Gospodarstvo
Slovenija • Poti in stranpoti velikih bioplinarn
O Stran 3
Kmetijstvo Slovenija • Uredba - korenček pred oslovim gobcem?
O Stran 6
Gospodarstvo Ptuj • Komunalno podjetje Ptuj znova brez direktorja?
O Stran 8
Ptuj, torek, 18. septembra 2012
letnik LXV • št. 74 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 0,80 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 1581-6257
radioptuj
89,8*98,2*l04i3 www.radio-ptuj.si
Šport
Nogomet •
Nogometni praznik v Kidričevem po okusu gostov
O Stran 11
Štajerski
Ptuj • Folklorni kimavčevi večeri
Brez ohranjanja preteklosti ni svetle prihodnosti
Na mednarodnih Folklornih kimavčevih večerih, ki so na Ptuju potekali od srede do nedelje, so se predstavili folkloristi iz Slovenije in tujine. V čudovitih pisanih nošah so drugo leto zapored predstavljali svoje plese, petje in glasbo.
Rokomet • Ekipni duh prinesel zmago Ptujčankam, šok za Ormožane
O Stran 12
V organizaciji Javnega sklada za kulturne dejavnosti OI Ptuj so v preteklem tednu bili izpeljani Folklorni kimavčevi večeri. V okviru petdnevnega dogajanja so nastopili folkloristi iz Slovenije, Makedonije, Hrvaške ter Bosne in Hercegovine. Vrhunec je dogajanje doseglo v soboto s povorko, ko se je plesalo in pelo po mestnih ulicah. Pestro pa je bilo ob večerih tudi v minorit-skem samostanu, kjer je bilo osrednje prizorišče letošnjega dogajanja. S pestrostjo plesov, razgibanostjo glasbe in raznolikostjo noš so se spoznavali tudi otroci. Folkloristi so namreč gostovali po osnovnih šolah in mlade navduševali za ohranjanje kulturne dediščine. Za tiste, ki bi še želeli doživeti delček omenjenega dogajanja, je na ogled tudi razstava ljudskih kostumov, postavljena v galeriji Magistrat v ptujski Mestni hiši.
Dženana Kmetec
Foto: Črtomir Goznik
Celje • Odmevna predstavitev obrtnikov in podjetnikov s Ptujskega
Nogomet • Drava Stojncem nasula pol ducata golov O Stran 14
Štajerski TEDNIK
v digitalni knjižnici:
www.dlib.si
Podjetnost in inovativnost s petimi priznanji
V petek, 14. septembra, so v okviru 45. Mednarodnega obrtnega sejma v Celju Celjski sejem, MO Celje in Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije podelili letošnja sejemska priznanja. Obrtniki in podjetniki s Ptujskega so se na letošnjem MOS-u odmevno predstavili, ptujska podjetnost in inovativnost je bila nagrajena s petimi priznanji.
Celjski sejem je med 28 prijavljenimi priznanja podelil devetim podjetjem in podjetnikom (tri bronasta, tri srebrna in dve zlati ter eno posebno priznanje). Komisija MO Celje je med 43 prispelimi prijavnicami na razpis izbrala štiri podjetja: tri za kakovost, tržno zanimivost in izvirnost izdelka ter posebno priznanje za razstavljeni izdelek tradicionalne slovenske obrti. Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije pa je podelila 14 priznanj, dva bronasta in dva srebrna ceha.
Priznanje Celjskega sejma - srebrno priznanje - je prejelo podjetje Savne Cafuta Ptuj za kombinirano savno tri v enem (finska, infra rdeča in zeliščna), ki je plod slovenskega znanja. Družinsko podjetje Cafuta se ponaša s
42-letno tradicijo. Med sejemski nagrajenci je bilo tudi leta 2003, ko je prejelo bronasti ceh OZ Slovenije. Bronasto priznanje Celjskega sejma pa je prejelo podjetje Schloffer in Drevenšek iz Lovrenca na Dravskem polju za revolucionarno garnituro nasadnih ključev Promat-magic, ki odvije tudi do 85 odstotkov zaobljenih matic in glav vijakov.
Obrtno-podjetniška zbornica je s priznanjem nagradila podjetje Herman iz Cir-kulan. Hiša usnja Herman se lahko pohvali s 40-letno tradicijo izdelovanja usnjenih izdelkov. Mesarstvo Valenko Jurija Valenka iz Dornave, družinsko podjetje s 17-letno tradicijo, je prav tako prejelo priznanje OZ Slovenije. Ukvarjajo se prodajo svežega
mesa slovenskega porekla in prodajo mesnih izdelkov lastne predelave. V Celju so se predstavili z novim izdelkom,
cvirkovim namazom - cvir-kolino. Tretje priznanje OZ Slovenije, ki je šlo na Ptujsko, si je pripel samostojni podje-
Foto: Črtomir Goznik
Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije je s priznanjem nagradila inovativni produkt Mizarstva Zamuda - domači mobilni wellness center in leseno vrtno garnituro.
tnik Franc Zamuda iz Spuhlje, katerega mizarstvo se ponaša z več kot 30-letno tradicijo in je tudi lastnik podjetja M Les na Vrhniki. Na letošnjem MOS-u so se predstavili z mobilnim domačim wellnessom. Komisijo OZ Slovenije pa je osvojila tudi njihova lesena vrtna garnitura, izdelana iz modoficiranega lesa jelše, na slovenskem trgu dokaj nepoznanega in novega materiala.
Obrtniki in podjetniki s Ptujskega, ki na sejmu sodelujejo že skoraj od samega začetka, so v vseh teh letih prejeli že 24 priznanj. Zlati plaketi mesta Celja pa sta doslej osvojila Slavko Horvat (leta 1986) in Ivan Gomilšek (leta 1988), ki je v tistem letu prejel tudi zlato plaketo Celjskega sejma za vrhunske obrtniške dosežke.
MG
Slovenija • Tretji paket ukrepov za spodbujanje gospodarstva
Žerjav: Ključna teža je na urejanju trga dela, pokojninski reformi in sanaciji bank
Ključna teža tretjega paketa ukrepov za spodbujanje gospodarstva, ki ga je v četrtek potrdila vlada, je po besedah gospodarskega ministra Radovana Žerjava na urejanju trga dela in pokojninski reformi, pomembna je tudi sanacija bank. Paket med drugim zajema spremembe 21 zakonov in prinaša 155 rešitev.
»Gre za enega od najpomembnejših strateških dokumentov, ki predstavlja program dela vlade do konca leta,« je na novinarski konferenci dejal minister Žerjav.
Paket zajema 21 zakonov in 12 podzakonskih aktov, 10 strateških dokumentov in pet finančnih instrumentov. Spremembe vključujejo področja delovnopravne zakonodaje, bančnega sistema, poslovnega okolja ter kmetijstva, okolja in prostora; predvidenih je skupno 155 konkretnih rešitev.
Žerjav je dejal, da je zanj kot gospodarskega ministra to eden ključnih paketov, »da se soočimo s togim trgom dela in odgovorimo na potrebe slovenskega gospodarstva, predvsem v smeri ustvarjanja konkurenč-nejšega poslovnega okolja«.
Kot ključni del paketa je navedel reformo trga dela,
ki zajema prenovo zakona o delovnih razmerjih, novelo zakona o urejanju trga dela in, dodatno, novelo zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno, ter pokojninsko reformo. Zakoni so vezani na socialni dialog in minister upa, da bodo pogajalske strani uspele najti kompromise.
Drugi sklop paketa je vezan na sanacijo in stabilizacijo bančnega sistema. Med drugim vsebuje zakon o ukrepih za krepitev stabilnosti bank, ki predvideva ustanovitev sklada za reševanje slabih naložb bank, zakon o Slovenskem državnem holdingu in novelo zakona o bančništvu. Slednja bo vzpostavila »poseben režim pravnih ukrepov Banke Slovenije za reševanje težav, s katerimi se sooča bančni sistem«, s čimer naj bi uvedli spremembe pri nadzoru bank.
»Brez rešitve bančnega sistema in reform - če pustimo ob strani projekte, ki jih vlada sama ne more izpeljati - tudi preostali ukrepi ne bodo imeli pravega učinka,« je ocenil Žerjav.
Tretji sklop je po ministrovih pojasnilih namenjen izboljšanju poslovnega okolja, ki predvideva spremembe številnih zakonov.
Na davčnem področju bodo med drugim uvedli objavo davčnih neplačnikov, katerih davčni dolg presega 5000 evrov in s plačilom zamujajo 90 dni ali več. S spremembo zakona o dohodnini bodo upoštevali predlog obrtne zbornice »vsak račun šteje«, pri zakonu o davku na dohodek pravnih oseb bodo zvišali limit prihodkov iz opravljanja dejavnosti za vstop v pavšalno obdavčitev.
Pri davku na dodano vrednost (DDV) bodo med drugim poenostavili plačilo DDV pri uvozu. Uvozniki morajo sedaj načeloma takoj ob uvozu plačati DDV, povrnjenega pa lahko dobijo šele v mesecu po poročanju, tako da morajo ta plačila sami financirati. V prvem koraku bi bil proračunski izpad zaradi sprememb 65 milijonov evrov, pravi minister.
Predvideno je znižanje trošarine na zemeljski plin za podjetja za polovico, s čimer bodo pomagali industrijskim objektom in družbam, ki jim
Pukšičeva komisija ne bo smela neomejeno potovati v tujino
Kolegij predsednika DZ Gregorja Virant je zavrnil predlog sprememb pravilnika o mednarodni dejavnosti, s katerimi bi komisiji za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu ter njenemu predsedniku Francu Pukšiču dovolili neomejeno število potovanj v tujino. Komisiji pa so odobrili obisk slovenske skupnosti v Južni Ameriki.
Predlog sprememb so vložili v poslanski skupini SLS, kjer so komisiji za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu, ki jo vodi njihov poslanec Franc Pukšič, želeli omogočiti več obiskov v tujini. Kot je pojasnil Pukšič, je delo komisije zelo onemogočeno, zato je predlagal, naj pustijo komisiji v presojo, kdaj bo omejila obiske. Dodal je še, da je imela komisija v programu obisk manjšin v vseh štirih sosednjih državah, a so lahko obiskali le dve. Predsednik DZ Virant se je strinjal, da ima omenjena komisija drugačen status od drugih in bi zanjo morale veljati specifike, a se ne strinja, da bi bili
je zemeljski plin pomemben strošek.
Na področju gradnje in urejanja prostora bodo v en predpis združili zakone o urejanju prostora, o prostorskem načrtovanju in o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor. Cilj je med drugim poenostaviti postopke izdaje gradbenih dovoljenj. Minister pri tem poudarja spremembe pri komunalnem prispevku, ki da je trenutno resna ovira za investicije, saj v nekaterih primerih presega 20 odstotkov njene vrednosti.
Glede izvajanja javnih infra-strukturnih projektov pričakujejo, da bodo do konca leta dokončali devet državnih prostorskih načrtov in en državni lokacijski načrt, med njimi za hidroelektrarno Mokrice in daljnovod Brestanica-Hudo.
Pri kmetijstvu je med drugim predvideno hitrejše umeščanje objektov za kmetijsko dejavnost v prostor ter sofinanciranje zaposlovanja pri organizatorju skupnega trženja za primarne pridelovalce.
Pri igrah na srečo je predvideno znižanje predpisanega deleža države in lokalnih skupnosti v koncesionarjih na okoli 25 odstotkov, s čimer želijo omogočiti vstop zasebnih vlagateljev.
Predvidena je deregulacija obrtnih dejavnosti, ki bodo regulirane tam, kjer je utemeljen
ti obiski neomejeni in bi komisija dobila »bianco menico«. Zato je predlagal, naj v SLS pripravijo nov, kompromisni predlog, ki bi vseboval določene omejitve. S tem so se strinjali tudi v poslanskih skupinah PS, SD, DL in DeSUS. (sta)
Druga ocena škode po suši znaša okoli 60 milijonov evrov
Po prvih grobih in neuradnih ocenah, da naj bi suša letos povzročila za 128 milijonov evrov škode, je minister za obrambo Aleš Hojs na odboru DZ za kmetijstvo poudaril, da preliminarna ocena po podrobnejšem popisu znaša dobrih 60 milijonov evrov.
Hojs je pojasnil, da so škodo po suši prijavile vse občine, razen koroških. »Na podlagi prvih ocen Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, ki je škodo ocenila na 128 milijonov evrov, smo naredili popis po vseh prijavljenih območjih,« je dejal Hojs in poudaril, da so ocenjevalci škodo pripoznali v vsaki regiji. Po preliminarni oceni škode naj bi ta znašala nekaj nad 60 milijonov evrov, je še dejal.
razlog in javni interes, je dejal minister.
Med strateškimi dokumenti je minister izpostavil pripravo slovenske industrijske politike, ki bo vsebovala usmeritve v povezavi s naslednjo finančno perspektivo, in sicer usmerjanje razvoja gospodarstva na perspektivna področja, podporo novim inovativnim podjetjem, spodbujanje prestrukturiranja podjetij in izboljšanje poslovnega okolja.
V načrtu je tudi objava mednarodnega razpisa za koncesijo za avtoceste, s katerim želijo preveriti možnost, ali bi bil kdo pripravljen prevzeti koncesijo, pri čemer bi država pridobila denar za izgradnjo manjkajočih pomembnih cestnih povezav. Minister je dejal, da interes je, več pa ni želel razkriti, tako tudi ni komentiral neuradnih informacij o dogovarjanju z avstralskim podjetjem.
Med finančnimi instrumenti je v načrtu sofinanciranje univerzitetnih inkubatorjev, podpora točkam VEM in omogočanje mikro kreditov za mala podjetja.
GZS: Predlogi v paketih ukrepov niso usklajeni z gospodarstvom
Vlada pri pripravi reform, ki jih vsebujejo paketi ukrepov za spodbujanje gospodarstva, ni upoštevala priporočil in predlogov gospodarstva, pravijo v Gospodarski zbornici Slovenije (GZS).
»Gospodarstveniki smo vlado in pristojna ministrstva na večkratnih razgovorih redno seznanjali z našimi ocenami in predlogi, vendar jih niso upoštevali,« so potem, ko je gospodarski minister Radovan Žerjav predstavil tretji paket ukrepov za spodbujanje go-
Koliko je dejansko škode, bo znano v naslednji fazi. »Sedaj gremo do vsakega posameznega lastnika, potem bomo podatke predali na vlado, ki bo pristojnemu ministrstvu naložila pripravo programa,« je opozoril Hojs. Poudaril je, da sredstev za pomoč v proračunu ni, saj že samo s sanacijo plazov v Sloveniji zamujamo okoli sedem let, zaostanek je okoli 160 milijonov evrov.
Pojasnil pa je, da bo že samo za vnos škode po posameznem lastniku v informacijski sistem ministrstvo stalo okoli 60.000 evrov. Kmetijski minister Franc Bogovič je dejal, da je suša letos različno prizadela območja po Sloveniji in da bo treba to pri popisih upoštevati. »Pomoč bo najbolj poštena, da jo dobijo tisti, ki so najbolj prizadeti,« je dejal. (sta)
Poslovanje bank že pod drobnogledom NPU in tožilstva
Specializirano državno tožilstvo in Nacionalni preiskovalni urad sta potrdila navedbe ministra za notranje zadeve Vinka Gorenaka,
spodarstva, sporočili iz GZS.
Dodajajo, da so vseskozi podpirali njihovo usmeritev, da je treba porabo uskladiti z možnostmi, torej da je nujno varčevanje v javnem sektorju. »Z izvedbo nismo zadovoljni, saj se javna poraba zmanjšuje predvsem na račun razvoja in novih investicij. Posledica sicer obetavnega sporočila o plačah v javnem sektorju je le, da je masa plač v javnem sektorju manjša zgolj za dobre tri odstotke,« so zapisali.
Investicije pa so praktično ustavljene, številni gospodarski subjekti, ki sodelujejo z javnim sektorjem, morajo znižati svoje cene za vsaj 15 odstotkov. »Ali naj za toliko znižajo plače svojih zaposlenih? Ocenjujemo, da bo največje breme varčevanja v javnem sektorju nosilo gospodarstvo, tokrat sicer ne zaradi višjih davkov, temveč zaradi dodatnega zmanjševanja povpraševanja in pritiskov na cene, pravijo.
Ob krčenju javne porabe pa ni ustreznih ukrepov, ki bi z večjim obsegom novih domačih in tujih investicij dali gospodarstvu nov zagon, opozarjajo.
Kot primer navajajo sporočilo z japonskega veleposlaništva, da je pomembno japonsko podjetje zapustilo že začeto investicijo v Sloveniji, ker so »postopki preveč komplicirani, država prek sodnega sistema, ki dolga leta neuspešno razrešuje gospodarske spore, preveč skorumpirana, trg dela pa katastrofalno rigiden«.
GZS ponavlja stališče, da predlagana reforma trga dela ne bo prinesla želenih učinkov - večje fleksibilnosti in nižjih stroškov dela - in da bo še dodatno administrativno obremenila gospodarske subjekte.
STA (Pripravlja: SM)
da pristojne institucije že preverjajo domnevne nepravilnosti, ki so se dogajale v bankah pri dajanju kreditov. Poslovanje bank je že pod drobnogledom posebne skupine, vendar pa podrobnosti še niso znane.
Specializirano državno tožilstvo RS je potrdilo, da je bila v predka-zenski zadevi, ki obravnava sume kaznivih dejanj v NKBM, 5. aprila ustanovljena specializirana preiskovalna skupina, drugih informacij o preiskavi pa niso podali. Na Nacionalnem preiskovalnem uradu (NPU) pa so zapisali, da njihovi preiskovalci preiskujejo več sklopov kaznivih dejanja gospodarske kriminalitete, ki so povezani z nepravilnostmi pri kreditiranju tako domačih kot tudi tujih gospodarskih subjektov s strani različnih bank.
Preiskovalci NPU so avgusta izvedli obsežno preiskavo sumov nepravilnosti pri preteklem bančnem poslovanju NKBM. Na domnevno sporne posle NKBM je opozorila tudi Komisija za preprečevanje korupcije, ki je ugotovila, da sta nekdanji predsednik uprave in nekdanja članica uprave NKBM Matjaž Kovačič ter Manja Skernišak delovala koruptivno. (sta)
Uvodnik
Promet - problem sodobne družbe
Osrednji slovenski mediji so kljub drugim, privlačnejšim jesenskim temam še vedno polni politike in raznih pripetljajev predsedniških kandidatov, da o spodrsljajih in padcih ne govorimo. Poleg najlepšega jesenskega opravila v vinogradih, pa del domačega in ekološko osveščenega prebivalstva vsaj delček pozornosti namenja tudi pričetku evropskega tedna mobilnosti, kije letos usmerjen v že tolikokrat povedano in preverjeno resnico, da je edina prava smer gibanje.
V večini evropskih mest naj bi v tednu mobilnosti letos izpostavljali predvsem željo po tem, da bi lahko tudi meščani živeli v čistejšem zraku, z manj hrupa in večjo kakovostjo življenja. Zato se bodo raznim»mobilnim« aktivnostim letos pridružila številna slovenska mesta, ekološko usmerjene aktivnosti se bodo vrstile vse do sobote, ko bomo teden mobilnosti zaključili z dnevom brez avtomobila. Lani je v teh aktivnostih sodelovalo kar 2268 evropskih mest, kjer so v okviru tedna mobilnosti uvedli blizu 7000 trajnih ukrepov, osredotočenih predvsem v umirjanje prometa, hojo in kolesarjenje, ali če hočete, v izboljšanje prometne dostopnosti ter osveščanje o trajnostnihpotovalnih navadah.
Na kratko: razvajene „mestjanarje" bi radi nekakopre-pričali, da je lahko življenje v mestu simpatično tudi brez jeklenih konjičkov, torej kar peš ali s kolesom. Žal pa je tukaj za mnoge konec lepih besed in prijaznega obraza. Tudi v najstarejšem slovenskem, letos partnerskem mestu projekta evropske prestolnice kulture, je vse pogosteje tako. Že bežen pogled na stare ulice in trge kaže na nedisciplino večine razvajenih voznikov, kar ponekod meji že na prometni kaos. Ne samo da se nekateri bahaški vozniki in voznice s svojim najnovejšim konjičkom prestižne blagovne znamke hočejo na vsak način pripeljati skoraj do vrat želene trgovine ali ustanove, nekateri gospodje in dame so že tako predrzni, da brez kančka slabe vesti mirno zasedejo parkirni prostor, namenjen invalidom, čeprav je to lepo in vidno označeno. Pa to še ni vse: predrznosti bahavih in razvajenih voznikov jeklenih konjičkov ni konca ne kraja, tako da postaja promet eden ključnih okoljskih in posledično zdravstvenih, vse bolj pa tudi ekonomskih in socialnih problemov sodobne družbe. Žal tudi našega malega, evropsko in sicer zelo kulturnega mesta.
Martin Ozmec
Slovenski (ne)politični zemljevid • Tarče in tarčice
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Ivanuša, Dženana Kmetec, Simona Meznarič, Martin Ozmec. Lektorica: Barbara Ferčič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,80 EUR , v petek 1,30 EUR. Celoletna naročnina: 106,30 EUR, za tujino (samo v petek) 117,30 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Od tod in tam
Ptuj • Entente Florale prinesla le bron
Ptuj se je po desetih letih ponovno vključil v mednarodno tekmovanje Entente Florale, tekmovanje v urejenosti okolja in kvaliteti bivanja. Predstavniki mesta, vodil jih je župan Štefan Čelan, ki so se udeležili sklepne slovesnosti letošnjega tekmovanja na Nizozemskem 14. septembra, so se vrnili z bronasto medaljo; za srebrno, ki bi potrdila oceno izpred desetih let, je zmanjkala ena točka. Mesto sije komisija Entente Florale ogledala 27. junija, ko seje ustavila na trinajstih vnaprej izbranih lokacijah. Pred tem jim je ptujski župan predstavil razvoj mesta. Po zaključenem ogledu je takrat dr. Rüdiger Kirsten iz Nemčije, predsednik mednarodne komisije, v kratki izjavi povedal, da je Ptuj resnično lepo mesto, prijetno za življenje in uživanje, z veliko projekti za zaščito narave, močno izraženo skrbjo za mlade in starejšo generacijo ter ki uspešno razvija medgeneracijsko sodelovanje in je uspešno pri vključevanju vseh generacij v projekte.
MG
Ptuj • Štirideset let Blagovnice
Foto: Črtomir Goznik
Blagovnica na Novem trgu na Ptuju je v soboto, 15. septembra, praznovala 40-letnico. Odprli so jo ob občinskem prazniku takrat še velike občine Ptuj avgusta 1972. Takrat je opozorila nase tudi s svojo arhitekturo, saj se po mnenju stroke in številnih drugih nikakor ni vklapljala v območje, ki je še del starega mestnega jedra. Sčasoma pa se je sprijela z okoljem. Bolj kot arhitektura je danes bojazen, da bo iz mesta »odšla« še Blagovnica kot že številne druge Mercatorjeve manjše prodajalne z živili v prejšnjih letih; letos so v Blagovnici zaprli oddelek pohištva,. Nič tudi ne kaže, da bo prišlo do njene obnove, čeprav so jo v Mercatorju napovedali pred nekaj leti.
MG
Lukavci • Igre specialne olimpiade
Specialna olimpiada postaja tradicionalna tek-movalno-zabavna oblika za osebe z motnjami v duševnem razvoju pri nas. V domu Lukavci (občina Križevci pri Ljutomeru) so bili pobudniki priprave prvih športno-zabavnih iger za stanovalce teh zavodov. Udeležilo se jih je okoli 30 tekmovalcev iz Doma upokojencev in oskrbovancev Impoljca Sevnica, Social-novarstvenega zavoda Dutovlje in doma gostiteljev. Program tekmovanja je pod sloganom »Ni pomembna uvrstitev in rezultat, pač pa zadovoljstvo« združeval športne, socialne in kulturne aktivnosti. Tudi tokrat so tekmovalni dosežki bili drugotnega pomena, a zmagovalce le velja omeniti. Namizni tenis: Branko Mlakar, met na koš: Igor Goršin, streljanje s fračo: Robert Jakolič (vsi Dom upokojencev in oskrbovancev Impoljca), balinanje: Vinko Žerjal (Socialnovarstveni zavod Dutov-lje), oblačenje oblačil: Danica Šeruga (Dom Lukavci), vlečenje vrvi: Dom Lukavci.
NŠ
Slovenija, Ptuj • Bodočnost v malih bioplinarnah
Poti in stranpoti velikih bioplinarn
V relativni zelo kratkem času se je v Sloveniji zgradilo veliko bioplinarn, pretežno z okoli enim megavatom moči. Trenutno tako stoji kar 24 bioplinskih elektrarn oz. bioplinarn s skupno 28 megavati električne moči.
Osnovni namen in smisel gradnje bioplinarn naj bi bil predelava živalskih gnojil v plin in naprej v energijo, namesto da bi se z razpadanjem gnoja in gnojevke metan sproščal v zrak. Vendar pa delovanje bioplinarn ne bi bilo ekonomično brez državnih subvencij odkupa električne energije.
V letu 2011 je tako država za subvencioniran odkup elektrike iz teh naprav namenila 19,4 milijona evrov. Po študiji Petra Pšakerja iz leta 2010 naj bi bilo v Sloveniji dovolj razpoložljivih živalskih gnojil in rastlinske biomase v najslabšem primeru za 86 megavatov moči, v najboljšem pa za več kot 147 megavatov.
Problem, ki nastaja v luči napovedane prehranske krize in podražitve kmetijskih kultur, je v porabi rastlinske biomase (npr. koruze, žit ipd.) za delovanje bioplinarn. Aleš Zver iz podjetja Keter Organica je tako na minulem srečanju v Gornji Radgoni na temo prihodnosti bioplinarn med drugim povedal, da je možnosti za delovanje bioplinskih elektrarn veliko, saj je poleg živalskih gnojil in gojene rastlinske biomase s polj povsod veliko biorazgradljivih ostankov, ki bi jih lahko uporabili za delovanje naprav in pridobivanje energije. Težava pa je birokratske narave, saj je treba za vsako novo vrsto bioloških odpadkov pridobivati novo okolje-varstveno dovoljenje, ki traja nerazumno dolgo. Tako sedaj ostanki hrane, živila s preteče-nim rokom trajanja, ostanki iz živilskopredelovalne industrije, blato iz čistilnih naprav in drugi biološki ostanki namesto v bioplinarnah končajo v kompostarnah ali kje drugje. Bioplinske naprave so po njegovem pravzaprav čistilne naprave, saj biološke ostanke varno predelajo na tak način, da je ob tem z nastalo energijo mogoče še zaslužiti. Ovire nasprotnikov bioplinarn so po mnenju Zvera samo namišljene, saj na primer hrup, smrad ali izpusti formaldehidov nikjer ne presegajo zakonsko določenih meja.
Lastnik dveh bioplinarn v Dobrovniku Branko Gjerkeš pa je zagotavljal, da bioplinar-ne v Sloveniji nikakor ne kon-
Poleg živalskega gnoja in rastlinske biomase bi bioplinarne lahko predelovale še veliko drugih bio-razgradljivih odpadkov, a je pot za pridobitev dovoljenja za vsak nov odpadek zelo dolga in težka. V bioplinarni Draženci (na posnetku) imajo dovoljenje za predelavo piščančjega gnoja, koruzne silaže, odpadne maščobe s čistilne naprave in sirotke. O predelavi kakšnih drugih organskih odpadkov po besedah direktorja Bojana Pahorja ne razmišljajo in tega niti ne načrtujejo.
kurirajo proizvodnji hrane. Če pa bi lahko zbirali in uporabljali vse biološke odpadke, za delovanje naprav sploh ne bi bilo treba uporabljati pridelka s polj.
Pahor: Blato iz čistilnih naprav je lahko nevarno!
Da je pridobivanje okolje-varstvenega soglasja za vsako vrsto odpadkov, ki naj bi jih predelovali v bioplinarni, res „križev pot", je potrdil tudi direktor PP Energije Bojan Pahor:
„Če bi investitor že ob pripravi projekta izgradnje bio-plinarne navedel več vrst bi-orazgradljivih odpadkov, potem je morda na prvi pogled lažje, saj pač dobi dovoljenje za vse navedene vrste odpadkov. Precej več pa je težav, če bi nekdo rad v že delujočo bioplinarno vključil kakšen nov biorazgradljiv odpadek. V tem primeru mora namreč v bistvu ponovno čez ves postopek, vključno z javno razgrnitvijo, kjer se vključuje tudi javnost. Slednja pa načeloma bioplinarnam ni naklonjena." Pahor ob tem dodaja, da bi verjetno vsak investitor pred takšno potezo dobro premislil, koliko bo ta odpadek pripomogel k ekonomičnosti
delovanja bioplinarne in ali se mu zato splača „boj s civilnimi iniciativami".
Sicer pa je še povedal, da je ves postopek pridobivanja okoljevarstvenega dovoljenja tudi zaradi zahtev in nasprotovanj Civilne iniciative ter pritožb trajal slabih osem mesecev, kar je po njegovih besedah vseeno še rekordno hitro, saj nekateri čakajo tudi do dveh let. Zelo enostavna ni niti priprava vloge za odobritev predelave novega bioraz-gradljivega odpadka: „Vloga je, če jo znaš spisati sam, zastonj. Ampak praviloma takšne vloge izdelujejo strokovnjaki, ki pa niso zastonj. Koliko stane izdelava takšne vloge, ne vem, gotovo pa je to še en strošek, ki ga je treba prišteti k pridobivanju dovoljenja," je še povedal Pahor.
Bioplinarna Draženci lahko v skladu z okojevarstvenim dovoljenjem, ki ga je izdala ARSO, predeluje piščančji gnoj, koruzno silažo, odpadne maščobe iz čistilne naprave in sirotko, ki sicer ni odpadek. Glede blata s čistilnih naprav, ki bi lahko služilo tudi kot substrat oziroma vhodna surovina za predelavo v bioplinarnah, pa je Pahor zelo skeptičen: „ V našem podjetju, v bioplinarni Draženci, tega blata nikakor ne mislimo in ne bomo predelovali. Po mojem mnenju
gre namreč za precej sporno vhodno surovino. Prvič je blato s čistilnih naprav že aerobno obdelano, kar pomeni, da ima zelo nizko energetsko vrednost. Drugič pa, četudi bi bilo to blato zračno neobdelano, torej bi imelo višjo energetsko vrednost, je vprašanje, če povem po domače, kakšne morebiti strupene sestavine vsebuje. In s tem se nikakor ni igrati!"
Sicer se je že kmalu po gradnji prvih večjih bioplinarn v strokovni javnosti oblikovalo stališče, da so veliko primernejše majhne bioplinarne na kmetijah kot neke vrste dopolnilna dejavnost. Takšno stališče zagovarja tudi Janez Petek iz Lokalne energetske agencije za Podravje; po njegovem mnenju le redke naprave prodajajo ali kako drugače izkoriščajo tudi odpadno toploto, problem pa je tudi surovina oz. substrat, ki ga preveč prihaja s polj in to kmete spreminja v proizvajalce električne energije. Pravi tudi, da so bio-plinarne pri nas predrage, saj megavatna elektrarna stane čez sedem milijonov evrov: „Mi nismo proti bioplinskim elektrarnam, ampak smo za majhne naprave kot dopolnilno dejavnost na kmetiji, ki ima dovolj surovine za njeno delovanje."
SM
Foto: CG
Foto: SM
Foto: NS
Majšperk • Osrednja slovesnost ob 16. občinskem prazniku
2012 - leto presežkov v razvoju občine
Na osrednji slovesnosti ob 16. prazniku občine Majšperk so v soboto, 15. septembra, v športni dvorani osnovne šole podelili najvišja občinska priznanja. Plaketo občine je prejel Anton Vuk, občinska priznanja pa Cirila Purg, Srečko Taciga in mag. Stanko Hernja.
Letošnje, 16. občinsko praznovanje je v občini Majšperk trajalo kar štiri tedne in v tem času so lahko številni uživali na mnogih športnih, družabnih in kulturnih prireditvah. Kot je na osrednji slovesnosti v slavnostnem nagovoru poudarila županja dr. Darinka Fakin, se zavedajo, da je občina še mlada, pa vendar bo letos postala polnoletna: »Veseli smo, da nam je ravno ob polnoletnosti uspelo, da se občina osamosvoji in zaživi po svoje, v lastnem domu, čeprav smo se kot gostje v gasilskem domu PGD Majšperk počutili prijetno. Zato se želim posebej zahvaliti našim gasilcem, da smo znali in zmogli živeti v slogi. Leto 2012 bo v občini Maj-šperk gotovo ostalo kot nekaj posebnega, saj nam je ob začetku praznovanja uspelo predati namenu naš kulturno-poslovni center. Ne glede na vse zaplete, ki so nas spremljali med gradnjo, smo z opravljenim lahko zadovoljni, zato še enkrat iskrena hvala vsem izvajalcem, tako domačim kot drugim, s katerimi smo v tej zgodbi sodelovali, posebno zahvalo pa izrekam podjetju Jožeta Žolgerja, ki je skupaj s svojimi sodelavci in
družino zbral dovolj poguma in energije, da smo objekt končali v dogovorjenih rokih.«
Županja je predstavila tudi uspešno delo minulega obdobja, o čemer smo v štajreskem tedniku pisali prejšnji teden v predprazničnem pogovoru z njo. Poleg tega se lahko tudi letos pohvalijo z nadpovprečnimi dosežki posameznih društev. Posebej so ponosni na ponovne državne prvakinje, gasilke skupine 112 iz PGD Majšperk, njihova gledališka skupina Smoteater se je spet uvrstila na Linhartovo srečanje amaterskih gledaliških skupin, člani ekipe prve pomoči so na regijskem tekmovanju dosegli drugo in tretje mesto, ekipa Društva upokojencev Ptujska Gora je postala najprej regijski, nato pa še državni podprvak v ruskem kegljanju, nadpovprečni pa so tudi uspehi tambura-škega orkestra Majšperk, ki je imel posebno odmeven koncert v Banja Luki. Vsem tem je županja namenila svojo posebno čestitko, hkrati pa je zahvalo namenila vsem 52 društvom v občini, saj so vsa po vrsti aktivna, kar se odraža v številnih prireditvah vse leto. Zahvalila se je tudi vsem, ki so sodelovali
in pomagali pri aktivnostih v občini tako na področju investicij kot na družabnem področju, članom občinskega sveta, podjetjem, osnovni šoli, šoli umetnosti Art stays ter gradbenim odborom.
V imenu vseh županov in predstavnikov sosednjih občin je županji in občanom občine Majšperk ob prazniku čestital
župan občine Podlehnik Marko Maučič, ki je opozoril na izjemno sposobnost županje, saj ji je kljub stečaju glavnega izvajalca del uspelo, da so dokončali gradnjo kulturno-po-slovnega centra in obdržali vsa evropska sredstva.
Za nadpovprečen prispevek pri razvoju občine Majšperk so letos podelili tri občinska
priznanja. Prejeli so jih: Cirila Purg iz Lešja za humanitarno delo v društvih; Srečko Ta-ciga iz Stoperc za dosežke na področju razvoja lokalne skupnosti in društvene dejavnosti ter mag. Stanko Hernja iz Majšperka za dosežke pri razvoju gospodarstva in lokalne skupnosti. Najvišje priznanje, plaketo občine Majšperk, pa je
letos prejel podjetnik Anton Vuk z Brega pri Majšperku za nadpovprečne uspehe na področju gospodarstva in malega gospodarstva. Posebno nagrado za naj spominek občine Majšperk za leto 2012 je prejel Martin Bogme iz Stoperc za izvirni domači izdelek brus, drugo nagrado pa je prejel Peter Geggi za izvirni domači izdelek mlin za mletje sadja.
Osrednjo slovesnost so s kulturnim programom prijetno popestrili malčki iz vrtca Majšperk, moški pevski zbor DPD Svoboda Majšperk pod vodstvom Stanka Vedlina, folklorna skupina KPD Stoperce, ki so se predstavili z novimi narodnimi nošami, mešani pevski zbor KUD Majšperk pod vodstvom Lucije Cap ter pihalni orkester Talum Kidričevo pod taktirko Stefana Gar-kova, v katerem deluje tudi več Majšperčanov. Po slovesnosti so si številni obiskovalci lahko ogledali bogato društveno razstavo v prostorih gasilskega doma Majšperk. Vse udeležence slovesnosti so gostoljubni Majšperčani pogostili, slavje pa zaokrožili z zabavo s Tanjo Žagar.
M. Ozmec
Podlehnik • Trstenke z novim projektom
Zgodbe iz življenja, ki ga ne živimo več
Podlehniške ljudske pevke Trstenke so se pred časom lotile novega projekta, ki naj bi luč sveta ugledal naslednje leto. Poleg tega, da veliko prepevajo in so izdale že dve zgoščenki ter pesmarico ljudskih pesmi, se zdaj pripravljajo še na izid proznega dela - knjige spominov iz otroštva.
„Ideja o tem, da bi svoje spomine iz otroštva zapisale in jih izdale v knjižni obliki, se mi je porodila že pred kakšnim letom na naših vajah. Pevke se namreč vedno ob druženju tudi veliko pogovarjamo, predvsem obujamo spomine na otroške dni, na naše prigode in nezgode iz življenja, ki vendarle ni tako zelo daleč v preteklosti, a je popolnoma drugačno od današnjega. Tako smo sklenile, da bomo zapisale vse te spomine, da bodo ohranjeni v pisni obliki za prihodnje rodove. Vsi imamo spomine, ki so povezani s čustvi, nekateri so prelepi, drugi lepi in tretji manj lepi - takšno je pač življenje," je o novem projektu, pri katerem sodeluje vseh 12 pevk Trstenk, povedala njihova vodja Lojzka Merc.
Za zdaj so zapisale 40 kratkih novel, črtic, ki vsaka po svoje govorijo o otroških pripetljajih danes že babic. V eni izmed njih je zapisano: „Bil je čas, ko smo otroci morali zjutraj pred šolo zgodaj vstati in pomagati staršem pri delu. V poletnem času smo morali vsak s svojim
košem na breg po travo, ki jo je nakosil oče. Ko smo se na hitro umili in pojedli zajtrk, smo šli v šolo, potem pa smo morali spet pomagati doma. Do teme smo pasli, zvečer ob petrolejki pa pisali naloge."
Druga pripoved pravi tako:
„Najvažnejše opravilo je bilo doma pripraviti moko za kruh. Mletje zrnja je bilo večinoma moje delo in delo mojega očeta. Vsako jutro je bilo treba zgodaj vstati, tudi ob štirih ali še prej, da sem na žrmlje zmlela dovolj zrnja za kruh. Postavi-
la sem si pručko, stopila nanjo, da sem sploh dosegla melaj-nik, ki sem ga vrtela, včasih z zadnjimi močmi."
Tudi tretja pripoved pove veliko o težkem otroštvu babic in dedkov: „Zgodaj zjutraj je bilo treba, preden je bil čas za šolo,
gnati živino na pašo, seveda daleč v grabo. To je bilo delo mojega brata in mene. Starši so nama rekli: 'Lepo pojta, da se bo živina rajši pasla!' Seveda, midva sva pela, kolikor sva zmogla. Naenkrat pa sva zaslišala klic: 'Eden pridi, da greš v šolo, drugi pa naprej pasi!' Oba sva tekla po hribu navzgor, jaz sem izgubila moč in brat me je prehitel. Vrnila sem se k živini. Ni bilo več lepega petja, le grenke solze so mi tekle po licu."
Trije večeri sladkih marulic
In še ena, bolj vesela med njimi, govori o prvi ljubezni: „Tudi fantje so rasli z nami in naenkrat se je začelo dvorjenje. Pa ne z ljubezenskimi besedami, za to smo bili preveč sramežljivi. Dobila pa sem prve 'maru-lice' (marelice, op. a.), ki jih je sosedov fant v temi nabral na oddaljenem drevesu, ki je bilo last dveh hudih sester. To je nekaj veljalo. Ko mi jih je izročil, je rekel: „To sem nabral zate, poskusi, kako so sladke. Tudi
jutri zvečer ti jih prinesem in pojutrišnjem," je rekel. Bili so trije sladki večeri prvih zrelih marulic ... "
Takšnih in podobnih zanimivih spominov, ki jih Trstenke zdaj pripravljajo za objavo, je še veliko in gotovo bo marsikomu nadvse zanimivo prebrati, kakšno bogastvo je bil nekoč kos kruha, namazan z zaseko, in kako so bosonogi kratko-hlačniki sploh prišli do takšne poslastice. Pa kako je bilo nekoč težko priti do šolske malice in kaj vse so se domislili revni otroci, da bi lahko v šoli dobili belo kavo in kos belega kruha.
Lojzka Merc pravi, da bodo vse zgodbe zbrane in zapisane pozimi: „Izid knjige načrtujemo v naslednjem letu in upam, da bo za bralce zanimiva, da bodo lahko iz zgodb razbrali, kakšno je bilo življenje otrok nekoč. Trenutno tudi iščemo najcenejše možnosti za tisk, saj vseh stroškov same ne bomo zmogle. Seveda upamo tudi na kakšno donacijo, potem bo pa že šlo."
SM
Podlehniške ljudske pevke Trstenke pod vodstvom Lojzke Mere poleg prepevanja tudi pišejo; nastaja brošura pisanih spominov iz njihovega otroštva, ki jo nameravajo izdati pod naslovom Zgodbe iz življenja, ki ga ne živimo več.
Foto: SM
torek • 18. septembra 2012
Gospodarstvo, obrt, podjetništvo
ŠtajerskiTEDHiK 5
Celje • Vloga občin in spodbude ter ukrepi za razvoj obrti in podjetništva
Občine - pomemben dejavnik razvoja obrti in podjetništva
Pod naslovom Vloga občin in spodbude ter ukrepi za razvoj obrti in podjetništva je v petek, 14. septembra, v Celju potekala okrogla miza, ki jo je organizirala Območna obrtno-podjetniška zbornica Ptuj, ki z več kot 1600 člani sodi med deset največjih zbornic v Sloveniji. Vabilo za udeležbo so prejele občine na območju OOZ Ptuj, župani teh občin in direktorji občinskih uprav ter vodje oddelkov za gospodarstvo v teh občinah, povabili pa so tudi člane upravnega odbora OOZ Ptuj, predsednike sekcij pri OOZ Ptuj in vodstvo Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije.
Foto: MG
Na čelu okrogle mize so bili (od leve) Boris Repič, Vladimir Janžekovič in Pavel Sedovnik.
S predstavniki občin so se skladno z ugotovitvami letošnje ptujske razvojne konference želeli pogovoriti o vlogi lokalnih skupnosti pri ustvarjanju pogojev in prijaznejšega poslovnega okolja za razvoj obrti in podjetništva, da bi dosegli več povezovanja. Hkrati z vabilom za okroglo mizo so od občin želeli pridobiti tudi podatke o naboru ukrepov, ki so jih sprejeli za razvoj obrti in podjetništva, ker želijo na enem mestu zbrati vse te podatke. Na državni ravni je krovna organizacija OZ Slovenije pogajalec z državo in vlado, na lokalni skupnosti pa so bolj ali manj prepuščeni samim sebi, svoji iznajdljivosti, sposobnosti, da se infiltrirajo v vse pore lokalnih skupnosti, da poskušajo doseči osnovne pogoje, pomembne za razvoj obrti in podjetništva.
Od vabljenih predstavnikov občin sta se okrogle mize udeležila le predstavnika MO Ptuj (direktor občinske uprave Janko Širec in Gorazd Žmavc, pre-sednik odbora za gospodarstvo), Miran Senčar, podjetnik in predsednik Manager kluba Ptuj in dr. Aleksandra Pivec, direktorica ZRS Bistra Ptuj, od vodstva OZ Slovenije pa namestnik generalnega sekretarja OZ Slovenije Pavel Sedovnik. Sedeži županov oziroma predstavnikov preostalih občin na Ptujskem so ostali prazni, kot da se ne bi zavedali pomena oziroma dodane vrednosti in pozitivne klime, ki jo v vsako okolje prinašajo obrtniki in podjetniki. Dejstvo je, da ima lokalna skupnost zraven države pomembno in odločilno funkcijo odpiranja možnosti za nove investicije in ustvarjanje dobrega poslovnega okolja predvsem na področju zemljišč in infrastrukture, nič manjša pa ni njihova vloga na področju izobraževanja kadrov, ustvarjanja mreže šol, investicij.
Predsednik OOZ Ptuj je izpostavil tri primere dobre prakse sodelovanja med OOZ Ptuj in MO Ptuj, ki so prinesle oziroma prinašajo koristi vsem vključenim. Prvi primer je razstava obrti in podjetništva ob 40-letnici OOZ Ptuj v letu 2011. Na njej je sodelovalo blizu 200 članov OOZ Ptuj, ogledalo si jo je 10 tisoč ljudi, organizacijsko in finančno pa je pri izvedbi razstave sodelovalo 10 občin. Drugi primer je sprejemanje novega odlo-
ka o avtotaksi prevozih v MO Ptuj. V sodelovanju z MO Ptuj so uspeli najti nov primeren prostor za taksi postajališča in znižati letne stroške za postajališča. Tretji primer dobre prakse pa je organizacijo poslovne konference na Ptuju, ki bo 4. in 5. oktobra pod naslovom Mednarodno povezovanje lokalnega podjetništva. Gre za srečanje s slovenskimi podjetniki z nemškega govornega področja s ciljem, da bi obrtniki in podjetniki navezali nove poslovne stike in skušali okrepiti svojo prisotnost na tujih trgih. Konferenco OOZ Ptuj organizira skupaj z MO Ptuj in Uradom vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Občine ne iščejo dialoga z obrtniki in podjetniki
Kljub primerom dobre prakse pa je dialog med občinami, obrtjo, podjetništvom in gospodarstvom prešibak, včasih in z nekaterimi občinami pa ga sploh ni, je opozoril predsednik OOZ Ptuj Vladimir Janžekovič. Tudi udeležba na okrogli mizi v Celju je to pokazala, prav tako zbiranje podatkov o naboru ukrepov in aktivnostih, ki so jih v občinah sprejeli za spodbujanje razvoja obrti in podjetništva. Mar si obrt in podjetništvo kot najbolj inovativen in fleksibilen ter zdrav del slovenskega gospodarstva ne zaslužita dialoga in razprave z vsemi šestnajstimi občinami, ki jih po-
kriva OOZ Ptuj, je bil kritičen Janžekovič. »Žalostno je, da se na okrogli mizi pogovarjamo samo s predstavniki ene občine. Ta ignorantski odnos se zagotovo pozna tudi pri razvoju obrti in podjetništva v lokalnem okolju, zato bodo morali najprej vzpostaviti povezavo, da se bodo lahko sploh pogovarjali.«
O vlogi in pomenu lokalne skupnosti za razvoj obrti in podjetništva je govoril tudi namestnik generalnega sekretarja OZ Slovenije Pavel Sedovnik. V večini lokalnih skupnosti ne vedo, kaj želijo, tudi na državnem nivoju si še niso na jasnem, ali potrebujejo zbornico ali ne. Prostovoljno ali obvezno članstvo, to je nepomembno vprašanje, to je demagogija, ki jo zganjajo politiki. Oblast se mora odločiti, ali potrebuje zbornico, ali potrebuje močnega reprezen-tanta slovenskega gospodarstva, da bo pomagal potegniti ta voz iz krize. Potegniti ga moramo tako na državnem kot lokalnem nivoju. Tudi na lokalni ravni je treba odpreti vprašanje, kaj obrtno-podje-tniški sektor potrebuje, ali je njegova organizacija tista, s katero je treba sodelovati, in najti nekatere razvojne rešitve, ki bi lahko pospešile razvoj obrti in podjetništva. Te rešitve so v urejanju obrtno-podjetniških con, komunalnem urejanju zemljišč, izvajanju investicij. Vse prepogosto se v lokalnih okoljih odločajo za razpise, ki onemogočajo prijavo majhnim. Tudi v tem delu bi lo-
kalne skupnosti morale imeti večji posluh, postopke peljati enostavneje, tudi iz lokalnega okolja bi bilo treba spodbujati povezovanje dveh, treh, štirih izvajalcev za izpeljavo lokalnih investicij, da bodo domači obrtniki lahko delali v lokalnem okolju, pri čemer pa naj ne bo pomembno, kdo je glavni, pomembna je le kvaliteta opravljenega dela. V krizi, v kakršni smo danes, bo treba najti ustrezne odgovore na ta vprašanja tako na lokalni kot državni ravni, je poudaril Sedovnik. K razvoju obrti in podjetništva bodo zagotovo prispevale tudi reforme, ki jih bo treba sprejeti, predvsem reforma trga dela.
V občinah ne odgovarjajo niti na ankete
V OOZ Ptuj so želeli z anketo pridobiti podatke o tem, kaj v občinah UE Ptuj delajo na področju spodbujanja razvoja obrti in podjetništva, koliko sredstev namenjajo temu področju. Nepojmljivo je, kako lahko takšna anketa oziroma tako enostavna vprašanja zagrenijo delo občinskih uradov. Poslali so jim dva pisna dopisa, elektronsko pošto, dvakrat so jih pozivali tudi po telefonu. Osem občin od šestnajstih ni imelo časa za posredovanje podatkov oziroma odgovorov v dvajsetih dneh. Žalostno je dejstvo, da nekatere teh občin vodijo nekdanji člani OOZ Ptuj.
Dobra stran celjske okrogle
mize je v tem, da jim je ne glede na odzivnost občin le uspelo pridobiti nekatere podatke. Pomemben podatek je, da so skoraj vsi razpisi, ki jih imajo občine za spodbujanje obrti in podjetništva, še odprti, je povedal sekretar OOZ Ptuj Boris Repič. Ukrepi za spodbujanje obrti in podjetništva v posameznih občinah so bolj ali manj podobni. V MO Ptuj dodajajo nekatere nove ukrepe, kot je ustanovitev podjetniškega inkubatorja. Posebej je presenetila občina Kidričevo, ki je namenila šest tisoč evrov za organizacijo srečanja obrtnikov in podjetnikov. Tudi to je eden od načinov vodenja dialoga lokalne skupnosti s svojimi podjetniki in obrtniki v iskanju skupnega jezika. MO Ptuj, kjer ima sedež okrog 800 obrtnikov in podjetnikov, je tudi edina občina, v kateri predstavniki OOZ Ptuj aktivno sodelujejo v organih in komisijah, ki podeljujejo sredstva za spodbujanje razvoja obrti in podjetništva. V preteklosti je bilo več tega sodelovanja tudi z drugimi občinami.
Lokalne skupnosti glede na zbrane podatke za razvoj obrti in podjetništva namenjajo okrog 220 tisoč evrov. Obrtniki in podjetniki s Ptujskega pa lahko pridejo do sredstev tudi pri obeh lokalnih akcijskih skupinah, Las Haloze in Las - društvo Bogastvo podeželja ob Dravi in v Slovenskih goricah, kjer je na voljo še enkrat toliko sredstev kot v občinah. Žal skupnih učinkov teh sredstev, ker so razdrobljena, ni.
Na Ptujskem potrebna nova kri
Poslovno okolje pri nas ni privlačno, cene m2 zemljišč segajo v nebo, potrebno je plačilo nadomestila za spremembo namembnosti zemljišča, plačilo komunalnega prispevka. V Avstriji stane na primer m2 komunalno opremljenega zemljišča 15 ali največ 30 evrov. Cene so bolj ali manj simbolične, samo da privabijo investitorje. V tem je tudi odgovor na vprašanje, zakaj pri nas ni investicij; dokler bodo takšne cene, jih niti ne bo. V UE Ptuj najbolj odstopajo cene v ptujskih poslovnih conah, od 70 evrov na m2 površine ob dodatnem plačilu nadomestila za spremembo namembnosti zemljišča komunalnega prispevka. Sprejemljive cene
imata poslovni coni Moškanj-ci in Markovci.
Direktor občinske uprave MO Ptuj Janko Širec se je zavzel za to, da bi imele občine pri zemljiščih v bodoče več pristojnosti, kot jih imajo sedaj, tudi to je vidik, ki bi lahko prispeval k pospeševanju obrti in podjetništva. Kar zadeva najemnine za poslovne prostore v lasti MO Ptuj, pa so te veliko nižje kot najemnine zasebnikov, tudi članov OOZ Ptuj. Ob tem pa MO Ptuj ustvarja vrsto platform za doseganje sinergijskih učinkov, ki pa se potem ne zgodijo. Kot primer je Širec navedel projekt EPK 2012 - Ptuj partner, ki ga mnogi v mestu niso znali izkoristiti. Po izvedenih programih so se tako udeleženci kot obiskovalci znašli pred zaprtimi vrati gostiln.
Gorazd Žmavc, predsednik odbora za gospodarstvo MO Ptuj, ki je dal tudi pobudo za srečanje s slovenskimi podjetniki z nemško govorečenega območja, se je na celjski okrogli mizi zavzel za to, da bi podobne okrogle mize oziroma pogovore o spodbujanju obrti in podjetništva izvedli tudi v drugih občinah na Ptujskem.
Miran Senčar, uspešen podjetnik in predsednik Manager kluba Ptuja, je opozoril na problem izgubljanja odličnih kadrov, kar bo težko nadomestiti. Spremeniti bo treba šolski sistem. Morda bi se morali zgledovati po Bavarski, kjer obrtna zbornica sama organizira šolske centre za poklicno izobraževanje. Na Bavarskem ni krize, obrtniki imajo delo, ker so našli investicije tudi za čas, ko ni velikih investicij. Na veliko so se lotili energetske obnove zasebnih hiš. Pri obrtnih conah je bila storjena velika napaka: zgodili so se špe-kulativni nakupi zemljišč, zaradi katerih so cene zemljišč enormne. Vodstva občin teh špekulativnih nakupov niso preprečila. Za večjo moč občin na področju spodbujanja obrti in podjetništva so nujne tudi zakonske spremembe na državni ravni, od predkupne pravice do povišanja davkov za nezazidana stavbna zemljišča. Na Ptujskem nujno potrebujemo novo kri, podjetja od zunaj z večjo dodano vrednostjo, ki bodo prišla sem, da bodo naši ljudje lahko imeli večje plače in bodo lahko več trošili, je poudaril Senčar. Če jih želimo privabiti, pa jim moramo zagotoviti odlično poslovno okolje, od zemljišč do kadrov. Tudi zaključki, ki so jih sprejeli na celjski okrogli mizi gredo v tej smeri.
Direktorica ZRS Bistra Ptuj dr. Aleksandra Klinar je udeležence okrogle mize seznanila tudi z namero o ustanovitvi podjetniškega inkubatorja, ki bo mladim podjetnikom na začetku poslovne poti nudilo varno okolje in pomoč pri prvih podjetniških korakih ob vseh drugih oblikah podpore, ki jih kot svetovalno središče nudijo obrtnikom in podjetnikom.
MG
Slovenija • O osnutku uredbe za financiranje trženja
Uredba - korenček pred oslovim gobcem?
Kmetijsko ministrstvo je pred časom spisalo osnutek uredbe, ki naj bi bila osnova za razpis in dodelitev denarja za vzpodbujanje tržnega združevanja v kar nekaj kmetijskih panogah. Namenjena naj bi bila hmeljarjem, sadjarjem in zelenjadarjem, eko kmetijam in rejcem prašičev.
Foto: SM
Predsednica Zveze združenj rejcev prašičev Slovenija Darja Prevalnik meni, da so kriteriji za dodelitev denarja po osnutku uredbe za prašičerejce nedosegljivi, prav tako pa tudi za ostale panoge, ki so zajete v omenjenem osnutku: „Sicer pa to uredbo smatram kot začetni korak, s katerim bo ministrstvo prašičerejce vendarle začelo prisiljevati v združevanje, saj bi to bilo itak nujno!"
Težavni pa so kriteriji, ki bi jih morali pridelovalci dosegati, da bi sploh lahko kandidirali na razpisu, ki bi bil narejen na osnovi osnutka uredbe. Prav zato imajo vsi, ki naj bi bili upravičeni do denarja oziroma bi se lahko prijavili na razpis (po objavi uradne in končne verzije uredbe), v teh dneh čas, da na ministrstvo pošljejo pripombe na osnutek.
Prevalnikova: Za prašičerejce absolutno previsoki kriteriji
Pripombe, ki jih morajo oddati ta teden, praviloma najkasneje do 20. septembra, pripravljajo tudi v vodstvu Zveze združenj rejcev prašičev Slovenije (ZZRPS), saj osnutek uredbe vključuje tudi to kmetijsko panogo. Sedanja predsednica ZZRPS Darja Prevalnik o osnutku uredbe pravi:
„Konkretno za prašičerej-sko panogo je povsem nedosegljiv kriterij prodaje 50.000 glav prašičev pitancev letno v slovenske klavnice, ki bi ga moral dosegati primarni proizvajalec oziroma takšna ali drugačna organizacija pra-šičerejcev ali pa zadruga. Na razpis, ki naj bi sledil uredbi, se namreč ne more prijaviti kmet, tudi ZZRPS ne, lahko pa se zadruge in podjetja, skupine proizvajalcev iz shem kakovosti ali pa tudi druga oblika tržne organizacije, če bi med
Da bo kdaj lovec, si Zvonko Vindiš ni nikoli predstavljal, saj v družini ni bilo takšne tradicije, bil je gasilec. Odkar pa s svojimi stroji dela za Komunalno podjetje Ormož, je vsakodnevno v Prlekiji, kjer so ga novi prijatelji povabili v lovske vrste. Dobil je mentorja Branka Galoviča in Mirana Lebna, ki sta ga navdušila za lov na divje prašiče in ta mu je zlezel pod kožo.
„Za divej prašiče si je treba vzeti čas, včasih čakati tudi pol noči. Lovi se jih v času polne lune, ko mesec daje potrebno svetlobo. Pozoren je treba biti na vsak šum. Divji prašiči se premikajo v večjih skupinah. Na preži ni nevarno, lahko pa postane, če se lovec znajde
prašičerejci v Sloveniji sploh obstajala. A je žal ni ... Prav tako nimamo specializirane prašičerejske zadruge, ki bi lahko prodala večje količine pitanih prašičev, npr. po vzoru mlekarske zadruge."
Prevalnikova še pojasnjuje, da bodo v pripombah poskušali doseči znižanje kriterija letno prodanih pitanih prašičev s 50.000 na vsaj 30.000 glav, kar bi bilo morda že sprejemljivo, vendar pa tudi to ne bo dovolj, da bi prašičerejci lahko kandidirali na razpis, ki naj bi bil objavljen nekje v začetku prihodnjega leta: „Dej-stvo je namreč, da bi se tudi za znižano letno kvoto prodanih pitanih prašičev letno rejci morali povezati na takšen ali drugačen način, kot pravim, morda tudi v specializirano zadrugo, da bi lahko dosegali tako visoko letno prodajo. V ZZRPS se sicer trudimo in se bomo še trudili, da bi povezali čimveč rejcev, čeprav ne vem, ali nam bo uspelo."
Tudi, če bi ZZRPS v najbolj idealnem scenariju res nekako povezati dovolj prašičerejcev, pa to niti v sanjah ni možno narediti v nekaj mesecih, zato je skoraj gotovo sprejem uredbe in pričakovani razpis zanje (zaenkrat) izgubljen.
Za sodelovanje le 50 prašičerjecev
Ena od možnosti, da bi pra-šičerejci dosegali pogoje iz osnutka uredbe, bi bila morebitna povezava več zadrug z
na tleh in zaide med svinjo in mladiče," je povedal Zvonko Vindiš.
Svinje in mlade živali se družijo v trope, ki v naših krajih lahko štejejo od 10 do 30 živali. Na čelu hodi svinja vodnica, za njo pa gre ves trop. Merjasci so z njimi le v času parjenja, drugače so samotarji. Na noč naredijo tudi do 30 kilometrov.
Divji prašič je previdna in razumna žival, odlično ima razvit vonj in sluh. Lovijo predvsem mladiče, ki se delijo na lanšča-ke in ozimce, za katere ne velja omejitev lova. Ozimci so prvo leglo, ki se skoti pozimi, drugo leto pa z aprilom postanejo lanščaki, torej prašiči, ki so se skotili lani. LD Velika Nedelja
območja Štajerske, vendar je znano, da tudi zadruge zelo težko najdejo skupni jezik in raje gospodari vsaka zase. „Definitivno bi bilo za praši-čerejsko panogo v Sloveniji, ne glede na uredbo in razpis, najbolje, če bi se rejci povezali v eno specializirano zadrugo ali d. o. o. Kvota 50.000 glav je zelo velika in je tudi povezani prašičerejci z našega ožjega območja letno ne bi dosegali. Naša ZZRPS je v tem kontekstu že izvedla anketo o vzpostavitvi skupne blagovne znamke, a je bilo le 50 prašičerejcev iz celotne države pripravljenih sodelovati pri tem projektu. Ko pa smo ugotavljali, koliko
ne gospodari z divjimi prašiči, ta divjad le prehaja čez njeno območje. Včasih so bili tukaj divji prašiči silna redkost, danes pa lovci najdejo njilio-
prašičev letno bi ti rejci zagotavljali za prodajo, pa smo se ustavili pri cifri 8000 prašičev pitancev letno ... Sicer je to res le začetek in bi se številka verjetno povečevala z vključevanjem novih članov, a podatek je pač takšen, realen ... "
Za uspešno prijavo na razpis, v okviru katerega naj bi bilo na voljo 1,8 milijona evrov za pomoč pri trženju, bi morali imeti prašičerejci, pa tudi ostali kmetje - proizvajalci, med drugim tudi zavezujoče večletne pogodbe o sodelovanju: „Uspeh lahko pričakujemo le v primeru, ko bodo rejci dejansko povezani in se bodo tako rejci kot mesnoprede-
ve sledi celo okrog lovskega doma. Število prašičev se veča zaradi ugodnih življenjskih razmer in obilja hrane, svinje pa imajo mladiče tudi po dva-
lovalna industrija in zadruge držali zavezujočih pogodb z dogovorjenimi količinami odkupa oziroma prodaje. Tega pa danes v naši državi ni. Smatram pa to uredbo kot začetni korak, s katerim nas bo vlada oz. ministrstvo vendarle začelo prisiljevati v združevanje, saj bi bilo itak nujno!"
Tudi za ostale proizvajalce (pre) trdi pogoji
Prevalnikova sicer tovrstno uredbo pozdravlja in meni, da je zastavljena dobro, a žal situacija in nepovezanost kmetov ter negotova prihodnost kme-
krat na leto. Svinja skoti običajno šest, a tudi do 10 mladičev, od katerih jih preživi največ osem, saj ima le osem seskov. Ob rojstvu živali že vidijo in so odlakane, sesajo pa poldrugi do poltretji mesec.
Zvonko Vindiš pravi, da ima vsak prašič svojo zgodbo, najlepše pa mu je bilo, ko je s seboj na prežo peljal sina Tima: „Obakrat je prišla svinja z mladiči, pod nama je vse mrgolelo. Ko to prvič zagledaš, je res izjemno. Ko svinja začne pihati, veš, da je zaslutila ali zavohala nevarnost."
Ker se svinje lovijo predvsem ob meji, velikonedeljski lovci veliko sodelujejo s hrvaškimi kolegi iz LD Sv. Hubert. To je zlasti pomembno, če je žival le obstreljena in pobegne na eno ali drugo stran, kajti čez mejo se z orožjem ne sme. Sicer pa je po strelu vedno treba počakati, da se situacija umiri. Zvonko Vindiš se je tako enkrat prehitro spustil s preže in se znašel pred mamo svinjo; ta je pogrešala mladiča, ki ga je pred nekaj trenutki ustrelil. Vindiš prizna, da mu
tijstva, vezanega na kmetijsko politiko, nikakor ne dosegata vsaj osnovnega praga za njeno realizacijo:
„Gre sicer za lep denar. Ministrstvo je pripravljeno vložiti v razvoj trženja omenjenih kmetijskih produktov v treh letih 1,8 milijona evrov, pri čemer bi en vlagatelj lahko dobil največ 120.000 evrov v treh letih, torej okrog 40.000 evrov letno. Teoretično verjetno ministrstvo računa, da naj bi bilo uspešnih prijav okrog 15 in bi ta denar iz razpisa potem v celoti razdelilo mednje. Osebno pa težko verjamem, da obstaja toliko zadrug ali drugih vrst organizacij, tudi iz ostalih upravičenih kmetijskih panog, ki bi lahko izpolnjevale vse kriterije iz osnutka uredbe."
Kriteriji iz osnutka uredbe namreč niso pisani na kožo niti drugim kmetijskim panogam, saj je pogoj za kandidaturo v panogi sveže zelenjave npr. minimalno 200 hektarjev, v panogi svežega sadja 400 hektarjev intenzivnih sadovnjakov, pri ekoloških kmetijah 100 hektarjev, pri hmeljarjih pa je kriterij 400 hektarjev, kjer bi se potencialni prijavitelj še najlažje našel. A je med pogoji dodelitve denarja za trženje tudi ta, da morajo kandidati zagotavljati 30-odstotno povišanje proizvodnje v svoji panogi, to pa bo tudi hmeljarjem, ki so prav tako v veliki krizi, verjetno prav tako zelo težko doseči.
SM
je postalo zelo vroče in je bil v trenutku nazaj na preži, kajti takšno srečanje je lahko zelo nevarno. Pa še eno, skoraj po ribiško neverjetno zgodbo, je povedal lovski sogovornik. Neko noč mu je uspelo z eno kroglo ubiti dva prašiča. Seveda tega ni načrtoval, zgodilo se je povsem slučajno. Neverjetni plen je namenil svojima mentorjema.
O vsakem uplenjenem prašiču vodijo v LD evidenco, spodnjo levo čeljust pa pošljejo v analizo, da se ugotovi starost; po teži se to zaradi različnih prehranskih možnosti ne da z gotovostjo ugotoviti. Trofeja so čekani pri merjascu, ki jih le tretjina gleda iz čeljusti. Obrušenost in debelina kažeta na starost živali.
Zvonko Vindiš pravi, da ga v zadnjem času vedno bolj privlači prašiče le opazovati. V lovišču si spočije živce od hrupa in ljudi. Lov ga resnično veseli in zanj se mu zvečer ni žal od doma odpeljati 30 kilometrov daleč do lovišča in potem nazaj.
Viki Ivanuša
Foto: Viki Ivanuša
Zvonko Vindiš ima srečo z divjimi prašiči, v treh letih jih je uplenil kar 43.
Velika Nedelja • Lovska sreča Zvonka Vindiša
Mojster za divje prašiče
Zvonko Vindiš iz Tržca je član LD Velika Nedelja in lovec šele od leta 2008. Kljub temu da je še bolj ko ne začetnik, je očitno dober poznavalec življenjskih navad divjih prašičev, saj jih je od 9. januarja 2009, ko je pod njegovo kroglo padel prvi, uplenil vsega skupaj 43.
Ptuj • Z Miranom Zlahtičem o stavbnem pohištvu
Grče niso več moteč dejavnik
Nove smernice v stavbnem pohištvu so bolj ali manj posledica družbenih sprememb. Družba se je znašla pred številnimi vprašanji, kot so vedno večji stroški energije, okoljski problemi in vse ostrejši zakoni na področju uvajanja zelenih tehnologij.
Nova družbena vprašanja so tudi v gradbeništvu prinesla nove smernice v oknih, vratih, zimskih vrtovih, panoramskih oknih, stenah, strešnih oknih, skratka v vseh vrstah stavbnega pohištva. Od materialov za te izdelke so na razpolago les, plastika, aluminij, kovina. Če pogledamo smernice, je les čisto logična izbira. Zakaj? Leseno okno se najbolj približa najnižjim stroškom, ki so povezani z uporabo energije. Z njimi lahko dosežemo najboljšo toplotno prevodnost okna, zato so uporabna ne samo v nizkoenergijskih, ampak tudi v samozadostnih stavbah. Dobra izbira je tudi kombinacija les-aluminij, kar je danes zelo pogost trend, pravi Miran Žlahtič iz Mizarstva Žlahtič na Zagrebški cesti na Ptuju, podjetja, ki ima že 92-letno tradicijo in ki se je že od vsega začetka specializiralo za izdelavo stavbnega pohištva, s katerim je uspešno prodrlo tudi na avstrijski trg, ki ga v tem trenutku zalaga s 70 odstotki svoje proizvodnje.
Če smo se odločili za kombinacijo les-aluminij na zunanji strani oken, uporabimo aluminij, ki ga ni treba vzdrževati, znotraj pa les, ki je zelo prijeten na otip, tudi klima v prostoru, kjer so lesena
Miran Žlahtič
okna, je veliko bolj prijetna, prav tako je lepši tudi videz. Ob odstranitvi takšnega okna lahko les predelamo v lesne sekance, pelete, skratka za kurjavo, medtem ko je uporaba aluminija veliko težja. Ko smo pri okoljskih problemih, pozabljamo, da les nima izpusta CO2, les ga skozi svojo življenjsko dobo akumulira in skladišči; skladišči ga malo več, kot ga odda pri izgorevanju. Kubični meter lesa skladišči dve toni CO2, kubični meter aluminija ga v zrak izpusti 26 ton, kubični meter jekla pa 16 ton. Zato je les tudi z okoljskega vidika logična izbira. Pri nas še toliko bolj, saj je Slovenija ena izmed najbolj gozdnatih držav v Evropi, z njimi je pokrita v 60 odstotkih, a žal ne
Foto: Črtomir Goznik
Lesena okna so najboljša izbira.
zna dovolj izrabiti tega naravnega bogastva. Gozdarstvo, lesarstvo in energetsko rabo lesa bi morali prepoznati kot priložnost za razvoj in ustvarjanje novih delovnih mest, še posebno v kriznih časih, ki so dobesedno zbrisali slovensko lesarsko industrijo.
Tretji vidik pri uporabi lesa v stavbnem pohištvu, ki se še ne uvaja dosledno, je povezan z uvajanjem zelenih tehnologij. Glede na zakonske podlage bi morala biti njihovim zahtevam zavezana že vsa javna naročila od 1. januarja letos. Kot pravi Miran Žlah-
tič, se ta določila v praksi še ne izvajajo dosledno oziroma se še sploh ne izvajajo, ker ni povsem jasno, kako naj bi jih v praksi uresničevali arhitekti. V vsaki javni stavbi naj bi bilo vsaj 30 odstotkov lesa, ne vedo pa, kaj to pomeni, ali v kubičnih metrih ali volumen-sko.
Sodobne smernice dajejo lesu prednost pred drugimi materiali. V modi so preproste, gladke linije, da se vidi struktura lesa, zato ni več nujno, da se stavbno pohištvo barva. Kot osnovo lahko vzamejo macesnov les, ki ga
praktično ni treba barvati, ker ga zaščitijo s patino; z leti postane siv, zato ne potrebuje druge zaščite. Zaščitimo ga lahko z oljenjem, voskanjem, lahko pa uporabimo tudi modifikacijo, najnovejšo in do okolja prijazno metodo zaščite lesa, pri kateri lesni masi spremenijo strukturo osnovnih gradnikov ali polimetrol (celuloza, hemiceluloza, li-gnin) v celični steni. Gre za postopek termične obdelave, pri kateri les samo za malenkost spremeni barvo oziroma se izboljšajo določene lastnosti. S spremembo strukture
na molekularni ravni spremenimo lastnosti lesa. Prvi postopki termične modifikacije lesa segajo že v leto 1930. Takšen je veliko bolj trajen in ga ni treba več barvati. Odločimo pa se lahko tudi za impregnacijo. Za barvanje uporabljajo bolj vodne barve in barve, ki samo poudarijo strukturo materiala. Macesen v tujini uporabljajo še za strehe, vzdrži pa tudi do 200 let.
Še nedavno so bile grče moteče anomalije v lesu, danes pa ni več tako. Te so še posebno priljubljene pri vratih, za njihovo izdelavo celo uporabljajo les, ki ima čim več grč, sploh pa furnirje. Ob materialu, ki ga uporabljajo za izdelavo stavbnega pohištva, je zelo pomembna tudi vgradnja. Žlahtič priporoča vgradnjo Ral, ki je najnovejši varčni sistem vgradnje oken. Pri klasični montaži s poliuretansko peno in vijačenjem je stik med elementom in zidom slabše izolativen kot s sistemom Ral, po katerem je treba čim bolj zatesniti odprtino med okvirjem okna in steno, da se toplotne izgube zmanjšajo na minimum. Pri stavbnem pohištvu je zelo pomembno tudi steklo, v glavnem uporabljajo troslojno, ki ga polnijo z žlahtnimi plini, na primer kriptonom. Tudi vhodna vrata, ki so prvi stik s prostorom, naj bodo lesena, že zaradi topline, ki jo daje les. V nekaterih državah je les edina dovoljena surovina za izdelavo oken. Tudi v Sloveniji gredo trendi v to smer, večji zasuk pa je pričakovati ob doslednem upoštevanju uvajanja zelenih tehnologij.
MG
Ormož • Predstavili bodoče srbsko-slovensko sodelovanje
Ormoški polži za evropsko tržišče
V Gostilni Prosnik so pripravili zanimivo predstavitev nove poslovne priložnosti, ki nastaja kot plod srbsko-slovenskega gospodarskega sodelovanja. Že kmalu naj bi v Ormožu nastala farma za gojenje polžev, ki bi s svežimi oskrbovala bližnja evropska tržišča, zlasti Italijo in Avstrijo.
Boris Bulic je predstavil vojvodinsko podjetje Hengert, ki se že dobro desetletje organizirano ukvarja z rejo polžev, prvo poizkusno farmo pa so postavili že leta 1984. Lastne izkušnje in vztrajnost pri vzgoji vinogradniškega polža so jih pripeljale tako daleč, da danes na svojih farmah v strogo nadzorovanih razmerah proizvodnje in v sodelovanju z znanstvenim inštitutom za prehrano in tehnologijo iz Novega Sada dosegajo donos od 2,5 do 3 kilograme polžev na kvadratni meter.
Polže trgu ponujajo zamrznjene, pripravljene na burgundski način, ki je tudi najbolj razširjena oblika uživanja tega mesa v Evropi. Izdelek pripravijo tako, da polžu v procesu proizvodnje odstranijo hišico in meso kuhajo tri ure. Hišica se kuha posebej, nato meso
vrnejo vanjo, luknjo pa poma-žejo z zeliščnim maslom. Pred uporabo jih ljudje pogrejejo v pečici, najbolje pa teknejo s toastom.
Polži so zelo okusni tudi vloženi, kombinirani za različnimi dodatki. To meso je namreč precej nevtralnega okusa, zato potrebuje dodatke, po katerih prevzame okus. Tako so predstavili polžje meso s sirom in olivami, pršutom, šunko, papriko, začimbami, tartufi in marelico. Izdelki so pripravljeni brez konzervansov in aditivov. V podjetju so mnenja, da lahko meso postane del ponudbe za slovesne trenutke v obliki namaza in preliva za špagete pa tudi del vsakodnevne prehrane.
Na farmah jih hranijo s pra-škasto hrano na osnovi koruze in soje. Proizvajajo tudi zarod in bodo tržišču kmalu ponudi-
li kaviar, ki je ena od izjemno cenjenih in dragih delikates. Ivan Kukovec je v imenu
ormoškega podjetja Agrodip
predstavil projekt, v katerem naj bi spomladi v Ormožu uredili farmo polžev, hkrati pa bi bil tukaj operativni center, ki
bi z manjšimi stroški zalagal avstrijsko in italijansko tržišče. Ormoško podjetje naj bi tako pokrilo distribucijo živih pol-
Foto: Viki Ivanuša
Med potrošniki je najbolj priljubljen burgundski način pripravljanja polžev.
žev in proizvodov, ki jih nameravajo razviti skupaj. Cena polžjega mesa je v Švici okrog 240 do 250 evrov, podjetje Hengert pa ga je sposobno trgu ponuditi po bistveno nižjih cenah, je povedal Boris Bulic.
Predstavitve se je udeležil tudi župan Alojz Sok, ki je ob tem spomnil, da ima Ormož s polži že dolgo tradicijo, saj sta v preteklosti na Ormoškem delovali kar dve podjetji, ki sta se ukvarjali z nakupom polžev za italijanski trg. Takrat so jih ljudje še nabirali v naravi, danes je to seveda prepovedano. Ljudje so si radi privoščili tovrstne specialitete, v Ormožu so v tistem obdobju odprli celo gostilno, ki se je imenovala Polžek. Pozneje so se posamezniki preizkusili tudi v odprti in zaprti farmski reji, vendar je dejavnost zamrla. Sok je izrazil upanje, da bo reja polžev tokrat uspešna, še posebno ker imajo v ormoški občini s pridobitvijo namakalnega sistema idealne razmere. Slovenija je odlična odskočna deska za trg Evropske unije, uspeh pa je odvisen od zainteresiranosti vseh partnerjev, med katerimi župan vidi tudi kmetijsko zadrugo.
Viki Ivanuša
Ptuj • Komunalno podjetje Ptuj znova brez direktorja?
O strategiji se vedno nic določenega
Kot vse kaže, po 1. oktobru letos Franc Dover, ki je položaj direktorja nastopil v začetku aprila letos za dobo šestih mesecev z možnostjo podaljšanja, dokončno odhaja, saj nič ne kaže, da bi mu podaljšali mandat. Razpis za novega je sicer predvideval petletni mandat, a ker nobeden izmed petih kandidatov, ki so se prijavili na razpis, ni bil izbran, je predsednik NS Komunalnega podjetja Ptuj Janko Širec Dovra povabil k sodelovanju najprej za tri mesece, pozneje za šest, ker v treh mesecih ni mogoče narediti veliko, sploh pa ne otipljive strategije podjetja.
Ob prihodu v Komunalno podjetje Ptuj 2. aprila letos je imel novi direktor podatke o njegovem poslovanju do leta 2010; ti so bili dostopni na portalih. Šele ko je konec aprila letos, torej skoraj po mesecu dni direktorovanja, prejel nerevidirane podatke o poslovanju podjetja v letu 2011, je spoznal, da ti zelo odstopajo od predhodnih, saj so izkazovali izgubo 826.000 evrov, ki se je pokrila iz finančnih rezerv prejšnjih let. S prevzemom direktorovanja v Komunalnem podjetju Ptuj je prevzel tudi obvezo izdelave strategije razvoja podjetja v obdobju 2012-2015, ki jo je do konca maja letos pripravil s sodelavci. Nadzornemu svetu jo je predal 29. maja s prošnjo, da mu nanjo podajo soglasje do konca junija letos, vključno z informacijo o mo-
žnem mandatu, o nadaljnjem sodelovanju po 2. oktobru letos. V podjetju so medtem že uspešno izpeljali novo sistemizacijo delovnih mest.
Kot je povedal Franc Dover v začetku tega tedna, se nadzorni svet še ni izrekel ne o strategiji ne mandatu. Na seji NS, ki je bila 22. avgusta letos, je Drago Klobučar, član nadzornega sveta, predlagal novo točko dnevnega reda, v kateri naj bi govorili o mandatu. V zvezi s tem niso sklenili nič, prav tako niso nič ponudili. Ker tega ni bilo, najnujnejših osnov za njegovo nadaljnje delovanje v podjetju po 1. oktobru, je Dover povedal, da takšno ravnanje pomeni del nezaupnice upravi, zato je začel iskati nove priložnosti. Ob koncu avgustovske seje nadzornega sveta je Klobučar odstopil, ker ni več videl smisla v delu tega
Foto: Črtomir Goznik
Franc Dover po šestih mesecih odhaja iz Komunalnega podjetja Ptuj.
organa. Konkretne razloge za odstop bo podal pisno.
Kot je te dni dejal Dover, je neurejen prenos infrastrukture, vodooskrbnega sistema in obvezo do Top energije, s katero so aprila letos podpisali dogovor o odpravi dolga z enole-
Ljutomer • Prenova mestnega jedra končana
Prenovljeni Stari trg in sedem ulic
V Ljutomeru so lani začeli uresničevati obširen gradbeni projekt, ki se je nanašal na celovito prenovo mestnega jedra. Zajemal je rekonstrukcijo enega trga in sedmih ulic.
tnim moratorijem s ciljem, da medtem najdejo strateškega kupca, danes prodajajo 60-od-stotni delež v Top energiji najugodnejšemu ponudniku, mogoče sanirati, vendar za to potrebujejo čas. Pri tem pa ima tudi škarje in platno MO Ptuj, ki je navsezadnje dejavnost ogrevanja s koncesijo prenesla na Javne službe, Komunalno podjetje Ptuj pa je vsa leta opravljalo to dejavnost. Dover ob tem pojasni, da ne glede na pričakovanja
ni podpisal soglasja o prenosu baze podatkov, ker stvari niso bile formalnopravno urejene. Takšne stvari se ne delajo pred kurilno sezono. Navsezadnje so danes zaposleni pod hudim pritiskom, potem ko so v tej dejavnosti delali 20 ali 30 let, naj bi prejeli pogodbo o zaposlitvi v novem pravnem subjektu za določen čas, kar pomeni, da so izgubili vse dozdajšnje pravice. Če se zgodi prenos, bi morali ohraniti te pravice. Dover tudi meni, da je treba odkupiti neamortiziran del sredstev, ki so jih v tem obdobju upravljali in jih pridobili, baza podatkov pa je najtrši oreh, ker gre za prepletanje tržne in javne dejavnosti. Komunalno podjetje Ptuj ne nasprotuje načinu podelitve koncesije, seveda bi bili bolj veseli, če bi bil objavljen javni razpis, na katerega bi se tudi prijavili. Občina je glede na sprejete odloke naredila tisto, kar lahko. Vendar bo pri vsem tem treba zadostiti pravnim formalnostim, pri katerih vztraja že od vsega začetka, ko je izvedel za ta prenos. S prvim oktobrom ta zgodba ne more
biti končana, ker ima vsak zaposleni 30-dnevni odpovedni rok. Dover ob tem še poudari, da danes delajo vse tako, da tega prenosa dejavnosti ne bi občutili odjemalci. Za tem so dolgoročne pogodbe z dobavitelji, podjetje ima dolgoročno pogodbo o odjemu toplotne energije od Top energije in pogodbe z odjemalci. To mora nekdo prekiniti, če pogodbe prekine Komunalno podjetje Ptuj, to pomeni tudi določene obveznosti, ki jih mora pokriti pravni naslednik. Tudi pri tem se kaže določeno nerazumevanje MO Ptuj, kjer so prepričani, da so si sami krivi, če imajo dolgoročne pogodbe. Nastalo stanje pa v nobenem primeru ne more vplivati na to, da bi občani ostali brez kurjave; če Top energija ne dela, ne pomeni, da bodo občani ostali brez toplotnega vira, le cene za ogrevanje bodo drugačne.
Vsa možna sredstva, ki jih je imel v zvezi s tem, je izčrpal, zdaj je na županih občin, da pokažejo politično voljo in da začnejo delati na osnovi določenih strokovnih podlag. Na sestanku s predstavniki občin, ki je bil 23. julija letos v Občini Videm, da naj občine, ki se ne strinjajo z omenjeno delitvijo sredstev, podajo svoje predloge do 31. avgusta letos, so prejeli le dva odgovora.
Že neodzivnost na strategijo, ki bi jo morale sicer izdelati že prejšnje uprave, kaže na to, da javni in zasebni kapital na tem področju še dolgo ne bosta govorila skupnega jezika.
MG
Septembra lani so začeli urejati Stari trg in Postružni-kovo ulico; ta sta bila lani tudi končana. Letos so potekala dela v preostalih ulicah (Vrazova, Ivana Kavčiča, Užiška, Zacherlova, Frana Kovačiča, Ob progi), končana pa so bila konec avgusta letos. Po podatkih izbranega izvajalca del Komunalnega podjetja Ormož je bilo med drugim za 12.000 kubičnih metrov izkopov in
dovozov ter prav toliko dostavljenega gramoza, asfaltiranih površin je bilo 16.000 kvadratnih metrov, tlakovanih pa 1600. Postavljenih je bilo 3270 metrov robnikov in 83 svetilk. Urejenost Starega trga in sedmih ulic obsega skupno 2273 metrov. Hodnike za pešce v dolžini 1620 metrov so uredili v štirih ulicah (Vrazova, Po-stružnikova, Užiška, Ivana Kavčiča) in na Starem trgu, parkir-
ne prostore v skupni površini 1350 kvadratnih metrov pa v Užiški in Postružnikovi ulici. V sklopu naložbe so kablovo-de na območje cest položili upravljavci telekomunikacijskih vodov, kabelskega in električnega omrežja, prav tako so uredili kanalizacijo, vodovod in javno razsvetljavo. Vrednost vseh gradbenih del je nekaj več kot 1,825.000 evrov.
NŠ
Markovci • Vroče tudi na izredni seji sveta
Sedem svetnikov proti ureditvi vaškega centra Markovci
Svet Občine Markovci je na izredni seji potrdil predlog novelacije investicijskega programa za vzdrževanje in odvajanje odpadnih voda na območju Ptujskega polja, s sedmimi glasovi proti pa so zavrnili županov predlog DIIP za ureditev vaškega centra Markovci.
Obnovljena Užiška ulica v Ljutomeru
Zaradi zavrnitve projektne dokumentacije bo ostalo središče Markovcev z novim po-slovno-stanovanjskim objektom še nekaj časa neurejeno.
Po žolčni razpravi je sedem svetnikov glasovalo proti županovemu predlogu za ureditev vaškega centra, tako da ta ni bil sprejet. Župan Milan Gabrovec je bil zaradi tega očitno nezadovoljen.
Mnenjski vodja opozicije Marjan Meglič (SDS) je ne-strinjanje z županovim predlogom pojasnil tako: „Moti nas predvsem to, da se že dela pri projektu ureditve vaškega centra, mi pa smo danes dobili na mizo šele projekt, ki naj bi potrdili, hkrati pa se na terenu že opravljajo dela, kar je pravzaprav v neskladju z logiko. Občina namreč nima nobenega veljavnega dokumenta, na podlagi katerega bi lahko počela, kar sploh počne. Seveda pa ni niti nobenega denarnega ovrednotenja za izvedbo tega
projekta. Torej ne vem, kako naj odločamo, če ne vemo niti, koliko nas bo to stalo, kaj vse se bo natančno gradilo, kje bodo parkirišča in zakaj bodo ravno tam. Občina Markovci na tem mestu dodatnih parkirišč pravzaprav ne potrebuje glede na to, da je šola zelo blizu in da je okrog nje ter športnega objekta ogromno parkirišč, ki bi jih lahko uporabljali tudi obiskovalci vaškega centra. Več dejav-
nikov je nejasnih, dela pa se že, in to brez dokumentacije, brez finančnega ovrednotenja investicije in brez temeljnih dokumentov, zato sedem svetnikov danes ni sprejelo tega dokumenta. To pomeni, da preprosto čakamo na to, da bomo dobili vse veljavne dokumente, šele nato bomo lahko odločali o vsem, kar se danes na terenu že počne."
OM
Foto: M. Ozmec
Marjan Meglič se ne strinja z županovim predlogom.
Foto: NS
Ptuj • Kimavčevi večeri
Teden v znamenju folklore
V prejšnjem tednu smo gostili folkloriste iz več evropskih držav. Znotraj mednarodnega festivala Folklorni kimavčevi večeri se je dogajanje na več prizoriščih odvijalo od srede do nedelje, največji dogodek pa je bil v soboto na mestnih ulicah.
Mednarodni festival Folklorni kimavčevi večeri 2012 je letos drugič organiziral Javni sklad za kulturne dejavnosti (JSKD) Ptuj v sodelovanju z lokalnimi folklornimi društvi. Prvič so organizatorji poleg lokalnih skupin k sodelovanju povabili še predstavnike Hrvaške, BiH Makedonije, Rezije in Bele krajine. V petih večerih so se skozi plese, petje in glasbo predstavile skupine z različnimi tradicijami in nošami.
Na odprtju festivala v sredo so v minoritskem samostanu nastopili ljudski pevci in pevke, in sicer Vokalna skupina Fijolce iz Varaždina, Mladi ljudski pevci FD Lancova vas, KUD Sevdah iz Ljubljane in Mlade ljudske pevke KD Cir-kulane.
V četrtek je bil na sporedu koncert skupin iz Bosne in Hercegovine, Makedonije ter lokalni folkloristi FD Markov-ci in FS KD Cirkulane.
Dan pozneje je bil slovenski večer, na katerem so nastopili FS Dragatuš iz Bele krajine, KUD Študent iz Maribora in FD Lancova vas.
Največji, tako rekoč osrednji dogodek pa se je odvil v soboto, ko so folkloristi plesali po mestnih ulicah. Vrazov, Mestni in Novi trg so bili prizorišče mednarodnega sprevoda folklornih skupin. Predstavili so
se: KUD Lola, Sarajevo, KUD Kitka, Dračevo, KUD Koprivnica, FS Dragatuš, Bela krajina in FD Markovci. Vse omenjene skupine, ki so se predstavile dopoldne na mestnih ulicah, pa so skupaj s FS KD Cirkulane in FD Lancova vas nastopile še v večernih urah v minoritskem samostanu.
Letošnje Folklorne kimav-čeve večere so sklenili s koncertom skupine Eva Hren in Sladcore.
Vse zasedbe, ki so se predstavile na letošnjem festivalu, so debitirale. Kot pojasnjuje
Iva Ferlinc, direktorica JSKD OI Ptuj, je namen festivala privabiti čim več skupin iz različnih držav in krajev, ki predstavljajo pestrost plesa, petja in glasbe svojih krajev.
Skupine so izbirali po različnih ključih, KUD Lola iz Sarajeva je na Ptuju pristal zaradi svojih referenc, KUD Koprivnica je z lokalnimi društvi že imel navezano sodelovanje in so ga tokrat le še okrepili, za mariborski KUD Študent pa Ferlinčeva pravi, da je eden izmed najboljših v Sloveniji, odlikujejo pa se tudi po tem,
da predstavljajo plese iz različnih krajev.
»Glede na to, da imamo na Ptuju dobro zastopane vse veje kulture: imamo močno glasbeno dejavnost, likovno, uprizoritveno umetnost, si tudi ljubiteljska dejavnost zasluži predstavitev na festivalu,« je o odločitvi JSKD OI Ptuj, da organizira omenjeni dogodek, povedala Ferlinčeva.
Znotraj festivala, ki letos poteka pod pokroviteljstvom Evropske prestolnice kulture 2012, so folkloristi svojo dejavnost predstavljali tudi osnovnošolcem. Sodeč po odzivih na šolah - nastopili so na OŠ Mladika, OŠ Olge Meglič, OŠ dr. Ljudevita Pivka, OŠ Markovci, OŠ Hajdina in OŠ Videm pri Ptuju - se nam za prihodnost folklore ni treba bati.
Dženana Kmetec
Foto: Črtomir Goznik
Folkloristi iz Slovenije in tujine so popestrili mestne ulice
Ptuj • Zaživel nov prostor v Murkovi ulici
Prihodnost Ptuja je v ustvarjalnosti
V Murkovi ulici, v kateri sameva izjemno veliko lepih in mamljivih prostorov, je končno zaživela nova dejavnost. Svoj kotiček so dobili ustvarjalci, ki se bodo tam igrali, zabavali, učili, modrovali in kar je najpomembneje: ustvarjali.
Svet ustvarjalnosti, ki so ga v četrtek odprli v Murkovi ulici 3, je center, v katerem spodbujajo ustvarjalnost in kreativno razmišljanje skozi rokodelske veščine, obenem pa posvečajo pozornost bujenju notranjega bistva posameznika. Nastal je kot nadgradnja Festivala otroške ustvarjalnosti, AYE festivala, ki ga je v poletnih mesecih dve leti zapored uspešno organiziralo in izpeljalo društvo Čar griča. Njegova ustanoviteljica je, kot smo že poročali, Natalija Resnik Gavez.
Otvoritev je privabila množico ustvarjalcev od blizu in daleč. Odprli so predstavitveno razstavo del, predstavili dosedanje ustvarjalce in mentorje, ki bodo kreirali dogajanje v Murkovi, izpeljali potopisno predavanje o Afriki, nastopili pa so tudi mladi glasbeniki glasbene šole Karol Pahor: vokalistka Natalija Tumpej ter Dream drum team, osnovnošolska tolkalistična skupina, ki jo sestavljajo Meta Hunjet, Manca Gavez, Jakob Štefan
Štrucl, Staš Planinšek in Urban Peklar.
V petek je bila na sporedu predstavitev knjige Nade Mu-lej Rdeča nit - sam svoj coach v času sprememb. Tudi k sobotnemu dopoldanskemu dogajanju v mestu so ustvarjalci prispevali svoj delež. Prikazali so ustvarjanje batika na svili umetnice Ane Težak Žmavc. Program pa se bo nadaljeval tudi ta konec tedna, ko bo otroška plesno-glasbena zabava na prostem, tečaj fotografiranja, izlet, kaliografska delavnica ... Vsak zadnji četrtek v mesecu bo Šola modrosti, ki jo bo vodila Mateja Tomšič Akengen. Mnogo zanimivosti pa nas čaka tudi v naslednjih tednih.
„Imamo perspektivo na Ptuju in vidimo, da je možno živeti drugače, da je politična in gospodarska situacija nekaj, kar nam vsiljujejo in kažejo, ni pa edina realnost. Nekateri skozi ustvarjalnost nudijo drugačen pogled na stvari," je na otvoritvi Sveta ustvarjalnosti
dejala Natalija Resnik Gavez. Vesela je, da so brezplačno dobili v uporabo prostore, ki so dolgo časa samevali, in v katerih bodo razvijali potenciale.
Tudi režiser Samo M. Strelec, s katerim smo se pogovarjali ob otvoritvi, je prepričan, da je prostor v Murkovi dobil pravo vsebino, ki jo mesto potrebuje. „Ptuj se mora zagledati v svojo prihodnost. Ptuj po mojem prepričanju nima priložnosti v turizmu. Meni je zelo žal, tako pač je. Na Primorskem bodo zmeraj imeli boljšo klimo, drugačno hrano kot mi in tako naprej. Ko bo Ljubljana prazna, se ne bodo podali na Ptuj, raje gredo v Portorož. To ni nič hudega, je pa dejstvo. Tudi v tovarnah ni velikih razvojnih priložnosti. So pa priložnosti v tem, da postanemo glavno slovensko mesto ustvarjalnosti," je prepričan Samo M. Strelec, ki je to trditev argumentiral tudi z uspešnimi kulturniškimi festivali, ki smo jim priča v poletnih mesecih. „Ptuj je rojen za
kulturo in kulturni turizem. Ne le za to, da festivali pridejo in odidejo, ampak za to, da se tu umetniki lahko dobijo vsak dan in ustvarjajo," je še prepričan Strelec.
Dženana Kmetec
Pa brez zamere
Najprej so prišli ...
Velik poziv Martina Niemöllerja
Martin Niemöller je bil nemški teolog in luteranski pastor, ki je svoj čas na planetu prebil med 1892 in 1984. Živel je torej tudi v času Adolfa Hitlerja in grozodejstev, ki so jih počeli on in njegovi pajdaši. To so bili grozoviti časi, v katerih seje lomila usoda civilizacije In človeštva kot takega. V takšnih časih je bolj kot kadarkoli naloga vsakega človeka, ki se še ima za racionalno bitje, da se aktivno angažira in po najboljših močeh ohrani trezno glavo ter se postavi v bran sebi, družbi in humani-stično-razsvetljenskim vrednotam. Seveda morajo v prvi bojni liniji stati intelektualci, a to ne odvzame bremena z ramen vsakega izmed nas, četudi nismo novi Einsteini ali Žižki. Tega vsega se je zavedal tudi Niemöller, sprva sicer podpornik nacionalsocializma, kasneje pa njegov goreč nasprotnik, zaradi tega tudi zaprt v koncentracijskih taboriščih Dachau in Sachsenhausen. Zgodovina pa si ga bo najbolje zapomnila po pesmi ''Najprej so prišli ...'', ki naj bi jo napisal leta 1946; o tekstu same pesmi se še danes pojavljajo debate, točno kaj vse naj bi vseboval, a sama poanta je nesporna in govori sama zase. Najbolj znana verzija gre takole:
''Ko so nacisti prišli po komuniste, sem ostal tiho; nisem bil komunist.
Ko so zaprli socialne demokrate,
sem ostal tiho;
nisem bil socialni demokrat.
Ko so prišli po sindikaliste, nisem spregovoril; nisem bil član sindikalistov.
Ko so prišli po jude, sem ostal tiho; nisem bil jud.
Ko so prišli po mene,
ni bilo nikogar več, ki bi spregovoril.''
Pesem je v prvi vrsti seveda kritika pasivnosti intelektualcev in vseh ljudi, ki so nemo stali ob strani, medtem ko je Hitler izvajal svojo morijo; a tukaj se njen pomen in glasen poziv ne končata. Besedilo je kritika vsakega, ki nemo stoji ob strani ne zgolj takrat, ko gre za vojno in mir, ampak tudi za dobrobit nas samih, naših soljudi, naše družbe. Gre za imperativ ukrepati, zavzeti se, ne apatično in pasivno stati ob strani. Tako takrat, ko gre za nas same, za naše ''privatno'' življenje, pa tudi takrat, ko gre za lokalno okolje, za državo, za celino, za svet. Kajti vse, kar se pomembnega zgodi na svetu, celini, v državi, v lokalnem okolju, v končni konsekvenci vpliva na nas enako močno kot tisto, kar se zgodi direktno nam samim.
Gregor Alič
Mladi glasbeniki Dream drum team
Foto: DK

Spodnje Podravje • Primerjali smo cene delovnih zvezkov
Letos bistveno manj delovnikov
Ko smo pred enim letom poročali o tem, da na nekaterih šolah za delovne zvezke v istih razredih starši plačajo tudi petkrat več kot na drugih, smo dobili burne odzive tako staršev kot ravnateljev. Letošnja primerjava kaže povsem drugačno sliko. Učitelji lahko z bolj racionalno izbiro staršem prihranijo nepotrebne stroške. Ponekod so delovniki cenejši tudi za 60 evrov.
Osnovnošolski učbeniški skladi so ustanovljeni zato, da se učenkam in učencem zagotovijo učbeniki, ki jih ti potrebujejo pri pouku. Vzpostavljajo se za vse razrede osnovne šole in tako zagotavljajo brezplačno izposojo knjig, če se starši ne odločijo drugače. Učbenikov tako ni treba več kupovati, saj so v šolah na razpolago za brezplačno izposojo.
Skladi pa ne zagotavljajo delovnih zvezkov, te si morajo učenci priskrbeti sami. O tem, ali jih učenci pri določenem predmetu potrebujejo ali ne, pa odločajo učitelji, ki pridobijo tudi soglasje ravnateljev in sveta staršev.
Ker so zahteve učiteljev različne, so lahko precej drugačne tudi cene, ki jih za delovne zvezke odštejejo starši na posameznih šolah.
Lani smo za primerjavo povsem naključno izbrali pet šol in pokazalo se je, da so razlike izjemno visoke. Letos takih odstopanj ni, pa tudi cene so v veliki večini primerov nižje. Vendar to ni posledica znižanja cen de-lovnikov, ampak tega, da so se nekateri učitelji odločili, da jih ne potrebujejo. Marsikateri delovnik namreč ostane povsem prazen, starši pa ga morajo kupiti, saj tako zahtevajo šole. Letos bo s tem očitno manj težav.
Tudi letos smo za primerjavo vzeli enake šole kot lani: OŠ Olge Meglič, OŠ Mladika, OŠ Ljudski vrt, OŠ Markovci in OŠ Videm pri Ptuju. Primerjava kaže cene kompletov delovnih zvezkov (brez izbirnih predmetov) v Mladinski knjigi po posameznih šolah in razredih. Velikih odstopanj, kot smo jim bili priče lani, tokrat ni več.
Manj delovnikov zahtevajo v prav vseh razredih
Letos med šolami ni večjih odstopanj v cenah delovnikov.
Na Osnovni šoli Olge Me-glič so kompleti delovnih zvezkov v prav vseh razredih cenejši kot lani. V nekaterih razredih bodo starši za de-lovnike plačali tudi po več
deset evrov manj. V drugem razredu na primer 58 evrov manj kot lani, v 5. razredu 59 evrov manj, v 8. pa natanko 60 evrov manj.
Tudi na Osnovni šoli Mladika so se zahteve učiteljev po delovnikih očitno znižale. Več bodo učenci plačali le v 7. razredu, v drugih pa prav tako manj kot lani. V 4. razredu bodo na primer plačali za kar 43 evrov manj.
Povsem primerljive lanskim pa so cene delovnikov na OŠ Ljudski vrt. Večjih odstopanj ni, so pa v večini primerov cene kompletov za nekaj evrov nižje. Največje je odstopanje v 6. razredu, in sicer za 22 evrov.
Podobno stanje je tudi na OŠ Markovci. Večina kompletov je ostala nespremenjena, največja sprememba pa je v 7. razredu, kjer so delovniki za 51 evrov dražji kot lani.
V	večini razredov so se pocenili tudi kompleti de-lovnikov na OŠ Videm pri Ptuju. Največja razlika je v 8. razredu, kjer bodo odšteli za 39 evrov manj kot lani.
V	tabeli so po razredih in šolah navedene cene de-lovnikov v lanskem in letošnjem šolskem letu. Cene obsegajo vse delovne zvezke, po seznamu, ki so ga šole predale Mladinski knjigi, za
zadnje triletje osnovnih šol je primerjava cen izdelana brez izbirnih vsebin.
Zakaj so bile lani takšne razlike, letos pa so delovniki cenejši?
Ker učitelji delajo po različnih učbenikih in v skladu s tem izbirajo delovne zvezke, se lahko cene razlikujejo po šolah. Razlikujejo se tudi po založbah. Ker se o tem, ali potrebujejo delovnike ali ne, učitelj odloči samostojno, je to odločilno pri višini cene. Dokončno pa sezname potrdijo ravnatelji in svet staršev. Večina ravnateljev se zaveda, da so se delovniki naročali nepotrebno in da so pri marsikaterem primeru osta-
li neizpolnjeni. Zato so odločitve danes, v času krize, še veliko bolj premišljene in racionalne.
»Število delovnikov smo v dogovoru z učitelji letos res skrčili na minimum, da starše čim manj obremenimo še s temi stroški. Cene so ostale enake, tako da je znižanje zgolj posledica manjšega števila delovnih zvezkov,« pojasnjuje ravnateljica OŠ Olge Meglič Diana Bohak Sabath.
Kot je razvidno iz podatkov, se cene letos ne razlikujejo več bistveno. Če so bile lani med šolami tudi do petkratne, so letos povsem primerljive.
Dženana Kmetec
Marija Slodnjak, Radio Ptuj
Komentar tedna
Pogovor, ki lahko ohrani
Vi <i	•
življenje
Prejšnji teden je bil svetovni dan preprečevanja samomora.
Nekateri morda mislite, zakaj sploh potrebujemo dan preprečevanja samomora. Toda v Sloveniji ga še kako potrebujemo, saj si je lani vzelo življenje 437 Slovencev, med njimi 348 moških in 89 žensk. Med bolj ogrožene se še vedno uvrščajo vzhodne regije, torej tudi naše območje. Toda velikokrat slišimo, le kako lahko nekomu, ki mu ni več do življenja, pomagam? Lahko, morda celo prej kot strokovnjak. Zato ker smo v tistem trenutku, ko človek doživlja največjo stisko, ob njem. Velikokrat zaznamo, da se z našim najbližjim nekaj dogaja. Njegov videz postaja drugačen, umika se vase, predvsem pa ob njem ne začutimo več življenjske energije.
Znaki samomorilnosti in obupa so lahko verbalni ali neverbalni. Če gre za prve, so to lahko izjave kot na primer: To je vse brez smisla, ne morem več, zjutraj se najraje ne bi več zbudil.
Med neverbalnimi znaki pa so poslavljanje, pisanje oporoke, oddajanje svojih stvari, opuščanje stikov z ljudmi, ki so posamezniku veliko pomenili, in še veliko drugih. Na hudo stisko opozarjajo tudi spremembe v razpoloženju, opuščanje aktivnosti in umikanje v samoto. Pa se ga bojimo vprašati, zakaj te spremembe. Ali se mogoče tako slabo počuti, da mu je lastno življenje odveč, da si ga ne želi več? Nekateri bodo rekli, da s tem, ko se pogovarjamo o samomoru, še spodbujamo in krepimo misel nanj. A strokovnjaki pravijo, da ni tako, da je ravno obratno. Da mnogi želijo z omenjenimi znaki opozoriti na svojo stisko. Seveda pa morajo tudi naša vprašanja biti namenjena temu, da mu bomo pripravljeni pomagati, ne da zgolj potešimo svojo radovednost.
Človeku v stiski je treba nakazati pot za drugačno reševanje težav in ga usmeriti do strokovnjakov. V takšnih trenutkih pa nikakor ne pridejo v poštev oguljene fraze, kot so: Vsi živimo težko, tudi jaz sem brez prave volje, mogoče pričakuješ preveč. V tem primeru bomo izkazali le svoj egoizem, ne pomoč.
Slovenci smo znani po tem, da ko se nekaj zgodi, iščemo vzroke in krivce ter obsojamo. Vsak izmed nas naj raje to energijo porabi za tistega, ki se znajde v takšni življenjski stiski, da mu lastno življenje postane odveč.
In ne pozabite - preprečevanje samomorov je naloga vse družbe in se je moramo zavedati vseh 365 dni na leto. Tudi ti in jaz.
RADIOPTUJ
89,8° 98,2 °I04i3
www.radio-tednik.si
TELEFON: 02 771 2261
Šola/razred	OŠ Olge Meglič		OŠ Mladika		OŠ Ljudski vrt		OŠ Markovci		OŠ Videm	
	lani	letos	lani	letos	lani	letos	lani	letos	lani	letos
1. razred	77	38	53	57	69	61	59	46	43	38
2. razred	102	44	70	42	45	32	46	48	23	32
3. razred	92	49	94	47	59	49	47	47	29	30
4. razred	90	61	117	74	47	49	102	91	98	72
5. razred	121	62	80	48	64	50	80	80	88	73
6. razred	110	101	91	84	91	113+ atlas	94	105	93	108+ atlas
7. razred	128	82	83	105+ atlas	93	94	71	122+ atlas	130	110
8. razred	156	96	101	74	85	99	86	87	126	87
9. razred	100	62	64	38	80	72	72	61	126	98
Vrtičkarije z Mišo Pušenjak in Karolino Putarek. V sredo ob 18. uri in ponovitev v nedeljo ob 10. uri.
Rokomet
Ekipni duh prinesel zmago Ptujčankam
Stran 12
Rokomet
Sevniški šok za Ormožane
Stran 12
Nogomet
Težko prigarana, a zaslužena zmaga Zavrča Stran 13
Šport mladih
Župan MO Ptuj sprejel mlade atlete
Stran 13
Nogomet
Drava Stojncem nasula pol ducata zadetkov
Stran 14
Strelstvo
Kevin Venta zadovoljen z 12. mestom
Stran 15
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Sebi Kolednik, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • 1. slovenska liga, 9. krog
tednik
íPoÁiiajt¿ ñaí
na ívitovnm ijitiíu!
RADIOPTUJ
tui ú/tíettc
www.radio-ptuj.si
Nogometni praznik v Kidričevem po okusu gostov
Aluminij -Maribor 1:5 (1:2)
STRELCI: 0:1 Rajčevič (15.), 0:2 Berič (19.), 1:2 Dre-venšek (34. iz 11-m), 1:2 Cvi-janovič (63.), 1:4 Cvijanovič (80.), 1:5 Ploj (84.).
ALUMINIJ: Murko, Topolo-vec, Sulejmanovič, Kašnik, M. Rešek (od 53. Kožar), Medved, Spahič (od 62. Režonja), Bešič (od 58. Kmetec), Dre-venšek, Kurež, Bingo. Trener: Bojan Flis.
MARIBOR: Handanovič, Milec, Mejač, Mezga (od 78. Ibraimi), Tavares, Cvijanovič, Potokar, Rajčevič, Dodlek (od 70. Filipovič), Berič (od 83. Ploj). Trener: Darko Milanič.
V	Kidričevem doslej ob der-bijih z Domžalami (uvodna tekma v 1. ligi na domačem igrišču) in Olimpijo (dež) niso imeli sreče z vremenom, proti Mariboru pa se je to vendarle zgodilo. Ugodno vreme in ugleden tekmec sta dodobra napolnila tribune domačega prvoligaša: več kot dva tisoč gledalcev si je prišlo pogledat srečanje. Domači blagajnik je bil vsekakor zadovoljen, saj je bilo že v predprodaji prodanih 1500 vstopnic. Vijoličast so v 1. ligi zagotovo magnet za gledalce, so večkratni državni in pokalni prvaki ter letošnji udeleženci Lige Evropa.
V	športnem parku je bilo vse odlično pripravljeno za športni dogodek številka ena v tem letu v Kidričevem. Svoj prispevek sta dodali obe navijaški skupini, tako domači Šumarji kakor gostujoče Viole, ki sta zares pokazali, kako se navija za svoje moštvo (med srečanjem
Dinamičen obračun v Kidričevem je pripadel državnim prvakom iz Maribora.
je bila prižgana le ena raketa v prostoru, kjer so bile Viole). Tudi preostalo občinstvo je znalo z aplavzom nagraditi vsako dobro potezo na igrišču.
Mariboru je srečanje po reprezentančnem odmoru služilo kot generalka pred tekmo Lige Evropa z grškim Panathinaikosom (četrtek, 20. 9.). Stratega obeh ekip dobro poznata tekmece, zato velikih presenečenj v začetnih enajste-ricah ni bilo. Pri domačinih sta na klopi ostala Kožar in Žagar (prednost sta dobila M. Rešek in Kašnik), pri gostih pa Ibra-imi. Domačini so pričeli poletno, kljub temu da so nekateri prvič igrali pred tolikim število gledalcev. Že v 1. minuti se je za strel odločil Aluminijev prvi strelec Kurež, vendar je bil njegov strel z okrog 25 me-

trov prešibak. Pet minut kasneje je po podaji z desne z glavo poizkušal še donedavni igralec Maribora Mitja Rešek, žoga pa je zletela preko gola. Potem je zavladalo nekaj minutno zatišje, igralci v vijoličastih dresih pa so počasi prevzemali pobudo. Do 15. minute niso imeli prave priložnosti, takrat pa je na desni strani Spahič naredil prekršek - izvajalec prostega strela je bil Cvijanovič. Na dolg predložek je obramba Aluminija slabo reagirala in Rajčevič je z nogo zabil žogo v mrežo - 0:1. Štiri minute kasneje so gostje na lahek način prišli še do drugega zadetka. Spahič je imel žogo v nogah, a bil pri tem sila nepreviden; do nje se je dokopal izkušeni Tavares, stekel do roba kazenskega prostora, lepo podal Beriču in ta je s strelom po tleh žogo spravil
za hrbet domačega vratarja Murka - 0:2. To je bilo zelo poceni darilo za Maribor. Sledilo je še nekaj poizkusov gostov, ki pa niso bili uspešni. V 34. minuti so nogometaši Aluminija znižali vodstvo: z desne strani je Medved poslal predložek do Kureža, ob katerem sta bila Raj-čevič in Milec. Slednji je z roko odrinil aluminijevega napadalca in sodnik Skomina je pokazal na belo točko. Drevenšek je bil zanesljivi realizator in je z močnim strelom v vratarjev levi kot poskrbel za veselje domačih ljubiteljev nogometa -1:2. Do konca prvega polčasa so za Maribor poizkušali še Raj-čevič, Berič in Potokar, vendar jim ni uspelo premagati dobrega domačega vratarja.
V drugem polčasu so bolje začeli gostje; dvakrat je streljal Berič, enkrat pa Tavares. Sledili
PRVALIGÄ
IMZ5
REZULTATI 9. KROGA:
Aluminij - Maribor 1:5 (1:2); strelci: Drevenšek 34./11-m; Rajčevič 15., Berič 19., Cvijanovič 65., 80., Ploj 84.
Rudar - Gorica 2:2 (1:1); strelci: Podlogar 9., Bratanovič 81.; Vetrih 22., Žigon 80.
Triglav - Olimpija 0:3 (0:1); strelci: Zarifovič 14., Trifkovič 51., Nikezič 72. Domžale - Mura 0:2 (0:2); strelca: Bohar 28., Eterovič 42. Luka Koper - Celje 1:0 (0:0); strelec: Čadikovski 60.
1. MARIBOR	9	7	2	0	20:4	23
2. KOPER	9	5	2	2	11:7	17
3. CELJE	9	4	3	2	9:8	15
3. DOMŽALE	9	5	0	4	9:8	15
5. OLIMPIJA	9	4	2	3	19:11	14
6. ALUMINIJ	9	4	0	5	11:16	12
7. HIT GORICA	9	3	2	4	15:14	11
8. TRIGLAV	9	2	1	6	4:10	7
9. MURA 05	9	2	1	6	10:18	7
10. RUDAR VELENJE	9	1	3	5	6:18	6
Foto: Črtomir Goznik
Srečanje si je ogledalo več kot 2000 gledalcev.
sta dve menjavi pri domačih, v igro sta vstopila Kožar in Kme-tec. Prav slednji je v 60. minuti dobro podal do Kureža, ki se je nekoliko s strani znašel v dobri priložnosti, vendar je Handanovič njegov strel odbil z nogo. Kaj bi bilo, če bi Aluminij izenačil, je vprašanje, ki je ostalo brez odgovora ... Tri minute za tem je Kašnik po mnenju sodnika Skomine naredil prekršek na robu kazenskega prostora. Prosti strel je izvajal najboljši igralec tega obračuna Cvijanovič; močno je udaril po žogi in ta je skozi živi zid presenetila Murka - 1:3. S tem je bilo praktično konec sanj o točki za domače nogometaše. Gostje so nato zagospodarili na igrišču in s tem pokazali, da so v dobri formi. Imeli so še nekaj prilo-
žnosti, dvakrat pa so tudi premagali Murka. Najprej je to storil Cvijanovič, ko je odbito žogo po strelu Tavaresa z močnim strelom spravil pod prečnik -1:4. Sedem minut pred koncem srečanja je Ibraimi z desne strani poslal natančen predložek na drugo vratnico, kjer je bil v skoku najvišji Ploj (lani je nosil dres Aluminija) in s strelom z glavo poslal žogo v mrežo - 1:5. To je bil njegov prvi stik z žogo, saj je v igro vstopil šele minuto pred tem. Tako je potrdil zasluženo zmago Maribora. Gledalci so na koncu z aplavzom nagradili obe moštvi. V tem trenutku je Maribor pač premočan tekmec ne samo za Aluminij, ampak za večino moštev 1. slovenske lige.
Danilo Klajnšek
Foto: Črtomir Goznik
Bojan Flis, trener Aluminija: »Gostom moram čestitati za zmago, saj so bili enostavno boljši. Prejeli smo vsaj tri prepoceni zadetke, ob tem pa na drugi strani nismo izkoristili svojih priložnosti. Napake bomo morali čim prej odpraviti, saj nas čakajo zahtevne preizkušnje v prvenstvu in pokalu. Že v sredo gostimo Rudar (pokal), v soboto pa igramo v Kopru.«
Darko Milanič, trener Maribora: »Za nami je zelo dobra tekma. V Kidričevem smo po številnih prijateljskih igrali prvo prvenstveno tekmo, zato smo z negotovostjo pričakovali razplet. Zanimalo me je predvsem, kako se bodo fantje odzvali po premoru. Po zmagi s tako visokim rezultatom moram biti zadovoljen. Bili smo boljši, kvalitetnejši nasprotnik; ko igralci verjamejo vase, potem tudi igrajo dobro.«
Denis Topolovec, kapetan Aluminija: »Prva dva zadetka smo prejeli po svojih napakah. Potem smo na srečo znižali rezultat in se 'vrnili v igro'. Po nesrečnem tretjem zadetku se nam je igra porušila. Gostje so izkoristili svoje priložnosti in na koncu visoko zmagali. Vzdušje na tekmi je bilo enkratno, ampak žal smo razočarani zaradi rezultata.«
Pokal Slovenije, 2. krog: Aluminij - Rudar Velenje,
sreda, 19. 9., ob 16.00 v Kidričevem
Nogomet • 1. SNL
Pravilnost odločitve
Kar tri zmage so v tem krogu dosegli gostje: poleg Maribora je to uspelo še Olimpiji in Muri 05. Za slednjo je to šele druga v tem prvenstvu, vendar gre za očiten znak, da so po izpadu iz evropskih tekmovanj sedaj povsem osredotočeni na domače prvenstvo. Reprezentančni premor so Prekmurci najbolj potrebovali, saj so se lahko pobliže spoznali z novim trenerjem Bo-gatinovim, ki je šele pred kratkim sedel na vroče trenersko mesto. Obenem so se lahko spoznali z novimi okrepitvami, ki so jih nizozemski investitorji pripeljali v klub. Če je ta tekma znak za pozitiven premik v klubu, potem se Muri v nadaljevanju obetajo boljši časi. Drugo zaporedno zmago so dosegli Ljubljančani, ki se jim menjava na trenerski klopi vsaj za sedaj obrestuje. Andrej Razdrh je v ekipo vrnil nekaj igralcev (Lovrečič, Trifkovič, Nikezič), ki pri Šiljaku niso veliko igrali, ti pa mu zaupanje vračajo z dobrimi igrami. Koprčani so ponovno prvi zasledovalci Maribora, saj so v neposrednem obračunu za 2. mesto ugnali Celjane. Edini strelec na Bonifiki je bil Makedonec Čadikovski, ki je nekdaj zadetke zabijal tudi v dresu Celja. Naslednja sprememba na trenerski klopi se bo ta teden zgodila pri Rudarju (po Duriči-ču so imeli zgolj začasnega trenerja), kjer bo odslej za rezultate odgovoren nekdanji reprezentant Aleš Čeh.
Daleč največ gledalcev se je v tem krogu zbralo v Kidričevem. S tem so na najboljši možni način pokazali, da je bila odločitev o vstopu Aluminija v 1. ligo povsem upravičena. Domačini so padli v mariborsko kolesje, ki je po zapravljeni priložnosti za izenačenje na 2:2 (Kurež) začelo še močneje mleti. Za Milaniča in igralce je bila to izjemno dobrodošla zmaga pred pomembno tekmo s Panathinaikosom, Kidričani pa morajo že do srede pozabiti poraz, saj jih čaka pokalna tekma z Velenjčani. Z zmago v Velenju se je začela njihova serija štirih zaporednih zmag; zakaj se zgodba ne bi ponovila tudi tokrat?
Jože Mohorič
Rokomet • 1. A ARL (ž, m)
Ekipni duh prinesel zmago Ptujčankam, šok za Ormožane
Foto: Črtomir Goznik
Barbara Selinšek (ZRK Mercator Tenzor Ptuj, št. 23) je Velenjčankam nasula kar 6 zadetkov.
1. A DRL (ž): Mercator Tenzor Ptuj - Veplas Velenje 34:33 (17:16)
MERCATOR TENZOR PTUJ:
Pušnik, Mateša 6 (4), Grandovec, Žiher, Prapotnik 7, Močnik 5, Borov-čak 2, Bolcar 3, Kolednik, Selinšek 6, Ivančič, Zorec, Štrajner, Kovačič, Kozel, Tumpej 5. Trener: Nikola Bi-strovič.
Uvodna ligaška tekma nove sezone 2012/13 v 1. ligi se je za ljubitelje rokometa na ptujskem območju pričela s pozitivnim presenečenjem, saj so rokometašice Mercatorja Ten-zorja v dramatičnem zaključku za zadetek premagale favorizirane igralke Veplasa iz Velenja.
Začetne minute so minile v raztrgani igri na obeh straneh, šele ob koncu tretje minute je prvi zadetek za Ptujčanke dosegla Nastja Prapotnik. Ta je bila na koncu s sedmimi zadetki najboljša strelka svoje ekipe in se očitno počasi vrača v staro dobro formo. Igra obeh ekip je v celotni tekmi zelo nihala, predvsem v obrambi sta obe ekipi igrali premalo odločno, tako da je bilo v prvem polčasu doseženih veliko »lahkih« zadetkov. Kljub temu da je bilo v 1. polčasu doseženih skupno kar 33 zadetkov, sta obe vratar-ki - izkušena Zečeva pri gostjah in mlada Pušnikova pri domačinkah - branili zelo solidno. Pušnikova je v celotnem srečanju ubranila 13 strelov in je veliko pripomogla k zmagi Ptujčank. Te so v prvem delu
1. A SRL (Z)
REZULTATI 1. KROGA: Mercator Tenzor Ptuj - Veplas Velenje 34:33 (17:16), Zvezda Logatec - Antrum Sežana 24:23 (11:13), GEN I Zagorje - Zelene doline Žalec 27:20 (9:10), Celjske mesnine - Krka 31:35 (13:19). Srečanji Krim Mercator - Esercito Figh Futura in Naklo Tržič - Piran sta prestavljeni. V tem krogu je bila prosta ekipa Mli-notest Ajdovščina.
Drava Ptuj - Moškanjci Gorišnica 27:34 (10:19)
DRAVA PTUJ: Verdenik 6, Toš, Sabo 2, Bezjak 4, Janžekovič 1, Maroh 2, Tomič 1, Kenda 1, Čeh 7, Požar, Fridrih, Lesjak 3, Šalamun, Bedenik, Grm, Dravčbajer. Trener: Tomi Matjašič.
MOŠKANJCI GORIŠNICA: Bratu-ša, Petek 11, Zorli 1, Bedrač 1, Va-lenko 4, Arnuš, Balas 5, Lukaček 1, Dimec 1, Firbas 2, Prejac 2, Ger-čar, Bratuša, Anderluh 3, Kovač 3. Trener: Sebastijan Oblak.
V prijateljski tekmi sta se v športni dvorani Ljudski vrt na Ptuju sešli ekipi Drave in Moškanjcev Gorišnice. Slednji bodo v novi sezoni nastopali v višjem razredu tekmovanja, v 1. B-ligi in so tokrat premagali mlado ptujsko vrsto z rezultatom 34:27. Domači trener Tomi Matjašič je celotno srečanje eksperimentiral z menjavami v ekipi, medtem ko je njegov kolega na drugi strani Sebastijan Oblak dal več priložnosti svojim najboljšim igralcem. Do rezultata 5:5 je bila tekma izenačena, nato pa so roko-

vodile npr. 3:1, 10:7, 14:11, ob polčasu pa minimalno 17:16. V napadu so imele kljub velikemu številu doseženih zadetkov precej težav z obrambo Velenj-čank, medtem ko sta v obrambi celotno tekmo daleč največ dela opravili kapetanka Bol-carjeva in Močnikova. Gostje so v prvem delu nekajkrat vodile, vendar so prednost zapravile zaradi osnovnih tehničnih napak. S svojo hitrostjo in kar sedmimi zadetki se je v prvem delu izkazala bivša članica ptujske ekipe Sivka, medtem ko je bila pri gostjah v drugem delu neustavljiva organizatorka igre Fatkičeva, ki je zabila kar enajst zadetkov.
A tudi to ni bilo dovolj za Mercator Tenzor, katerega igralke so odločno začele drugi polčas, predvsem so »stisnile« v obrambi in si s pogumno igro priigrale štiri zadetke prednosti. Da pa je rokomet dinamična igra, polna sprememb, smo dobili nov dokaz v zaključku tekme. Domačinke so v 50.
metaši Moškanjcev Gorišnice naredili serijo zadetkov in pobegnili
minuti vodile 29:27, nato pa je sledila serija preobratov in vodstvo gostij 32:33 v 58. minuti. Po minuti odmora domačega trenerja Nikole Bistroviča je za izenačenje s pogumnim prodorom zadela Selinškova. Po napaki Velenjčank v napadu je za domačo zmago z rezultatom 34:33 s črte šestih metrov v zadnji minuti zadela Močni-kova. Ptujčanke so ubranile zadnji napad in mlada domača ekipa, ki je z izredno borbeno in nepopustljivo igro zmagala, se je upravičeno veselila prve-
Dravi. Pri domačih ni bilo nobenega posebej razpoloženega igralca,
ga para točk v novi tekmovalni sezoni. Glede na prikazano je zmagal ekipni duh v domači vrsti. Uvodni nepričakovani uspeh bo gotovo dober motivacijski moment za nadaljevanje sezone za ptujski ženski rokometni klub.
David Breznik
1. A SRL (m): Sevnica - Jeruzalem 24:23 (10:13)
SEVNICA: Božič (14 obramb), Za-
saj so zapravljali čiste situacije za zadetek, prav tako pa so slabo
ponšek (2 obrambi); Mlakar, Stegne 2, Gorenjak 3, Brečko 1, Krnc, Pla-zar, Djurdjevič 4, Ošlovnik, A. Kozo-le 1, R. Kozole, Kuhar, Nered 2, Sirk 9 (2), Zorc 2. Trener: Jernej Rantah.
JERUZALEM: Belec (16 obramb), Žuran; Radujkovic 3, Deržič, Ogo-relc 1, Rajšp, Bogadi 3, Žmavc, Čudič 3 (1), Špiljak, Gregorc 6 (1), Hrupič, Mesaric 6, Šišmanovič 1. Trener: Saša Prapotnik.
SEDEMMETROVKE: Sevnica 5/2; Jeruzalem 3/2.
IZKLJUČITVE: Sevnica 8, Jeruzalem 14 minut.
RDEČI KARTON: Sandi Žuran (47.).
IGRALEC TEKME: Aleš Sirk (Sevnica).
V derbiju ekip, ki se bosta borili za obstanek v ligi, so prve prvenstvene točke zasluženo pripadle Sevnici. Roko-metaši Jeruzalema so tokrat z igro popolnoma razočarali in doživeli šok v obliki poraza. Sevnica se je na začetku mučila z ormoško obrambo, vendar je po dolgih napadih le zadevala mrežo Boštjana Belca, ki je imel precej smole, saj so se vsaj štirje streli od njegovih rok odbili v gol. Tako so gostitelji v 9. minuti povedli 6:4. Sledile so minute Ormožanov, ki so z delnim izidom 0:6 v 19. minuti povedli 6:10. Prednost bi morala biti še višja, vendar je nekaj prehitrih zaključkov v napadu domačinom omogočilo protinapade in lahke zadetke ter posledično s tem vrnitev v igro. Kljub vsemu so Ormožani odšli na odmor s tremi zadetki prednosti.
Uvodne minute 2. polčasa so bile klavrne za četo trenerja Saša Prapotnika: napad brez idej, obramba luknjičasta na vseh straneh, ob tem je v golu Sevnice »eksplodiral« Bojan Božič. Slabo igro gostov so novinci v ligi kronali z delnim izidom 4:0 in vodstvom 14:13. Po dvakrat sta zadela prvi mož tekme Aleš Sirk in Kristjan Zorc. Po dveh prestreženih žogah in dveh lahkih zadetkih Davida Bogadija so Ormožani še zadnjič na tekmi povedli s 14:15. Nato je v ekipi Jeruza-
igrali v obrambi. Gostje so iz minute v minuto višali prednost, ta je ob polčasu znašala že plus devet. V drugem polčasu so Ptujčani na začetku igrali z najboljšo postavo in znižali zaostanek, a se gostom niso resneje približali.
Obe ekipi sta uigravali nekatere kombinacije v napadu, ki jih bodo morali igralci še precej izpiliti. Na prvenstvenih tekmah bodo oboji morali tudi veliko bolje zaigrati v obrambi. Drugi del je Drava sicer dobila za dva zadetka, a je pokazala najslabšo predstavo v seriji pripravljalnih tekem. Za zmago 34:27 je največ zadetkov za goste prispeval Petek, kar enajst, od tega šest iz 7-metrovk.
DB
Moškanjci Gorišnica -Medimurje 36:34 (20:14)
MOŠKANJCI - GORIŠNICA: E.
Bratuša, Petek 13, Zorli 2, Bedrač 1, Valenko 1, Balas 1, Lozinšek 6, Kovač 1, Anderluh 3, Dimec 1, Fir-bas 5, Preac 2, Gerčar, B. Bratuša. Trener: Sebastjan Oblak.
V okviru priprav na prvenstvo v 1. B SRL in sredino tekmo 2. kroga slovenskega pokala, ko gostujejo v Ajdovščini, so rokometaši Moškanjcev-Gorišnice odigrali
1 A SRL (m)
REZULTATI 2. KROGA: Sevnica - Jeruzalem Ormož 24:23 (10:13), Gorenje - Maribor Branik 36:31 (18:19), Krško - Ribnica Riko hiše 33:33 (17:18), Krka - Istrabenz plini Izola 24:23 (13:11), Trimo Trebnje - Sviš Pekarna Grosuplje 34:29 (16:14), Cimos Koper - Celje Pivovarna Laško 30:30 (17:14).
1.	GORENJE	2 2 0 0 4
2.	RIBNICA RIKO HIŠE 2 110 3
3.	CELJE PIVO. LAŠKO 2 110 3
4.	MARIBOR BRANIK 2 1 0 1 2
5.	IZOLA ISTRABENZ P. 2 10 12
6.	TRIMO TREBNJE 2 10 12
7.	SEVNICA	2 10 12
8.	KRKA	2 1 0 1 2
9.	KRŠKO	1 0 1 0 1
10.	CIMOS KOPER 10 10 1
11.	JERUZ. ORMOŽ 2 0 0 2 0
12.	SVIŠ GROSUPLJE 2 0 0 2 0
lema sledil »razpad sistema«. Sevničani so na krilih solidno polne dvorane izkoristili ponujeno in iz protinapadov je Alešu Sirku in druščini uspel delni izid 7:1 in prevzem vodstva v 48. minuti s 5 točkami prednosti, 21:16. Minuto pred tem so Ormožani ostali brez pordeče-lega vratarja Sandija Žurana, ki je pri prestreganju žoge treščil v enega izmed domačih igralcev. Zmedena sodnika Robert Klančar in Amir Parezanovic (prva tekma v elitni ligi) sta gostujočemu vratarju upravičeno pokazala pot na tribuno. Sodnikoma v pomoč je bil tudi delegat Janko Požežnik, ki ni mogel iz svoje kože bivšega sodnika, zato je večkrat prekinil tekmo in delil kartone, izključitve ter nasvete sodnikoma. Or-možani so v zaključku tekme na vse pretege poskušali ujeti Sevničane, vendar v hitri igri storili nekaj novih tehničnih napak, zgrešili sedemmetrov-ko in zmaga je zasluženo ostala doma.
V 3. krogu Ormožani v soboto, 22. septembra, ob 19.00 na Hardeku gostijo novomeško Krko in to bo nova priložnost za prve prvenstvene točke.
KU
pripravljalno tekmo z ekipo hrvaškega Medimurja. Domači trener Sebastjan Oblak je lahko preizkusil različne taktične postavitve. Tako je prvih petnajst minut igrala prva ekipa, naslednjih trideset druga, zadnjo četrtino tekme pa je ponovno namenil prvi ekipi. Domačini so vse srečanje vodili s šestimi ali sedmimi zadetki prednosti, gostje so zaostanek zmanjšali šele ob koncu tekme.
Arcont Radgona - Velika Nedelja Carrera Optyl 25:32 (16:17)
VELIKA NEDELJA CARRERA OP-TYL: Zorec 3, Majcen, Bokša, Han-želič 5, Horvat 5, Bezjak, Veselko 1, Bračič 2, Preac, Zemljič, Špindler 4, Dogša, Lorenčič, Hojžar 3, Špindler 7, Marin 2. Trener: Bojan Munda.
Rokometaši iz Velike Nedelje pospešeno odigravajo pripravljalne tekme. Ta teden so odigrali dve: prvo na Ptuju, tokrat pa so gostovali v Radencih, kjer so se pomerili z drugoligašem Arcontom Radgono. Po pričakovanjih so zmagali, čeprav niso igrali kompletni. Svojo pravo moč so Nedeljani prikazali šele v drugem polčasu; v prvem si niso priigrali omembe vredne prednosti.
Danilo Klajnšek
V sredo gostovanje v Kopru
Žreb 1/16 finala Pokala Slovenije je Ormožanom namenil Cimos in gostovanje v Kopru na Bonifiki. Hujše zaradi kvalitete nasprotnika in poti v Koper ni moglo biti. Ker imajo Ormožani v soboto pred sabo pomembno tekmo proti Krki, se je trener Saša Prapotnik odločil, da na Primorskem zaigra s pomlajeno zasedbo. Tako bodo priložnost za novo nabiranje prepotrebnih izkušenj dobili mladinci in tudi nekateri kadeti. Treba bo pač prenesti visok poraz in izpad iz pokalnega tekmovanja, kjer so Ormožani v preteklosti dvakrat v Mariboru in Podčetrtku osvojili tretje mesto.
Rokomet • Prijateljske tekme
Gorišničani uspešni dvakrat, enkrat Velika Nedelja
Nogomet • 2. slovenska liga, 7. krog
Težko prigarana, a zaslužena zmaga
Zavrč - Krško 1:0 (0:0)
STRELEC: 1:0 Murat (47.).
ZAVRČ: Fink, S. Čeh, Sambolec, Murko, Kokol, Golubar, Matjašič (od 76. Šnajder), A. Čeh, Kelenc, Ku-serbanj, Murat (od 62. Avguštin). Trener: Miran Emeršič.
KRŠKO: Zalokar, Dolinar, Pilipovič (od 71. Jakolič), Barkovič, Lulič, Lazanski, Romih, Drnovšek, Urbanč, Dvorančič (od 81. Lavren-čič), Slivšek (od 64. Čatič). Trener: Damjan Romih.
RDEČI KARTON: Kuser-banj (40.).
S peto zaporedno zmago so nogometaši Zavrča vodilni Krki poslali jasen signal, da so v odlični formi ter da je bil slab začetek le muha enodnevnica. V težkih razmerah (zaradi obilnega dežja dan poprej je bilo igrišče dodobra namočeno) so domačini pokazali pravo mero borbenosti in vztrajnosti ter kljub dejstvu, da so 50 minut igrali z igralcem manj, povsem nadzorovali potek srečanja.
Uvod je postregel z rahlo terensko prevlado Zavrča, ki si je prvo priložnost priigral v 7. minuti. Po kotu Kelenca
Jure Matjašič, nogometaš Zavrča: »Kljub igralcu manj smo praktično celotno srečanje nadzorovali potek igre. Bili smo boljši nasprotnik, pripravili smo si več priložnosti in mislim, da je zmaga zaslužena. Po igralcu manj smo zaigrali pametneje. Postavili smo se nekoliko nazaj in čakali napake Krškega, tako da smo si iz nekaj akcij ustvarili kar nekaj priložnosti. Sedaj gremo v Dob, ki je ena izmed najboljših ekip v ligi, toda vseeno upam na najboljše.«
Foto: Črtomir Goznik
Matej Murat (Zavrč, beli dres) je na začetku 2. polčasa z edinim zadetkom na tekmi odločil srečanje proti ekipi Krškega.
je najvišje skočil Sambolec in neoviran z glavo streljal preko vrat Krškega. Nato je igra v glavnem potekala na sredini, podjetnejši pa so bili še naprej domačini. Razburljiv je bil zadnji del prvega polčasa, ko sta v 38. minuti Matjašič in
Šahovski kotiček
Pričetek jesenske sezone šahovskih tekmovanj
Z nastopom ptujskih šahi-stov v ligaškem tekmovanju se je pričela jesenska sezona šahovskih tekmovanj. Ptujski šahisti bodo v letošnji jeseni nastopali na številnih tekmovanjih v vseh kategorijah, saj je letošnji program šahovskih prireditev izredno bogat.
2. liga - vzhod
Na tekmovanju v drugi slovenski šahovski ligi vzhodna skupina, ki se je pričela v začetku septembra, nastopa drugo moštvo Šahovskega društva Tehcenter Ptuj, ki je doslej doseglo dve zmagi in je na 2. mestu, tako za favorizirano ekipo Celja. Ptujski šahisti so dosegli naslednje rezultate: ŠD Tehcenter Ptuj - ŠD Messer Ruše 5,5 - 0,5, ŠD Tehcenter Ptuj - ŠD Slovenske Konjice 4 - 2. V domačem moštvu so bili najuspešnejši Žan Belšak, Janko Bohak, Stanko
Lara Carli
Nikolič in Lara Carli, ki so po dvakrat zmagali.
Društveno prvenstvo v hitropote-znem in pospešenem šahu
Pričel se je ciklus tekmovanj za društveno prvenstvo v hi-tropoteznem in pospešenem šahu. Na turnirju za mesec september v hitropoteznem šahu so bili doseženi sledeči rezultati: Janko Bohak in Branko Sedlašek po 8,5 točke, Milan Fijan 7 točk, Anton Bu-tolen 6 točk, Boris Žlender 5,5 točke, David Murko 5 točk, Branko Orešek 4,5 točke itd.
Na septembrskem turnirju v pospešenem šahu je sodelovalo 19 igralcev, med katerimi je bilo večje število mladih ša-histov iz društvene šahovske šole mednarodnega mojstra Danila Polajžerja. Na turnirju je bilo odigranih tradicionalnih sedem krogov po švicarskem sistemu. Presenetljivo je zmagal Stanko Nikolič pred mednarodnim mojstrom Danilom Polajžerjem in Igorjem Iljažem.
Rezultati: Stanko Nikolič 5,5 točke, Danilo Polajžer 5 točk, Igor Iljaž, Klemen Jan-žekovič, Nebojša Milinkovič, Andraž Šuta in Janko Bohak po 4,5 točke, Anton Butolen 4 točke, Branko Orešek, Milan Fijan, Ciril Kužner, Aleksander Podkrižnik, Leon Selišek in Alja Janžekovič po 3,5 točke itd.
Janko Bohak
Golubar zapravila dve lepi priložnosti za vodstvo domačih. Sledila je »hladna prha«, saj je moral zaradi udarca z roko in drugega rumenega kartona iz igre domači zvezni igralec Kuserbanj. Gostje so edinkrat resneje zapretili v 45. minuti,
Šport mladih
ko je po kotu Urbanča poskusil Dolinar, toda njegov strel je domači vratar Fink odbil v kot. Tako blizu 400 gledalcev v 1. polčasu ni videlo zadetkov, tudi igra domače enajsterice ni bila povsem prepričljiva.
Povsem drugače je bilo v
drugem polčasu, ko so varovanci Mirana Emeršiča kljub igralcu manj povsem nadigra-li tekmece. Zmagovalec je bil odločen v 47. minuti, ko je Ke-lenc podal v kazenski prostor, ogromno napako pa je storil sicer najvišji igralec Krškega Dolinar: slabo je ocenil let žoge, ta je prišla do osamljenega Matjašiča, streljal je, toda zadel le okvir vrat. Odbita žoga je na srečo prišla do Mu-rata in ta je iz bližine zadel za navdušenje na tribunah. Po zadetku domačih bi pričakovali pritisk gostov, a ga ni bilo. Še več, domačini so bili tisti, ki so imeli škarje in platno ves čas v svojih rokah. V 52. minuti je iz bližine poskusil Murat, toda Krčani so njegov strel blokirali in žoga se je odkotalila v kot. Po podaji Kelenca iz kota je bil najvišji Sambolec, odlično je streljal, vendar je Dolinar z golove črte žogo odbil nazaj v polje. Zatem so imeli žogo vendarle nekoliko več v svojih nogah gostje, toda domačini so bili izjemno nevarni v protinapadih. Gledalcem je zastal dih v 86. minuti, ko je streljal Drnovšek, njegov na videz nenevarni strel pa je zaradi blatnega terena ukanil Finka; veselje Krškemu je preprečil Kelenc. V sodnikovem podalj-
šku je imel po podaji Kelenca imenitno priložnost še Golu-bar, toda izkazal se je Zalaznik, tako da je ostalo pri minimalni, a povsem zasluženi težko prigarani zmagi Zavrča.
V naslednjem krogu čaka Zavrčane težak tekmec, saj gostujejo pri ekipi Rolteka iz Doba, nato pa sledita dva domača obračuna.
Tadej Podvršek
El g
REZULTATI 7. KROGA: Zavrč -Krško 1:0 (0:0), Dravinja Kostroj - Roltek Dob 0:4 (0:3), Kalcer Radomlje - Šampion Celje 2:0 (1:0), Krka - Bela krajina 4:0 (2:0), Šmartno 1928 - Garmin Šenčur 2:3 (2:1)
1.	KRKA 7
2.	ZAVRČ 7
3.	ROLTEK DOB 7
4.	GAR. ŠENČUR 7
5.	ŠAMPION CELJE 7
6.	ŠMARTNO 1928 7
7.	KRŠKO 7
8.	K. RADOMLJE 7
9.	BELA KRAJINA 7
10.	DRAVINJA K. 7
6 1 5 0 4 1 3 4 3 1 3 0
1	3
2	0 1 2 0 2
22:2 14:10 17:6 17:9 9:9 10:13 11:15 9:14 5:16 8:26
Župan sprejel mlade atlete
V poročni dvorani Mestne hiše je ptujski župan dr. Štefan Čelan pripravil sprejem za sedem atletov Atletskega kluba Cestno podjetje Ptuj in njihove spremljevalce, ki so se udeležili 46. mednarodnih iger šolarjev. Te so med 12. in 17. julijem potekale v Daeguju v Južni Koreji, na njih pa so tekmovali mladi športniki in športnice iz 37 držav.
Na igrah so uspešno tekmovali Žan Malek Petrovič,
Tina Turk, Gregor Pavlo-vič, Miha Kovač in Jan Bez-jak iz MO Ptuj ter Maja Be-drač in Boštjan Nahberger
iz občine Hajdina. Športnike so spremljali vodja ekipe Anica Ternovšek, njihov trener Aleš Bezjak in spremljevalka Brina Ternovšek. Za njihove nastope jim je ptujski župan iskreno čestital, prav tako pa je udeležencem podelil simbolična darila. Posebno priznanje - grb Mestne občine
Ptuj na steklu - je podelil Maji Bedrač, ki je v Daeguju zmagala v skoku v daljino. Nadarjena atletinja je ob prejemu priznanja dejala: »Zahvaljujem se za nagrado, ki je zares lepa. Tako to priznanje, kot zlata medalja iz mednarodnih iger šolarjev, mi pomenita zelo veliko in sem zares vesela, da sem ju dobila.«
Ptujski župan je v svojem nagovoru mladim izpostavil, da so imeli ti športniki en-
kratno izkušnjo in da bolj kot njihovi rezultati štejejo nova poznanstva in izkušnje, ki so si jih pridobili v Južni Koreji. Ob tem je dejal, da bo MO Ptuj tudi v prihodnje podpirala mlade športnike in športnice, ki dosegajo odlične rezultate tako na domačih, kot mednarodnih tekmovanjih.
Za mladimi atleti je vsekakor nepozabna izkušnja, ki so jo doživeli na 46. mednarodnih iger šolarjev. Tudi sprejem pri ptujskem županu jim bo predstavljal dodatno motivacijo na njihovi nadaljnji športni poti.
David Breznik
Foto: Črtomir Goznik
Ptujski župan dr. Štefan Čelan je pripravil sprejem za mlade atlete AK CP Ptuj, ki so se udeležili 46. mednarodnih iger v Južni Koreji.
2
0
3
4
3
5
4
5
Nogomet • 3. SNL - vzhod, lige MNZ Ptuj
Drava Stojncem nasula pol ducata zadetkov
ï
3. SNL - vzhod
REZULTATI 4. KROGA: AHA
EMMI Bistrica - Čarda Martijanci 1:1 (1:0), Farmtech Veržej - Grad 3:0 (0:0), Koroška Dravograd - Avto Rajh Ljutomer 0:1 (0:0), Šmarje pri Jelšah - Malečnik 5:2 (2:0), Kovinar Štore - Rakičan 0:2 (0:1), Agroservis Beltinci - Zreče 0:0, Tromejnik G Sukič - Odranci 3:0 (2:0).
1.	FARM. VERZEJ 4
2.	TROMEJNIK 4
3.	K. DRAVOGRAD 4
4.	AGRO. BELTINCI 4
5.	RAKIČAN 4
6.	ZREČE 4
7.	RAJH LJUTOMER 4
8.	ŠMARJE PRI J. 4
9.	ODRANCI 4
10.	A. E. BISTRICA 4
11.	ČARDA 4
12.	GRAD 4
13.	MALEČNIK 4
14.	KOV. ŠTORE 4
4 0	0
3 0	1
3 0	1
2 1	1
2 1	1
2 1	1
2 0	2
1 2	1
1 1	2
1 1	2
1 1	2
1 0	3
1 0	3
0 0	4
12:3 12:8 7:4 10:6 9:8 2:4 3:3 11:9 5:5 4:5 9:11 4:8 5:11 2:10
Varovanci trenerja Viktorja Trenevskega so doma premagali Grad in so sedaj sami na vrhu prvenstvene razpredelnice. Tako so najbolje izkoristili spodrsljaj Dravograda na domačem igrišču proti Ljutomeru. Po štirih krogih tako nogometaši Veržeja postajajo eden izmed glavnih kandidatov za vrh. Bistričanom se ni izšlo, da bi dosegli drugo prvenstveno zmago.
AHA EMMI BISTRICA -ČARDA MARTIJANCI 1:1
(1:0)
STRELCA: 1:0 Obrovnik (45.), 1:1 Cipot (62. iz 11-m).
AHA EMMI BISTRICA: J. Stegne, Lukič (od 73. Hrušman), Modrič, Korošec, Greifoner, Hren, Danilovič (od 64. Iršič), Perger, A. Stegne, Janžič (od 78. Boškovič). Trener: Gorazd Šket.
V Slovenski Bistrici so bili gledalci po koncu srečanja nezadovoljni z rezultatom, saj ni pravi odsev dogodkov na igrišču. Sodnik Šorli iz Maribora je pokazal kar 12 rumenih in dva rdeča kartona (Puhan v 38. in Cipot v 88. minuti). Gostje so na koncu na igrišču ostali z devetimi igralci, a so se kljub temu veselili točke. Bi-stričani so vedeli za igro Čarde, ki temelji na (pre)veliki agresivnosti. Tokrat so šli preko meja in lahko bi rekli, da so igrali grobo. Domačini so bili boljši tekmec, imeli so kar nekaj zrelih priložnosti. Vodeči zadetek so dosegli v zadnjih trenutkih prvega polčasa, Čarda pa je izenačila po dokaj sumljivo dosojeni enajstmetrovki.
Superliga: kar 9 doseženih zadetkov Središča
REZULTATI 5. KROGA: Središče - Oplotnica 9:1, Hajdina -Boč Poljčane 3:0, Bukovci - 1 A Avto Gerečja vas 0:3, NŠ Drava Ptuj - Stojnci 6:1, Carrera Optyl Ormož - Podvinci Agrocenter Ptuj 0:3.
1.	NŠ DRAVA PTUJ 5 5 0 0 23:1 15
2.	1 A GER. VAS 5 4 10 11:4 13
3.	PODVINCI B. K. 5 4 0 1 14:2 12
4.	STOJNCI 5 3 0 2 19:12 9
5.	SREDIŠČE 5 2 0 3 15:7 6
6.	HAJDINA 5 2 0 3 6:11 6
7.	OPLOTNICA 5 2 0 3 5:22 6
8.	BOČ POLJČANE 5 1 1 3 2:10 4
9.	BUKOVCI 5 1 0 4 5:12 3
10.	C. O. ORMOZ 5 0 0 5 2:21 0
BUKOVCI - 1A AVTO GEREČJA VAS 0:3 (0:2)
STRELCI: 0:1 Kokot (31.), 0:2 Leben (45.), 0:3 Vrabl (63.).
BUKOVCI: Ferčec, Vajda, Ostro-ško (Žganjar), Kokot, Kramberger, Habrun, Topolnik (R. Meznarič), M. Roškar (R. Roškar), Herga (Kosec), Strelec, T. Meznarič (Mar). Trener: Janko Majerič.
1 A AVTO GEREČJA VAS: Ga-vrič, Kokot (Sagadin), Kancler (Gavez), Horvat, Šešo, Vrabl, Leben (Kaisesberger), Lonča-rič, Debevec, Tominc (D. Hertiš), Rozman (M. Hertiš). Trener: Ivan Ornik.
CARRERA OPTYL ORMOŽ - PODVINCI BETONARNA KUHAR 0:3 (0:1)
STRELCI: 0:1 Juršek (10.), 0:2 Lah (61.), 0:3 Petrovič (68. iz 11-m).
CARRERA OPTYL ORMOŽ:
Majč, R. Lah (Klemenčič), Mag-dič, Perger (Perčič), Mlinarič (Kar-dum), Kolarič, K. Lah, Srša (Žga-nec), Toplak, Vrbančič, Kuhar. Trener: Aleš Jurčec.
PODVINCI BETONARNA KUHAR: Robert Osterc, K. Brumen (Šebela), Toplak, B. Lah, Topo-lovec, Belšak, Novak (Simonič), Požegar (Svržnjak), Zagoršek (D. Brumen), Petrovič (Rok Osterc), Juršek. Trener: Miran Ljubec.
SREDIŠČE - OPLOTNICA
9:1 (5:0)
STRELCI: 1:0 Novak (10. iz 11-m), 2:0 Lesjak (16.), 3:0 Novak (25. iz 11-m), 4:0 Novak (31.), 5:0 Lesjak (39.), 6:0 Ivanuša (58.), 7:0 Lesjak (63.), 8:0 Novak (80.), 9:0 Lesjak (87.), 9:1 Trdin (89.).
SREDIŠČE: Kocen, Borko, Novak, Nemec (Rotar), Zemljič, Ra-kovec, Ivanuša, Klajnčar (Osterc), Zadravec (Vočanec), Lesjak, Sa-kelšek (Panič). Trener: Boštjan Zemljič.
OPLOTNICA: Veber, Kavc, Založnik (Matevžič), Vodopivec, Marin-šek, Grifič, Višnar, Trdin, Naglič, Petelinek, Štante (Sinanovič). Trener: Anton Krajnc.
DK
NŠ DRAVA PTUJ - STOJNCI
6:1 (3:0)
STRELCI: 1:0 Ljubec (22.), 2:0 Wagner (27.), 3:0 Ljubec (41.), 4:0 Arsič (55.), 4:1 P. Pernek (68.), 5:1 Hojnik (76.), 6:1 Antolič (89.)
NŠ DRAVA PTUJ: Ajlec, Ne-žmah, Frangež, Nikollaj, Fridl,
Ljubec, Krajnc, Marinič (od 70. Hojnik), Arsič (od 87. Šešo), Wagner, Antolič (od 90. Trep). Trener: Vidovič.
STOJNCI: Zupanič, M. Kokot, S. Kokot, G. Pernek (od 46. S. Meznarič), P. Pernek, Pečnik, Jan-žekovič, Štiberc, Golob, Zorko (od 65. Rižnar), Korez (od 69. P. Me-znarič). Trener: Boris Klinger.
Derbi Superlige med člansko ekipo Nogometne šole Drava in Stojnci je na ptujski Mestni stadion pritegnil vsaj 250 gledalcev, ki so spremljali zanimivo nogometno predstavo z velikim številom zadetkov in lepih priložnosti. V uvodnih minutah smo videli pri Stojncih dober poizkus Koreza iz prostega strela in za Dravo Anto-liča iz obrata. Do prvega zadetka smo spremljali dokaj izenačeno tekmo, v kateri so bili Ptujča-ni več pri žogi. Prvi zadetek so »modri« dosegli v 22. minuti, ko je Marinič šolsko izvedel strel s kota in se je Ljubec sam znašel na petih metrih ter žogo neoviran poslal v mrežo. Po zadetku so domačini še bolj prevzeli vajeti igre v svoje roke, kar se jim je kmalu obrestovalo z drugim zadetkom. Razpoloženi domači kapetan Arsič je na desni strani v naletu podal do Wagnerja, ki je s strelom v bližnji kot po tleh še drugič premagal Zupaniča. Daleč najlepši trenutek tekme smo videli v 40. minuti, ko je Ljubec mojstrsko izvedel prosti udarec s kakšnih 22 metrov in dosegel pravi evrogol. Do konca prvega polčasa je glavni sodnik Kornik v dveh minutah zaradi ugovarjanja in protestiranja pokazal Wagner-ju rumena kartona in ga predčasno poslal z igrišča.
Po slabi predstavi Stojncev v prvem delu, ko so bili zares v podrejenem položaju, so veliko aktivneje pričeli drugi polčas. Plod dobrih akcij so bili trije nevarni poizkusi Perneka, Koreza in Goloba, a se izkušeni domači vratar Ajlec ni dal presenetiti. V času, ko so Stojnčani prevzeli pobudo in so bili z igralcem več tudi aktivnejši nasprotnik, je Drava dosegla še četrti zadetek. Najboljši posameznik tekme Ljubec je potegnil po desni strani in podal žogo v sredino kazenskega prostora do Arsiča, ki se je med gostujoči branilci najbolje znašel in s strelom po tleh matiral Zupaniča. Sledil je
še močnejši pritisk gostov, vendar so Ptujčani igrali zelo umirjeno in pametno ter prejeli le en zadetek. Tega je po dolgi akciji za Stojnce s strelom po tleh iz kakšnih 10 metrov dosegel Primož Pernek. Do konca sta za goste nevarno streljala še Kokot in Janžekovič, medtem ko je po lepi kombinaciji Arsiča najprej rutinirano zadel Hojnik, nato pa je čisto ob koncu tekme končni izid 6:1 postavil Antolič z natančnim diagonalnim strelom. Na derbiju 5. kroga je ekipa iz Ptuja pokazala svojo kvaliteto in ostaja neporažena na vrhu lestvice.
David Breznik
1. liga MNZ Ptuj: prva zmaga Majšperka
REZULTATI 4. KROGA: Apače -Rogoznica 4:1, Videm - Lovrenc 0:1, Tržec - Majšperk 1:3, Podvin-ci Agrocenter Ptuj - Skorba 0:0, Markovci - Dornava 4:2.
1.	APAČE 4 4 0 0 18:5 12
2.	SKORBA 4 2 1 1 10:8 7
3.	LOVRENC 3 2 0 1 3:1 6
4.	VIDEM 4 2 0 2 5:7 6
5.	ROGOZNICA 4 2 0 2 4:6 6
6.	PODVINCI A. P. 3 1 2 0 3:2 5
7.	TRZEC 3 1 1 1 5:6 4
8.	MARKOVCI 3 1 0 2 7:7 3
9.	MAJŠPERK 3 1 0 2 4:7 3
10.	GORIŠNICA 3 0 1 2 0:3 1
11.	DORNAVA 4 0 1 3 3:10 1
APAČE - ROGOZNICA 4:1 (2:0)
STRELCI: 1:0 Zgeč (21.), 2:0 Fruk (39. iz 11-m), 3:0 Rumež (52.), 4:0 Šenkiš (67.), 4:1 Cinge-sar (81. iz 11-m).
MARKOVCI - DORNAVA VRTNARSTVO KOVAČEC 4:2 (2:0)
STRELCI: 1:0 Vnuk (26.), 2:0 Majcen (36.), 2:1 Šuen (49.), 2:2 Golob (59.), 3:2 Strelec (81.), 4:2 Šmigoc (88.).
PODVINCI AGROCENTER PTUJ - SKORBA 0:0 TRŽEC - MAJŠPERK 1:3 (1:1) STRELCI: 1:0 Skrbinšek (6. iz 11-m), 1:1 Frlež (44. iz 11-m), 1:2 Krajnc (67.), 1:3 Škrabl (82.). VIDEM - LOVRENC 0:1 (0:0) STRELEC: 0:1 Sandi Pulko (81.).
1.	CIRKULANE
2.	LESKOVEC 3
3.	MAKOLE 3
4.	SP. POLSKAVA 3
5.	ZG. POLSKAVA 3
6.	SLOVENJA VAS 3
7.	PRAGERSKO
8.	PODLEHNIK
9.	GRAJENA
10.	HAJDOŠE
CIRKULANE -SKAVA 2:1 (2:1)
3	0	0	7:1	9
2	1	0	16:4	7
2	0	1	10:5	6
2	0	1	5:2	6
	1	1	3:3	4
	0	2	3:4	3
	0	2	4:7	3
	0	2	4:9	3
	0	2	6:14	3
0	0	3	4:13	0
SPODNJA POL-
STRELCI: 1:0 Aljoša Klajderič (30.), 1:1 Dolenc (32.), 2:1 Kozel (42.).
HAJDOŠE - GRAJENA 1:5 (0:1)
STRELCI: 0:1 Krajnc (30.), 0:2 Petek (67.), 0:3 Šoštarič (78.), 0:4 Petek (81.), 0:5 Breg (88.), 1:5 Pe-trušič (90.).
LESKOVEC - ZGORNJA POLSKAVA 2:2 (0:1)
STRELCI: 0:1 Žeželj (36.), 1:1 Jelen (47. iz 11-m), 2:1 Mlakar (50.), 2:2 Smogavec (52.).
MAKOLE - PODLEHNIK 5:3 (2:1)
STRELCI: 0:1 U. Feguš (24.), 1:1 Kraner (31.), 2:1 Kojc (38. av-togol), 2:2 Bele (46.), 3:2 Kraner (56.), 4:2 Hajšek (69.), 4:3 M. Feguš (82. iz 11-m), 5:3 Gaber (88. iz 11-m).
SLOVENJA VAS - PRAGERSKO 3:2 (3:0)
STRELCI: 1:0 Kumer (4.), 2:0 Sel (29.), 3:0 Sel (33.), 3:1 Bezjak (55. iz 11-m), 3:2 Bezjak (88.).
Veteranski ligi MNZ Ptuj
VETERANI 35
REZULTATI 4. KROGA: Grajena
-	Borovci 2:6, Dornava - Pohorje Oplotnica 1:3, Videm - Apače 2:0, Polskava - Skorba 1:4, Boč
-	Hajdina 0:2.
Foto: Črtomir Goznik
Na ptujskem Mestnem stadionu so člani NŠ Drava (modri dresi) z izjemno učinkovito igro visoko ugnali goste iz Stojncev.
2. liga MNZ Ptuj: 100 % le še Cirkulane
REZULTATI 3. ROGA: Cirkula-ne - Spodnja Polskava 2:1, Ma-kole - Podlehnik 5:3, Leskovec
-	Zgornja Polskava 2:2, Hajdoše
-	Grajena 1:5, Slovenja vas - Pra-gersko 3:2.
3
1. VIDEM	4	4	0	0	19:3	12
2. BOROVCI	3	3	0	0	11:3	9
3. HAJDINA	4	3	0	1	8:4	9
4. SKORBA	4	2	1	1	11:7	7
5. APAČE	4	2	0	2	4:4	6
6. GRAJENA	4	2	0	2	8:9	6
7. CIRKULANE	3	1	0	2	4:6	3
8. POLSKAVA	3	1	0	2	3:7	3
9. POHORJE - O.	4	1	0	3	4:9	3
10. DORNAVA	4	0	1	3	4:11	1
11. BOČ	2	0	0	2	2:13	0
VETERANI 40
REZULTATI 3. KROGA: Lesko-vec - Lovrenc 0:2 Ormož - Zgornja Polskava 2:0, Pragersko - Tr-žec 1:0, Podvinci - Markovci 1:2, Gorišnica - Podlehnik 3:0.
1.	ORMOZ 3 3 0 0 16:1 9
2.	LOVRENC 3 3 0 0 10:2 9
3.	PRAGERSKO 3 2 0 1 3:5 6
4.	PODVINCI 3 1 1 1 5:3 4
5.	LESKOVEC 3 1 1 1 3:3 4
6.	GORIŠNICA 3 1 1 1 6:7 4
7.	ZG. POLSKAVA 3 1 0 2 4:4 3
8.	MARKOVCI 3 1 0 2 4:11 3
9.	TRZEC 3 0 1 2 1:4 1
10.	PODLEHNIK 3 0 0 3 0:12 0
Danilo Klajnšek
Kegljanje
Za uvod visoka zmaga članic
Tekmovanje so pričeli tudi v ženskih in moških kegljaških ligah. Igralke in igralci Drave Deta Centra so bili na uvodu različno uspešni. Kegljavke so na Koroškem visoko zmagale, fantje pa visoko izgubili. Dekletom so lepo padali keglji, ob tem pa so imele tudi nekaj sreče, saj sta Plajnškova in Kram-bergerjeva svoja dvoboja zmagali za pičel kegelj (503:504, 529:530). Najboljša kegljavka v tem krogu je bila Melita Krušič, ki je podrla kar 587 kegljev.
Fantom se je godilo nasprotno - ni in ni jim šlo. Za edino točko je poskrbel Dani Kozo-derc.
2. SKL - vzhod (ž)
REZULTATI 1. KROGA: Radlje - Drava Deta Center 1:7, Komcel - Ceršak 3:5, Ruše -Rudar 0:8, Lanteks III. - Gašper Korotan 7:1.
RADLJE - DRAVA DETA CENTER 1:7 (3165 - 3222)
DRAVA DETA CENTER:
Fridl 565, Krušič 587, Planine 524, Plajnšek 504, Kramberger 530, Kolar 512.
3. SKL - vzhod (m)
REZULTATI 1. KROGA:
Petrol - Drava Deta Center 7:1, Ceršak - Lokomotiva 7:1, Gašper Korotan - Rile Servis 6:2, Nafta - Konjice 5:3, Prepolje -Radenska 6:2.
PETROL - DRAVA DETA CENTER 7:1 (3195-3083)
DRAVA DETA CENTER:
Murko 492, Arnuš 488, Žnida-rič 493, Premzl 530, Kozoderc 552, Čeh 528.
Danilo Klajnšek
Strelstvo • Svetovno univerzitetno prvenstvo Kazan 2012
Športni napovednik
Nogomet • Slovenski pokal
V	sredo, 19. 9., bo odigran 2. krog tekmovanja za slovenski nogometni pokal. Nogometaši Aluminija bodo ob 16.00 gostili velenjski Rudar. Preostali pari so: Mura 05 - Olimpija, Dravinja Kostroj - Domžale, Tolmin - Gorica, Brda - Celje, Odranci - Triglav, AS Mach Tech - Luka Koper. Srečanje Zavrč - Maribor bo odigrano v kasnejšem terminu.
Rokomet • Slovenski pokal
V	2. krogu slovenskega rokometnega pokala bodo v sredo, 19. 9., rokometaši Jeruzalema Ormoža gostovali pri Cimosu Kopru, člani Moškanjcev - Gorišnice v Ajdovščini, rokometaši Velike Nedelje Carrere Optyla pa pri Rudarju v Trbovljah. Rokometaši Drave bodo v domači dvorani gostili ekipo Dol TKI Hrastnik; srečanje se bo pričelo ob 20.00 v dvorani Ljudski vrt.
Judo • Moj novi šport
Judo klub Drava Ptuj obvešča svoje člane in članice, da so s septembrom začeli z redno vadbo. Ob tem vabijo vse, ki se želite na novo vključiti v začetne in nadaljevalne programe juda, da se lahko vpišejo vsak ponedeljek in sredo med 17. do 20. uro v Judu centru Drava Ptuj v športni dvorani Mladika.
Vadba bo potekala v skupinah športna šola za najmlajše, začetni in nadaljevalni tečaj za osnovne šole, tekmovalni program in samoobramba. Vadba je primerna za fante in dekleta. Vabljeni vsi, ki se želite seznaniti s tem atraktivnim športom, v katerem je Urška Žol-nir za Slovenijo letos osvojila zlato olimpijsko kolajno. Informacije o vpisu so na voljo na spletni strani www.judo-ptuj.si ali po telefonu 02/ 778 10 71.
Košarka • KK Maska Caffe Ptuj: vabilo mladim košarkarjem
Košarkaški klub Maska Caffe Ptuj v zadnjih letih dela z mlajšimi selekcijami in tudi v prihodnje so na prvo mesto postavili delo z mladimi. To zajema vadbo otrok v starostnih skupinah od 6. do 16. leta starosti. Trenutno v klubu delajo s petimi selekcijami in sicer s cicibani (U-6 do U-9), najmlajšimi pionirju (U-10), mlajšimi pionirji (U-12), pionirji (U-14) in kadeti (U-16). Ob treningih organizirajo košarkarske krožke po šolah, igrivo košarko v sodelovanju s KZS ter tako skrbijo za razvoj košarke na Ptuju. Mlade vabijo na vpis vsak torek ob 16. uri v športno dvorano OŠ Olge Meglič Ptuj.
DK, JM, DB
Kevin Venta zadovoljen z 12. mestom
Med 4. in 9. septembrom je v 3000 km oddaljenem ruskem mestu Kazan pod pokroviteljstvom Mednarodne univerzitetne športne zveze FISU potekalo 4. svetovno univerzitetno prvenstvo v streljanju, na katerem je kot edini slovenski predstavnik med 500 tekmovalci nastopal tudi perspektivni ormoški strelec s pištolo Kevin Venta. Študent višje strokovne šole za prehrano in živilstvo v Mariboru, star 21 let, ki se s športnim strelstvom ukvarja šele pol-tretje leto, je v kratkem času že postavil nekaj markantnih mejnikov, predvsem pa je s pozitivnim pristopom velik zgled vsem mladim in uspeha željnim strelcem, ki jim dokazuje, da je s trdno voljo, obvezno samodisciplino in veliko dela možno napredovati zelo hitro in ob tem doživeti še veliko lepega.
Kevin je v Rusiji pokazal, da je iz pravega testa in da zmore dobro shajati s psihološkimi obremenitvami velikih tekmovanj. S 570 krogi je v disciplini z zračno pištolo dosegel dober rezultat, ki mu je navrgel 12. mesto. Čeprav je vedno visoka osebna pričakovanja zastavil še višje in se želel uvrstiti med najboljšo osmerico finalistov, za to zmanjkali so mu le trije krogi (573), je po prespani noči ugotovil, da mora biti zadovoljen z dosežkom, saj se je maksimalno trudil in v danih okoliščinah pokazal najboljše. V aklimati-zacijskih dneh pred tekmova-
Foto: osebni arhiv Kevina Vente
Zanimiva Moskva
Kevin Venta je z očetom Vladimirjem v Kazanu nabral veliko novih izkušenj.
njem se je namreč vsakodnevno soočal z močnimi glavoboli, zaradi česar je moral celo večkrat obiskati zdravniško službo na prvenstvu, po prihodu v Kazan pa je imel težave še s povišanim pritiskom, kar je za tako mladega fanta precej nenavadno. Na prvenstvu je slavil domači tekmovalec Sergej Čer-vjakovski, ki je v kvalifikacijah dosegel zavidljivih 587 krogov in k temu izjemnemu dosežku v finalu dodal še 103,5 kroga. S hrabrim nastopom svojega sina je bil zadovoljen tudi Kevinov oče Vladimir, ki je zelo pono-
Pot do Kazana je Kevina in njegovega očeta najprej vodila z letalom iz Budimpešte do Moskve, kjer sta si zaradi dolgega osemurnega čakanja na naslednji let proti Kazanu lahko privoščila tudi turistični sprehod po ruski prestolnici in si ob tem ogledala še veliko slovanskih kulturnih znamenitosti barvite Moskve. Sprehoditi sta se hotela tudi po znamenitem Rdečem trgu, a jima sreča ni bila naklonjena, saj je bil zaradi priprav na večjo prireditev zaprt za obiskovalce. Poseben čar Moskvi pa daje tudi podzemna železnica, ki sta jo spoznavala s prijazno pomočjo univerzitetnih prostovoljcev, ki so dobro poskrbeli za vse športnike, namenjene v Kazan.
Foto: osebni arhiv Kevina Vente
Čeprav sta bila na prvenstvu z očetom edina Slovenca, sta imela veliko navijačev.
sen nanj in na njegove športne dosežke. Po koncu tekmovanja nam je vedno nasmejani Kevin zaupal, da je Rusija prav zanimiva država, ki mu bo zaradi vseh peripetij, predvsem z birokracijo globoko zapriseženih, vendar prijaznih in ustrežljivih uradnikov, ostala v lepem spominu. Njegove misli pa že zdaj razvnema želja po sodelovanju na 27. poletni univerzijadi Kazan 2013. Rusi se na ta veliki športni dogodek, ki ga bodo v prihodnjem letu gostili med 6. in 17. julijem, pripravljajo zelo temeljito, športna vas je že postavljena, objekti so bili dokončani že pred časom, leto dni pred začetkom pa se že odvijajo testna tekmovanja. Eno izmed takšnih je bilo tudi 4. svetov-
no univerzitetno prvenstvo v streljanju, istočasno pa sta potekali še svetovni univerzitetni prvenstvi v veslanju ter kajaku in kanuju. Eden izmed največjih ruskih športnih centrov, v katerega so oblasti v tej avtonomni Republiki Tatarstan vložili ogromno sredstev, pa tako postaja pomemben igralec na svetovnem športnem parketu.
Kevin se želi ob tej priložnosti zahvaliti vsem zvestim podpornikom, ki so mu stali ob strani in mu s svojim prispevkom omogočili sodelovanje na velikem športnem tekmovanju, posebno zahvalo pa naslavlja predvsem na Slovensko univerzitetno športno zvezo SUSA in Strelsko zvezo Slovenije.
Simeon Gonc
ŠD Gerlinci-Juršinci
30 let Športnega društva Grlinci-Juršinci
V nedeljo, 25. 8., je v Grlincih potekalo srečanje ob 30-letnici ŠD Grlinci-Juršinci. Organizatorji so povabili vse ekipe, ki so pred 30 leti (1982) sodelovale pri odprtju ŠD. Tako so ponovili program izpred 30 let. Po začetnem pozdravu prvega predsednika ŠD Antona Lajha je prisotne pozdravil še zdajšnji predsednik ŠD Franc Kuko-vec.
Potem se je začela revialna prijateljska tekma v malem nogometu med ustanovitelji ŠD, Dragovič - Pesjak/Grlinci. Rezultat ni bil pomemben, ampak druženje teh fantov, ki so pred 30 leti brezskrbno tekali za žogo, danes pa so že odrasli možje.
Nato se je začel turnir v malem nogometu, na katerem je nastopilo pet povabljenih ekip: Dragovič, Grlinci/Pesjak, Nafta/ Bodkovci, Polenšak in Zagorci.
Zaradi neznosne vročine - bilo je 35 stopinj C - so gostitelji (ustanovni člani ŠD) v odmorih med tekmami skrbeli, da so imeli vsi dovolj tekočine. Turnir v malem nogometu se je končal tik pred večerom. Zmagali so Zagorci, drugi so bili Grlinci, tretja pa Nafta. Nagrade, pokale in priznanja sta jim podelila Anton Lajh in Franc Kukovec.
V enem izmed odmorov med tekmami je program popestril tudi Jože Mohorič, ki je z griča Pesjak poletel z jadralnim padalom in srečno pristal v dolini v bližini igrišča. Gostje so bili tudi veterani ptujske Drave. Njihov predstavnik Marjan Lenartič, nekdaj odličen nogometaš NK Drava in športni pedagog, je slavljencem čestital ob 30-letni-ci. Nato je predstavil veterane Drave, s katerimi so organizatorji odigrali prijateljsko tekmo v malem nogometu.
S tem pa športnega druženja še ni bilo konec, saj se je nadaljevalo pod improvizirano razsvetljavo. Rdeča nit večera
je bil »pesjaški smučarski kros«. Smučarji so vsi naenkrat startali v grabi in tekli po postavljeni smuk progi - brez smuči - v strm breg na Pesjak.
Na koncu je bila na sporedu še nenačrtovana zadnja točka večera. Z jeklenimi konjički so jo izvedli Drago, Franci in Pe-
ter, ki so se spopadli s pesjaško strmino. Gledalci so se držali za glave ...
Ob koncu je potekala razglasitev najboljših v smučarskem krosu. Nagrade, medalje in priznanja je podelil dvakratni udeleženec olimpijskih iger, maratonec Mirko Vindiš. Med
mlajšimi je zmagal Martin Še-gula iz Dragoviča, drugi je bil Alen Tement, tretji pa Dejvis Kajnih iz Grlincev. Med starejšimi je bil najboljši Vlado Brec iz Stojncev, pred Slavkom Me-saričem in Francem Erhati-čem, oba iz Zagorcev.
UR
Slovenija • Upad števila učencev po šolah
Ponekod manj, ponekod več učencev kot lani
Tretjega septembra je mladina znova sedla v šolske klopi. Osnovno šolo bo v tem letu obiskovalo 161.182 učencev, od tega 19.213 prvošolcev. Število šolarjev je v primerjavi z lani upadlo, še vedno pa je kar 2000 otrok več kot pred desetimi leti. Preverili smo, kakšno je stanje v Spodnjem Podravju.
Osnovnošolci bodo v letu 2012/2013 razporejeni v 451 matičnih osnovnih šol in 333 podružničnih. Upad generacij se ponekod odraža tudi pri manjšem številu oddelkov.
Na večini šol s Ptujskega sicer ne opažajo bistvenega upada, nekatere šole imajo celo več osnovnošolcev kot v preteklem letu.
Z ravnatelji smo se pogovarjali o tem, koliko učencev imajo v tekočem letu, koliko je od tega prvošolcev, v nekaj stavkih pa so predstavili tudi utrip dela na šolah in večje načrtovane investicije.
OŠ Hajdina podvojila število prvošolcev
Osnovno šolo Olge Meglič tudi v tem letu vodi ravnateljica Diana Bohak Sabath. Skupaj imajo 292 učencev, kar je 33 manj kot v preteklem letu; imajo pa 29 prvošolcev, ki so razdeljeni v dva oddelka. Večjih investicij na šoli v preteklem letu sicer niso imeli, po besedah ravnateljice pa čakajo na realizacijo obljube, da bo šola dobila novo pročelje in streho, s čimer bo končana ta faza obnove.
Tudi na Osnovni šoli Mladika ob Dravi v preteklem letu niso izvajali večjih investicij.
Kot pravi ravnatelj Bogomir Širovnik, se varčevalni ukrepi poznajo tudi v šolstvu. Vendar so samoiniciativno prepleska-li jedilnico, v kateri bo letos obedovalo 353 otrok, od tega 31 prvošolcev.
Na OŠ Hajdina so eni izmed tistih, ki se lahko pohvalijo z večjim številom prvošolcev v primerjavi z lani. Če so jih takrat imeli 17, so v novem letu to številko skoraj podvojili in jih je kar 30. Skupaj je na šoli 245 otrok, tudi pri njih pa jim je s pomočjo pleskarjev prostovoljcev uspelo urediti nekaj prostorov. Kot pojasnjuje ravnateljica Vesna M. Lorber, bo šola letos bogatejša še za eno pomembno pridobitev, in sicer igrišče z umetno travo, ki naj bi ga v uporabo predali v začetku leta 2013. Še posebno so ponosni na projekt Popestrimo šolo, ki so ga začeli na prvi šolski dan in ki ga financira Evropski socialni sklad.
Ljudski vrt ima spet največ osnovnošolcev, kar 762
Daleč največji vpis med šolami s Ptujskega pa imajo tudi letos na OŠ Ljudski vrt. Skupaj s podružnico Grajena, kjer je 130 otrok, imajo kar 762 šolarjev. Od tega je na matični
Sole so znova odprle svoja vrata.
šoli 76 prvošolcev in na podružnični 10. Šola je že pred časom dobila novo, sodobno telovadnico, ki je najpomembnejša investicija zadnjih let. Lani pa niso imeli večjih pomembnejših investicij. Kot pojasnjuje ravnateljica Tatjana Vaupotič Zemljič, so opravljali le redna vzdrževalna dela, servise, v nekaterih učilnicah so obnovili parket.
Precej veliko investicijo pa so izpeljali na podružnici OŠ
Hajdina • Srečanje sošolcev
Po 54 letih spet skupaj
Prejšnjo soboto je bilo v Slovenji vasi slovesno in veselo kot že dolgo ne. V Slovenskem hramu smo se zbrali nekdanji učenci in učenke hajdinske osnovne šole - takratne nižje gimnazije.
To je bila druščina, ki je pred 54 leti končala 8 razredov osnovne šole in se po osemletki podala v razne šole in delavnice, da bi si pridobila potrebno znanje za opravljanje svojega poklica, In res, vsak je nekaj postal. Vsi pa smo danes že upokojenci.
Na srečanju je bila tudi naša priljubljena, zlata učiteljica -naša druga mama - Manca Ter-buc. Kljub visoki starosti (decembra letos jih bo dopolnila 89) je z veseljem prišla med
svoje nekdanje učence, saj je učiteljski poklic opravljala z veliko ljubeznijo in se trudila, da smo dobili potrebno znanje. Najprej je bila v tretjem in četrtem razredu naša razredničarka, potem pa v nižji gimnaziji glasbena pedagoginja ter pozneje tudi na višji stopnji osnovnih šol Hajdina in Mladika Ptuj.
Srečna ob spoznanju, da njen trud ni bil zaman, je z veseljem sprejela v dar sliko svojega nekdanjega učenca, ljubi-
teljskega slikarja Ota Mesariča iz Ptuja, ki se je kot gledališki igralec zbranim predstavil tudi z monodramo - Partljiče-vo Domačo nalogo.
Potem ko smo si vse povedali in zapeli kar nekaj lepih pesmi, smo se dogovorili, da se prihodnje leto spet srečamo v drugem kraju. Organizacija bo v rokah Marije Štrafela in Franca Repca. Tokratno srečanje pa sta odlično izpeljala Kristina Intihar in Alojz Šijanec.
Franci Golob
Foto: Langerholc
Majšperk na Ptujski Gori. Tamkajšnja šola je namreč dobila povsem novo zunanjo podobo. Šola, ki jo vodi ravnatelj Branko Lah, ima skupaj z dvema podružnicama Stoperce in Ptujska Gora 310 osnovnošolcev, od tega je 27 prvošolcev na matični šoli, v Stopercah šest in na Ptujski gori devet.
Tudi OŠ Videm pri Ptuju ima znotraj matične šole dve podružnici, Sela in Leskovec. V Vidmu pri Ptuju imajo letos skupaj 249 šolarjev, od tega 27 prvošolcev. V Leskovcu je vpisanih 89 osnovnošolcev in šest prvošolcev ter na Se-lah 39 šolarjev, od tega devet tistih, ki so šolska vrata letos prestopili prvič. Kot pojasnjuje ravnateljica Helena Šegula, je največja lanska investicija povezana z ureditvijo garderobnih omaric, med pomembnejšimi projekti pa so priprave na 100-letnico šolske stavbe v Leskovcu, ki bo novembra letos. Nadaljujejo tudi projekt Popestrimo šolo, z občino, videmskim kulturnim društvom in šolo s Poljskega pa sodelujejo tudi v projektu Comenius regio.
Na OŠ Markovci investicijsko gledano niso bogatejši za nove pridobitve, imajo pa zato nekaj pomembnejšega: pet otrok več kot v preteklem šolskem letu. Skupaj je 308 šolarjev, od tega 39 prvošolcev. Po besedah ravnatelja Ivana Štrafele jim je uspelo v tem letu zagotoviti projektorje in računalnike, zavedajo pa se, da je trenutno na prvem mestu izgradnja novega vrtca.
Opremljanje šole z infor-macijsko-tehnološkimi pridobitvami pa je bila v minulem šolskem letu glavna investicija tudi na OŠ Kidričevo. Kot pojasnjuje ravnateljica Alenka Kutnjak, so ob tem dokončali zasenčenje, drugih večjih investicij pa tudi v tem letu ne predvidevajo. Kidričevsko šolo skupaj s podružnico Lovrenc obiskuje 317 otrok, od tega je
43 prvošolcev na matični in devet na podružnični šoli.
Podlehnik bogatejši za nov vrtec
Zelo pomembna investicija je končana v Podlehniku. Znotraj tamkajšnje šole je namreč 1. septembra vrata odprl nov vrtcev, v katerem je nova kuhinja, ki jo uporabljajo tudi za šolo. Kmalu bosta urejena še kabinet in jedilnica. Na šoli imajo v letu 2012/13 110 otrok, od tega 11 prvošolcev. Po besedah ravnatelja Dejana Kopolda so letos sicer štirje učenci manj kot lani, imajo pa zato v novi pridobitvi, vrtcu, kar 31 malčkov.
OŠ Cirkulane Zavrč je šola na dveh lokacijah, vodi pa jo ravnateljica Kristina Artenjak. Skupaj imajo 276 otrok, kar je enako kot lani. Po dolgih letih pa jim je uspelo napolniti dva oddelka prvošolcev v Cirkula-nah, kjer je kar 29 otrok. V Za-vrču jih je nekoliko manj, in sicer 20, kar pa je v primerjavi s preteklimi leti bistven porast.
Manj otrok imajo letos na OŠ Dornava; šola ima namreč en oddelek manj kot v preteklem letu. Skupaj je 230 učencev, od tega 25 v prvem razredu. Večjih investicij niso imeli in jih po besedah ravnatelja Iztoka Hrastarja v tem letu ne načrtujejo. Potekajo pa redna vzdrževalna dela in servisi.
V 11 oddelkih pa je na šoli na Destrniku letos razporejenih 211 otrok, od tega 18 prvošolcev. Znotraj JVIZ De-strnik - Trnovska vas deluje tudi šola v Trnovski vasi, kjer imajo skupaj 68 otrok, od tega 13 prvošolcev. Zadovoljen pa je ravnatelj Drago Skurjeni tudi s številom otrok v vrtcih: na Destrniku jih je 79, v Trnovski vasi pa 56. Kot pojasnjuje, je šola trenutno aktivna v štirih projektih Evropskega socialnega sklada, najpomembnejša investicija, ki jo načrtujejo, pa je nakup interaktivnih ta-
bel. Kot pravi Skurjeni, pospešeno pridobivajo dokumentacijo za izgradnjo destrniškega vrtca in parkirišč pod šolo.
V Cerkvenjaku se začne gradnja vrtca, v OŠ Breg bistveno več učencev
Priprave na gradnjo vrtca pa so že v teku v Cerkvenjaku. Tamkajšnjo OŠ Cerkvenjak vodi Mirko Žmavc, obiskuje pa jo 195 otrok, od tega 13 pr-vošolcev. Na podružnični šoli v Vitomarcih je 56 otrok, od tega deset prvošolcev, v dveh oddelkih pa imajo še 33 vrte-ških malčkov.
Na OŠ Juršinci imajo v tekočem šolskem letu enega učenca več kot lani. Skupaj jih je 192, od tega 23 prvošolcev. Tudi v vrtcu so z vpisom zelo zadovoljni, saj ga obiskuje kar 107 kratkohlačnikov. Kot pojasnjuje ravnateljica Jelka Sven-šek, so lani opremili vrtec, šolske garderobe, pridobili so novo otroško igrišče, del učilnic je dobil tudi nove stole in mize.
OŠ Breg pa je ena izmed tistih, ki je vpis povečala v precejšnjem obsegu: za kar 15 otrok. Skupaj imajo 275 osnovnošolcev, od tega kar 38 tistih, ki so v šolske klopi sedli prvič. Tudi investicijsko gledano je bilo preteklo leto pri njih pestro, kmalu bo končana preplastitev igrišča, končali so novo avtobusno postajališče in novo razsvetljavo.
V OŠ Žetale bodo prav te dni končali 20.000 evrov vredno investicijo gozdne učne poti. Gre za projekt, ki je izpeljan prek LAS in je zelo pomembna šolska pridobitev. Kot pojasnjuje ravnatelj šole Anton Butolen, jim je v preteklem letu uspelo popraviti tudi ograjo na igrišču. Na šoli je skupno 99 učencev, od tega 11 prvošolcev.
Deset učencev manj pa imajo na OŠ Gorišnica, in sicer skupaj 367. V prvi razred se je vpisalo 29 otrok. Če je upadlo število otrok v šoli, pa se je povečalo v vrtcu imajo kar 159 malčkov, kar je za 22 več kot lani. Kot pojasnjuje ravnatelj Milan Šilak, na investicijskem področju delajo na posodabljanju učilnic z novo informacijsko tehnologijo.
Velika investicija, in sicer izgradnja novih prostorov, pa (predvidoma) letos čaka OŠ dr. Ljudevita Pivka. Na šoli je letos 74 otrok, dva več kot lani, od tega pet prvošolcev, vodi pa jo ravnateljica Dragica Emeršič. Učenci sodelujejo pri različnih projektih, se predstavljajo na prireditvah, aprila prihodnje leto pa bodo najbrž tudi organizatorji iger MATP.
Dženana Kmetec
Foto: DK
Na valovih časa
Piše: Dani Zorko • S poti po Makedoniji in Albaniji (7. del)
Nacionalni park Llogara
Mati sokol je zjutraj šla celo z mano do ceste, kjer sva skupaj počakala šoferja. Prvič sem se v Albaniji peljal z mercede-som. Peljali smo se najprej ob obali, kjer sem opazil kar nekaj lepih plaž pa tudi bunkerje, ki so štrleli iz vode. Država je bila včasih pod vodstvom diktatorja Enverja Hoxhe močno komunistična in samozadostna, zato me nekatere stvari niso toliko presenečale. Albanija je tudi hribovita dežela in morali bi videti, kako je minibus sopihal v hrib. Ko sem se nekoč z ladjo peljal na otok Krf v Grčijo, sem opazoval albansko obalo in si zaželel, da bi enkrat šel malce pohajat po teh hribih. Zdaj sem bil tukaj -planina Llogara. Šofer je naredil pavzo nekje sredi planine in dogovorili smo se, da ga ob petih počakam za vrnitev. Ta pogovor je bil sila smešen, saj mi je dvajset ljudi z avtobusa nekaj govorilo, česar nisem razumel, na koncu je en možakar po telefonu poklical kolega, ki je znal malo angleško in mi je vse razložil.
Preoblekel sem se, napolnil plastenke in jo mahnil proti vrhu. En del je potekal po cesti in ves avtobus me je spodbujal in mi trobil, ko so me prehitevali. Albanci nimajo označenih poti za pohodnike, zato sem se
orientiral kar po svoje. Prelaz je visok nekaj čez tisoč metrov, najvišji vrh pa seže čez dva tisoč metrov. Bilo je peklensko vroče, da sem se kar slekel. Po poti sem našel precej virov vode, saj so premeteni Albanci tu in tam v bližini bunkerjev naredili tudi cevovode z bistro čisto vodo. Ob eni od stranskih cest sem naletel na prizor iz petdesetih. Neki možakar je imel stojnico, prekrito z vejami in listjem, ter ves dan prodajal med in domače čaje. Bil je star krepko čez osemdeset, ostrih potez in trdega obraza. Ne vem, ali se je kdo v vsem dnevu ustavil pri njem. Ko sem ga pozdravil po albansko, se mu je obraz razjasnil, in čeprav nisva govorila istega jezika, sva se nekako pogovarjala skoraj pol ure. Pokazal mi je nekaj kozjih poti, po katerih sem z veseljem ubral na vrh, kjer imajo neke oddajnike, razgled pa je segal na obalo, okoliške hribe in prisegel bi, da sem videl tudi Italijo daleč tja čez morje. Nekaj ur sem še prebil po hosti in prišel ven na enem izmed pobočij, kjer je bilo nekaj bunkerjev. Imel sem še čas, zato sem se odločil, da si malce spočijem. Ulegel sem se kar na bunker in zadremal. Čez čas zaslišim neki zvok, in ko pogledam naokrog, sem
Drugi vrh Llogare, ki sem ga prehodil.
Foto: Dani Zorko
Pogled na obalo, ki je dober kilometer višinske razlike nižje.
po hribu videl korakati nekega starca z oslom. Bil je precej stran od mene in je nekaj čakal. Nenadoma se pri njem ustavi kombi, možakar mu da neki paket, nato sede na kamen. Čez nekaj minut zasli-šim znan šibek zvok. Telefon! Le od kod? In glej ga, zlomka, starec, ki na prvi pogled še ni videl žarnice, potegne mobi-tel in veselo kramlja. Čez čas je mimo prihitel drug kombi, iz katerega so skočili šolarji. Skupaj so natovorili torbe na osla in se izgubili v neznano. Nimam pojma, kam so jo mahnili.
Hotel sem se še malce raziskati bunker. Zid je bil debel gotovo meter in pol, notranjost pa se je raztezala še dvajset metrov pod zemljo. Temperatura pa je bila božanska ... Konstrukcija je bila oblikovana tako, da bi ga lahko celo prenesel - ti Albanci so neverjetni!
Nazaj grede sem si spet napolnil plastenke in počakal avtobus v znani gostilnici, kjer sem spil še eno njihovo kavico. Lastnik je bil Grk, ki mi je začel razlagati, kako je Makedonija po vseh predpisih njihova. Spet te zgodbe . Sicer imam po navadi rad lo-
kalne štorije, ampak tukaj so že vsi pretiravali s tem. Vroče sonce me je kar zdelalo, zato sem doma hitro skočil pod prho. Vrli šofer me je odložil pred hotelom, tako da sem se takoj umil in uredil, še preden bi mati sokol utegnila priti v kontrolo.
Doslej nisem veliko jedel, saj je bilo res vroče in nisem imel apetita, zato sem si zdaj zaželel, da bi pohrustal morsko ribo. Kot je to povsod v navadi, dobiš v večjih restavracijah na pol prazen krožnik, tako da sem iskal kakšno manjšo gostilnico s prehrano. Našel sem jo tik ob obali, sicer je imela plastične stole in na oko najbrž ne bi ugajala petične-mu gostu, vendar je bila zame prava. Pečena riba, kruh, veliko pivo ter poln krožnik pečenega krompirja in zelenjave za samo štiri evre! In riba je bila res ogromna ter vrhunsko pripravljena. Z veseljem sem pustil natakarju nekaj napitnine in šel s polnim želodcem še malce naokrog, nato pa spaki-rat domov, kajti naslednji dan sem nameraval oditi. Tokrat mi je moja gostoljubna soseda pustila sporočilo, da se zjutraj obvezno oglasim na kavi .
Nadaljevanje prihodnjič
Foto: Dani Zorko
Foto: Dani Zorko
Notranjost bunkerja je prostorna in hladna, v bližini je tudi voda.
Foto: Dani Zorko
Nacionalni park Llogara - v daljavi se vije cesta proti jugu.
Foto: Dani Zorko
Starejša gospa veze znane albanske prtičke.
Torek, 18. september Danes goduje Irena.
53 se je rodil rimski cesar Trajan. Pod njim je dosegel rimski imperij največji obseg.
1709 se je rodil angleški pisatelj, leksikograf in izdajatelj dr. Samouel Johnson.
1739 so sklenili beograjski mir. Avstrija je morala vrniti Turčiji Srbijo z Beogradom in Šabcem. Meja med Turčijo in Avstrijo se je ustalila na Donavi in Savi.
1814 se je začel Dunajski kongres, ki je uredil razmere v Evropi po Napoleonovem padcu.
1851 je prvič izšel ameriški časopis New York Times.
1905 se je rodila švedska filmska igralka Greta Garbo - božanska Greta, s
pravim imenom Greta Lovisa Gustavson. Umrla je leta 1990.
1923 so se Američani umaknili iz Dominikanske republike, ki je tako dobila
samostojnost.
Sreda, 19. september Danes goduje Suzana. Danes je mednarodni dan miru.
1657 se je s pogodbo v Welawi poljski kralj Jan Kazimir odrekel suverenosti poljske krone nad Prusijo.
1783 sta brata Montgolfier, Jacques-Etienne in Joseph-Michel, varno spustila v zrak balon na vroč zrak s prvimi potniki. Glede potnikov sta bila sicer še previdna. To so bili petelin, raca in ovca.
1802 se je rodil madžarski politik in bojevnik za neodvisnost države Lajos Kossuth.
1812 je umrl v Frankfurtu na Majni Mayer Amschel Rothschild, začetnik slovite evropske dinastije bankirjev.
1900 so v Parizu pomilostili Alfreda Dreyfusa, ki so ga na protižidovskem
procesu pred tem po nedolžnem obsodili veleizdaje.
1922 se je rodil češki atlet Emil Zatopek, veliki tekač petdesetih let.
1928 je bil prvič predvajan film Walta Disneyja Parnik Wilie, v katerem je
imela glavno vlogo Miki Miška.
Četrtek, 20. september
Danes goduje Svetlana.
1819 je zvezna skupščina nemške zveze v Frankfurtu ob Majni potrdila kar-
lovarske sklepe o zatiranju opozicijskega gibanja na univerzah.
1863 je umrl nemški pisatelj Jakob Grimm, znan predvsem po knjigi Otroške
in domače pravljice, ki jo je izdal skupaj z bratom Wilhelmom.
1878 se je rodil ameriški pisatelj Upton Sinclair, za katerega so po njegovi
smrti leta 1968 zapisali, da je preživel svoj čas.
1934 se je rodila italijanska filmska igralka Sophia Loren.
1974je bilo v ciklonu Fifi v Hondurasu 10.000 mrtvih.
2009 je v potresu na indonezijskem otoku Sumatra umrlo več kot 1100 ljudi.
1776 se je rodil v Vačah tržaški škof in nabožni pisec Matevž Ravnikar.
Petek, 21. september
Danes goduje Matej.
Danes je mednarodni dan miru in svetovni dan alzheimerjeve bolezni.
1452 se je rodil italijanski dominikanski menih, pridigar in verski reformator Girolamo Hieronymus Savanarola. Pridigal je proti moralni pokvarjenosti, leta 1498 pa so ga sežgali kot krivoverca.
1756 se je rodil škotski inženir John London McAdam, ki je namesto blatnih kolovozov začel graditi ceste iz tolčenca - makadamske ceste.
1791	se je rodil francoski romantično-realistični slikar Theodore Gericault. Leta 1819 je razstavil slovito sliko Splav Meduze.
1792	so v Franciji odstavili kralja Ludvika XVI. in odpravili kraljestvo. 1832 je umrl škotski pesnik in pisatelj Walter Scot, začetnik romantičnega zgodovinskega romana. Najbolj znana sta njegova romana Starinar in Ivanhoe.
1866 se je rodil pisatelj znanstvene fantastike Anglež Herbert Wells. 1904 so v Beogradu okronali novega srbskega kralja Petra Karadodevica. Sobota, 22. september Danes goduje Mavricij s tovariši.
1609 je španski kralj Filip II. izdal ukaz, na osnovi katerega so v naslednjih letih izselili iz Španije vse Mavre - Moriske.
1862 je ameriški predsednik Abraham Lincoln izdal odlok o odpravi suženjstva.
1882 se je rodil nemški feldmaršal Wllhelm Keitel, vodja nemškega general-štaba med drugo svetovno vojno in eden Hitlerjevih najzvestejših sodelavcev v vojski.
1885 se je rodil filmski igralec in režiser Erich von Stroheim. Kot režiser je
dosegal učinke predvsem z detajli in dolgimi kadri.
1892 se je rodil nemški gledališki in filmski igralec Hans Albers, ki je slovel
med obema vojnama. Slaven je postal predvsem kot lažljivi Kljukec Mün-
chausen.
1947 so ustanovili Informbiro - Informacijski biro komunističnih in delavskih partij.
1980 so poljski delavci v Gdansku ustanovili nov sindikat Solidarnost. Njegov voditelj je postal Lech Walensa, kasnejši predsednik Poljske. Nedelja, 23. september Danes goduje Slavojko. Danes se začenja jesen.
1253 je umrl češki kralj Vaclav I., ki je pod oblast svoje dinastije spravil Avstrijo ter Češko razvil v močno državo z napredno kulturo. 1791 se je rodil nemški pesnik Theodor Koerner. Njegova drama Zrinjski je bila podloga za libreto Zajčeve opere Nikolaj Šubic Zrinjski. 1819 se je rodil francoski fizik Armand-Hippolyte-Louis Fizeau, ki je znan po svoji eksperimentalni določitvi svetlobne hitrosti. 1943 se je rodil poljski sindikalni voditelj in predsednik Poljske Lech Watçsa.
1950 se je začela v ZDA protikomunistična gonja, potem ko so sprejeli zakon o notranji varnosti.
1848 je ministrstvo notranjih zadev na Dunaju potrdilo Kranjske deželne barve: belo, modro, rdečo, ki jih je že 1836 določil cesar Ferdinand. 1942 je italijanska vojska odkrila in uničila partizansko tiskarno Tehnika v Ljubljani.
Ponedeljek, 24. september
Danes goduje Nada.
Danes je svetovni dan šolskega mleka.
1501 se je rodil italijanski naravoslovec, zdravnik in matematik Girolamo Cardano. Prvi je izdal klinično sliko bolezni, ki jo poznamo danes kot tifusno mrzlico.
1717 se je rodil angleški pisatelj Horace Walpole. Pisal je duhovita pisma in kulturnozgodovinsko pomembne spomine. Z romanom Otrantski grad je začetnik grozljivega, oziroma črnega romana.
1739 se je rodil ruski častnik in državnik knez Grigorij Aleksandrovič Potem-kin, ki je bil dve leti ljubimec carice Katarine II. in sedemnajst let najmogočnejši človek v državi.
1755 se je rodil ameriški pravnik John Marshall, četrti vrhovni sodnik ZDA in glavni utemeljitelj ameriškega sistema ustavnega prava. 1862 je pruski kralj Viljem I. postavil Otta von Bismarcka za ministrskega predsednika. Ko mu je predal še zunanje ministrstvo, si je pridobil Bismarck velika pooblastila za vodenje pruske politike.
1870 se je rodil francoski inženir, kemik in izumitelj Georges Claude, ki je znan predvsem po izumu neonske svetilke.
Moje cvetje • Miša Pušenjak, specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline
Trgatev je v polnem teku
Poletja je, kot vse kaže, le konec, vendar so pred nami povečini lepi jesenski dnevi. Šolarji so se skoraj že navadili na šolske klopi. Tudi na zelenjavne vrtu je vsak dan kaj pobrati in shraniti. Zato je okrasni vrt sedaj malo v ozadju. Pa vendar prihaja sedaj čas sajenja novih gred, pa tudi o jesensko/zimski preobleki balkonov in oken bomo morali počasi razmisliti. Mnogi pa bomo seveda morali urediti tudi poslednja počivališča naših rajnih. Čeprav to najpogosteje počnemo zadnji teden oktobra, pa je vendarle dobro, če pričnemo o tem razmišljati že sedaj.
Sobne rastline
Verjetno ste v času od pomladi do sedaj nabavili kakšno novo lončnico. Vse nove rastline je pred prezimovanjem zelo priporočljivo presaditi v novo, svežo prst in običajno tudi v večje posode. Tako se bodo lažje borile s suhim in vročim zimskim zrakom v naših stanovanjih. Zaradi prevoza in lažjega ravnanja jih vrtnarije v cvetličarne pošljejo v zelo rahli, a večinoma šotnati zemlji. Ta slabo zadržuje vlago, ima pa tudi zelo malo hranil. Takšna prst bo v suhem zraku povzročala rastlinam veliko težav, tudi vi pa boste imeli težave z ustreznim zalivanjem. Težko je rastline pravilno zalivati v šotni zemlji, saj se prst hitro izsušuje, predvsem na vrhu je lonček hitro suh. Zato imamo občutek, da je zalivanje že potrebno, v resnici pa je v notranjosti še vlažna zemlja.
Ker rastline pozimi kljub temperaturam morajo počivati (z izjemo seveda tistih, ki cvetijo pozimi), ne smejo biti preveč zalite, saj pričnejo hitro gniti. Rastlin pozimi tudi ne dognojujemo, vendar nekaj hranil kljub vsemu potrebujejo. V šotnati prsti jih ni.
Čeprav jesen res ni čas za presajanje, je na novo kupljene rastline le bolje presaditi. Zdaj je še čas, kasneje pa rastline pustimo na
miru, zalivamo manj, prenehamo gnojenje, da bodo pričele zimski počitek. Edina izjema so orhideje.
Vsekakor pa je zdaj zadnji čas, da v stanovanje prestavite preživele božične zvezde in jih pričnete zatemnjevati. Za začetek cvetenja v času božiča potrebujejo zdaj najmanj 14 ur popolne teme, kije ne sme motiti svetloba televizije, naših luči ali cestne razsvetljave. Zato nanje postavimo temno škado najkasneje ob 17. uri popoldan in jih ne pozabimo zjutraj, preden gremo v službo, odkriti. Zvezde naj bodo v decembru v svetlem, a ne preveč toplem prostoru. V dnevnih sobah imamo Slovenci zanje previsoke temperature. Idealne so med 18 in 20 oC. Običajno so pri nas zanje najprimernejše spalnice. Vse druge sobne rastline so še lahko zunaj, bi pa bilo dobro, če jih trikrat ali še več poškropite z naravnimi insekticidi, kot so vratičev, rabarbarin ali ko-privni pripravek. Razmak med posameznimi tretiranji naj bo 3 do pet dni.
Nekoč sem recepte sicer že napisala, a so me spomnili, da so jih pozabili. Zato so danes spet tu.
Vratičev pripravek
Vratič najdemo vedno na zapuščenih zemljiščih, ki so bila nekoč obdelana. Največ
Vratič najdemo prav povsod v Sloveniji.
ga raste ob cestnih poteh. S pripravkom iz vratiča moramo biti zelo previdno, saj je lahko strupen tudi za otroke in domače živali. Naredimo lahko prevrelko, brozgo ali čaj. Deluje na vse vrste žuželk. Kot zastirko ga uporabljamo tudi proti polžem.
300-500 g svežega cvetočega zelišča s cvetovi, listjem in stebli ali 30 g posušenih rastlin namočimo v 10 l vode. Z nerazredčenim škropimo, če stoji tako namočeno zelišče 24-48 ur. Lahko pa ga pustimo stati toliko časa, da se tekočina preneha peniti. V tem primeru posodo sicer pokrijemo, a ne nepredušno, saj mora zrak nad tekočino krožiti. Vsaj enkrat dnevno tekočino tudi premešamo. Na koncu jo precedimo, dobljeni pripravek pa redčimo po spodnjih navodilih. Tak pripravek lahko tudi hranimo v temnih stekleničkah in v hladnem in temnem prostoru okrog 3 do 6 mesecev. V tem primeru ga morate spraviti tako, da do njega ne morejo otroci.
Z nerazredčenim pripravkom zalivamo po tleh - na primer ravno zdaj lahko z njim poskusimo premagati strune. Po rastlinskih delih ga razredčimo v razmerju 1 : 3. Pripravka, ki stoji namočen samo 24 ur, ni treba redčiti. Lahko ga pomešamo s presličnim čajem, mešanici pa dodamo še pest soli. Tak pripravek deluje tudi na prave plesni.
Vratiča je zdaj še vedno veliko, naberete ga lahko tudi za zimsko pomoč rastlinam pred škodljivci. Potrebno ga je le posušiti. Pozimi lahko iz njega kuhate tudi čaj - posušeno maso prelijete za 15 minut z vrelo vodo.
Insekticid iz listov rabarbare
Rabarbara je rastlina, ki jo vedno umeščamo nekje vmes med zelišča in zelenjavo. Nekoč smo na vsakem kmečkem vrtu našli to veliko in tudi dekorativno rastlino. Za vse, ki bi jo želeli imeti, naj povem, da potrebuje cel kvadratni meter prostora, najbolje na sončnem in odcednem mestu. Lahko jo damo tudi na okrasno gredico s trajnicami. V letošnjem letu je imela zaradi suše kar veliko težav.
I Ti i II I ^ T- ' 'Jff
Foto: Miša Pušenjak
Rabarbara je bila nekoč na vsakem vrtu.
Za našo prehrano so uporabni samo pe-clji, saj so listi rabarbare strupeni. Užitno in primerno kiselkasto je obeljeno steblo teh listov, ko je dolgo cca 40 cm. Iz stebel kuhamo kompot; meni je najprijetnejši, če je kombiniran z drugim sadjem, ki je presladko, na primer s hruškami. Še za kompot velja, da ga pripravljamo samo do konca junija, v večjih količinah pa ga ne smejo piti vsi, ki imajo težave z vodenimi sklepi, putiko in revmatičnimi obolenji.
Liste rabarbare lahko uporabimo tudi kot insekticid na svojem vrtu. 1 kg zelenih delov (brez stebel) damo v 51 vode in po vrenju kuhamo še 5 - 10 min. Odcedimo in z mrzlim zavretkom škropimo ali zalivamo po rasdi-nah, ki so jih napadle gosenice ali uši. Deluje tudi na čebulno, korenjevo ali porovo muho. Zdaj je čas, da s tem pripravkom, če imamo seveda listov, rabarbare dovolj, škropimo po-rove rastline. Poškropimo oziroma zalijemo tudi od strun napadene solate.
Listi so tudi odlično sredstvo za zastiranje tal ali pa organska masa za kompostiranje, saj vsebujejo veliko rudninskih snovi, ki jih rastline potrebujejo. Zato jih ne mečite vstran, uporabljajte jih kot zeleno zastirko.
Jesenske lepotice v koritih na balkonih
Klub temu da je letos večina balkonskih rastlin res prekrasnih, jih bodo kmalu zamenjale jesenske lepotice. Že nekaj let so v koritih obvezne mačehe, zelo pogoste so tudi vrese. V današnjem času pa jih lahko kombiniramo še z mnogimi drugimi rastlinami. Omenila sem že, da v koritih pustimo okrasne trave, saj so lepe tudi posušene. Svojo barvo pa obdržijo šaši, zato jih pogosto sadimo v zimska korita.
Naj vam predstavim še eno zelo uporabno rastlino za prekrivanje gredice s trajnicami, skalnjake, prekrivanje tal okoli grmovnic in dreves tam, kjer trava noče biti lepa, pa tudi za jesenske zasaditve korit, posod ali grobov. To je skrečnik ali latinsko Ajuga reptans. Ta rastlina je trajnica, letos vam bo krasila korita ali posode, v naslednjih letih pa bo uporabna za prekrivanje tal na gredicah v polsenci. Spomladi nas razveseli z modrimi cvetovi. Rastlina, o kateri govorim, raste v posodi na sredini med rumenimi mačehami. Listi so lahko pisani, tako kot na objavljeni fotografiji, najpogosteje so temno rdeči, v tujini pa sem videla tudi rdeče oranžne. Poleg nje je v posodi posajen tudi pisani šaš in rumeno cvetoča nizka krizantema. Ker imamo vsi raje žive barve, jesenske zasaditve popestrimo s koruzo kot na objavljeni fotografiji, ali pa z okrasnimi bučkami.
Podobno lahko naredimo tudi na gobovih. Cvetja je vedno manj, denarnice pa so bolj tanke in je kupovanje precej drago. Zato mi je prav hudo, ko v mnogih vazah na grobovih vidim plastično cvetje, poleti, ko je izgovor vročina, v jeseni, ker cvetja na vrtu že primanjkuje, in seveda pozimi. Namesto rezanega cvetja lahko ravno tako postavimo posodo z živimi rastlinami, ki jo podobno zasadimo in okrasimo in bo v okras tako v jeseni kakor pozimi, pa še dolgo v pomlad, dokler ne bomo spet imeli cvetja na domačem vrtu. Dovolj bo zalivanje enkrat tedensko, pogosto pa bo zanj poskrbela sama narava, saj je padavin v jeseni navadno veliko. Tako si že dolgo pomagajo v tujini.
Miša Pušenjak
Foto: Miša Pušenjak
Korito z jesensko-zimksimi lepoticami
Zdravstveni nasveti
Tudi hrana je lahko zdravilo - 10.
CITRUSI ali agrumi so velika skupina zimzelenih dreves in grmičevja iz rodu rutičevk (Rutace-ae) in njihovi kiselkasti plodovi, izjemno priljubljeni v prehrani ljudi. Njihova domovina sta Kitajska in jugovzhodna Azija. V Evropo in preostali svet so prihajale različne vrste v različnih obdobjih, nekatere že v rimskih časih, v desetem stoletju pa so jih Arabci začeli gojiti v Sredozemlju. Mediteranske države imajo poleg ZDA še danes vodilno vlogo v njihovi proizvodnji. Najbolj znane in uporabljene vrste so limone (Citrus limon), pomaranče (Citrus sinensis) in grenivke (Citrus paradisi).
Za vse plodove je značilno, da vsebujejo citronsko kislino in vitamin C. Zaradi prijetnega ki-selkasto-sladkega okusa so zelo priljubljeno sadje tudi pri nas, in to skozi vse leto, še posebno pa v zimskih mesecih. Največ jih zaužijemo v naravni obliki, nepredelane, kot je tudi prav, saj tako sadje ohrani vse hranljive in zdravilne lastnosti. Limonov sok je nepogrešljiv dodatek v številnih napitkih in slaščicah, dobro se poda tudi k mesu in ribam. Citruse lahko predelamo v marmelade ali sadne sokove.
Njihovo zdravilno moč so cenili že v preteklosti. Pomorščaki so jih uživali na dolgih plovbah, da niso zboleli za skorbutom (boleznijo, ki jo povzroča pomanjkanje vitamina C). Že 100 g limone pokrije kar 71 % naših dnevnih potreb po vitaminu C. Gre za močan antioksidant, ki telo ščiti pred škodljivimi vplivi iz okolja in krepi odpornost. V tovrstne zdravstvene namene je uporaba citrusov najbolj razširjena. Iz njih pridobivajo eterična olja, ki so zelo cenjena v živilski (arome), farmacevtski (pri izdelavi zdravilnih pripravkov) in kozmetični industriji (za parfume). Rezine limone in limonov sok veljajo v ljudski medicini za dobro razkužilo. Še danes je razširjena navada, da vodo servirajo z rezino limone. Manjše poškodbe na koži lahko premažemo s limono-vim sokom, ki deluje razkužilno, prepreči krvavitve in čisti gnojni izcedek. Sladke vrste pomaranč večinoma poznamo kot hrano in ne kot zdravilo, čeprav farmacevti za izdelavo galenskih zdravilnih izdelkov (sirupov, čajev, tinktur) največ uporabljamo prav grenko pomarančo (Citrus aurantium). Za grenivke velja, da so najmanj priljubljene kot sadje, predvsem zaradi nekoliko grenkega okusa. Ta pa je navdihnil številne raziskovalce k proučevanju njihovih zdravilnih lastnosti, tako so postale dragocen pripomoček pri številnih težavah. Podobno kot limone veljajo za naravno razkužilo na koži in v telesu. Ljudski rek pravi, da grenivka naredi red v želodcu, zato je koristna pri prebavnih težavah. Kava z
Foto: Črtomir Goznik
Mirjana Dunjič Lapuh, mag. farm.
dodatkom limonovega ali še bolje soka grenivke velja za dobro domače zdravilo proti glavobolu. Dokazano je namreč, da ti sokovi močno povečajo delovanje kofeina. Nekatere študije dokazujejo, da imajo kombinacije kofeina in citrusov ugoden učinek tudi na povečano izgorevanje maščob v telesu. Grenivka ima zelo nizek glikemični indeks, zato jo uvrščamo med nujno potrebna živila. Kot taka je danes nepogrešljiva pri številnih dietah.
V prehranskih dopolnilih so izvlečki citrusov prisotni v kombinaciji s gvarano, ki vsebuje več kofeina kot kava. Ta dopolnila so namenjena pomoči pri shujše-valnih dietah, podobne sestavine pa najdemo tudi v izdelkih proti celulitu.
NAMIG: Sok grenivke, najsi-bo iz svežega sadeža ali konzerviran, močno vpliva na delovanje številnih zdravilnih učinkovin. Kroničnim bolnikom, ki jemljejo več zdravil, se zato uživanje grenivke in njenega soka sočasno z zdravili ODSVETUJE!
Mirjana Dunjič Lapuh, mag. farm.
S svetovne
glasbene
scene
Znotraj evropske turneje bo 20. septembra 2012 v ljubljanskih Križankah znova nastopila legendarna britanska skupina Nazareth. Ta popularna rock zasedba se je med svetovne glasbene velikane zapisala z uspešnicami, kot so Love Hurts, Hair of the Dog, Broken Down Angel in številnimi drugimi. Zasedba je nastala leta 1968 v škotskem mestu Dunfermline. Člani so na dolgi in zanimivi poti posneli kar 22 studijskih albumov, med njimi pa zagotovo prednjači plošča Hair ofthe Dog iz leta 1975, na kateri najdemo tudi njihovo daleč največjo uspešnico Love Hurts, ki so jo v originalu izvajali The Everly Brothers. Frontman in pevec skupine Dan McCafferty, ki ga krasi izjemen vokal, bo z drugimi člani zasedbe na ljubljanskem koncertu ob starih uspešnicah promoviral tudi zadnji studijski album Big Dogz. Ob zasedbi Nazareth bodo v Križankah nasto-
To je to
Foto: iBaller.com
Nazareth
pili še eni slavni britanski rockerji Wishbone Ash, ki so svetovno slavo dosegli z uspešnicami, kot so The King Will Come, Blowin Free, Phoenix ter Living Proof. Nazareth so v Sloveniji nazadnje nastopili pred 17 leti, prav tako so v Sloveniji pred 20 leti že igrali člani zasedbe Wishbone Ash.
22. oktobra bodo v Londonu na veliki slovesnosti podelili letošnje nagrade znane britanske glasbene revije Q. To bo že 19. izvedba podelitve teh prestižnih nagrad. Znani pa so že tudi letošnji nomi-niranci, največ nominacij, po dve, so letos zbrali: Blur, The Stone Roses, Noel Gallagher in Florence and the Machine. Za najboljšega izvajalca na svetu so ob ameriški pevki
BILBOARDOVIH VROČIH 100 (ZDA)
1.	WHISTLE - FLO RIDA
2.	WE ARE NEVER EVER GETTING BACK TOGETHER - TAYLOR SWIFT
3.	ONE MORE NIGHT - MAROON 5
UK TOP 100 (VELIKA BRITANIJA)
1.	LET ME LOVE YOU (UNTIL YOU LEARN TO LOVE) - NE YO
2.	HALL OF FAME - SCRIPT FT WILL I AM
3.	BLOW ME (ONE LAST KISS) - PINK
NEMČIJA
1.	ONE DAY/RECKONING SONG (WANKELMUT REMIX)
2.	SCHAU NICHT MEHR ZURUCK - XAVAS
3.	I FOLLOW RIVERS - LYKKE LI
Lady Gaga nominirane še štiri britanske rock skupine: Blur, Coldplay, Muse in The Stone Roses. V konkurenci za najboljšega solo izvajalca najdemo ta imena: Dizzee Rascal, Noel Gallagher, Emeli Sande, Florence Welch in Adele. Med najboljšimi novimi izvajalci so nominirani: Alabama Shakes, Alt-J, Django Django, Lianne La Havas in Frank Ocean. Za nagrado v kategoriji najboljši album bodo tekmovali: El Camino (The Black Keys), Standing at the Sky's Edge (Richard Hawley), Given to the Wild (The Maccabees), Sonik Kicks (Paul Weller) in The Bravest Man in the Universe (Bobby Womack). V boju za največjo uspešnico leta pa so: Florence and the Machine s Shake it Out, Fun s skladbo We Are Young , Gotye s Somebody That I Used to Know, Plan B z Ill Manors in Rizzle Kicks z Mama Do the Hump.
Avstralska pevka Kylie Minogue bo 29. novembra izdala nov album, na katerem bomo lahko slišali priredbe njenih največjih hitov. Z omenjeno zbirko želi zaznamovati 25 let od izdaje prvega solo singla Locomotion. Plošča bo nosila ime The Abbey Road Sessions, na njej pa bomo lahko med drugimi slišali tudi novo verzijo uspešnice Where The Wild Roses Grow, ki jo je posnela v duetu z Nickom Ca-vom. Kyle Minogue je pred dnevi nastopila tudi na velikem koncertnem spektaklu
Proms in the Park, ki je potekal v znanem londonskem Hyde Parku ob spremljavi velikega orkestra radia BBC. Seznam skladb na albumu The Abbey Road Sessions:
1.	All The Lovers
2.	On A Night Like This
3.	Better The Devil You Know
4.	Hand On Your Heart
5.	I Believe In You
6.	Come Into My World
7.	Finer Feelings
8.	Confide In Me
9.	Slow
10.	The Locomotion
11.	Can't Get You Out Of My Head
12.	Where The Wild Roses Grow
13.	Flower
14.	I Should Be So Lucky
15.	Love At First Sight
16.	Never Too Late Frontman slavne britanske zasedbe The Charlatans Tim Burgess je v intervjuju za britanski časopis Independent povedal, da je s preostalimi člani zasedbe začel pripravljati material za nov studijski album. Njihova že 12. plošča naj bi po napovedih izšla prihodnje leto in bo naslednica zadnjega izdelka Who We Touch iz leta 2010. Hkrati pa Burgess dela tudi pri svojem drugem samostojnem albumu Oh No I Love You, katerega izid je napovedan za 24. september. Na solo zgoščenki gostujejo številni glasbeniki iz skupin, kot so Lambchop, Clem Snide in My Morning Jacket.
Janko Bezjak
Naročite
v
Štajerski
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice. Gremo na počitnice. Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
NAROCI1.NICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek:.
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka:. Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj i.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
Ml
Nekoč, a še ne tako dolgo tega, so ljudje hodili po parkih. Ob vikendih so se morda odpravili na izlet, kakšen nastop, koncert, v gledališče, modra v kino. Srečevali so se po mestih in po reku »Tretjič greva na pijačo« posedali po bifejih in se pogovarjali.
A kolo časa se je zavrtelo, življenje in način, kako živimo, sta se spremenila. In se še naprej spreminjata, vse hitreje. Saj, saj, to je normalno, naravno in tako mora biti. Naprej, ne nazaj. Pa vendar me spreleti misel, da tako kot je zdaj, ni nujno boljše. Ne rečem, v določenih pogledih že, a splošen trend, ta obči hlad me odbija. Ljudje se namreč ne poznajo več. Niti sami sebe, še manj ljudi okrog sebe. Ne, nobena globlja poznanstva niso potrebna. Le to, da veš, kako je sosedu ime. Mehurčki, v katerih živimo, nekako postajajo vse manjši in manjši. Drobceni.
Tema se je prevesila čez mesto; verjetno že pred kakšno uro. Sedim v kuhinji in pišem kolumno, ko na vratih pozvoni. Odprem. Tam stoji soseda iz stanovanja nekaj vrat stran in v rokah drži krožnik sadja ter zavojček aspirina. Ravno pred nekaj minutami sem namreč potrkal na njihova vrata, sprašujoč po termometru. Tisti dan sem zbolel. Znova se mi zahvali za pomoč pred nekaj dnevi, oba se prijazno nasmehneva in vsak izgine za svoja vrata.
Vendar to je izjema, redka oaza, ki človeku polepša dan. To so generacije, ki so še živele in doživele Jugo. Danes je drugače, tega praktično ni več. Predstavljam si, da bi jih v stiku s kakšno drugo generacijo ob takšnem dogodku kvečjemu dobil po glavi s pametnim telefonom. Ne vem, morda le pretiravam, morda koga podcenjujem. A občutek imam, da upravičeno. Te dni vsak živi v svojem sodobnem kondo-miniju, ves dan je v službi, s slušalkami v ušesih in ne ve o nikomer ničesar. In nihče nikogar tudi ne briga. Vsak po svoje in vsak zase. Do tega smo prišli. Do tega, da stiske drugega sploh ne opazimo več, a četudi jo, se v nas nič ne premakne.
Lepo. Dokončno smo se preselili na goro Daj-dam. Pa dobrodošli!
Matic Hriberšek
www. ra d i o-p t u ¡. si
l_e s t v i c NAJ v
1.	I FOLLOW RIVERS - TRIGGERFINGEf
2.	WHISTLE - FLO RIDA
3.	GUARDIAN - ALANIS MORRISETTE
4.	GLITTER & GOLD - REBECCA FERGUSON
5.	BALADA - GUSTTAVO LIMA
6.	TURN UP THE RADIO - MADONNA
7.	BLOW ME - PINK
8.	WE ARE NEVER EVER GETTING BACK TOGETHER - TAYLOR SWIFT
9.	SETTLE DOWN - NO DOUBT
10.	LIGHTS - ELLIE GOULDING
11.	SOME NIGHTS - fun.
vsako sredo na Radiu Ptuj Z Vami na frekvencah 89,8« 98,2° 104^3 bo Janko Bezjak
C
Smeh ni greh
Kaj bomo danes jedli
Foto: ASV
TOREK
poljubna juha, solata s paradižnikom, papriko in navadno
klobaso, črni kruh
SREDA
fižolova juha (zrnje) s smetano, palačinke z domačo
marmelado
ČETRTEK
špinača, kuhana govedina, pire krompir, hruška PETEK
sataraš, polnozrnati kruh SOBOTA
musaka iz stročjega fižola*, špagetna solata** NEDELJA
goveja juha, vratovina na žaru, pečen krompir, zelenjava
(paradižnik, paprika)
PONEDELJEK
krompirjev golaž, hrenovka
*Musaka iz stročjega fižola
Sestavine: 1 kg stročjega fižola, 4 žlice olja, 3 stroki česna, peteršilj, 25 dag govedine, 25 dag svinjine, 1 čebula, sol, poper, 3 jajca, 2 dl kisle smetane ali mleka.
Na polovici maščobe malo prepražimo sesekljan česen in peteršilj, dodamo narezan fižol, solimo, prilijemo nekoliko vode in pokrito dušimo. Na preostalem olju rumeno prepražimo sesekljano čebulo ter jo dodamo mletemu mesu. Dodamo še 1 jajce, sesekljan peteršilj, solimo in popramo ter premešamo. Na pomaščen pekač ali jensko posodo damo najprej plast dušenega fižola, nato plast mesa pa spet fižol, ki mora biti tudi na vrhu. Jajci razžvrkljamo v kisli smetani ali mleku in zlijemo po musaki. Po vrhu lahko naribamo sir. Postavimo v pečico na 180 °C in pečemo 30-40 minut, da se jed zgoraj lepo rumeno zapeče.
**Špagetna solata
Sestavine: 15 dag špagetov, 7 dag korenčka, 1 sveža paprika, 15 dag koruze, 10 dag kislih kumaric. Marinada: 4 žlice olja, 6 žlic kisa, sol, drobnjak.
Špagete nalomimo in skuhamo v slanem kropu al dente. Kuhane in dobro odcejene stresemo v skledo in pokaplja-mo z žličko olja ter med hlajenjem še večkrat premešamo. Pridamo drobno nariban svež korenček, na kratke rezance narezano papriko, drobno narezane kisle kumare, koruzo. K tej solati lahko dodamo tanko narezan surov por, kuhan grah, cvetačo ... Vse sestavine premešamo, da se enakomerno porazdelijo. Solato polijemo z marinado. Poleti jo postavimo v hladilnik ali pa je pripravljena za naslednji dan.
Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko
j., "v	' t* ' ÍS7- -
V:" ' -	4 > _

' -
NEPAZLJIVEZ
Trije polži se sprehajajo in pridejo do roba ceste. Eden od polžev se odloči, da jo bo prečkal. »Si nor ali samo nepazljiv?« ga vpraša eden od polžev. »Zakaj pa?« se čudi. »Čez dve uri pripelje avtobus!«
»To življenje je pa res kruto!« je zavzdihnila mravljica. »Pet minut zabave in zdaj naj celo življenje kopljem grob za moža!«
dame.
ZAZIDANI PUJS
Pujs gre mimo vtičnice za elektriko,
se zaustavi in ji reče:
»Tebe so pa kar zazidali, kaj?«
BOLHE
Kužek vohlja čevlje fine Dama ga opazi in zavrešči: »Da mi takoj odpeljete to ščene! Bolhe kar skačejo po moji nogi!« »Pridi, Valdi, gospa ima bolhe!«
BOLEČA NOGA
»Sinko, katera noga te boli?« je vprašala mati stonoga. »Ne vem, mamica. Saj znam šteti šele do deset!«
SREČA
»Zakaj si pa danes tako srečen?« je črv vprašal drugega črva. »Tašča je odšla na ribolov!«
RDEČA KAPICA
Rdeča kapica je šla skozi gozd, v rokah pa je nosila košarico. Naenkrat je izza grma slišala globok glas: »Stoj! Kaj imaš v košarici?« »Babici nesem potičko ...« »Kaj še imaš?« »Nekaj sadja za babico ...« »Imaš še kaj?«
»Ja, imam tudi salamo za svojo babico.«
»Ali toaletnega papirja nimaš?«
ČUVAJ
»Zagotovili ste mi, da je pes, ki ste mi ga prodali, buden čuvaj gospodarjeve hiše. Včeraj ponoči pa so mi vlomili v hišo in mi ukradli dvesto evrov, pa pes sploh ni reagiral!« »Seveda ne! Prej je živel pri bogatih lastnikih in se za takšne malenkostne vsote ne zmeni.«
KOVČEK
Krokodil na letališču čekira vozovnico. V roki drži kovček iz krokodiljega usnja. Stevardesa zahteva, da ga odda na transportni trak, ker mora kovček oddati v prtljažni prostor letala.
»Ne, tega pa ne bom storil!« se upre krokodil. »Moja žena mi bo sedela v naročju!«
UNIČENO ŽIVLJENJE Na prigovarjanje prijateljev sta se poročila mravlja in slon. Toda že na poročno noč je slona zadel srčni infarkt.
HUJSE
»Kaj je hujše od žirafe z vnetim grlom?«
»Stonoga s ploskimi stopali!«
KRASILO, OKRTAS
JUDEZEV SIN
LJUDSKO IME ZA RIBO SULEC
PREBIVALEC ISLANDIJE
IVAN NAPOTNIK
SESTAVIL
EDI KLASINC
PASTIR BIKOV
KRAJ PRI VELIKIH BLOKAH
VODNA RASTLINA
KAMNINA KREMEN
SOLJENOST
NERODNA ZENSKA
LEVI PRITOK LONJE
MONGOLSKI KNEZ
SOZVOK
RAZKOL, RAZDOR
MODEL FORDA
POŽREŠNA ZENSKA
UDELEŽENEC TABORA, TABORNIK
SVETNISKI SIJ, OBSTRET
STOPALNIK ZA VADBO NOG
OLGA REMS
PRVINE UM. DELA
DAR PO POROČNI NOČI
NAPAČNA BARVA PRI KARTAH
SNOP SVETLOBE
CILJ V BUDIZMU
POŽELENJE
VELIKI VRAN
VODJA MENIHOV
POUČEVANJE
EVA BOHTE
ODPOVED
UMOLKNITEV
VREDNOSTNI PAPIR
PODOBAR (FRANC)
OTOK NA JADRANU
RAZŠIRJENA CEV, OBOJKA
AVSTRIJSKI PEVEC JÜRGENS
OLGA TKAVC
RAJKO DOLINAR
PLES STEP
MESTO V FRANCIJI
ZUPAN POD FRANCOZI
REVIJA ZA MLADE
PODZEMNI ŽUŽKOJED
PEVSKI GLAS
KANEC, KANČEK
IZDELOVALKA KIPOV
NEZAKONSKI OTROK
VPREŽNA ŽIVAL
ŽARKO TARANA
GALIJ
HRVAŠKI MODERATOR MLAKAR
MOČNO HOTENJE
BLAGAJEV VOLČIN
VRSTA AKTA
HROSČEK NA VINSKI TRTI
EKSOTIČNI FRANCOSKI PLES
Foto: ASV
UGANKARSKI SLOVARČEK: ILOVA = levi pritok Lonje, JUTRNJA = darilo po poročni noči, KAGAN = mongolski knez, KVARC = kamnina kremen, OSOLE = slovenski podobar (Franc, 1857-1907), ROT = ljudsko ime za roparsko ribo sulec, STEPPER = stopalnik za vadbo nog, TAP = ples step, ULAKA = kraj pri Velikih Blokah.
■ue>iue>i 'jbjjj 'i^e|od 'e>ne§! 'eljaz
'jaAHO Tu°>1 'IJHued 'e^jed^ 'jaiu 'uanoy 'dej 'xo '°Pn 'eqofl 'a|oso 'uoq '93 'ezep^njisuj 'jedo 'eueAJju Tos 'esuouai 'js^ajpod 'e|0|J0|§ 'oapue|S| 'ojba^ 'zo§oj 'e^ein 'Je>nq :ouabjopoa '3>1NVZId>1 31 A31IS3d
Govori se ...
... da so na Štajerskem nekateri že malo užaljeni, ker se še kateri drugi od resnejših predsedniških kandidatov ne loti kakšne medijsko odmevne akcije na totem koncu. No ja, mnogi so tega celo zelo veseli.
... da je zadnji čas, da Poeto-vionci enkrat prenehamo sodelovali na tekmovanju cvetočih mest, sicer se lahko pripeti, da bomo po srebru leta 2002 in letošnjem bronu dobili čez 10 let samo tolažilno priznanje za sodelovanje.
...da se že ve, zakaj so na sobotnem folklornem spektaklu v stari Poetovioni nastopile le tuje folklorne skupine. Baje zato, ker so člani vseh domačih skupin preveč utrujeni ali celo omamljeni obležali pod domačimi brajdami ali v kakem vinogradu.
.. . da naj bi tudi vrli Holer-možani končno ujeli svojo gospodarsko priložnost. Polži jim
skoraj ne bi smeli uiti - kot jim je pred leti cukrca.
... da so videmski tamburaški kljub močni okrnjenosti zaradi številnih trgatev vendarle nastopili na dvorišču turniškega gradu. Kerje manjkal tudi pevec, je Dragojevičevo pesem pogumno zapel sam dirigent, pa sedaj ne vedo, ali so ploskali njegovemu glasu ali pogumu.
... da si nekatere bogate in trenutno vladajoče stranke poleg politične kuhinje lahko privo-
ščijo tudi podeželsko kuharsko mojstrovanje. Na tekmovanju v kuhanju krompirjevega golaža niso skrivali namer modrih ZVERI.
Vidi se ...
. da si nekatere polanske gospodinje darove jeseni predstavljajo zelo drugače kot nekatere njihove mestjanarske vrstnice, kar so konkretno pokazale na razstavi bogastva narave.
Foto: Tajno društvo PGC
Foto tedna • Bralci fotografirajo
Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@radio-tednik.si. Fotografija naj bo v formatu »jpg« in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo! Tokratna fotografija je iz Vidma. Verjemite ali ne - buče so prave, ne plastične. Zrasle so Dominčevim in Lainščkovim na njivi pod obronki Haloz, težke pa so tako, da jih Luka, ki se skriva za njimi, ne more dvigniti. Največja ima 64 kg.
0stvarja\ ■knjiga
vvwceske
m m knjig,
Qelix
Fotografiji se razlikujeta v petih podrobnostih. Poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do ponedeljka, 24. 9., pošljite na naslov: Radio-Tednik, Raičeva 6, Ptuj.
Ime in priimek:_
Naslov:_
Pošta:_
Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali nagrajenca, ki bo prejel nagrado po pošti. Nagrado prejme Kaja Korpar, Podgorci.
Iskrice
radioptuj
89,8*98,2*104,3 www.radio-ptuj.si
Sudoku • Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
Od torka do torka
Tadejevznakpskpp
		9	1		5	8		
3	7			6			9	5
5				7				1
4	5		2		7		6	8
		7	6		8	5		
1	8		5		3		7	2
6				8				4
7	3			2			8	9
		4	7		1	3		
	Ljubezen	Poseí	Denar	Zdravje
Oven	V	©©	€€€	00
Bik.	VV	©©©	€	000
Dvojčka	V	©©	€€€	000
Rak	VVV	©©©	€	00
Lev	V	©	€€€	00
Devica	VV	©©©	€	0
Tehtnica	V	©©	€€€	0
Škopijon	VVV	©	€€	00
Strelec	VVV	©©	€	000
Kozorog	VV	©©©	€€	0
Vodnar	VVV	©©	€	000
Ribi	V	©©©	€€	0
Velja za teden od 18. do znaka - dobro, 3 znaki -
Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog
24. septembra 2012. 1 znak - slabo, 2 odlično
(Vir: www.pregovor.com)
»Življenje do konca povezano z mojim - to je čudež zakona.« Denis de Rougemont
»Ni je v nebesih hujše jeze, kot je v sovraštvo sprevržena ljubezen, in ne razjarjenosti hujše v peklu kot užaljenost zavržene soproge.« William Congreve
»Kaj je srečen zakon? Na to vprašanje bi si morala odgovoriti sleherni mož in žena... Mislim, da bosta odgovor našla, če bosta skrbno premislila o potrebah drug drugega in če si bosta potrebe tudi uresničila.« Pearl Buck
»Raje bi živela sama kot z nekom, ki me ne bi videl in sprejemal takšne, kakršna sem.« Jane Birkin
»Kdor se boji osamljenosti, naj se ne poroči.« Anton Čehov •k**
»Zakonska zveza je visoka šola altruizma.« Honore de Balzac
»Tistemu, ki vam prevzame ženo, se boste najbolje maščevali, če mu jo prepustite.« Sacha Guitry
»Najpogostejši razlog za ločitev je poroka!« Grafit
»Kdor si hoče ohraniti družinsko srečo, naj ne skopari z drobnimi pozornostmi in ljubeznivostmi. Brž ko se mu ponudi priložnost za kako prijazno dejanje, naj ga takoj tudi stori in naj ne čaka na jutri.« Dale Carnegie
Foto: JS
Starošince • Šestič so se zahvalili polju
Najboljši bobov golaž so skuhali Kraševci
Foto: M. Ozmec
Najboljši bobov golaž so tokrat skuhali gostje s Krasa, odlična kuharska ekipa razvojnega društva Pliskovica.
Turistično društvo občine Kidričevo se je tudi tokrat izkazalo kot odličen organizator. Na 6. prireditvi Zahvala polju so najboljši bobov golaž skuhali gostje s Krasa, ki so izstopali tudi z bogato založenimi stojnicami in narodnimi nošami, v starih kmečkih opravilih pa so bili najboljši veterani iz Cirkovc.
Šesta turistično-etnografska prireditev Zahvala polju se je v Starošincah v nedeljo, 16. septembra, pričela že v kmalu po poldnevu, ko so člani turističnega društva ter društva podeželskih žena občine Kidričevo pod prireditvenim šotorom ob muzeju podeželja pripravili vabljivo razstavo nekdanjih kmečkih jedi. Otroci iz vrtca Cirkovce so s pomočjo vzgojiteljic pripravili otroške delavnice, na katerih so ustvarjali na temo jesen, prireditveni prostor pa so obkrožale stojnice, na katerih so predstavljali različne domače obrti in dopolnilne dejavnosti na kmetiji. Svoje izdelke so predstavljali Kmetija Vuge Branka Janežiča iz Velikega Brebrovnika pri Ivanjkov-cih, ekološka kmetija Kušar iz Šikol in Društvo podeželskih žena in deklet občine Kidričevo, medtem ko so članice krajevnega odbora Rdečega križa Cirkovce udeležencem nudile zdravstvene nasvete in merile krvni tlak.
Okoli 14. ure je zadišalo po dimu in praženi čebuli, saj se je pričelo tradicionalno tekmovanje v kuhanju krompirjevega -bobovega golaža, živahno pa je postalo tudi na odru, kjer so se vrstili nastopi ljudskih pevcev, godcev in folklornih skupin. Predstavile so se ljudske pevke Žanjice Prosvetnega društva Cirkovce, Vesele Polanke iz PD Cirkovce, pa folklorna skupina Vinko Korže in Veterani PD Cirkovce, ljudske pevke DU Kidričevo, ljudski godci in pevci Veseli prijatelji ter ljudski pevci in godci s Krasa.
Strokovna komisija je tudi letos imela precej dela, saj se je v kuhanju golaža pomerilo kar 9 ekip. Prvo mesto so prejeli gostje, skupina Kraševci s kuharjem Rudijem Pečarjem, drugo Kulturno društvo Lovrenc na Dravskem polju, tretji so bili Pokrivači iz Župečje vasi, nato pa so se zvrstile ekipe Staro-šinski kuharji, Društvo podeželskih žena in deklet občine Kidričevo, Društvo podeželskih žena Velike Lašče, Društvo upokojencev Cirkovce, skupi-
na Zveri z Nušo Ferenčič ter Franc Jurič s prijatelji.
Tudi letos so ocenjevali in tehtali naj pridelek. Najtežji krompir je pridelala Stanka Ivančič iz Lovrenca na Dravskem polju; težak je bil 1,22 kg. Najtežji »runkl« ali krmno peso, ki je tehtala 7,58 kg, je pridelal Jani Mesarič iz Staro-šinc. Najtežjo bučo, težko 29,50 kg, je pridelala Irena Žunkovič iz Župečje vasi, najtežjo, 200 g papriko je pridelal Branko Pre-mzl iz Brunšvika, najtežji^para-dižnik, težak 1,1 kg, Blaž Žitnik iz Starošinc, najvišji češnjev paradižnik, visok kar 4,35 m, je zrasel Branku Premzlu iz Brunšvika, najtežji korenček (280 g) je imel Anton Bauman iz Dragonje vasi, najtežji jajče-vec, 1,56 g, Marjana Vasic iz Cirkovc, najtežjo čebulo (320 g) Anton Bauman iz Dragonje vasi, najtežjo sončnico (2,40 kg) Marta Zafošnik iz Lovrenca na Dravskem polju, najtežjo jedilno bučko (2,54 kg) Marta Zafošnik iz Lovrenca, najdaljši stročji fižol z dolžino stroka 64 cm pa Marta Zafošnik iz Lovrenca.
Na prireditvi pa so podelili
tudi posebna priznanja za najlepše urejene hiše in okolice v posameznih krajih in vaseh. Priznanja za lepo urejeno kmetijo sta prejela Štefan Greif iz Stražgonjce in družina Sagadin iz Mihovc. Priznanja za lepo urejeno stanovanjsko hišo so
prejeli Anica Petrovič iz Plete-rij 70, Pavla Fajt, Spodnji Gaj 39, Milena Zafošnik, Apače 277, Marija Vodušek, Župečja vas 6a, Matilda Vantur, Zgornje
Ptuj • Naj medicinska sestra
Pacienti cenijo prijaznost in dostopnost
Marija Božičko Kozel je medicinska sestra v zasebni ambulanti splošne medicine zdravnice Zo-rice Berič. V poletni akciji Štajerskega tednika N^j medicinska sestra/tehnik 2012 se je uvrstila na tretje mesto. Doma je v Zgornji Pristavi in je mama dveh hčerk. Dela v zelo frekventni ambulanti, nenehno je v gibanju, tako v ambulanti kot v prostem času, zato je podpora družine še kako pomembna. Rada se sprehaja, kolesari, najbolj pa se sprosti ob delu na prostem, posebno na vrtu.
Jablane 25, Maja Knaus in Tone Topolovec, Ob gozdu 15, Nji-verce, Genica Bezjak, Kungota pri Ptuju 46, Marta in Roman Mesarič, Starošince 41 a, Danica Frangež, Cirkovce 3a, ter Ivanka in Anton Fric, Dragonja vas 36. Priznanje za lepo urejen
Foto: Črtomir Goznik
Marija Božičko Kozel: „Podpora pacientov me je presenetila."
Foto: M. Ozmec
Med številnimi izvirnimi aranžmaji iz kmečkih pridelkov in sadja so izstopali izdelki iz kostanjevih bodic in slame.
Foto: M. Ozmec
Malčki iz vrtca Cirkovce so s svojimi vzgojiteljicami ves čas pridno ustvarjali na temo jesen.
stanovanjski blok so prejeli stanovalci bloka Tovarniška cesta 1, 2, 3 v Kidričevem, priznanje za lepo urejen stanovanjsko-poslovni objekt pa Babšek iz Šikol in Barbara Turk iz Lovrenca 114b.
Veliko pozornosti in predvsem smeha pa je poželo tekmovanje v kmečkih družabnih igrah. Tričlanske ekipe so se pomerile v kožuhanju in lušče-nje koruze ter trebljenju buč. Najspretnejša je bila ekipa veteranov folklorne skupine Vinko Korže iz Cirkovc, 2. mesto so osvojili člani ekipe Zveri (člani stranke SDS), 3. mesto pa ekipa iz Starošinc. Na prireditvi so se predstavili ljudski pevci in godci iz Krasa, ki so s seboj pripeljali tudi najznačilnejše jedi in se predstavili z običaji s svojega konca. Poleg izdelkov ekološke kmetije sta bila posebej slastna kraški pršut in teran, pisana paleta čebeljih izdelkov, da ne govorimo o odličnem domačem kozjem siru in brinjevcu.
M. Ozmec
Medicinska sestra je tudi Marijina sestra, del zasklug za to, da se je odločila za zdravstveno šolo, je po vsej verjetnosti tudi njenih. Zdravstveno šolo je obiskovala na Ptuju, kjer je opravila vso potrebno prakso. Opravljala jo je v ptujski bolnišnici, ima jo v lepem spominu. V šoli ji je šlo zelo dobro, v tretjem in četrtem letniku je dosegla odličen uspeh. Šolanje je želela nadaljevati, a ni šlo zaradi pomanjkanja finančnih sredstev. Doma je bilo pet otrok, v službi pa je bil samo oče. Po pripravništvu v ptujski bolnišnici je eno leto delala v patronažni službi, in sicer v Halozah, kjer se je ob osnovnem delu pogosto soočila tudi z velikimi socialnimi vprašanji, ki jih je bilo treba rešiti. Pozimi je bilo najtežje, ko je bilo treba včasih do kolen gaziti po snegu, da si lahko opravil svoje poslanstvo, pove Marija. Po tej preizkušnji služba je bila le za določen čas je dobila delo medicinske sestre v ambulantah Podlehnik,
Leskovec, Žetale, pozneje pa v ZD na Ptuju, kjer je začela delati z zdravnico Zorico Beric, s katero je ostala tudi po njeni odločitvi za odprtje zasebne ambulante splošne medicine. Skupaj sta že 14 let, približno toliko let pa je delala tudi v ZD Ptuj. Dela v ambulanti nikoli ne zmanjka, telefoni zvonijo od začetka dne pa do konca in ti so še najbolj moteči dejavnik pri delu, pravi. Pacienti se pogosto šalijo, da smo telefonist-ke, administratorke in sestre v eni osebi. Četudi se včasih slabo počutiš, tega pacientom ne smeš pokazati, vedno moraš biti dobre volje in nasmejan, prijazen, dostopen, pravi Marija Božičko Kozel. Tako velika podpora pacientov jo je presenetila glede na veliko medicinskih sester in tehnikov v akciji. Pričakovala je nekaj glasov, ne pa tolikšnega odziva. Vsak glas ji veliko pomeni, notranje zadovoljstvo, da dela v dobro bolnikov in zase.
MG
TV
Televizija Skupnih nternih Programov
www.siptv.si
TOREK 18. 9.
I
SREDA 19. 9.
00:00 Video strani 8:00 Oddaja iz Občine Destmik 10:00 Polka in Majolka 11:00 Utrip iz Ormoža 12:00 Video strani 18:00 Glasbena oddaja 19:30 Glasbene novičke z Ingrid 20:00 Oddaja iz Občine Destmik 21:30 Oddaja iz preteklosti Občine Destmik 22:30 Duhovna oaza 23:00 Video strani
00:00 Video strani 8:00 Kronika iz Občine Hajdina 9:30 Hajdina - Oddaja iz preteklosti 11:00 Video strani 18:00 Hajdina - Iz domače skrinje 20:00 Nogomet - NK Gerečja vas in NK Hajdina 21:30 Utrip iz Ormoža 22:30 Oddaja o kulturi 23:00 Video strani
četrtek 20.9.
Od 1.10.2012 dalje na SIP TV tudi programske vsebine Iz OBČINE STARŠE
Z vami že 15 let!
00:00 Video strani 8:00 Oddaja iz Občine Domava 8:55 Ujemi sanje 10:00 Ptujska kronika 10:15 Duhovna oaza 11:00 Video strani
18:00 Seja sveta Občine Domava - V ŽIVO 20:00 Domava - Gostovanje v Srbiji 21:30 Gospodarska oddaja OOZ Ptuj 22:45 Ptujska kronika 23:00 Video strani
Uredništvo:(02) 754 00 30 Marketing:(02) 780 69 90,031 627 340 Domava 116 D, 2252 Domava
Prireditvenik
Torek, 18. september
08:30 Pragersko, kulturni dom: kiparsko-rezbarske delavnice za
otroke - do 12:00 19:00 Slovenska Bistrica, knjižnica Josipa Vošnjaka: predstavitev šole za partnerstvo in predavanje
Sreda, 19. september
14:00 Skorba 23, Megličeva kmetija: tradicionalno trganje in kožu-hanje koruze, Društvo žena in deklet občine Hajdina - začetek prireditve
Četrtek, 20. september
17:00 Ptuj, Mestno gledališče: literarni nastop kitajskih literatov 18:00 Slovenska Bistrica, Galerija Grad: odprtje razstave Klavdija Tutte
19:00 Slovenska Bistrica, knjižnica Josipa Vošnjaka: literarni večer s pisateljico Mileno Miklavčič, predstavitev knjige Ženske
Petek, 21. september
10:00 18:00
18:00
19:00 19:00
21:00
Pragersko, Kulturni dom: razstava del likovne kolonije Gerečja vas, gasilski dom: odprtje razstave 9. Bučijade s pokušnjo jedi iz buč in s kulturnim programom, Društvo žena in deklet Gerečja vas
Skorba 23, Megličeva kmetija: tradicionalno kožuhanje koruze, Društvo žena in deklet občine Hajdina - nadaljevanje prireditve Leskovec, dom kulture: Od poezije do satire Slovenska Bistrica, viteška dvorana gradu: premiera satiričnega kabareta Ogledala
Mestni kino Ptuj in CID: projekcija filma Stari pisker in pogovor z ustvarjalci, nato v prostorih CID-a koncert ob začetku nove sezone: Darko Nikolovski
Mestni kino Ptuj
Četrtek, 20. september: 19:00 Eksotični hotel Marigold. Petek, 21., sobota, 22., in nedelja, 23. september: 17:00 Ledena doba 4: Celinski premiki; 19:00 Projekt - otrok; 21:00 Stari pisker.
Podatke o svojih prireditvah pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali jih vpišite v obrazec na spletni strani: www.tednik.si.
PTUJSKA TELEVIZIJA
pean
Torek 18.9, 8:30 Prodajni) okno 9:00 Dnevnik TV Maribor-pon. 9:25 Kuhinjica - por. 9:50 Info kanal 10;00 Ptujska kronika -pun. 10:20 Info kanal
11:00 Modro-poi 11:35 Info kanal 11:45 Prodajno okno 12:00 Ptujska kronika 12:20 Info kanal 12:50 Prodajno okno 13:05 Pomurski tednik - pori. 13:30 Info kanal 15:35 Kuhinjica 16:00 Ptujska kronika - pon. 10:20 Info kanai 16:30 Prodajno okno 17:00 Sport(no) 17:30 Info kanal 13:00 Ptujska kionika - pon. 13:20 Moto scena -13. oddaja - pon. 13:40 Info kanal
13:25 Zemlja In mi - 9. oddaja - pon. 20:00 Ptujska kronika -pon. 20:20 Sport(no)
20:50 Epk napovednik - 9. oddaja - pon. 21:20 Ptujske odrske deske - 3. oddaja - pon. 21:50 Kimavčevi večeri - pon. 22:20 Ptujska kronika - pon. 22:30 Info kanal Sreda 19,9. 3:30 Prodajno okno 9:00 Dnevnik TV Maribor - pon. 9:25 Kuhinjica - pon. 9:50 Info kanal 10:00 Ptujska kronika-pon. 10:20 Info kanal 11:00 Modro - pon. 1:35 Info kanal 11:45 Prodajno okno 12:00 Info kanal 12:50 Prodajno okno 13:05 Info kanal 15:35 Kuhinjica 16:00 Ptujska kronika ■ 16:20 Info kanal 16:30 Prodajno okno
pon.
PROGRAMSKA SHEMA PeTV
17:00 Čista umetnost -11. oddaja - pon.
17:20 Info kanal
13:00 Povabilo na kavo
13:30 Kultura na dlani -3. oddaja-pon.
13:30 Info kanal
20:00 Ptujska kronika-pon.
20:20 Mofo scena-13, oddaja-pon.
20:40 Povabilo na kavo-pon.
21:10 ReeiTVGorišnica
22:10 Info kanal
Četrtek 20,9,
8:30 Prodajno okno
9:00 Dnevnik TV Maribor -pon,
9:25 Kuhinjica - pon.
9:50 Info kanal
10:20 Modro - pon.
10:55 Info kanal
11:45 Prodajno okno
12:00 Ptujssa kronika
12:20 Povabilo na kavo-pon.
12:50 Info kanal
13:00 Prodajno okno
13:15 Info kanal
15:30 Kuhinjica
16:00 Ptujska kronika-pon.
16:20 Info kanal
16:30 Prodajno okno
17:00 Čista umetnost -11. oddaja - pon.
17:20 Info kanal
13:00 Ptujska kronika - pon.
13:20 Info kanal
20:00 Ptujska kronika - pon.
20:20 Ptujske odrske deske - 3. oddaja - pon
20:50 Predstavitvena oddaja o kartinp - pon
21:00 Sport(no) - pon.
21:30 Čista umetnost -11. oddaja - pon.
21:5010. Poli maraton-pon.
22:00 Ptujska kronika - pon.
22:20 Epk napovednik - 9. oddaja - pon.
22:55 Info kanal
www.petv.tv
mjttsljMwwtniliitEMiiiircinSigiTV
OS^/l AVTOMOBILI P.R.&AVTO Industrijska 9, MARIBOR 02 2283020, 031 658 679
-NOVA VOZILA FORD
-	POOBLAŠČENI SERVIS VOZIL
-	KREDITI NA POLOŽNICE BREZ POLOGA
-	ODKUP VOZIL & ODPLAČILO LEASINGOV & MENJAVE
LETNIK CENA« OPR.
FORD
FORD FIESTA 14 TREND	2010	9.190,00
KIACEED14GSLIX FRESH	2007	0.190,00
FORD FIESTA TREND 1.25	2009	7.990,00
FORDFIESTA TITANIUM 14	2010	9.290,00
CHEVROIET CRUZE 1.616V LS	2010	8.990,00
FORD FIESTA TREND 1.2S	2010	8.890,00
FORD FOCUS 1.6 Tl-VCTTRENMARAN. 2012	13.990,00
FORD FUSION 1.61 EBONY	2011	9.890,00
0PELC0RSA 1.2ENJOY	2007	6.190,00
RENAULTTWING01.2 EMOTION	2006	3490,00
VOLKSWAGEN POLO 1.4TDI COMFORT. 2006	6.250,00
VWTOURAN2.0TDI	2004 6.690,00
BMW 325i AVTONIAHC	2005	13.990,00
FIAT RRAV01.416VTJET	2008	7.890,00
BMW M3 SMG COUPE AVT0M.	2002/03	17.990,00
C0NTR0L PAKET	KOV. MORELOVIJ0L
1.1AST..SERV. KNJIGA	KOV. ČRNA
ALU PLATIŠČA	KOV. M0DRA-VISI0N
SAM010.078 fan	BELA
AIARM, POTOV. RAČ.	KOV. SREBRNA
GARAN. 00 2014	KOV. SREBRNA
ČRNASTREHA	BELA
AVT.KLIMA	KOV. ČRNA
ALU PLAT.	BELAČRNA STREHA EL POMIČNA PAN. STREHA KOV. SRERRNA
ALU PLATIŠČA	KOV. MODRA
TEMP0MAT, 10 X AIRBAG	KOV. SRERRNA
ŠPORT. PODVOZJE	KOV. ČRNA
MAST., SAMO 30.300 km	KOV. ČRNA
USNJE, SERV.KNJIGA	KOV. ZLATA
ŠE VEČ VOZIL NAJDETE NA : www.avto.net/avtomobilipr
Mali oglasi
KMETIJSTVO
KUPIM traktor IMT, Zetor, Ursus ali podobno in vso kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197.
PRODAM bukova drva, razcepljena, dolžine 1 meter, 50, 33 in 25 cm, brezplačna dostava, ugodna cena. Telefon 051 667 170._
KUPIM BIKCE za nadaljnjo rejo. Tel. 041 645 875._
PRODAM več odojkov, okolica Le-skovca. Tel. 041 271 284._
PRODAM odojke, težke od 20 kg. Tel. 755 31 21._
SUŠILNICO ZA ZRNJE Agrimec, 1 6-kubično, prodam. Tel. 041 758 020 ali 02 792 37 01._
PRODAM suha bukova drva z dostavo. Telefon 031 532 785.
sadjarstvo, vinogradništvo In vinarstvo
s prilogo
Osrednje teme septembrske
številke SADa, revije za sadjarstvo, vinogradništvo in pridelavo vrtnin, so ekološka pridelava oljk. kostanjeva šiškarica, dela v domačem sadovnjaku in protitočne mreže. Pišemo tudi o trgatvi letnika 2012 in smernicah kletarjenja, pri vrtninah pa o postopanju z rastlinami ob suši. Mesečnik SAD - revija za tržne in ljubiteljske pridelovalce - z vami že 23. leto.
Revija Sad - 23 let z vami. Naročila: 040 710 209 oz. na www.sad.si.
et m
i®, um
ÍL0VEN8KIH P@P T T®[P
7 SL©YE!NISG€IH FOLK IN VALČKOV
I.SKATER-On pa ne more
2.	VVERNER IN KLAPA NEVERA - Zaigrajte tamburaši
3.	ROMAN - Vroče poletne noči
4.	TANJA ŽAGAR-Ne čakaj me
5.	STANE VIDMAR - Nimam več solze
6.	IVO MOJZER - Od pomladi do pomladi
7.	VLADO PILJA- Rad bi šel na morje
1.	PETKA-Cista petka
2.ZAKA'PANE-Trinoči
3.	GADI-Če kdo ve
4.	Ans. PETRA FINKA - Moj stari avto
5.	VIHAR-Prisluhni mi
6.	NAVEZA - Sreča opoteča
7.	SLOVENSKIH 6-Hotel policija
Orfejčkove talente lahko prijavite vsak četrtek med 20:00 in 20:45 na tel.: 02 771 22 61.
____________________________________________________________________
SLOVENSKIH PO F 7 TO F
Ime in priimek:
Gtasujeiri za:.
7 SLOVENSKIH POLK IN VALČKOV
Glasujem za:
Glasovnice pošljite na dopisnicah na naslov: MEGA MARKETING d.o.o., p.p. 13. 2288 Hajdina
PRODAM bukova metrska drva. Telefon 031 839 764._
OPAŽ, bruna in nekaj rezanega lesa ugodno prodam. Možna tudi dostava. Tel. 031 238 111.
PRODAM lesne brikete, 100 % bukev, in lesne pelete, 50 % bukev, 50 % mehki les, z dostavo. Telefon 041 893 305._
PRODAM solčavske ovce. Tel. 761 -02-89._
NESNICE, MLADE, cepljene, v začetku nesnosti, rjave, črne in sive, prodajamo vsak dan od 8. do 17. ure. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora.
KUPIMO gorenje muto v okvari ali pa samo menjalnik. Tel. 051 376 732.
NEPREMIČNINE
V OKOLICI Ptujske Gore prodam kmetijsko zemljišče v izmeri 17.450 m2, od tega je travnik 3.175 in gozd 14.275 m2. Tel. 041 234 031.
Na Ptuju PRODAMO 3-sobno stanovanje 84 m2 - 103.900 €. Na Ptuju ODDAMO 3-sobno stanovanje 78 m2 - 380 €/mesec. Podlehnik PRODAMO HIŠO 220 m2 s 1833 m2 zemljišča - 89.900 €.
Hajdina PRODAMO HIŠO 70 m2 s 706 m2 zemljišča - 85.000 €. Hajdina PRODAMO zemljišče za gradnjo 1025 m2 - 65.000 €. Na Ptuju PRODAMO na odlični lokaciji HIŠO 280 m2 + 35 m2 poslovni prostor s 568 m2 zemljišča - 230.000 €. Pri Sveti Trojici PRODAMO ali ODDAMO VILO 540 m2 + poslovni prostor s 502 m2 zemljišča - 196.000 € oz. 550 €/mesec. Piran - Fornače PRODAMO le 50 m od morja APARTMA 54 m2 -130.000 €.
Rogaška Slatina PRODAMO VIKEND s prelepim razgledom 80 m2 z 2118 m2 zemljišča - 75.000 €.
Rogaška Slatina PRODAMO v zelenem pasu novo HIŠO s šestimi apartmaji, skupaj 740 m2, s 1061 m2 zemljišča. Terme Banovci PRODAMO v kampu BRUNARICO površine 30 m2 + 1 5 m2 pokrite terase -18.000 €.
Maribor - Tabor PRODAMO 2-sobno stanovanje 45 m2 -56.500 €.
Maribor - Center PRODAMO obnovljeno 3,5-sobno stanovanje 74 m2 - 115.000 €. Maribor - Center PRODAMO obnovljeno 3-sobno stanovanje 73 m2 - 115.000 €.
Za več informacij obiščite našo internetno stran www.areal.si, kjer boste našli še ostale zanimive nepremičnine, ali nas pokličite na 041/915364.
Poslovili smo se od naše drage mame, babice in prababice
Otilije Šegula
Hvala vsem, ki ste sočustvovali z nami.
Za njo žalujemo vsi, ki smo jo imeli radi
Sporočamo žalostno vest, da je svojo življenjsko pot sklenila
Magda Brenčič
UPOKOJENA DELAVKA DOMA UPOKOJENCEV PTUJ
Ohranili jo bomo v lepem in trajnem spominu.
Kolektiv Doma upokojencev Ptuj
Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je ...
ZAHVALA
Utrujena od bolezni nas je v 85. letu zapustila naša draga mama, babica, prababica
Jožefa Skok
ŽETALE 49, ŽETALE
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali za svete maše, cvetje, sveče, ter vsem, ki ste nam kakor koli nesebično pomagali. Posebna zahvala gospodu župniku za opravljen obred, pogrebnemu podjetju Mir, govorniku pri odprtem grobu, cerkvenim pevcem za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano Tišino ter vsem, ki ste molili za našo pokojno mamo v vežici. Zahvaljujemo se tudi dializnemu oddelku ptujske bolnišnice in podjetju KA&UP - sanitetni prevozi za vso pozornost in nego naše mame. Vsem še enkrat hvala.
Sinovi Miran, Albin in Ivan z družinami
Ljubil si življenje, ljubil si svoj dom, a tiho, brez slovesa odšel si v večni dom. Zdaj v grobu mirno spiš, v domu našem je praznina in v srcih naših bolečina.
V SPOMIN
Boleč je spomin na 15. september 2008, ko nas je brez slovesa zapustil naš dragi ata, tast, dedek, pradedek in brat
Janez Mikša
IZ GRLINCEV 26 PRI JURŠINCIH
Marija Mikša
1936-1981
Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njunem grobu in jima prižigate sveče.
Vajini najdražji!
STORITVE
IZVAJAMO vse vrste strojnih ometov, zunanjih in notranjih, z materialom Roefix. Strojni ometi Kokot: 040 460 691, 041 726 398.
IZVAJAMO IZOLACIJO VLAŽNIH HIŠ, ravnih streh, teras, balkonov, kleti, ki jih zaliva voda, in vsa druga gradbena dela. Hack Janos, s. p. Telefon 02 579 91 66, 041 636 489.
RAZNO
PRODAM sedežno garnituro, dvosed in trosede. Tel. 031 645 875.
T?
Sestrže • Zadnji teden občinskega praznovanja
Pohodniska pot na Sestrsko jezero
Znotraj prireditev ob 16. prazniku Občine Majšperk so v sredo, 12. septembra, člani likovne kolonije pripravili odprtje poho-dniSke poti na Sestrško jezero, ki je kot rezervat redkih vodnih ptic in rastlinja privlačna tudi za številne slikarje.
Ob odprtju so se zbrali na začetku pohodniške poti, ob glavni cesti Ptujska Gora-Se-strže-Slovenska Bistrica, kjer je postavljena velika opozorilna tabla z napisom Pot na Sestrško jezero, na njej pa so ob pogledu na jezero ob sončnem zahodu slike redkih vrst vodnih ptic. Kot je ob odprtju povedal pobudnik akcije, slikar iz Sestrž Branko Gajšt, je jezero nastalo v 70. letih, ko je bila na potoku Polskava zgrajena akumulacija Medvedce kot zadrževalnik naraslih voda in naj bi bil namenjen tudi za namakanje. Vendar pa je z leti država na zadrževalnik in okoliške kmete skoraj popolnoma pozabila. Zato so nekdanji zadrževalnik leta 1993 v večjem delu spremenili v ribogojnico, potem ko več let ni služil osnovnemu namenu, pa so ga domačini poimenovali Sestrško jezero.
Gre za veliko jezero, ki se razprostira na okrog 160 ha in okrog katerega je približno pet km dolg nasip. Razprostira se le dobre štiri km od vasi Sestrže in je po mnenju ornitologov eno naj-
pomembnejših območij za redke vrste vodnih ptic in številne rastlinske vrste na območju severovzhodne Slovenije. Obsežno in pretežno plitvo vodno območje je namreč poraslo s številnimi jelšami, raznimi vrstami rogoze, trstike in drugimi vrstami vodnega grmičevja, zato je postalo primerno za gnezdenje številnih ogroženih vodnih ptic, od orla belorepca, čaplje tukalice, črne štorklje in sive čaplje do vodomca, čopaste črnice in čopastega ponirka. Sestrško jezero je tako postalo območje sožitja med naravo in ljudmi, ki se ob lepem vremenu pogosto sprehajajo okrog njega, slikar Gajšt pa je sem že pred leti povabil prijatelje slikarje iz raznih krajev Slovenije, da se vsako leto vsaj dvakrat zberejo ob jezeru in upodabljajo njegove lepote. Radi slikajo zgodaj spomladi, ko prebujajoče se jezero krasijo suhe trave, radi prihajajo tudi poleti, ko zacvetijo lokvanji in drugo vodno rastlinje, ter jeseni, ko so še posebno privlačni sončni zahodi in bele breze.
Foto: M. Ozmec
Ob odprtju pohodniške poti do Sestrškega jezera sta zbrane ob veliki opozorilni tabli nagovorila županja dr. Darinka Fakin in slikar Branko Gajšt.
Ob odprtju je zbrane nagovorila županja Občine Majšperk dr. Darinka Fakin
in čestitala organizatorjem pohodniške poti, saj so tudi z njihovo pomočjo naravne lepote Sestrškega jezera še dostopnejše številnim poho-dnikom in turistom. Nato se
je skupaj z drugimi udeleženci podala po poti proti jezeru. Tam so pohodnike pričakali člani likovne kolonije, ki so svoja dela postavili na ogled ob jezeru - tam, kjer so nastajala. Po ogledu razstave so se z zanimanjem sprehodili po obrežju in občudovali šte-
vilne cvetoče lokvanje, najrazličnejše vrste vodnih ptic in rastlinja. Ob odprtju poho-dniške poti so v sodelovanju z Občino Majšperk izdali barvno zloženko, v kateri sta pot in jezero podrobneje predstavljena v besedi in sliki.
M. Ozmec
Slovenija • Bodoči zdravniki velikega srca
Odprava v Malavi
O tem, da prav vsako dobro dejanje lahko spremeni svet in da šteje sleherno življenje, je prepričanih šest nadobudnih študentov zadnjega letnika medicine. Odločili so se, da se v prihodnjem letu podajo na humanitarno delo v Malavi, majhno in revno afriško državo, kjer bodo zdravstveno oskrbovali tamkajšnje prebivalstvo. Pri tem jim lahko pomagamo prav vsi.
Študentje 6. letnika Medicinske fakultete Univerze v Mariboru se bodo pod pokroviteljstvom Društva študentov medicine Maribor podali na prav posebno pot. Znotraj projekta, ki so ga poimenovali Humanitarna medicinska odprava Malavi 2013, bodo julija prihodnje leto odpotovali v to revno afriško državo.
„Cilji projekta so organizacija trimesečne zdravstvene oskrbe lokalnega prebivalstva, pomoč državni bolnišnici, ozaveščanje in izobraževanje ljudi o pomenu nalezljivih bolezni in preprečevanju le-teh, o pomenu higiene, dojenju
in zdravi prehrani," pojasnjuje Matej Pal, doma iz okolice Ptuja, eden izmed šesterice, ki se bo odpravila na pot. Ob njem bodo v Malavi odpotovali še njegovi kolegi Barbara Furman, Blanka Pušnik, Urša Lužovec, Metin Omerovic in Špela Gerjevič.
Ker je slovenska misijonarska baza v Malaviju že postavljena, to olajšuje organizacijo. A to ni bilo odločilno pri izbiri države, v katero se bo podala odprava; najpomembnejše je bilo alarmantno stanje, v katerem je ta mala država. Je ena najrevnejših držav na svetu, pričakovana življenjska doba
ob rojstvu je v letu 2009 za moške znašala 44, za ženske pa 51 let. Med najbolj ogrožene skupine spadajo otroci in nosečnice, slaba polovica otrok je podhranjenih, kar četrtina jih umre pred petim letom starosti. „Veliko ljudi niti ne poišče zdravstvene oskrbe, in ker je veliko bolezni in smrti popolnoma nepotrebnih ter preprečljivih, verjamemo, da lahko marsikaj spremenimo," so prepričani člani odprave.
Z organizacijo pa so povezani tudi visoki stroški, ki jih krijejo študentje sami. Eden od načinov pridobivanja finančnih sredstev bodo SMS-dona-
cije. Pri Mobitelu in Simobilu je namreč odprt telefonski predal, aktiven pa naj bi bil do 15. marca 2013 (številko bomo redno objavljali na oglasnih straneh Štajerskega tednika). S poslanim sporočilom boste prispevali 1 evro, s čimer bo svoj prispevek k uspešnosti humanitarne akcije lahko oddal prav vsak. Zbiranje bo potekalo pol leta, študentje pa bodo vsakega evra zelo veseli. Za medicinski material, letalske vozovnice, cepljenja, zavarovanja, bivanje in preostale stroške potrebujejo namreč 22.000 evrov. Odprt
imajo tudi račun pri Novi KBM, več informacij o odpravi in možnostih doniranja pa je objavljenih na njihovi spletni strani www.malawi2013.si.
Dženana Kmetec
OKNA-VRATA-GM. VRATA
]\AI 'ORS.„
Hardek 34g, 2270 ORMOŽ
Tel.: 05 99310 86; e-mail: info@naitors.si
VELIKA NAGRADNA IGRA!
v kolikor se odločite za nakup naSIh artiklov do 15.10.2012 lahko dobite vrnjeno kupnino do 3.000,00€ MM
za več informacij nas pokličite ali pa poglejte na www.naltors.sll
UGODNO!
Osebna kronika
Rodile so: Monika Plohl, Obrež 153, Središče ob Dravi - deček Jan; Tamara Bedenik, Ptujska Gora 56, Ptujska Gora - deklica Staša; Daniela Braunstein, Ulica Vide Alič 37, Ptuj - deklica Mia; Mojca Hliš, Cesta v Njiver-ce 5, Kidričevo - deklica Lara; Dragica Markovič, Bukovci 45, Markovci - deklica Klara; Katja Topolovec, Pobrežje 97, Videm
-	deklica Tia; Valentina Kova-čič, Tlake 15, Rogatec - deklica Lucia; Vlasta Šmigoc, Rotman 58, Juršinci - deklica Ela; Zvon-ka Car, Belski Vrh 36, Zavrč -deček Tadej; Veronika Makoter, Cven 99, Ljutomer - deček Marcus; Gordana Kojc, Stogovci 44, Ptujska Gora - deček Leo; Polona Verdenik, Stogovci 14, Ptujska Gora - deček Anej; Marina Roškar, Mihovci pri Vel. Nedelji - 10 b, Velika Nedelja
-	deklica Izabela; Jennifer Vuk, Kovaška ul. 4, Sp. Duplek - deček Anej; Senta Hodnik, Dra-ženci 34 c, Hajdina - deklica Klar; Eva Prelog. Zabovci 100 b, Markovci - deklici Ina in Lia; Nina Milenkovič Kikelj, Sakušak 10 b, juršinci - deklica Maša. Umrli so: Otilija ŠEGULA, roj. Simonič, Orešje 129, Ptuj, roj. 1919 - umrla 6. septembra 2012; Karol ŠIROVNIK, Am Buml 44, Trebgast, Nemčija, roj. 1942 - umrl 8. septembra 2012; Ivan BABIČ, Pušenci 13/b, roj. 1940 - umrl 10. septembra 2012; Franc LETON-JA, Ptuj, Štafelova ulica 10, roj. 1940 - umrl 5. septembra 2012; Julijana TROP, roj. Klajžar, Ptuj, Zagrebška cesta 50 a, roj. 1926 - umrla 5. septembra 2012; Jožefa SKOK, roj. Potočnik, Žetale 49, roj. 1928 - umrla 9. septembra 2012; Franc SVENŠEK, Zgornje Gruškovje 14, roj. 1950 - umrl 7. septembra 2012; Marija VINCEK, roj. Kostanjevec, Stojnci 56, roj.1922 - umrla 6. septembra 2012; Terezija MLAKAR, roj. Blažič, Paradiž 57, roj. 1926 - umrla 9. sept. 2012. Poroke Ptuj: Marko PETER, Sodnice 14, in Valerija VIDOVIČ, Pobrežje 36; Marjan JEZA in Marina KOLAR, Kidričevo, Kajuho-va ulica 11; Jurij KRAJNC, Ga-jevci 33, in Brigita BERGHAUS, Ptuj, Dornavska cesta 14; Dejan VIDOVIČ, Gorenjski Vrh 7, in Anita OŽINGER, Hrastovec 24; Denis ZORKO, Kicar 24, in Manja FABJAN, Dornava 90 A. Poroke Ormož: Dejan Kosi, Lešnica 40, Ormož, in Patricija Mohorko, Lešnica 40, Ormož.
Napoved vremena za Slovenijo
Ako je Matevž (21.) vedren, bo prijetna jesen.
5/22
Študentje, ki se bodo odpravili v Malavi
Foto: arhiv članov odprave
Danes bo sončno, zjutraj bo ponekod po nižinah megla ali nizka oblačnost. Najnižje jutranje temperature bodo od 7 do 12, najvišje dnevne od 22 do 26 stopinj C. Tudi v sosednjih pokrajinah bo sončno, zjutraj bo ponekod po nižinah megla.
V sredo se bo pooblačilo, dež bo popoldne od zahoda postopno zajel vso državo. Do četrtka zjutraj bo dež povsod ponehal in čez dan se bo jasnilo. Na Primorskem bo prehodno zapihala zmerna burja. Hladneje bo.