacala izpod težkega bremena. In komaj jo je zajec potegni) izpod ruševin, že je zakričala:
.Nesramni zajec! Hudobni zajec! Grdi zajec! Ti si kriv, da se je najina hiša podrla!"
Zajec ni rekel nič. Samo žalostno je pogledal in že jo je urno ubral po bregu navzgor.
Lisica pa je še vedno kričala za njim. Potem se je prestrašila in začeta ga je vabiti nazaj. Najprej osorno in nazadnje vedno bolj prijazno in priliznjeno:
.Boter zajec, vrni se! Pridi! Le kaj naj počnem brez tebe! Pridi, prijatelj moj! Pridi! Skupaj bova popravila najin dom!"
Zajec je slišal njene besede, a se ni vrnil. Njenim besedam zdaj ni verjel. Osel gre samo enkrat na led, si je mislil. In že je izginil v goščavi.
*
	
čj, september, dol?er dan/	danes v šo/o snzo prišli.
Čas, ^o zbirajo se ptice,	V torl*al? so še morske š^olj^e,
da zlete na ja g sveta	^amni pisani z očale,
in ji/? vit^e peratnice	vse, ^ar so počitnice
poneso čez vsa morja.	za spomin nam darovale.
Čas, ^o zberemo se spet	Pa čeprav v oče/? žari
v isti ^lopi ^a^or lani,-	še spomin poletni!? dni,
samo manjša se nam zdi,	vedra pesem čričkov v travi,
aii pa s/Mo zrasli mi.	vonj po sena in otavi,
Vsi obrazi so nam znani,	ej, september, /zar čez plan,
vsakdo svoje ve novice,	ej, september, do/?er dan/
potepali z vse/? strani	
Čudežne barve
Živel je slikar, reven kot cerkvena miš. Ampak bil je zelo srečen. Slikal je noč in dan. Nič si ni bolj želel, kot da bi na papirju zaživelo to, kar je narisal. Hotel je prodati sliko, a vsi so zmajevali z glavo: „Kaj nam bodo slike, saj imamo televizor! Če pa hočemo videti lepo pokrajino, sedemo v avto in se odpeljemo na izlet. Res, kaj bi le s slikami!" Stene meščanov so bile bele in čisto prazne, tako da so se dolgočasili ali pa spali.
„Oh, ko bi imel čudežne barve in bi lahko naslikal, kar si najbolj želim!" si je mislil slikar. Pred seboj je držal bel list papirja. Nenadoma stopi s papirja dobra bela vila in reče: „Ker si tako želiš čudežnih barv, ti jih poklanjam. Karkoli si boš zaželel, vse, kar boš naslikal, se bo zgodilo." In je izginila v zrak, pustila pa mu je ob slikarskem stojalu čudežne barve.
Zmaj na Mirni gori
Visoko v hribih med Črnomljem in Semičem je nekoč
[Belokranjska pripovedka)
neba, ki je postalo črno, kakor da bi ga bil namazal s
prebival zmaj v globoki skal- sajami. Potlej je zmaj zarjo-
Neki dedek pa se je le domislil, kako bi zmaja ugnali. .Zazidajmo zmajevo votli-
nah votlini. Bil je hudobnjak, da mu Belokranjci niso poznali enakega. Kadarkoli je
vel, da so mu kar plameni	nasvetoval
švigali iz žrela In iz njegovih Zazidali so jo. črnih, iz zavisti nadihanih
na poljih belokranjske kotline oblakov, se je vsula na polja
Poslej zmaj ni mogel več škodovati ljudem; polja in trtja so bila varna pred njegovimi hudournimi oblaki. Na gori, kjer je včasih raz-
zorelo žito ali v trtjih mehčalo in trtja debela toča. Belo-grozdje, je hudobni in zavist- kranjci so lovili zmaja, da bi ni zmaj pričel izdihavati hu- ga zalotili izven votline in po- graj J) hudobni zmaj, je po-dourne oblake, ki so se iz nje- bili. Nihče pa ga ni nikoli vi- stalo popolnoma mirno. Zato gove jame valili nad Belo del zunaj jame, v votlino pa krajino, dokler niso pregrnili se tudi nihče ni upal.
so Belokranjci tej gori dali ime: Mirna gora.
„Bomo videli," si je slikar pomel oči. Narisal je veliko mesto in sijajno palačo, v palači krasne dvorane, v dvoranah krasne lestence, polno obložene mize, lepih stvari. In res, nenadoma je bil v mestu, v prelepi dvorani. Seveda je vzel barve s seboj in s čopičem je mahal, ko da bi imel žezlo. „Oooo, pozabil sem na princesko," se je spomnil in še hitro naslikal prelepo dolgolaso deklico.
Tedaj, ko je bil zelo bogat, so ga prišli obiskat vsi meščani in so se mu klanjali. .Kako velik umetnik!" so šepetali, v resnici pa so mu zavidali. Vsakdo bi rad imel na steni njegovo sliko. Slikar je slikal, revnim je domov pošiljal kruh, slikal pa je tudi ptice, ki so potem s papirja odletele v zrak in veselo čebljale. Nashkal je pomlad, in bila je pomlad, vse v cvetju. Naslikal je poletje z žanjicami in vročim soncem, in res, vse je oživelo. Naslikal je jesen v čudovitih zlatih barvah in ptice selivke, ki so se vračale na jug, slikal dež in blato, in res, vse se je zgodilo. Naslikal pa je tudi zimo s snežnimi možmi s smučmi in sankami, rdečelične otroke v plaščih in debelih nogavicah, in res, snežilo je in tudi led se je napravil na vodi. Vse kot je narisal.
Ko je tako slikal, je pozabil, da mu počasi zmanjkuje barve. Tako strasten slikar je bil, da je naslikal že skoro vse, kar si je želel. No, in tako si je zaželel, da bi stopil v zrcalo. Naslikal je zrcalo in sebe v njem. Res, bil je v ogledalu! Ravno tedaj pa mu je zmanjkalo čudežnih barv. In tako ni mogel več stopiti iz ogledala. „Joj, kaj pa zdaj?" se je ustrašil in klical na pomoč svojo princeso, služabnike in meščane. Le na dobro belo vilo je pozabil. Hoteli so razbiti zrcalo, ampak potem bi razbili tudi njega na tisoč koščkov. Vse so poskusili, pa ni nič pomagalo. Vsega so bile krive čudežne barve. Mogoče ga vlečejo iz ogledala še danes, kdo bi vedel?

Lepa je bila noč. Bela mesečina je bila razlita po dvo- j rišču, razlivala se je široko po vsej dolini šentflorjanski. Tiho, } nekoliko omahovaje je hodil človek po dvorišču, dolga senca je blodila z njim.
„Kdo si? Odkod prihajaš?" je zaklical župnik.
Človek pa se ni ozrl; krenil je na desno, nato je krenil na levo, iskal je pač.
Župnik se je razsrdil.
„Ali te ni sram, pijanec, da se potikaš tako pozno po j tem tihem kraju in motiš spodobne ljudi?"
Ni odgovoril, še z roko ni zamanhil. Zibal se je polagoma ob svetlem zidu, njegova dolga senca je vstala ter se vzpela visoko prav do pisanega okna; zibala se je zmerom dalje od okna do okna, naposled je nenadoma ugasnila, popila jo je mesečina. Tam nekje, v temi, so zaškripale duri.
Župnik je stresel z glavo.
„Tako se plazijo tatje, neverniki, vsekrižem po teh brezbožnih krajih!"
Nato se je vrnil v posteljo, zavzdihnil je samo še enkrat in je takoj zaspal.
Komaj je zatisnil oči — mislil bi navaden človek, da je minila le minuta — se je vzbudil in dan je bil. Veselo je sijalo sonce skozi okno, lepo in veliko jesensko sonce. Zaklenkal je zvon, pesem njegova pa je bila čudno otožna; Bog vedi, kje je umiral truden popotnik.
Župnik se je polagoma napravljal, premišljeval je in molil. Nenadoma se je domislil neprijetnih sanj in grenka nejevolja mu je segla v srce. Stopil je k oknu; gorka, čista svetloba je lila skozi jablane na vrtu, dvorišče je bilo še v senci.
Hlapec je zaloputnil spodaj duri in je šel z lenimi koraki in zehaje preko dvorišča.
„Miha!" je zaklical župnik. „Miha, povej mi, ali nisi ničesar slišal ponoči?"
„Kaj bi slišal, gospod?" je odgovoril Miha.
„Neki človek, tat in razbojnik, se je klatil ponoči tod po dvorišču!"
Župnik je hotel še povedati, da se je bil tisti razbojnik
priplazil celo v sobo, kar na posteljo, na trudne prsi, toda hlapec je stresel z glavo in je šel dalje, proti hlevu.
„Čudni so gospod!" je premišljeval Miha spotoma. „Ze nekaj časa ni vse po pravici ... Stari so!"
Odprl je duri v hlev, kmalu nato pa se je vrnil na dvorišče z urnimi koraki.
„Gospod! Gospod!"
Župnik se je prikazal ob oknu.
„Precej pridite doli! Neki človek leži v hlevu!"
Župnika je izpreletelo po vsem telesu; dvakrat mu je padla suknja iz rok, predno jo je oblekel.
Odpirale so se duri tu, tam; prišla je dekla, kuharica je prišla, celo iz cerkve je prišlo nekaj žensk in mahoma je oživelo dvorišče.
„No, zijala, zijala! Čemu pa ste prišli, kdo vas je klical? Molit!"
S tresočo nogo je prestopil prag in je iztegnil roke.
„Kaj? Saj je tema, saj niČ ne vidim! Odpri vrata na stežaj!"
Škripaje so se odprla vrata; konj se je ozrl radovedno proti pragu, tudi vola sta pogledala z debelimi očmi.
Iz kupa slame, precej pri vhodu, je molel velik, raztrgan čevelj; župnik se je približal polagoma in je pobezal z nogo.
„Kaj je človek ali ni? — No, vstani, klada!"
Nič se ni zgenilo in župnika je obhajalo tesno, neprijetno čustvo.
..Tak primi no, Miha; poglej kaj je!"
Tudi hlapec ni bil pogumen; stopil je oprezno k slami in se je sklonil.
„Seveda je človek! Vznak leži, z nogami navzgor."
Sklonil se je niže, zgrabil je z obema rokama in je vzdignil. Zenske so zakričale, tudi župnik se je plaho umaknil. Na slami je ležal človek, v razcapane cunje oblečen; obraz je bil v senci, videla so se samo široko odprta usta.
„Ali je živ, ali mrtev?" je vprašal župnik s tresočim glasom in od čudnega strahu mu je gomazelo po hrbtu, po licih.
Hlapec je potipal za roko, toda izpustil je takoj; telo je padlo na slamo, glava je butnila ob trda tla; kakor prej je visoko štrlel raztrgani čevelj.
„Ves mrzel je in moker!"
Hlapec se je stresel in je stopil v stran.
„Kaj ni mogel nikamor drugam? Kakor nalašč pride sem!"
Ko je bila udarila glava ob trda tla, se je okrenil obraz proti luči. Suh je bil in siv, poraščen do nosa, čelo so zakrivali kuštravi lasje; usta so bila odprta, napol odprte so bile tudi oči in so gledale belo in topo.
Župnik je vztrepetal in se je pokriža).
„Pomozi Bog in sveta Mati božja!"
Spoznal ga je bil takoj; isti škodoželjni izraz na široko režečih ustih, isti beli, topi pogled; in tudi obleka je bila ista, prav tako razcapana in umazana.
„Pojdi, Miha, teci po župana!"
Nato se je okrenil župnik proti pragu.
„Kaj pa vi? Kaj pa prodajate zijala? Marš!"
Posegel je po palico, zamahnil je v velikem kolobarju in ženske so pobegnile proti cerkvi. Nikoli še niso videle župnika tako srditega; žile na čelu so mu bile nabrekle, obraz je bil temnordeč in zabuhel.
Pozvonilo je v trejič; v zakristiji je čakal cerkovnik in se je čudil. Naposled je prišel župnik; stopil je v zakristijo s trdim korakom in je zaloputnil duri. Rekel ni besedice, na nikogar se ni ozrl. Hlastno in nejevoljno se je oblačil, premikal je ustnice in je mrmral, cerkovniku pa se je zdelo, da ne mrmra pobožnih molitev.
Tisto jutro je minila maša čudno hitro; neprestano so se pokriževale ženske, poklekale so in vstajale, šlo je po bliskovo. Župnikov talar je frfotal po oltarju; okorni, debeli belolasi starec se je vrtci kakor novomašnik in pri blagoslovu se je okrenil tako urno, da mu ljudje niso videli obraza. Cerkovnik je begal okoli oltarja, sopel je težko in se je čudil neprestano.
('Dalje v prihodnji številLij
ODMEV) V T!SKU - ODMEV) V TtSKU - ODMEV)
KOROŠKA
TRAGEDUA
Dogajanje na Koroškem postaja s približevanjem napovedanega štetja ,,posebne vrste", ki naj bi — tako trdijo avstrijski vladni predstavniki — predstavljalo osnovo za izvajanje člena 7 državne pogodbe glede narodnostnih manjšin iz dneva v dan bolj dramatično. Vrhunec je doseglo prejšnji mesec z brutalnim nastopom avstrijske žandarme-rije proti mirnim slovenskim mani-testantom v Škocijanu v Podjuni in nato z grožnjo kanclerja Kreiskega, da bo prepovedal vse prireditve na Koroškem, ki bi ogrožale .koroški mir".
.Za kakšen .koroški mir" gre, si ni težko predstavljati. Dovolj zgovorno ga napoveduje nekaznovano že dolgo let heimatdienstovsko geslo, da je na Koroškem prostor samo za en narod ati kvečjemu še za .molčečo manjšino", to se pravi za takšno manjšino, ki bi se pustila mirno asimilirati in tako pristati na lastno smrt. Potem bi bilo no Koroškem za velikonemške avstrijske narodnostne nestrpneže vse v redu, mir bi kraljeval v deželi in dunajska vlada, vodilne avstrijske stranke, koroški Heimatdienst in z njim vsi drugi avstrijski .rodoljubi" bi si meli roke od zadovoljstva, da so dokončno uredili manjšinsko vprašanje.
Prav v tem pa se skozi zadnje dogodke vse bolj očitno kaže tudi smoter .štetja posebne vrste", ki bi po računih avstrijskih vladnih in strankarskih krogov moralo dati rezultate, ki bi za Koroško in Gradiščansko omejili na minimum veljavnost člena 7 avstrijske državne pogodbe in ga praktično naredili odvečnega. In da bodo taki rezultati tudi doseženi, je treba seči po vseh razpoložljivih sredstvih. Koroške Slovence je treba utruditi in zastrašiti s terorjem in najrazličnejšimi pritiski od grobih, na nacizem spominjajočih metod žandarjev, sodnih prijav slovenskih mladincev In protislovenskih pridig, kar vse se je dogodilo v Škocijanu, do šikan v zvezi z gradnjo slovenskega Kulturnega doma v Celovcu in oviranja tudi najbolj nedolžnih športnih Prireditev slovenskih društev, od znanih pogromov na slovenske napise pred leti, do najnovejših hei-matdienstovskih izzivalnih prireditev po slovenskih krajih, na katerih nemoteno in nekaznovano odmevajo nacionalistična in nacistična gesla o .eni sami Koroški" in grožnje proti zavednim Slovencem 'n njihovim organizacijam, ki si npajo javno izražati svojo narodnostno pripadnost in ki se kljub vsemu nasilju drznejo postavljati za svoje narodnostne pravice in za svoj narodnostni obstoj na zgodovinsko skozi stoleja svoji zemlji. Oblasti dajejo pri tem proste roke z velikonemškimi in nacističnimi idejami prežetim silam. Klonile so njihovemu pritisku in dopustile, da se danes, 21 let po podpisu in neizvajanju avstrijske državne pogodbe, odkrito dela za njeno revizijo ne le na škodo slovenske in hrvaške nianjšine na Koroškem in Gradiščanskem, marveč tudi na škodo samih avstrijskih demokratičnih sil, ki utišane z zaskrbljenostjo gledajo. kam vodi taka uradna avstrijska politika.
Vsakomur je jasno, da nosijo odgovornost za sedanje vzdušje na Koroškem in v Avstriji sploh dunajska vlada in vodilne politične stran-
ke od vladne socialdemokratske preko katoliške ljudske do liberal-no-nacionalistične svobodnjaške s svojo politiko izmikanja sprejetim obveznostim. Kreiskyjeva grožnja o prepovedi prireditev „ki bi ogrožale mir" to odgovornost še povečuje, saj vsa dosedanja praksa kaže, da ta grožnja ni naperjena proti .domovinskim bojevnikom", ki se po Koroški pršijo s svojimi nacističnimi bojnimi odlikovanji in znamenji, pač pa proti Slovencem in njihovim organizacijam, ki so odločno povedale in tudi odločno vztrajajo na stališču, da preštevanje bojkotirajo, ker se zavedajo, da jim avstrijska uradna politika z njim zožuje življenjski prostor. Kajti če se ne bi za preštevanjem koroškim Slovencev kaj slabo skrivala prav ta težnja, bi ne bilo nobenega razloga, da ne bi Avstrija že doslej — časa je imela 21 let — izpolnila svojih obvez iz sedmega člena državne pogodbe in s tem storila za obstoj in razvoj slovenske in hrvaške manjšine v Avstriji nič drugega kot tisto, kar je sama z vso ostrino zahtevala in v veliki meri tudi dosegla, da je Italija naredila za avstrijsko manjšino v bo-censki pokrajini. Toda Kreiskyjev spomin in pojmovanje demokracije očitno ne sežeta tako daleč.
Spričo vsega tega kaj sumljivo zvenijo izjave skorajšnjega novega avstrijskega zunanjega ministra dr. Pahra, da avstrijska politika do etničnih manjšin ne bo privedla do splošnega poslabšanja odnosov z Jugoslvijo, češ da gre le za eno vprašanje v okviru na splošno dobrih odnosov s sosedno državo, katerim da Avstrija posveča vedno posebno pozornost. Jugoslavijo v njeni mednarodni politiki res vodijo načela koeksistence, sodelo-
vanja in reševanja spornih vprašanj s sporazumevanjem, toda to še ne pomeni, da lahko sedanja avstrijska politika do koroških Slovencev računa na odstopanje Jugoslavije, kadar gre za življenjske interese njenih narodov in njenih narodnostnih manjšin v sosednih državah. To so že jasno in tudi po uradni poti povedali najvišji predstavniki jugoslovanske vlade in diplomacije, to pa je tudi jasno povedalo vse slovensko in z njim jugoslovansko mnenje, ki v teh dneh ogorčeno demonstrira proti ravnanju s koroškimi Slovenci. Vztrajanje avstrijske vlade pri preštevanju manjšine in izvajanju nedavno sprejetih protislovenskih zakonov ne bo moglo — kot poudarja tudi jugoslovanski tisk — ostati brez kvarnih posledic za meddržavne odnose, pa tudi za krepitev splošnega miru v tem delu Evrope. Tega se tako Kreisky kot Pahr dobro zavedata in zato skušata s svojimi pomirljivimi 'izjavami najti pred svetovno javnostjo alibi za nedemokratično početje do slovenske manjšine na Koroškem, ki je še toliko bolj nevzdržno v času po Helsinkih, ko postajajo odnosi do narodnostnih manjšin vse bolj merilo dejanske stopnje notranje demokracije v državah, tudi mimo njenih mednarodnih obvez.
Prav zato so koroški Slovenci v teh, zanje tako usodnih časih, poleg polne podpore avstrijskih demokratov, povezane v Solidarnostnem komiteju za koroške Slovence, deležna tudi bratske solidarnosti naše slovenske manjšine v Italiji, njenih organizacij, pa tudi italijanskih demokratičnih sil v naši deželi.
/z	JncuHiTit
Cinizem neke štabe vesti
Kancterju Kreiskemu ni všeč jugoslovanski tisk. Bil naj bi med drugim nestrpen, hujskaški in sploh nesvoboden.
O okusu se je težko prepirati. Z avstrijskim zveznim kanclerjem še celo. Poteze njegove vlade so čedalje bolj takšne, da z dobrim okusom nimajo veliko skupnega. Zato pustimo okus pri miru. Končno bi bilo res čudno, če bi bil v teh dneh jugoslovanski tisk avstrijskemu kanclerju všeč. Za nas, ki ga deiamo, bi bil to najboljši znak, da z nami in našim delom nekaj ni v redu.
Tudi o svobodi se z gospodom Kreiskym ne kaže prepirati. Svojo svobodo smo si s krvjo priborili. Prav zanjo smo se morali še ne tako davno spopadati tudi, če že ne predvsem, z Avstrijci. Del tako priborjene svobode je tudi svoboda našega tiska. In če ima že kdo pravico soditi o njej, potem so to predvsem naši delovni ljudje. Od njih namreč izvira in njim je namenjena.
Sploh pa bi zvezni kancler, ki, kot kaže, bolje ve, kaj je in kaj ni svoboda in svobodni tisk, moral vedeti predvsem to, da so napadi na tisk zaradi dozdevnih krivd za to in ono celo v njegovi .svobodni" državi vsaj nesimpatični, če že ne neprimerni. Sprevračanje kakršnihkoli krivd na tisk, kadar bi kdo rad s čim obračunaval, je običajno preveč prozoren trik, da bi lahko resno koga prepričal. Pa ne samo v Avstriji. Toda tudi tu smo spet pri okusu in o okusu smo že rekli, da se raje ne bomo prepirali.
Sprevračanje krivd na druge pa postane ne glede na to že kar specialnost avstrijske politike. Večkrat smo v časopisih že napisali, kaj mislimo o tem, pa tudi jugoslovanska vlada je takšno politiko, če ji tako lahko sploh rečemo, že ocenila. Povzročati stanja, ki neizbežno porajajo odpor, potem pa napadati tiste, ki se upirajo, češ, da so pravzaprav oni krivci, je moralni in politični cinizem prve vrste. Napetosti na Koroškem, revolta koroških Slovencev in gradiščanskih Hrvatov, brutalnega ravnanja z njimi, groženj, moralnih podkupovanj, žalitev osnovnega človeškega dostojanstva in kršitev temeljnih mednarodnih obveznosti in ne povzročil ne storil jugoslovanski tisk.
Na ves ta zvrhani pladenj specialitet iz celovške in dunajske politične kuhinje je jugoslovanski tisk samo reagiral. Je treba to sploh komu dokazovati!
Reagirali smo ostro. To je res. Vsi po vrsti. Drugače tudi nismo mogli, saj so ostro reagirali predvsem jugoslovanski delovni ljudje, vsi jugoslovanski narodi in narodnosti. Toda tudi hoteli smo biti ostri. Popuščanje fašistoidnim težnjam v sosednji Avstriji, kompromisi z mračnjaštvom iz časov, ki jim ne želimo povratka, so poleg emotivnih, narodnih in pravnih razlogov preveč velike reči, da bi mogli ali hoteli biti kompromisarski ali mlačni ali oportunistični.
Vendar nečesa jugoslovanski tisk ni napravil. Hujskal zoper Avstrijo ni nikogar. Vzbujal mržnje in sovraštva ni nikoli.
Jugoslovanski tisk je v resnici ponosen, da je znal in da zna ob še tako ostrih reakcijah in ocenah ločiti kritiko posameznih pojavov ali kar cele politike od stalne in nedvoumne težnje in želje, da bi vsi ljudje, še posebej pa mejaši, živeli v miru in v sožitju.
Nam in nikomur v Jugoslaviji ni do zaostritev zaradi zaostritev samih. Ni nam ne do prepirov ne do napetosti. Ničkolikokrat je Jugoslavija, njen tisk pa prav tako, že dokazala, da je za sožitje in sodelovanje brez kakršnihkoli omejitev pripravljeno storiti zares veliko. Tudi nemajhnih žrtev za ta cilj se v zgodovini ni bala. Malokaj nam je Jugoslovanom dražje od odprtih meja, od široke izmenjave idej, izkušenj, kultur in ljudi. Za malokaj smo pripravljeni hoditi po mukotrpnih poteh predsodkov, pritiskov in intrig kot prav za takšen sistem mednarodnih odnosov, v katerem ne bosta mržnja in zaslepljenost vodilo bodočnosti.
V najnovejši zgodovini smo tako ravnali v Helsinkih, v Berlinu, v Colombu. Zadnji sporazum z Italijo je rezultat takšne usmeritve. Nič drugega ne želimo tudi v odnosih z Avstrijo.
Toda mej in pregrad takšni politiki nismo postavili mi. Tistih, ki so jih postavili Avstrijci, pa ne moremo in nočemo čisto preprosto ignorirati. In jih ne bomo. Ne v javnosti, ne v vladi, ne v tisku.
Bilo bi dobro in koristno, če bi dr. Kreisky to vedel.
Mitja Gorjup
Demokracijajeto, da manjšine ni
Dunaj, sobota (Veritas) — Naš stalni dopisnik je končno uspe! pregovoriti avstrijskega kanclerja dr. Bruna Kreiskega za krajši intervju. Pogovor je bi! res kratek, ker je dr. Kreisky tik pred tem spreje! delega-
cijo koroških heimatdienstovcev, takoj nato pa je mora! hiteti na slovesno večerjo ob tisočletnici Ost-marke.
— Dr. Kreisky, a!i res mislite, da je jugos!ovanska vlada kriva za to,
da se koroški Slovenci upirajo preštevanju?
..Nedvomno! Zaradi eskalacije nacionalizma pri koroških Slovencih občutijo heimatdienstovci resničen prastrah."
VOLK BESEDE MENJA, NAMENA PA NE
ZDAJ PA LEPO V VRSTO, DA VAS POŽREM PARDON - PREŠTEJEM!
— Res je nerodno, če se nemški herrenvolk boji Slovencev.
„Pa saj se jih ne boji. Ni jim pa prijetno slišati, da kdo govori slovensko, da bi bile slovenske šole in slovenski napisi."
— Pa bi bilo tega veliko, če bi pustili takšne napise?
„Uh, ogromno!"
— To torej pomeni, da je na Koroškem veliko Slovencev?
..Pravzaprav na Koroškem ni Slovencev."
— Ja zakaj jih potem sploh hočete šteti?
„Da bi dokazali, da jih ni."
— Ja kdo se vam pa upira in koga pretepa vaša policija, kadar imajo heimatdienstovci maše zadušnice za tretjim reichom?
..Slovenci vendar. In te podpihuje jugoslovanska vlada."
— Ampak... saj pravite, da na Koroškem ni Slovencev!
„Saj jih tudi ni."
— Oprostite, tega pa ne razumem.
„ Seveda. Saj ne morete razumeti, ko pa ste iz Jugoslavije. To je demokracija, prava demokracija."
— Demokracija?
„Da, demokracija. Vlade večine nad manjšino."
— Toda kljub takšni demokraciji manjšina je, to ste sami rekli.
„Ne, ni je, ker je večina ne priznava. Torej je tudi to povsem demokratično, da manjšine ni."
V manjšinski poiitiki...
s A stran:')
RADiO — TELEViZiJA
Ijanje po njegovem ne bo prispevalo k rešitvi, marveč bo privedlo do .mrtve točke", kajti soglasje treh strank je zaželjeno samo pri rešitvah, ki bi bite sprejemljive za slovensko manjšino, je menil Sima ter dodal: če pa naj sporazum služi le uresničitvi ciljev, ki jih že leta zasleduje Heimatdienst, potem sprejemljiva rešitev ne bo dosežena.
Sima gotovo ve, kaj govori, saj še iz časov svojega glavarstva brez dvoma dosti bolje kot preprosti človek na cesti pozna ozadje in namene .politike", ki jo v manjšinskem vprašanju uveljavljajo zdaj triedine stranke ter vlada in zakonodajalec na zahtevo nemških nacionalistov in njihovih neonacističnih sobojevnikov. Pravilnost njegovih zaključkov glede take politike pa potrjujejo tudi naslednje izjave, prav tako podane ob trideset-
Matična dežela Slovenija in seveda tudi Jugoslavija se vedno bolj zavedata pomena dobro urejenih cest. Slovenija je na primer pred nedavnim razpisala posojilo za gradnjo oziroma modernizacijo slovenskih cest. Sploh je treba poudariti, da so postala cestna gradbišča ne samo v Sloveniji, marveč tudi po ostali Jugoslaviji zelo živa, tako da se stanje cestne mreže vedno bolj izboljšuje. Prednost pri gradnji imajo seveda pereča cestna .ozka grla", katerih ureditev je trenutno najbolj aktualna. Med takšnimi kritičnimi .ozkimi grli" je vsekakor slovenska magistrala od Maribora proti Ljubljani, ki se zlasti poleti kar duši v kilometrskih kolonah turističnega prometa.
Del te prometne magistrale — odsek med Mariborom in Celjem — je sedaj razbremenjen in sicer z nekakšno polovično avto cesto, saj sta sedaj zgrajena le dva vozna pasova, medtem ko so za drugo polovico avtoceste zameljska dela že izvedena sedemdesetodstotno. Dolžina tega odseka je 44 km in kljub .polovičnosti" je treba odšteti 12 din cestnine.
V Sloveniji se mnogo govori o slovenskem prometnem križu, ki ga bosta sestavljali dve najpomembnejši slovenski cesti — Slovenika, (iz Maribora preko Ljubljane na morje) in Hirika (karavanški predor, Ljubljana in naprej proti Zagrebu do hrvaške meje), ki se križata pri Ljubljani. Danes je vsekakor težko reči kdaj bo Slovenika v resnici končana. To je seveda odvisno tudi od gospodarskih rezultatov v prihodnjih letih in pa od okoliščin ali bo graditeljem uspelo dobiti mednarodna in domača posojila. Vsekakor je do leta 1980 predvideno, da bodo v Sloveniji zgradili naslednje odseke avtomobilskih oziroma hitrih cest: Dolgi most—Vrhnika, Črnuče—Dolgi most, predor Karavanke, mestni det hitre ceste skozi Maribor, rekonstrukcijo mejnega prehoda v Šentilju, magistralno cesto skozi Celje in obalno cesto. Poleg tega nameravajo graditi še naslednje cestne odseke: Razdrto—Fernetiči, Naklo—Ljubljana, Dolgi most—Škofljica, Pesnica— Šentilj, Selo—Nova Gorica in po-
letnici sporazuma De Gasperi- Gruber:
#	Predsednik avtonomne dežele Tridentinsko-Gornje Poadižje Fla-vio Mengoni je zagotovil, da bo deželna uprava storila vse, kar je v njeni moči, da se premosti sleherna zapreka etnične narave; .toda resnični mir bo v Evropi mogoč ie tedaj, ko bodo izginiti še zadnji ostanki nacionatizma".
#	Predsednik komisije dvanajstih, ki ji je bila poverjena preučitev norm za izvajanje novega statuta o avtonomiji Tridentinskega-Gornjega Poadižja, Alcide Berlot-fa, pa je poudaril, da bo izvajanje omenjenih norm lahko učinkovito samo, „če se bo odvijato v pristnem protifašističnem in protinaci-stičnem duhu".
Kaj, če bi se do tega spoznanja dokopali tudi v Avstriji in še posebej na Koroškem!
časne pasove na cesti Ljubljana— Višnja gora.
Na območju bodoče ceste Slove-nike je dosedaj zgrajenih 41 km avtoceste (z Vrhnike preko Postojne do Razdrtega) in 44 km polovične avtoceste (med Mariborom in Celjem), to bi bilo skupno tretjino te pomembne cestne povezave. Bolj zapleteno je z itiriko — to je z drugo 183 km dolgo avtomobilsko cesto. Le-ta naj bi kasneje spadala v okvir 1185 km dolge avtomobilske ceste Bratstva in enotnosti od Karavank do grške meje. Najpomembnejši objekt te mednarodno tako pomembne ceste pa bo vsekakor karavanški cestni predor, ki bo tako odpravil zadnjo oviro (strmine karavanških cestnih prelazov) med bližnjim Vzhodom in ostalo Evropo.
Slovenika kot ilirika bosta seveda omogočili lažji dostop do severno jadranskih pristanišč — Kopra, Reke, in Trsta. Tu se je Koper, ki je zgrajen v sodobno luko, pokazal zelo konkurenčnega za kosovni promet; tako je tranzit čez Koper
HOTEL BREZHiK
Pliberk išče z 10. oktobrom 1976 samostojno, pošteno in kvalifi-cirano
natakarico
Stalna siužba, hrana in stanovanje v hiši.
Tei. 0 47 3$ 70 76
lani znašal 1 milijon ton, medtem, ko je Reka zabeležila 4,2 milijona ton prometa, vendar gredo čez Reko predvsem masovne pošiljke. V pogledu prometa s kontejnerji sta omenjeni luki še malo razviti, ker poslujeta zdaj samo z začasnimi terminali. Ni še enotnih pogledov glede kraja, v katerem naj bi postavili središnji terminal. Za to pridejo v poštev Ploče ali Bar (nova železnica Beograd—Bar). Celoten kontejnerski promet v Jugoslaviji je lani znašal 5.847 kosov, tega 2585 čez Reko in 3.156 čez Koper.
RADiO CELOVEC
SOBOTA, H. ?.. 4 05 Kaj se dogaja na Koroškem — 8.05 Družinski magazin — 9.00 V žarišču — 9.45 Zadovotjni z gtasbo —
11.05	Zeieni magazin — 13.00 Dežeini raz-g!edi — 14.00 Voščita — 15.50 Ljudske viže s Koroške — 16.00 Počitniški servis — 17.10 Ena ura s Koroške — 18.00 Dežeini razgiedi
—	18.15 Mtada soiistična parada — 18.50
šo števiiko, prosim! — 22.00 Poročita in šport — 22.20 Ptesna gtasba po naročitu
—	00.00 Poročita.
NEDELJA, 12. 9.: 6.10 tgra na orgte — 8.15 Kaj je novega? — 9.00 Spored iz orehove tupine — 10.50 Radijska pravtjica — 11.00 Dopotdanski koncert — 13.00 Dežetni raz-gtedi — 13.15 !z mestnega gtedatišča —
14.30	Voščita — 16.00 Radijska igra — 17.05
gtedi — 19.00 Nedetjski šport — 20.05 Avstrijska rattye — 21.30 !z romana „Feuer-zangenbowte" bere Ernst Gissemann —
22.00	Poročita in šport.
PONEDELJEK, 15. 9.: 6.05 Kaj se dogaja v Avstriji — 8.05 Oddaja za starejše tjudi — 9.15 Fenomen fašizma — 9.30 Avstrijska tjudska gtasba — 10.00 Zadovotjni z gtasbo — 11.05 tz dežete, za dežeto — 13.00 Dežetni razgtedi — 14.30 Z zvenečo gtasbo
—	15.00 Še vedno pritjubtjeno — 17.10 Kaj radi stišimo — 18.00 Dežetni razgtedi —
19.07	Metodija za vsaki tetnik — 20.05 „Angeto" — 21.05 Evergreeni humorja —
21.30	Udarec za udarcem — 22.00 Poročita in šport.
TOREK, 14. 9.: 6.05 Kaj se dogaja v Avstriji — 6.55 Dobro jutro na Koroškem —
9.05	Svet tehnike — 10.00 Zadovotjni z gtasbo — 11.05 tz dežete, za dežeto —
13.00	Dežetni razgtedi — 14.30 Veseto zaigrano — 15.00 Še vedno pritjubtjeno — 17.10 Avstrijci o Avstriji — 18.00 Dežetni
20.05	Kaj radi stišimo — 21.10 Pogovor izvedencev — 22.00 Poročita in šport.
SREDA, 15. 9.: 6.05 Kaj se dogaja v Avstriji — 6.55 Dobro jutro na Koroškem —
8.05	Ženski magazin — 9.30 Avstrijska tjudska gtasba — 10.00 Zadovotjni z gtasbo —
—	11.05 tz dežete, za dežeto — 13.00 Dežetni razgtedi — 14.30 Na obisku pri koroških zborih — 15.00 še vedno pritjubtjeno — 17.10 V dunajski kavarni — 18.00 Dežetni razgtedi — 19.07 Avstrijska zborovska gtasba — 19.30 Za prijatetja ptanin — Vetika gtasbena parada — 21.30 „Kdo se boji črnega moža?" — 22.00 Poročita in šport.
ČETRTEK, 16. 9.: 6.05 Kaj se dogaja v Avstriji — 6.55 Dobro jutro na Koroškem —
9.05	Gtedatišče mtadine — 9.30 Avstrijska tjudska gtasba — 10.00 Zadovotjni z gtasbo — 11.05 tz dežete za dežeto — 13.00 Dežetni razgtedi — 15.00 še vedno pritjubtjeno — 17.10 Zveneči operetni vodič —
18.00	Dežetni razgtedi — 19.07 Avstrijske pihatne godbe — 20.05 Živtjenje pohobtje-nih — 21.00 Ljudska zabavna oddaja —
22.00	Poročita in šport.
PETEK, 17. 9.: 6.05 Kaj se dogaja v Avstriji — 6.55 Dobro jutro na Koroškem —
9.05	Pionirji raziskav morskega dna — 9.30 Avstrijska tjudska gtasba — 10.00 Zadovotjni z gtasbo — 11.05 tz dežete, za dežeto — 13.00 Dežetni razgtedi — 15.00 Še vedno pritjubtjeno — 17.10 Za konec tedna
—	18.00 Dežetni razgtedi — 19.07 Moja naj-tjubša metodija — 20.05 Orkestrski koncert
—	22.00 Poročita in šport.
SLOVENSKE ODDAJE RADtA CELOVEC
SOBOTA, 11. 9.: 9.45 Od pesmi do pesmi, od srca do srca.
NEDEUA, 12. 9.: 7.05 Duhovni nagovor — Po vaši žetji.
PONEDEUEK, H. 9.: 13.45 Cetovški ra dijski dnevnik — Zborovska gtasba.
TOREK, 14. 9.: 9.30 Pisan svet — 13.45 Cetovški radijski dnevnik — šport — Knjige za vas.
SREDA, 15. 9.: 13.45 Cetovški radijski dnevnik — Vrtttjak popevk.
ČETRTEK, 16. 9.: 13.45 Cetovški radijski dnevnik — Družinski magazin.
PETEK, 17. 9.: 13.45 Cetovški radijski dnevnik — Metodije za razvedrito.
RADiO LJUBLJANA
SOBOTA, 11. 9.: 6.50 Beseda na današnji dan — 8.08 Gtasbena matineja — 9.05 Pionirski tednik — 9.35 Mtadina poje — 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem? 12.40 Veseti domači napevi — 14.05 S pesmijo in pte-som po Jugostaviji — 15.45 „Vrtitjak" —
17.05	Gremo v kino — 18.05 Potetni diverti-mento — 19.40 Z tjubtjanskim jazz ansam-btom — 20.00 Sobotna gtasbena panorama
—	21.00 Za prijetno razvedrito — 21.30 Oddaja za naše izsetjence — 23.05 S pesmijo in ptesom v novi teden — 1.03 Zvoki tz naših krajev — 2.03 Gtasbena skrinja — 3.03 Koncert po potnoči — 4 03 Lahke note ve-tikth orkestrov.
NEDEUA, 12. 9.: 6.15 Danes je nedetja —
8.07	Radijska tgra — 8.42 Sktadbe za mta-dino — 9.05 še pomnite, tovariši ... — 11.20 Voščita — 15.20 Nedetjska reportaža
—	14.05 Nedetjsko popotdne — 16.00 Zabavna radijska igra — 19.40 Gtasbene raz-gtednice — 20.00 V nedetjo zvečer — 22.20 Skupni program JRT — Zagreb — 23.15 V tučeh semaforjev.
PONEDEUEK, 15. 9.: 6 50 Beseda na da našnji dan — 8.08 Gtasbena matineja —
9.05	Pisan svet pravtjic !n zgodb — 9.40 Vedre metodije — 11.03 Za vsakogar nekaj — 12.40 Pihatne godbe — 14.05 Pojo amaterski zbori — 14.30 Voščita — 15.45 „Vrtitjak" — 17.00 Studio ob 17.00 — 18.25 Zvočni signati — 19.40 Z ansambtom Veseti ptanšarji — 20.00 če bi gtobus zaigrat
—	20.30 Opern! koncert — 22.20 Popevke iz
jugostovanskih studiev — 23.15 Za tjubi-tetje jazza.
TOREK, 14. 9.: 6.50 Beseda na današnji dan — 8.08 Gtasbena matineja — 9.30 tz gtasbenih šot — 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem? — 12.40 Po domače — 14.05 tz deta Gtasbene mtadine Jugostavije — 15.45 „Vrtitjak" — 17.00 Studio ob 17.00 — 18.00 Koncert po žetjah postušatcev — 19.40 Z ansambtom Sitva štingta — 20.00 Stovenska zemtja v pesmi in besedi — 20.30 Radijska igra — 21.42 Zvočne kaskade — 22.20 Pota jugostovanske gtasbe — 23.15 Popevke se vrstijo.
SREDA, 15. 9.: 6.50 Beseda na današnji dan — 8.08 Gtasbena matineja — 9.25 Zapojmo pesem — 11.03 Urednikov dnevnik
—	12.40 Stovenske pihatne godbe — 14.05
15.45 „Loto vrtitjak" — 17.00 Studio ob 17.00
—	18.25 Poje sopranistka Vanda Gertovič
—	19.40 Z ansambtom Jožeta Kampiča — 20.00 Koncert iz našega studia — 22.20 S festivatov jazza — 23.15 Revija jugostovanskih pevcev zabavne gtasbe.
ČETRTEK, 16. 9.: 6.50 Beseda na današnji dan — 8.08 Gtasbena matineja — 9.05 Radijska šota — 9.35 Predstavtjamo vam stovenske mate vokatne ansambte — 11.03
Uganite, pa vam zaigramo po žetji — 12.40 Od vasi do vasi — 14.05 Kaj radi postuša-jo — 15.45 „Vrtitjak" — 17.00 Studio ob 17.00
—	18.00 Popotdanski simfonični koncert — 19.40 Z ansambtom Jožeta Privška — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov
—	21.00 Literarni večer — 21.40 Lepe metodije —	22.20 Stovenska instrumentatna
gtasba — 23.30 Naš nocojšni gost — Etda Viter.
		A V S T R ) J A 1
		SOBOTA, 11. V.: 15.M Glas-beni domovinski fitm — 17.00
Športna abeceda —	17.30
Btack Beauty — 17.55 Otrokom za tahko noč — 18.00 Panoptikum — 18.25 Pregted sporeda — 18.30 Pesem Donave — 19.00 Stike iz Avstrije in Južne Tirotške — 19.30 čas v stiki, kuttura in šport — 20.15 Čim-botj pozno potetje ... — 21.35 šport — 21.55 Lov na moritca v kinu — 23.30 Poročita.
NEDEUA, 12. 9.: 15.20 Fitm z divjega za-pada — 16.55 tgra treh dežet — 17.55 Otrokom za tahko noč — 18.00 Ktub seniorjev
—	18.30 Gtasba v stiki — 19.00 Stike iz Avstrije — 19.30 Čas v stiki, kuttura in šport
—	20.15 Kraj dejanja — 21.45 Poročita in šport.
PONEDELJEK, H. 9.: 9.00 Za predšotske otroke — 9.30 Orientirano gospodinjstvo —
10.00	Na obisku pri Friedrichu Torbergu —
10.30	Gtasbeni domovinski fitm — 17.30 Za predšotske otroke — 17.55 Otrokom za tahko noč — 18.00 V kratjestvu divjih živati
—	18.25 Pregted sporeda — 18.30 Mi — 19.00 Stike iz Avstrije — 19.30 Čas v stiki, kuttura in šport — 20.00 Ponedetjski šport — 20.50 Ceste San Frančiška — 21.40 Poročita in šport.
TOREK, 14. 9.: 9.00 Za predšotske otroke
—	9.30 Uvod v misetnost fizike — 10.00 Tehnična umetna snov — 10.30 Zgodba trmastega dedka — 17.30 Za predšotske otroke — 17.55 Otrokom za tahko noč —
18.00	Spannagt & sin — 18.25 Pregted sporeda — 18.30 Mi — 19.00 Stike iz Avstrije —
19.30	čas v stiki, kuttura in šport — 20.00 Riztko — 21.05 Horizonti — 21.50 Hiša na Eaton Ptace — 22.35 Poročita in šport.
SREDA, 15. 9.: 9.00 Rdeči avtobus — 9.30 Kmetijstvo danes — 10.00 Tako gospodari
Slovensko prosvetno društvo ..Dobrač" na Brnci vab) na
KONCERT ob 70. obletnici obstoja društva
ki bo v soboto 18. septembra 1976 ob 20. uri v Kulturnem domu na Brnci. Sodelujejo:
#	Molki zbor Kranjska gora
#	Molki zbor SPD „Bi!ka" iz Bltčovsa
#	Instrumentalni ansambel ..Drava' Iz Borovelj
Vsi prisrčno vabljeni!
obrtno podjetje — 10.30 Fitm z divjega 7a-pada — 17.00 Prvi dan šote — 17.25 Rdeči
18.00 Diana — 18.25 Pregted sporeda — 18.30 Mi — 19.00 Stike iz Avstrije — 19.30 Čas v stiki, kuttura in šport — 20.00 Vaš nastop, prosim — 20.45 Mejniki svetovne zgodovine — 21.35 Poročita in šport.
ČETRTEK, 16. 9.: 9.00 Za predšotske otroke — 9.30 Poštena prodaja — 10.00 Kaj bi tahko postat — 10.30 Dih tjubežni — 17.30 Za predšotske otroke — 17.55 Otrokom za tahko noč — 18.00 Rumena karavana — 18.25 Pregted sporeda — 18.30 Mi — 19.00 Stike iz Avstrije — 19.30 Čas v stiki, kuttura in šport — 20.00 „200 tet Burgtheatra" Modri Natan — 22.30 Poročita in šport.
		JUGOSLAV! JA
t		NEDELJA, 12. 9.: 8 40 Poro či!a — 8.45 Za nedetjsko do-
bro jutro — 9.10 625 — 9.50 Maupassant: Lepi striček — 10.45 Otroška matineja — 11.30 Kmetijska oddaja — 12.30 Poročita — Nedetjsko popotdne — 18.00 Tom Sawyer — 19.30 Dnevnik — 19.50 Tedenski gospodarski komentar — 20.00 Na
vrat na nos — 21.00 Skrivnosti Jadrana —
21.30	Dnevnik — 21.50 športni pregted PONEDELJEK, H. 9.: 8.10 Šotska oddaja —
17.15 Nori besednjak — 17.30 žužetke — 17.55 Obzornik — 18.10 Psihotogija deta — 18.45 Mtadi za mtade — 19.30 Dnevnik — 20.00 Kje biti perito — 20.35 Kubanski na-cionatni batet — 21.15 Kutturne diagonate
—	21.45 Mozaik kratkega fitma — 22.00
TOREK, 14. 9.: 8.00 šotska oddaja — 17.15 Zapojte z nami — 17.35 Catch kandy, barvni serijski fitm — 18.00 Obzornik — 18.15 Ne prezrite — 18.45 Narodna gtasba —
19.30	Dnevnik — 20.00 Diagonate — 20.55 Kmetje, bombe in obtast — 22.30 Dnevnik.
SREDA, 15. 9.: 8.10 šotska oddaja — 17.10 Beti detfin — 17.25 Prirodostovni muzej v Bertinu — 17.55 Obzornik — 18.10 Reportaža
—	18.45 Gtasbeni amaterji — 19.30 Dnevnik
—	20.00 Mednarodni festivat športnih in turističnih fitmov v Kranju — 21.50 Majhne skrivnosti vetikih mojstrov kuhinje — 21.55 Dnevnik.
ČETRTEK, 16. 9.: 8.00 šotska oddaja —
17.30	Trepotto HH 33 — 18.05 Obzornik — 18.25 tzumirajoči svet — 19.30 Dnevnik — 20.00 Najvažnejši dan živtjenja — 20.55 Kam in kako na oddih — 21.05 Četrtkovi razgtedi — 21.35 tz koncertnih dvoran — 22.05 Dnevnik.
PETEK, 17. 9.: 8.10 šotska oddaja — 17.10 Križem kražem — 17.20 Pisani svet — 17.55 Obzornik — 18 10 Rock koncert — 18.45 Te-metjna organizacija združenega deta —
19.30	Dnevnik — T9.55 Tedenski notranje-potitični komentar — 20.05 Kako pa kaj oče? — 20.40 Stikarske tehnike — 21.10 Barvna propagandna oddaja — 21.55 SOS, barvni serijski fitm — 22.05 Dnevnik.
ŠPORTNI VESTNIK
NOGOMET
*	SAK I : UNION NECA 1:1 (0:1)
Po zelo napeti igri sta se razšii enajsterici z remijem. Igra je bita dokaj kvalitetna. Gol za SAK je dal Lampichler.
*	SAK II : UNION NECA H 4:5 (7:3)
Gole za SAK sta dala Krajger 2 in Polanšek 2. Rezerva je izgubita zelo tesno in nesrečno.
*	SAK mladinci : ASV mladinci
Slovenski mladinci niso nastopili, zato je Koroška nogometna zveza dala 2 točki ASV-u, rezultat po ukrepu nogometne zveze pa se glasi 3:0 za ASV-mladince.
V nedeljo igra SAK v Šmihelu v Labotski dolin) ob 10.15 uri. Pridite !n podprite SAK v te) težk! tekmi.
Izdajata)], zoloinlk In lastnik: Zvaza slovenskih organizacij na KoroSkem; glova) urednik: Rado laneiH; odgovorni urednik: Andrej Kokol; urednUtvo In uprava: VOH Klagenfurt - Celovec, Gasometergosse 10, tal. H-5-50 —Tiska: ZoloinUka In ttekareko druiba z o. j. Drava, Celovec — Borovlje
po posebno ugodnih cenah:
šil. neto brez MWST
1	PS 900,— t ,5 PS t .060.—
2	PS 1.250.—
PS
PS
1.505.— 1.905,—
elektromotorji
#	izredno trpežni
#	dolgo preizkušeni
5.5	PS 2.255.—
7.5	PS 2.995.—
10
15
PS
PS
3.745.—
5.515,—
montiramo tudi vsa odgovarjajoča stikala
samo pri elektropodjetju !)ig. A. SchiappOT
9184 št. Jakob v Rožu
teleton (0 42 53) 216
Pospešena gradnja sodobnih cest
ŠOLSKE KNJIGE
V KNJiGARNi „NAŠA KNJIGA"
Šolske knjige zo novo šolsko leto lahko že sedaj naročite v knjigarni „Naša knjiga" v Ceiovcu, kjer jih potem dobite proti bonom.
Pa tudi z bogatim izborom siovenske iiterature za miade in starejše bratce se priporoča
KNJIGARNA
NAŠA KNJIGA
CELOVEC, PAULITSCHGASSE 5—7