OSPODAR Izhaja vsako sredo Cene: Letno din 32'—, polletno din 16"—■, četrtletno din 9'—, inozemstvo din 64'— Poštno-čekovni račun številka 10.603 LIST LJUDSTVU V POUK tN ZABAVO Uredništvo in upravništvo: Maribor, Koroška 5. Telefon 21-13 Cene inseratom: Cela stran din 2000—, pol strani din 1000'—J četrt strani din 500'—, '/« strani din 250—, J/i« strani din 125—j Mali oglasi vsaka beseda din »Iflbemu Do j, dobremu vsestranska podpora! Papež Pij XI. je nedavno rekel nekim katoliškim osebnostim v Italiji te-le besede: »Naše srce je žalostno, ker ne morejo katoličani v Italiji vzdrževati enega dobrega in močnega lista, dočim liberalci trošijo milijone za svoj tisk.« Italijanski katoličani imajo precejšnje število časnikov in listov, ki jih vzdržujejo z velikimi žrtvami. In vendar ne more njihovo časopisje konkurirati z laži-svobodomiselnim tiskom. To dejstvo napolnjuje očetovsko srce rimskega papeža z bridkostjo in žalostjo. Med drugimi narodi je bilanca tiska za katoličane še bolj klaverna, ponekod hudo pasivna. V istem razmerju se bol sv. Očeta stopnjuje. Tožba sv. Očeta opominja katoličane, kateremukoli narodu pripadajo in kjerkoli prebivajo, na njihovo dolžnost do krščanskega tiska. Papeževa tožba je prav za prav obtožba vernikov. Ko bi se vsi zavedali svojih krščanskih dolžnosti, ki jih imajo izpolnjevati v sedanjem času, bi ne dali povoda vrhovnemu poglavarju Kristusove cerkve, da mu bol pretresa srce, Ena izmed prvih dolžnosti, ki jih mora danes izvrševati kristjan v javnosti, je ta, da podpira dobre organe javnega mnenja, in to so dobri časniki in krščanski listi. Sedanji sv- Oče je vztrajen in neomajen propovednik Katoliške akcije, ki ni nič drugega kot celotno uresničevanje krščanske misli in katoliške morale v javnem življenju. Zato se ne smemo čuditi, da med raznimi panogami krščanskega apostola-ta, ki je danes tako potreben, poudarja predvsem apostolat krščanskega tiska. Podpora krščanskega tiska je dobro delo. Papež Pij X., ki je bil goreč propovednik Evharistije in krščanske pobožno-sti, je to delo visoko cenil ter ga tako vrednotil, kot gradnjo cerkva. Ako bi bili vsi katoličani širom sveta poslušali opomine vrhovnega predstojnika Kristusove cerkve, ne bi bilo prišlo do žalostnih razmer, pod katerimi prav težko trpijo kristjani v mnogoterih državah. Ko so dremali, je prišel sovražnik ter zasejal ljuljko na polje javnega življenja. Vznikli so ne- in protikrščanski časniki, se ojačili in razširili ter ubijajo med ljudmi vero in pošteno življenje. Katoličani kaj radi pozabljajo na opomin katekizma, da veri škoduje veri sovražno berivo ter da proti veri greši, kdor bere veri sovražne spise. Kazen za ta greh ni prihranjena za onstransko življenje, marveč jo katoliško ljudstvo mora že tudi čutiti na tem svetu, ker ga tlačijo, Slovenska katoliška obitelj kupuje in rabi poštne dopisnice Sv. Cirila in Metoda. Na vsaki pošti samo en dinar pritiskajo, preganjajo in mučijo razni laži-svobodomiselni, naprednjaški, socialistični in komunistični elementi, ki so si ljudstvo prej podvrgli s svojimi nekrščanskimi knjigami in protikrščanskimi časniki in listi. Kdor noče slabih nasledkov, se mora boriti zoper slabe vzroke. Slabe knjige, ne-krščanski časniki povzročajo samo zlo. Zato pa jim mora veljati naš boj. V borbi zoper zlo ne smemo popuščati, marveč moramo napredovati. Nekrščanskemu tisku naš boj, dosleden, smotren, neizprosen ! Iz vsake krščanske slovenske hiše naj izgine vsak časnik in vsak list, ki ni povse krščanski! Ko se leto nagiba v zaton, je čas, da iztrebimo to nekrščansko nesnago iz naših hiš! Naj se starši zavedajo, da so odgovorni za kvarjenje svojih otrok, ako jim dovoljujejo slabo berivo, kaj šele, ako jim ga oskrbujejo. V krščanske hiše krščanske časnike in liste! To bodi vaš sklep, ki ga morate izvršiti v zadnjem mesecu odhajajočega leta. Agitirajte za svojega' prijatelja, s katerim vas vežejo krepke vezi katolištva in slovenstva, za »Slovenskega gospodarja«! Potrudite se, da mu poleg starih pridobite čim največ novih prijateljev, bralcev in naročnikov! DRŽAV V NAŠI DRŽAVI Praznik zedinjenja dne 1. decembra se je povsod v državi slovesno obhajal. S posebno slovesnostjo se je praznoval v Sloveniji. Proslav, ki so se vršile ne samo po mestih in trgih, marveč tudi v podeželju, se je ljudstvo udeleževalo v izredno velikem številu. Vsi sloji naroda so dali izraza svojemu globokemu prepričanju o pomenu narodne države. Ljudstvo je manifestiralo z udeležbo pri cerkvenih slovesnostih, z obhodi in svečanostnimi prireditvami svojo ljubezen do domovine in države in svojo zvestobo jugoslovanskemu kralju in vladarskemu domu. Nekateri pa, ki jedo trdi kruh opozicije, so praznik zedinjenja in bratstva »obhajali« v domačem zapeč-ku. To je patriotizem na odpoved. Prestop močne skupine Pribičevičevih pristašev v JRZ. Pribičevičeva bivša sam. demokratska stranka se je razcepila letošnjo spomlad. Del pristašev rajnega Sve-tozarja Pribičeviča se je zbral spomladi v Belgradu in je osnoval novo vodstvo stranko. Prvotno vodstvo bivših samost. demokratov pod Adamom Pribičevičem je sklenilo z dr. Mačkom 8. oktobra sporazum, ki nikakor ni bil po volji zgoraj omenjeni skupini SDS. S sporazumom nezadovoljni bivši demokrati so se združili in izdali proglas, v katerem so ostro obsodili sporazum in so oznanili javnosti, da se ločijo od SDS. Na državni praznik 1. decembra se je oglasilo odposlanstvo s sporazumom z Mačkom nezadovoljnih bivših samostojnih demokratov pri dr. M Stojadinoviču in mu je izročilo spomenico, v kateri je na-glašena pripravljenost prestopa v JRZ. Z JRZ so se združile znane politične osebnosti iz vrst bivše Pribičevičeve SDS in je med temi 40 zastopnikov raznih odborov bivše SDS iz Baranje, Like, Bos. Krajine, Slavonije, Srema, Srbije in Južne Srbije^ Pri sporazumaših so ostali poleg Adama Pribičeviča še znani Venčeslav Wilder, Krizman, Budisavljevič in dr. Kosanovič. V DRUGIH DRŽAVAH Po obisku francoskih ministrov v Londonu. Naš list je že poročal, da sta se mudila francoski min. predsednik Chautemps in zunanji minister Delbos 29. in 30. nov. v Londonu. Imela sta več razgovorov z angleškim predsednikom vlade, zunanjim ministrom in z ostalimi člani vlade. Znani angleški politik in posredovalec med Anglijo in Nemčijo, lord Halifax, je poročal francoskima državnikoma obširno o svojem potovanju po Nemčiji in o razgovorih z vodilnimi nemškimi politiki. Ob času bivanja predstaviteljev Francije v angleški prestolici so bila obravnavana vsa vprašanja, ki se tičejo Evrope in predvsem: kolonijalno vprašanje ter španska vojna. Predmet razgovorov so bili tudi dogodki na Daljnem vzhodu. Francoza sta bila na dvoru in povabljena od kralja Jurija VI, na kosilo. Francoski zunanji minister na obisku na Poljskem in po prestolicah držav Male zveze. Zgoraj poročamo, da se je mudil francoski zunanji minister koncem novembra v Londonu. Iz Londona se je odpeljal v Varšavo, kjer je imel 4. decembra razgovore s poljskim zunanjim ministrom Beckom. Za svojega bivanja v prestolici Poljske je Delbos obiskal predsednika Skladovskega, maršala Rydz-Smyglija in predsednika republike Moscickega. Dne 7. decembra je že bil Delbos v Bukarešti. Potovanje francoskega zunanjega ministra bi naj služilo utrditvi političnih zvez med Francijo, Poljsko, Romunijo, Jugoslavijo in Čehoslovaško. Ob priliki omenjenih obiskov je skušal Francoz proučiti stališče omenjenih držav Evrope napram protikomunistični zvezi, katero so sklenile: Italija, Nemčija in Japonska. Krasne ilustrirane poštne dopisnice Sv. Cirila ln Metoda so najcenejše dopisovanje za vsakogar. Na vsaki pošti samo en dinar Važna sprememba določil turške ustave. Turški parlament je izglasoval spremembo ustave v toliko, da ima odslej predsednik republike pravico imenovanja članov vlade in razpusta parlamenta. Sestanek držav Rimske zveze. V Rimu se bo vršil januarja sestanek držav Rimske zveze, v katero spadajo: Italija, Avstrija in Madžarska. Ob tej priliki bodo razpravljali zastopniki omenjenih držav o novem političnem položaju, ki je nastal v Evropi z zbliževanjem med Nemčijo in Anglijo. Uveljavljen je nove ustave na Irskem. Na Irskem, ki noče nobene skupnosti z Angleško, stopi v veljavo nova ustava dne 29. decembra. Irska država bo nosila ime Eire, angleški se bo pa imenovala Ireland. mrm iz špansKc orzaY-immM wollte. Brezuspešna pogajanja za mir v Španiji Čudno se je zdelo vsem, ki so pazno zasledovali dogodke na Španskem, zakaj že ni začel general Franco one velike ter zadnje ofenzive, s katero se je hotel polastiti Madrida in popolnoma streti moč rdečih. Angleško časopisje trdi, da so priprave za ta največji Francov napad že navno končane in razpolaga vodja nacijo-nalistov za zaključek krvave igre s 1000 bojnimi letali in 1500 topovi poleg raznega drugega orožja. Franco je odložil svojo ofenzivo, ker so se vršila prikrito pogajanja za sklenitev premirja med vojskujočima se strankama. Do ugodnega zaključka ni došlo, ker je zahteval general Franco, da mu mora izročiti rdeča vlada v Valenciji vse zlato, katerega je ugrabila bivši španski narodni ali državni banki. To zlato je že davno odromalo v sovjetsko Rusijo za nabavo orožja in streliva. Mesto zlata so ponudili rdečkarji nacijonalistom vso iz Rusije pripeljano in še preostalo orožje. Mesto zlata — orožje, na ta poeoj za premirje ni pristal genera.l Franco. Oba sovražna si španska tabora se kljub prizadevanje Anglije ne bosta mirno pobotala. Pričetek Francove zaključne ofenzive je pričakovati kje v sredi decembra. Nacionalisti poostrili obalno zaporo Kakor hitro so zlomili nacijonalisti odpor rdečih na severu, so začeli izvajati blokado ali zaporo nad tistim delom španske sredozemske obale, ki je še pod oblastjo rdeče vlade v Valenciji. Brodovje rdečih je zaprto v pristanišču Cartagena in se ne upa nikamor, ker so povsod položene mine. Doslej so omejili nacijonalisti izvajanje blokade na to, da so pustili rdečim bojnim ladjam iz luke in so lovili ter potapljali samo parnike rdečih. Zdaj pa nameravajo onemogočiti pristop v rdeča pristanišča vsem ladjam, naj pripadajo tej ali oni državi. General Franco je poostritev blokade sporočil angleški vladi, ki pa s tem korakom ni prav zadovoljna, ker še ni uradno priznala vojnih pravic ne rdečim in ne nacijonalistom. Najbrž bo dosežen glede poostrene obalne zapore sporazum med Angleži in Francom, saj so že tozadevna pogajanja v teku med nacijonalisti in med poveljnikom angleškega brodovja v Sredozemskem morju. Nacionalni narodni svet prisegel V Burgosu, ki velja za začasno presto-lico nacijonalne Španije, se je že vršila z velikimi svečanostmi zaprisega članov vrhovnega narodnega sveta nacionalistične države. Narodni svet je prisegel zvestobo poglavarju države v zgodovinskem samostanu Huelgas ob navzočnosti kardinala Goma y Tomas, ki je imel ob tej priliki slovesno službo božjo. Slovesni zaprisega so prisostvovali nacijonalistični od-ličniki z generalom Francom na čelu ter zastopniki tujih držav in cerkvene oblasti. laponsho-hifaisHâ wniim Za nabavo orožja in streliva je vedno denar Za obrambo Kitajske je zasiguranih od angleških, ameriških, francoskih in belgijskih finančnikov 100 milijonov dolarjev posojila. Od tega triodstotnega posojila bo kupljenih 1000 letal, 150 poljskih topov, 450.000 šrapnelov in granat za poljske topove, 50 težkih topov, 3000 granat za težke topove, 324 protiletalskih topov, 240 lažjih topov za strelske jarke, 120 gorskih topov~ 1.824.000 nabojev 2S, gorske topove in za topove v strelskih jarkih, 20.000 strojnic, 500 milijonov nabojev za puške in strojnice, 10 milijonov likogramov bomb, 2000 telefonskih aparatov, 1000 naprav za poljske radijske postaje, 104 naprave za poljski brzojav in 20.000 telefonske žice. Nanking se pripravlja na obrambo Prestolica Kitajske Nanking se pripravlja z mrzlično naglico na obrambo. Kitajske oblasti so izdale povelje, da se morajo iz mesta prepeljati v notranjost Kitajske vse umetnine in dragocenosti. V Nankin-gu so zaustavili ves promet z avtobusi, ker izkopavajo na ulicah strelske jarke in je že vse prepleteno z bodečo žico. Japonci so oddaljeni od ogroženega Nankinga dobrih 100 km in mislijo izvršiti napad nanj sredi decembra. Padec Nankinga je vprašanje dobrega tedna. Že 1. decembra so namreč razbili Japonci kitajsko prvo obrambno četo na reki Jangce pri trdnjavi Kiangjin. Pohod na Nanking je še oviran radi tega, ker japonske bojne ladje nimajo po reki do prestolice prehoda, katerega ovira močnejša kitajska obramba. Nov zapletljaj na Daljnem vzhodu Za 3. decembra v Šangaju napovedana zmagoslavna japonska parada se je vršila že 2. decembra in je povzročila zadostni vzrok za prav resne ta povsem nove za-pletljaje. Japonska vojaška oblast je uredila parado čet tako, da bi čete korakale skozi mednarodno in francosko naselbino v Nantao, odkoder so pričele slavnostni pohod. Napovedani prehod Japoncev je zrlo vse z največjo zaskrbljenostjo, ker nočejo Francija, Anglija in ameriške Združene države priznati japonske nad-oblasti nad mednarodno šangajsko naselbino. Na drugi strani so bili vsi prepričani, da bo prišlo ob priliki japonske parade do kitajskih demonstracij. Iz teh dveh vzrokov so protestirali zastopniki zgoraj omenjenih treh velesil pri japonskem vrhovnem poveljniku proti prehodu japonskih čet. Japonski general Katsuki pa je enostavno odklonil vse ugovore. Radi neposlušnosti japonskega poveljnika se je zgodilo vse, radi česar je bil vnaprej od velesil posvarjen. Ko so se prikazale japonske čete na veliki ulici evropskega dela šangaja, je pognal Kitajec sredi med korakajoče vojake bombo, ki je več Japoncev raztrgala, hujše in lažje ranila. Nate so zasedli Japonci v mednarodni koncesiji vsa križišča cest, na ulice so poslali tanke ter postavili strojnice in je bila proglašena nad naselbino japonska nadoblast. Ameriški, angleški in francoski generalni konroli so odločno protestirali napram takemu nasilju, ki ne izključuje mednarodnih zapletljajev. Iz ameriške prestolice iz VVašingtona že prihajajo iz merodajnih krogov vesti, da bo treba pred Šangajem zbrati ameriško in angleško vojno brodovje in s tem dokazati Japoncem, da so velesile pripravljene svojo posest na Kitajskem braniti za vsako ceno. KATOLIŠKEM Žrtve rdeče zveri. Počenjanje komunistov v Španiji presega vse, česar bi mogli smatrati sposobne takšne divjake. Pismo španskih škofov opisuje s tisto zmernostjo in stvarnostjo, ki je svojska katoliškim cerkvenim knezom, zločinstva in grozodejstva komunističnih in anarhističnih elementov. Največ je kajpada trpela duhovščina in redovništvo. V tistih škofijah, ki so bile od komunističnih tolp opustošene, je bilo umorjenih do 40% duhovnikov, v nekaterih škofijah celo do 80%- Število umorjenih svetnih duhovnikov znaša 6000. Lovili so jih s psi, gonili preko hribov in gora, iskali jih po vseh kotih in skrivališčih ter jih po večini morili brez sodnij-skega postopanja. Število svetnih ljudi, ki so bili umorjeni radi svojega političnega in verskega prepričanja, se računa na več kot 300.000. V samem Madridu je bilo prve tli mesece usmrčenih nad 20.000, in sicer večinoma brez tožbe in sodbe. Preden so komunistični podivjanci umorili svoje nedolžne žrtve, so jih nečloveško mučili, jim odsekali ude, odrezali jezik, izkopali oči, jih žgali, ubijali s sekirami, celo žive zakopali. Težko bo ne samo v cerkveni, marve* celo v svetni zgodovini najti takšna mučenja in grozodejstva, kot so jih komunisti izvršili v Španiji. Požgali in razdejali so nad 20.000 cerkva, kapel, samostanov, cerkvenih in samostanskih poslopij. Uničevali so največje umetnine, oskrunjevali grobove, razpela, podobe Kristusa, Marije in svetnikov. Vse to pa iz brezmejnega sovraštva do Boga, vere in cerkve. Takšno je bilo bogokletno oskru-njevanje in pustošenje, ki ga je pretrpela katoliška cerkev v Španiji, da je mogel od-, poslanec španskih komunistov reči na kongresu brezbožnikov v Moskvi: »Španska je v mnogoterem oziru prekosila delo ruskih sovjetov, ker je cerkev v Španiji popolnoma iztrebi jena.« Dober dan - Bog daf! tako je pozdravil »Slovenski gospodar« pretekli teden nad deset tisoč novih hiš, kamor dosedaj še ni prihajal. Res vam vsem želi, da bi Bog dal dober dan! Vsi, ki ste prejeli list in ta naš pozdrav, dajte odzdraviti: »Pa pridi še kaj!« Danes trkamo pri vas še v drugič! Prepričani smo, da nam boste odprli in nas za stalno povabili! »Slov. gospodar«, Maribor. Slika iz državne francoske šole. Na kongresu socialno-radikalne stranke v mestu Lillu se je iz vrst udeležencev izjavila pritožba, da franeoske državne šole nazadujejo, zasebne verske šole pa napredujejo. To je povse naraven pojav, ki bi moral biti razumljiv tudi voditeljem francoskih radikalov. Na Francoskem vedno bolj raste število tistih staršev, ki smatrajo ne-krščansko vzgojo otrok kot največjo nesrečo, ki more zadeti mladino. Ker pa v francoskih državnih šolah ni verskega pouka niti krščanske vzgoje, pošiljajo starši svoje otroke rajši v zasebne verske šole, ki jih vzdržujejo z lastnimi velikimi žrtvami. Od državne šole odbijajo starše in mladino svobodomiselni, socialistični in komunistični učitelji, ki so do vere ne samo brezbrižni, marveč proti njej celo sovražni. Križa že zdavnaj ni več v državnih šolah, molitve tudi ne, kjer pa se je še ohranila, jo ukinjajo brez- in protiverski učitelji. Tako se je zgodilo na neki ljudski šoli v lotaringijski pokrajini, da je učitelj ukinil molitev, ki se je opravljala na koncu pouka. Radi te ukinitve so bili nejevoljni starši in otroci- Nekega dne zapove učitelj ob koncu pouka: »Vstanite! Razhod!« Otroci so sicer vstali, razšli pa se niso takoj, marveč so se pokrižali ter molili: »Oče naš...« Učitelj se sicer ni pokrižal niti ni molil, pa si tudi ni upal razgnati otroke sredi molitve. Od takrat otroci v tej šoli vedno molijo. Sami so si v zvezi s svojimi starši izbojevali to pravico. Slič-nega pouka bi tudi bili potrebni nekateri učitelji na naših šolah glede pozdrava »Hvaljen Jezus«! NA3VEČ3E NARODNE TRGOVSKE HIŠE ;; V JUGOSLAVIJI las nasprotnih taborov. »Domovina«, podeželsko JNS glasilo, poroča o tožbi javorskega župnika g. Klinca proti »Jutru«, ki je tako poročalo o umoru župnikove kuharice, da se je vzbujal sum, kakor da bi bil g. župnik sam umoril kuharico. G. župnik je moral v obrambo svoje nedolžnosti in časti tožiti »Jutro«, katero je bilo od ljubljanskega sodišča obsojeno na 3000 din denarne globe, 5000 din odškodnine in na plačilo sodnih stroškov. »Domovina« z dne 2. decembra poroča o tej zadevi kot podeželska to-varišica »Jutra« tako, da ne daje niti besedice zadoščenja po krivici oklevetane- Vsaka slovenska hiša dopisuje na dopisnicah Sv. Cirila in Metoda. — Na vsaki pošti samo cn dinar mu duhovniku. Takšno je »Domovinino« krščanstvo. Svojega »krščanskega« duha pa izdaje »Domovina« posebno po svojih povestih, ki jih je objavila in jih objavlja. V navedeni številki zopet priporoča svojo povest, ki jo je v prevodu iz nemščine objavila pod naslovom »DVa človeka«. Povest je grdo natolcevanje in poniževanje katoliškega duhovništva. »Domovina« pa jo še vedno naprej priporoča. V drugih povestih, ki jih je prinesla, odnosno jih objavlja, pa so ji najljubši predmet poleg grehov zoper šesto božjo zapoved opis zločinstev, nasilstev, tatvin in ropov. Kam vodi takšno »vzgojevanje« mladine, nam dovolj jasno pričajo mnogoteri žalostni pojavi v naši ožji domovini. »Kmetski list« — šola surovosti. Besede narekujeta človeku razum in srce. Nespa- meten človek govori nespametno, surov človek pa odurno in neolikano. Če po tem sodilu, ki je povsem stvarno ter se mora povsod porabiti, presojamo pisavo »Kmet-skega lista«, jo moramo oceniti kot visoko šolo surovosti. V številki z dne 1. decembra označuje ta list tiste, ki so v drugem taboru nego JNS kmetijci, s tem-le pridevkom: »duševno bolan — nor — človek«, »oblizan grešnik, ki laja kakor stekel pes«. Ali ni to sijajen dokaz laži-svo-bodomiselne in naprednjaške kmetijske olike? In tak list si drzne zatrjevati, da širi v slovenski vasi oliko! Obžalovanja vredni so vsi tisti, ki se dajo voditi od tako neolikanih ljudi. Največjega pomilovanja pa je vredna mladina, ki takšnim »prosvC-titeljem« in »vzgojiteljem« naseda na li-manice. Vedno bolj se javljajo in uveljav-Ijajo pritožbe, da se širi in raste surovost med sodobno slovecsko mladino. Takšne "krat najdejo pot v stolp- Gospod Anton Tkavc, rajni šentpeterski župnik. gUba iz nemirne Palestino. Angleški vojaki preiskujejo domačine. Kralj francoske indijske pokrajine Kambodseha v svečani kraljevski obleki. T. V. Soong, vodja kitajskih bančnih podjetij. Soong je za maršalom čangkajšekom najmogočnejša osebnost na Kitajskem. Vojvoda Kentski, brat angleškega kralja, bo obhajal 20. decembra 35 letnico. Italijanski vojvoda d'Aosta, novi abesinski podkralj, jezdi na kameli. Henrik Spaalr, belgijski zunanji minister. Položnice. 1. Tisti, ki imate »Slov. gospodarja« plačanega že za prihodnje leto, shranite ali pa dajte položnico, ki ste jo prejeli prete-tečeni teden, prijatelju ali sosedu, da si nanovo naroči »Slov. gospodarja«. Kdor še do sedaj ni imel »Slov. gospodarja«, naj napiše na položnico »nov«. 2. Tisti, katerim poteče naročnina okoli novega leta, že sedaj pošljite denar, vam bomo gotovo pravilno v dobro vpisali za prihodnje leto. Preje je skrb pri kraju, bolje je, da se položnica ne izgubi in se naročnina ne pozabi plačati. 3. Tisti, katerim pa je naročnina že potekla, pa naj čimprej pošljejo za naprej. Zdaj, v decembru, bo »Slov. gospodar« najbolj obširen. Za Božič bo obsegal poleg običajnih 16 strani še osem strani posebne božične priloge. Za novo leto pa lep stenski koledar. Kaka škoda, ako bi se vam »Slovenski gospodar« sedaj ustavil! v obraz takšne psovke, pa se bo kot odgovor takoj uveljavil kol ali nož. Nesrečen fant bo romal v zapor, laži-svobodomiselni in naprednjaški »prosvetitelji« pa bodo po svojih knjigah, listih in društvih — nekatera so celo privilegirana — širili naprej svojo »oliko«. bolnišnico, kjer so mu popolnoma razstre-ljeno levico odrezali. Osebni avto zgorel. Mariborska zdravnika primarij dr. Lutman in dr. Marin sta se vračala v avtomobilu od bolnika v Slov. goricah. Nedaleč od Sv. Jakoba je avto na opolzki cesti zaneslo na ovinku na travnik. Na travniku se je vozilo naenkrat užgalo. Z zdravnikoma je bila tudi dr. Lut-manova soproga. Vsi trije potniki so zapustili še ravno ob pravem času vozilo, ki je popolnoma zgorelo. ce JNS »Kmetskega lista« in »Domovine«. Kako pa naj bo podeželska mladina olikana, skromna in vljudna, če čita v JNS listih, da je treba politične nasprotnike obkladati s priimki »duševno bolan, nor človek«, »oblizan grešnik, ki laja kot stekel pes«. Naj kmetski fant drugemu zabrusi Nesreče. Roko si je odstrelil z najdeno puško. V Kamnici pri Mariboru se je zgodila zadnje dni huda nesreča. Konrad Žunko, 15-letni posestnikov sin, se je podal v gozd nad Kamnico, kjer je naletel v grmovju na puško. Radovednež je začel orožje obračati in je ravnal z njim tolikanj neprevidno, da se je sprožilo. Ves naboj šiber je zadel fanta v levo roko in mu jo je malo-dane odstrelil. Mariborski reševalci so hudo poškodovanega prepeljali v mariborsko Naroftlfc celoletno! »Slov. gospodar« stane celoletno 32 din, polletno 16 din, četrtletno pa 9 din. Naročajte ter plačajte takoj kolikor mogoče vsi celoletno! Samo celoletni naročniki pridejo v seznam onih, ki so jim stanovanjske hiše zavarovane za slučaj požara za 1000 dinarjev. Dosedanji pravilnik ostane v veljavi. Prijatelji ste med seboj, ako nimaš sam pri roki denarja, reci sosedu, pa ti bo posodil za kak teden ali dva, saj mu boš gotovo vrnil, kakor hitro dobiš denar. Po lastni neprevidnosti obstreljeiii podlegel poškodbi. Zadnjič smo poročali, da se je hudo ustrelil v glavo vsled neprevidnosti z lovsko puško Dominik Jamernik, 26 letni posestnik iz Jarenine. Smrtnopo-škodovanega, saj mu je odtrgal naboj ši-ber skoro polovico obraza, so oddali v brezupnem stanju v mariborsko bolnišnico, kjer je podlegel poškodbi, ne da bi se bil zavedel. Trije ponesrečeni prepeljani v ptujsko bolnišnico. V bolnišnico v Ptuj se je zatekel 24 letni posestnikov sin iz Grajenšča-ka, ki je padel z lestve in se je poškodoval na znotraj. — V Budini se je sprožila flo-bertovka 42 letnemu posestniku Bogomiru Bogoviču, ki je bil ranjen od krogle v desno nogo. — 32 letna viničarka Marija Vr-tanič iz Kicarja se je spotaknila na stopnicah in si je zlomila desno roko. Roko si prestrelil. Andrej Šumnik, 15 letni sin rudarja v Št. Vidu pri Topolšici, si je izposodil pri sosedu pištolo, s katero si je prestrelil levo roko. Smrtna nesreča rudarja na železniški progi. Dne 2. decembra proti večeru je pograbil potniški vlak 33 letnega rudarja Martina Uranjek, ki je šel ob progi in se je vračal z dela iz rudnika Stanovsko pri Poljčanah. Vlak je vlekel žrtev nekaj časa, nato jo pa vrgel preko tračnice s hudimi poškodbami in s strto roko ter nogo. Kaj je »Hj&g&iZ« Že 50 let proizvaja »7iay&i« zdra® vila. Od tega časa »3vztraja v borbi proti trpljenju človečanstva. Danes je >.0aye»« svetovno podjetje, čigar glas sega na vse kontinente sveta. Med mnogimi neogibno potrebnimi zdravili, ti so raznesla slavo firme - » Da^ot • je tudi Aspirin fot p o p u / a r e n preparat proti eevmatizmu. prefilajenju+in bolečini. As p iri n je ^zadnji/isto let' vsiliti ta6let najbolj razširjeno zdravilo na svetu. Aspirin PROIZVOD ZAUPAN ■ ■Vit**- •*«•- ••• ¿zJSt'-' -— . ...' -■■;■.<.■ ■...... Otfas It rcftifrirar pod Sp. br. 751 od 17 avgusta 1937 Smrtnonevarno ponesrečenega so prepeljali v mariborsko bolnišnico, kjer je podlegel poškodbam. Uranjek je bil rodom iz Drstoja pri Ljubljani in priden delavec. Hude opekline. Oblekca se je vnela pri vroči peči v Virštajnu 16 mesečni Anici Jevšnik. Otroka so prepeljali s hudimi opeklinami v celjsko bolnišnico. Smrtnonevarna poškodba progovnega delavca. Na železniški progi pri Zagorju ob Savi je bil zaposlen 28 letni progovni delavec Štefan Benc iz Dolenje vasi. Nad njim se je zrušila s hriba skala, ga podko-pala pod seboj in mu je povzročila nad tilnikom smrtnonevarne poškodbe. V brez- upnem stanju je bil prepeljan v IjGbljan* sko bolnišnico. Smrtna nesreča revne ženske. Večerni tovorni vlak je smrtno povozil v Dolenjem! Logatcu Frančiško Mihevc, ki je bila gluha ter slepa na eno oko. Hlod zlomil nogo Žagarju. Na žagi barona Borna na Puterhofu pri Tržiču je zlomil hlod nogo 37 letnemu Žagarju Francu Cerkovniku. Ponesrečenega so oddali v ljubljansko bolnišnico. Razne novice. Slab zaslužek naših letošnjih sezonskih delavcev. Iz Nemčije in Francije se je sko- Nenavaden samomor Na edinstven način si je v madžarskem kraju Kiskunhalascu končal življenje neki Aleksander Dioszegy. Mladi mož je imel za zaročenko najlepše dekle v kraju. V minulem poletju se je dekle seznanilo z nekim budimpeštanskim letovi-ščarjem in se zaljubilo vanj. Dioszegy je posku-šp.1 na vse načine, da bi Končala svoje razmerje 3 tem moškim, pa je bil ves trud zaman. Zadnje dni je nesrečnemu Aleksandru poslala s hladnim odslovilnim pismom tudi zaročni prstan. To je na Dioszegyja tako učinkovalo, da je doma nabil prastaro pištolo, toda namesto krogle je dal vanjo prstan, ki ga je dobii nazaj. Nato si je ta nenavadni izstre- Nakopano zlato. 8 Tine je obstal: Torej vendarle! Tu je tisti skrivnostni hodnik in mesec sije na kamnite stopnice, ki jih že stoletja ni prestopila človeška noga ... Prestrašil se je. Kajti Rozika je švignila mimo njega in se nagnila nad luknjo. »Ivan, viš!« je zavreščala s čudno rezkim glasom. »Zdaj sva našla zlato.« Tine jo je gledal. Kako, da mu pravi: Ivan? Bolj ko jo je gledal, bolj se mu je zdelo, da ni pri pameti. Blazna? »Koliko zlata, Ivan! Polna skrinja ga je,« je govorila dalje. »Takoj tamle, da... Čakaj! Bom ko j pri tebi.« Previdno je stopila na prvo, nato na drugo stopnico. »Nikar, Rozika!« jo je Tine svaril. »Bog ve, če je že varno!« Ozrla se je in zastrmela vanj. Ali odgovorila mu ni, temveč stopala dalje po stopnicah dol. Pet, šest stopnic je bilo še svetlih od mesečnega soja, potem je bilo vse črno in temno. Dekle se je pripognilo in izginilo v temi. Tine se je razjezil. »Rozika!« se je zadri. V globini je bilo vse tiho. Potipal se je po žepih, da bi našel vžigalice. Bq treba pač za njo, si je dejal; drugače se zgodi še kaka nesreča. Kje neki je Ivan? Ko je stopil na prvo stopnico, je začul od spodaj tak glas, da se mu je kri strdila v žilah. To je bilo tako ječanje, da že ni bilo več človeško. »Za božjo voljo, kaj je?« Letel je dol. »Rozika!« Ko je vžigalico prižgal, ga je nekaj sunilo: Rozika je treščila mimo njega navzgor. Enkrat še je tako neznansko zaječala, potem je izginila. Tine si je svetil v globino. Toda že dva metra pred njim je bilo jame konec. Hodnik se je zasul, kup podrtije je bil tu. Tu pa — o Bog — tu leži človek — eno samo roko še ima — glava pa je razdrobljena in razmesarjena--- Tine je bil ves trd, ko je prišel nazaj na Bistrico. Rozike ni ne videl ne čul kje grede. Šel je na občino in je povedal orožniku vse, kar je vedel. Potem je krenil domov, že so petelini peli, ko je šele zaspal. „Slov. Gospodar" povečamo i gospodarsko V letu 1938 stopa »Slov. gospodar« povečan za lepo in praktično gospodarsko prilogo na osmih straneh. Strokovnega in stanovskega čtiva bo tu za vsa panoge kmetijskega gospodarstva, kot za vinarstvo, sadjarstvo, vrtnarstvo, poljedelstvo, živinorejo, gozdsrstvo itd. V teh prilogah bomo tuC* obravnavali vsa važna vprašanja gospodarskega značaja, česar dosedaj še ni bilo. Razgledovali se bomo tudi po načinu kmetovanja v drugih krajih. Sprejemali bomo tudi strokovne prispevke naših izkušenih kmetijskih gospo- darjev in vabimo že danes vse, ki imajo bogate izkušnje pa volje, da bi jih tudi svojim tovarišem zaupali, (ia nam pošiljajo prispevke za to gospodarsko prilogo. Posebno vabimo še vse mlade gospodarje, absolvente kmetijskih šol, ki so naša avantgarda v zboljšanju našega kmetijskega gospodarstva, da sodelujejo pri tej prilogi. Priloga bo brezplačna in jo bo vsak mesec dobival vsak naročnik »Slovenskega gospodarja«. Prosimo tudi, da si vsi prilogo shranjujete, ker vam bo v stalno korist! zi Maribor vrnilo več naših sezonskih delavcev, ki so bili od pomladi do letošnje pozne jeseni zaposleni na Nemškem in v Franciji. Oni, ki so bili na delu med Nemci, pripovedujejo, da je bila tam letos hrana skrajno slaba. Hranili so se bolj s krompirjem. Kruh so morali kupovati, ker so prejemali na teden samo po dve hlebca. V denarju so zaslužili slabo. Celotnega denarnega zaslužka niso mogli vzeti s seboj v domovino, ampak so morali za polovico prisluženega denarja nakupiti v Nemčiji razne take potrebščine, ki jim ne bodo doma za pravo rabo. — Iz Francije se vrniv-ši sezonski delavci so bili pri boljši prehrani, a pri slabem denarnem - islužku, ker je vrednost —icoskega franka nizka. Ciasuikova »Velika Pratika« za leto 1938 je izšla in ne razpošilja za ceno 5 din za vsak komad. NaroČila na tiskarno J. Blasnika nasl., Ljubljana, Breg št. 10—12, in se dobi tudi v trgovinah. To je najbolj priljubljeni in najbolj razširjeni slovenski ljudski koledar že od nekdaj. 1447 Sanatorij v Mariboru, Gosposka 49, tel. 23-58, je najmoderneje urejen zlasti za operacije. Dnevna oskrba I. razreda Din 120, II. razreda Din 80. Hranilne knjižice se vzamejo v račun. Vodja sa-natorija specialist za kirurgijo Dr. černič. 964 Molitev v spravo za bogokletje na lepih podobicah objavljena se dobi v prodajalnah Tiskarna sv. Cirila. Cena je 28 din za 100 komadov. Priporočamo čč. župnim uradom, da si isto naročijo! Specialist za ženske bolezni dr. Benjamin Ipa-vic, Maribor, vogal Tomšičev drevored in Prešernova ulica 31, zopet ordinira. 1699 Obžalovanfa vre «rti slučaji. Prijet na pobegu v inozemstvo. Od orožnikov v Mežici je bil prav blizu meje prijet 36 letni elektromonter Jožef Brajdič s Su-šaka. Aretirani je bil na pobegu v Avstrijo. Odvzeli so mu večjo denarno vsoto, ker je osumljen, da je poneveril denar v Pa-kracu, kjer je bil uslužben. že zopet tatvina konjskih repov. Po Mariboru in okolici je že svojčas strašil tat, ki je vlamljal v noči v konjske hleve, rezal konjem repe in žimo prodajal. Prvega tata konjskih repov so po daljšem poizvedovanju izsledili, zaprli in je bil obsojen. Mariborski konjski mesar Jožef Heller je te dni naznanil policiji, da je nekdo pore-zal šestim njegovim konjem repe. V zvezi s to drugo tatvino konjskih repov je bil aretiran nekdanji Hellerjev uslužbenec. Dve tatvini in vlom v Mariboru. Trgovcu Karlu Selinšeku na Tržaški cesti v Mariboru je sunil žepar v neki krčmi na Glavnem trgu listnico s 700 din. — Ivanu Ku-kovniku, upokojenemu železničarju s Koroške ceste, je izmaknil neznanec izpred neke trgovine v Jurčičevi ulici z ročnega vozička tri pakete, ki jih je pripeljal s popoldanskim brzovlakom iz Zagreba. Paketi so vsebovali raznih dišav in drugih predmetov za štiri jurje. Kukovniku je zginil tudi zavoj, v katerem je hranil 1500 dinarjev vredno umetno zobovje. — Drzen stepuh se je splazil v stanovanje Elizabete Lorber v Vetrinjski ulici. Iz spalnice je po-fulil 900 din vredno zlato žensko zapestno uro z verižico. Tatovi pod ključem. OiO™iki na Pobrež-ju pri Mariboru so izsledili celo tatinsko družbo. Pobreški mesar in prekajevalec Valentin Smode je opazoval od poletja sem, da so mu zginjale na nepojasnjen način telečje kože. Ko pa mu je zginila lepega dne iz mesnice kar cela zaklana svinja, je obvestil o tatvini orožnike, ki so začeli zadevo preiskovati. Sedaj se je posrečilo, da je bil razkrinkan glavni krivec Alojzij Erjavec, nekdanji Smodejev hlapec. Erjavec, ki je očitana dejanja po aretaciji priznal, je ukradene kože skril pod gnoj. Izpod gnoja jih je zakopal ob ugodnih prilikah na polju. Od tamkaj jih je odnesel Erjavčev pomagač in jih je prodajal brez ovir po Mariboru. Radi tatvin pri Šmodeju je zaprtih osem ljudi. Aretirani priznavajo, da so izmaknili Smodeju svinjo iz mesnice in so jo skupno pojedli. Smode je v celoti oškodovan za 10.000 din. V mladosti nepolw>Ijšljiv vlomilec. Milan Pleša, 21 letni delavec, je čehoslovaški državljan in je bil radi vlomov in tatvin izgnan iz naše države. Kljub izgonu se je potikal ter skrival po mariborski okolici in je zagrešil tri 'orne. V Studencih pri Mariboru je vdrl v stanovanie S. Dunsta in mu je odnesel obleke za 1500 din. V Radvanju pri F- **>oru je zagrešil vlom Kakšna noč je pravkar minula! Ali hvala Bogu, da ni bilo huje! Lahko noč, Anica! Dobro se naspi! Ko je pri&l zjutraj v hišo in je našel Anico tu in je sonce veselo sijalo skozi okna, se mu je zdelo, da je imel le sanje tako hude. Toda naslednje dni in tedne se je še dostikrat prepričal, da niso bile sanje, kar se je to noč zgodilo. Gospodje s sodni je so ga spraševali sem in tja; saj je bil Tine edini, ki je kaj vedel. Rozika je ležala v mestu v bolnišnici, ali od nje ni bilo kaj izvedeti. Govorila je venomer o zakopanem zlatu in o mrliču, zraven pa vpila, da je bila groza. Počasi se je sicer zopet pomirila in zdravniki so dejali, da bo že spet bolje, ali kdaj, tega niso vedeli povedati. Polagoma so se tudi govorice polegle in ljudje bo govorili spet o drugih novicah. Tine ni povedal nikomur nič. Niti Anici ne. Kmalu je postala zgodba o zakopanem zlatu ajpet to, kar je bila: pripovedka iz davnih dni. Le enkrat se je je Tine še živo spomnil. To je bilo v nedeljo pred sv. K>^-'ro. Tedaj je šel na vse zgodaj, še preden se je začelo opravilo na Bistrici, z Anico od doma. Šla sta v sosedno faro k maši, ker ni navada, da bi bila na tak dan v domači cerkvi. Tedaj ga je Anica tako grede vprašala: »Tine, to te moram vprašati: Kaj si takrat mislil, ko si mi rekel, da si se namenil, zlato kopati?« Tine je malo zardel in se zresnil: »Oh, veš — to so bile tudi take muhe, ki so mi v mojih slabih časih rojile po glavi. Zdaj sem svoje zlato že našel, kaj?« # Anici sta se zopet zasvetili njeni zvezdici, rekla pa ni nič. Pozneje, ko sta bila že daleč zunaj za Martincem, je Tine segel v žep in pogledal na uro. Nasmehnil se je in ozrl na Anico. »Ali veš, kaj gospod doma pravkar s prižnice oznanjujejo? — ,V stan svetega zakona hočeta stopiti ...'« KONEC Vse šolske potrebščine dobite najceneje in najbolje v prodajalnah Tiskarne sv. Cirila ¥ Mariboru in Ptuju! lek pognal v sence. Strel je prstan popolnoma raz-obličil. Deli prstana so Dioszegyju tako hudo poškodovali možgane, da je bil takoj mrtev. Izdatna svatbena gostija V neki vasi na Mo-ravskern so imeli poročno pojedino po starem običaju, ki se je je udeležilo 150 ljudi. Gostje so pospravili eno kravo, dve teleti, devet prašičev, 64 gosi in kokoši ter 30 kg rib. Peciva in močnatih jedil so pokončali toliko, da jih je moral pek pripeljati z velikimi lojtrnicami. Tudi žejo so svatje pokazali, kakor se spodobi. Popili so dva polovnjaka vina in deset sodov piva. In vse to veselje je trajalo komaj en dan in ene noč. B3 Četudi vzame »Slov. gospodar« nase veliko žrtev s tem, ko vpeljuje novo prilogo za vse naročnike, vendar ostane kljub temu zavarovanje za vse one, ki bodo celoletni naročniki po lanskem pravilniku tudi v bodoče v veljavi. Pravilnik zavarovanja § 1. »Slov. gospodar« prostovoljno zagotavlja, da po svojem zavarovalnem odseku celoletnemu naročniku, ki je vplačal 32 din tako, da ima pred koncem januarja 1938 plačano naročnino do konca leta 1938, zavaruje v letu 1938 njegovo stanovanjsko hišo, kamor »Slov. gospodar« prihaja, za 1000 din. Gospodarska poslopja niso zavarovana. § 2. Podpora se izplača, če pogori hiša tako, da ni mogoče v njej stanovati. § 3. Prevžitkar, član družine ali nameščenec ni deležen zavarovanja. § 4. Lovske, gozdne in viničarske koče niso zavarovane. § 5. Podpora se ne izplača, ako je naročnik požar sam povzročil, ako je povzročitelj požara že poravnal sam vso škodo, ako je bila hiša višje zavarovana kakor je bila vredna, ako bi požar nastal vsled upora, vojne, eksplozije. Vsak spor rešuje samo zavarovalni odsek in je vsako sodno postopanje izključeno, ker je ta podpora povsem prostovoljna. § 6. Prijava požarne nesreče se mora izvršiti vsaj tekom enega meseca po nesreči. Poznejše prijave se sploh ne bodo mogle vzeti v pretres. Da bodo prijave točne, bo dobil vsak od zavarovalnega odseka posebno polo, na kateri bo treba vse vpisati in dati potrditi. § 7. Podpora se izplača v gotovini po pošti. Vsak naročnik, ki je dobil zavarovalnino, pa je dolžan pridobiti vsaj dva celoletna naročnika. § 8. Oni, ki je podporo prejel, je dolžan dati oznaniti z občinskimi naznanili pri cerkvi, da je podporo »Slovenskega gospodarja« prejel. Zavarovalni odsek. v stanovanje falsl-sga monterja Giberja, katerega je oškodoval za 6000 din. V Novi vasi pri Mariboru je sunil iz Šebrečeve mesnice slanine in mesa za 2000 din. Drzni vlomilec je bil izsleden in aretiran na podlagi prstnih odtisov. Nezakonska mati hudo osumljena. Mariborski orožniki so razkrili zagonetno za-strupljenje, s katerim se že bavi državno tožilstvo. Dekla iz mariborske okolice je porodila v zadnjih letih tri nezakonske otroke. Otroci so par mesecev po rojstvu na nepojasnjen način umrli. Leta 1927 rojeni Anton je umrl v starosti sedem mesecev, leta 1936 rojena Milena po treh mesecih in letos avgusta rojena Anica v šestih tednih. Orožniki so zvedeli, da je dajala mati otrokom zeliščni čaj, ki je učinkoval smrtno. Mati tudi ne taji, da bi ne bila zdravila otrok s čajem. Oblast je dala 20. septembra zakopano trupelce Anice izkopati in preiskati želodec glede morebitnega zastrupi jen j?. Krvav napad. Pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju se je zgodil v zadnjem času krvav napad. Trije neznanci so napadli 21 letnega posestnikovega sina Martina Kozoaerca in so mu prizadjali hude poškodbe. Napadeni in poškodovani je zbral zadnje moči, da bi se odvlekel po pomoč. Napadalci so oddali nanj še več strelov, kateri so ga zadeli v noge. Poškodovanega in od strelov ranjenega so spravili v bolnišnico v Ptuj. Velika tatvina zlatnine in nakita. V Le-skoveu pri Pragerskem je bil izvršen 1. decembra velik vlom. Še neodkrit vlomilec je vdrl v stanovanje upokojenega železniškega uslužbenca Franca Rudolf in je odnesel železno kaseto, v kateri je bilo zlatnine ter nakita za 11.000 din. Tat si je prilastil dve zlati uri, uhane z brilanti, zlato zapestnico, zlat prstan z dijamanti, več staroav-strijskih novcev itd. Zastrupljenje. V Gomili nad Središčem so našli pred dnevi mrtvega 32 letnega vi-ničarja Alojza Zemljič. Preiskava je dognala, da se je Zemljič zastrupil z mišnico, katero je zavžival že dalje časa. Hitro prijet ropar. Franc Ribnikar, brezposelni delavec iz Naklega, je prišel v Kranj, kjer je popival v neki krčmi in je tamkaj opazil lesnega trgovca Hafnerja iz Trnja pri Škofji Loki. Ker je domneval, da ima Hafner denar pri sebi, je sklenil, da ga zvabi v past in izropa. Pregovoril je trgovca v drugo gostilno. Tam sta pila v družbi in je lopov prepričal Hafnerja, da je avtoizvošček Mali, ki ga hoče odpeljati domov. Hafner je sledil Maliju krog polnoči proti Stari pošti, da bi bil poprej v avtomobilu, po katerega se je odpravil »Mali«. Na sredini Jelenovega klanca se je prelevil laži-šofer v roparja, po^gnil je bodalo in je udaril z njim Hafnerja s tako silo po glavi, da Z3 je iznenada napadeni zgrudil. Na tleh ležečemu je odvzel pet jurjev in ga je še strahovito obdelal z bodalom. Prizadjal je žrtvi na glavi devet hudih ran, vendar "ga k sreči ni zadel smrtno. Po izropanju se je podal z denarnim plenom nazaj v krčmo, kjer je razmetaval denar. Med tem so našli Hafnerja vsega razmesarjenega in so ga prepeljali k zdravniku, kateri mu je nudil prvo pomoč. — Roparskega napadalca so orožniki hitro prijeli, ko je popival z oropanim denarjem. Imel je pri sebi še en tisočak in nekaj sto tako v je hranil pri sorodniku. Ves ostali denar je že bil zapravil. Izpred sodišča. DVA UBOJA PRED SODNIKI Mariborsko okrožno sodišče je obravnavalo 3. decembra dva uboja, ki sta bila za-grešena v jeseni v Košakih nad Mariborom in v Št. Ilju v Slovenskih goricah. Uboj v Košakih V noči na 2. oktober so se zbrali fantje pri posestniku Gerkiču v Košakih na ko-žuhanju koruze. Radi preobilo popitega alkohola je prišlo do prepira. 21 letni vini-čarski sin Jožef Danko in 31 letni hlapec Leopold Šmigoc, oba s Košakov, in 25 letni posestnikov sin Rudolf Kronvogl z Vodol so se sprli z delavcem Alojzijem Hladnik. Zaenkrat je ostalo samo pri medsebojnih psovkah. Ko se je vračal Hladnik krog polnoči proti domu, ga je napadel Danko s krepelcem. Povzročil mu je z udarcem po glavi tako hudo poškodbo, da je osem dni pozneje podlegel poškodbi v bolnišnici. Danko je bil obsojen na štiri leta in šest mesecev, Šmigoc na tri leta in šest mesecev, Kronvogel je bil oproščen. Krvavo dejanje v Št. Ilju Na žegnanju v Št. Ilju 5. septembra so prišli tudi Avstrijci. Med avstrijskimi po-setniki so bili: 35letni Karel Bretterklie-ber, 22 letni Jožef Majhen in 26 letni Karel Stiendl, vsi trije so pomožni delavci iz avstrijskega obmejnega kraja Krasnitz. Imenovani so obiskali več gostiln in proti večeru so krenili k Sfiligoju. Tamkaj so naleteli na pomožnega delavca Franca Magaiča, s katerim so se sprli. V prepiru je potegnil Bretterklieber nož in ga je zasadil Magdiču v prsa. Magdič je dobil dva zabodljaja, še je skočil iz krčme na prosto, tam pa se je zgrudil in izdahnil v par minutah. Karel Bretterklieber je bil obsojen na štiri leta in šest mesecev. Postopanje proti obtoženima Jožefu Majhenu " in Karlu Stiendlu. je bilo preloženo. Uboj nasilnega brata pred sodniki. Veliki senat mariborskega okrožnega sodišča je obravnaval 26. novembra slučaj uboja nasilnega brata, katerega je zagrešila 37 letna posestnica Elizabeta Drevenšek iz Rač. Obtožena je prevzela pred štirimi leti domačijo pod pogojem, da bo skrbela za slaboumno sestro Alojzijo in za na pameti zaostalega, a nasilnega brata Henrika Lip-nik. Kmalu za tem se je poročila in se je pokazalo, da s Henrikom ne bo mogla shajati, ker ji je vse vzel, kar mu je prišlo pod roke, prodal in zapil izkupiček. Večkrat se je sestre tudi dejansko lotil, ji grozil s smrtjo in je imel v svoji kamri poleg postelje sekiro. Pod takimi pogoji je bilo življenje Drevenšekove pravi pekel. Dne 11. julija je Henrik zopet zdivjal. Ponujeno jed je zagnal po tleh in je zahteval od sestre denar. Ker mu ta zahtevanega ni mogla dati, jo ie tepel ter zagrabil sekiro. Napadena je zbežala k sosedu in se je tamkaj skrila. Henrik je razbil po hiši vse pohištvo, nakar je zaspal. Ob šestih zjutraj si je upala Elizabeta domov in je dobila brata v postelji. Pograbila je sekiro in je udarila z njo podivjanega brata po glavi. Hudo ranjenega so prepeljali v bolnišnico, kjer je po treh mesecih podlegel poškodbi. Obtožena je sodnikom priznala, da ni hotela brata ubiti, ampak ga samo poškodovati. Hotela si je vzeti po krvavem dejanju življenje, ker je bila prepričana, da je obležal udarjeni pri priči mrtev. Na lice mesta prispeli orožniki so preprečili samomor. Razprava je bila preložena na 17. december, da med tem časom zdravniki preiščejo duševno stanje obtožene. Obsodba radi podiranja oltarja. Na okr. sodišču v Celju je dajal odgovor radi podiranja oltarja ob priliki procesije z Najsvetejšim dr. Mikuž, župan v Vojniku, voj-niški občinski sluga in Pukmajster. Župan je obsojen na 1500 din denarne kazni, v primeru neizterliivosti na 25 dni zapora, nepogojno. Občinski sluga na 600 din ali deset dni zapora, Pukmajster pa na 400 din ali sedem dni zapora. Dr. Mikuš mora plačati povprečnine 600 din, občinski sluga 200 din. Obsojenci so vložili priziv. Žena obsojena radi uboja moža. V Celju je bila obsojena na pet let robije Marija Mohorko, 57 letna posestnica iz Žetal pri Rogatcu, ker je z nožem zaklala svojega moža Antona. Pijani mož je ženo, ki je lupila krompir, zmerjal ter suval in radi tega je došlo do krvavega dejanja. Slovenska Krajina Sv. Jurij. Preteklo nedeljo je naše Prosvetno društvo priredilo lepo igro »župnik iz cvetočega vinograda«. Ker še društvo nima svojega lokala, smo igro priredili v šoli. Šola je bila polna ljudi, kljub temu, da se ni delala nobena reklama. Med obiskovalci smo opazili celo znane obraze iz sosednje graške fare. Igralci, skoraj brez izjeme vsi, so zelo dobro igrali Predvsem igralec župnika, ki ga je igral Hajdinjak Alojz, se je najbolj vživel v svojo vlogo in je s svojim nastopom kar očaral gledalce. Da je uspeh igre bil vsesplošno tako visok, gre zasluga g. Kuštrinu, učitelju, ki je igro vodil in režiral. — Pri prosvetnem delu nas precej podpira fantovski odsek, ki smo ga ustanovili 7. novembra. Začetek je povsod težak, tako je bil tudi tu. Pa zdaj, ko je pot utrta, gre in bo šlo. — V četrtek 2. decembra smo pokopali telesne ostanke blage ženice Marič Ivane iz Rogaševec. Pokojna je bila dobra krščanska mati in vneta tretjerednica. Kako zelo so jo ljudje spoštovali in ljubili, je pokazal njen pogreb. Ogromna množica ljudi in njene sestre tretjered-nice ob strani so jo spremljale na njeni zadnji poti. Počivaj v miru, blaga žena! Martjanci. Praznik zedinjenja se je tudi pri nas na najslovensejši način proslavil, že na predvečer praznika se je zbralo šest okoliških gasilskih čet v uniformi in celokupni občinski odbor z županom na čelu v občinskem uradu, kjer so na slavnostni seji proslavili ta veliki dan. 1. decembra. Ob 8 je bila slovesna služba božja, katere so se udeležili vsi člani prosvetnega društva, fantovskega odseka, organizacija JRZ, občinske ¡Uprave, okoliške gasilske čete itd. Po službi božji se je vršila skupna proslava vseh katoliških društev v učilnici osnovne šole, ki je bila nabito polna. Slavnostni govornik g. Lončar Franc nam Je v svojem jedrnatem govoru razložil ta slavni rojstni dan naše države. Temu je sledilo še par govorov in deklamacij, na kar se je ljudstvo v najlepšem redu in z občutkom zvestobe in ljubezni do svojega mladega vladarja in domovine razšlo. Sv. Sebeščan. Pridno razprodajajte naše srečke! Prekmurskim društvom smo poslali nekaj žene zamorejo po večkratni nosečnosti z dnevno uporabo pol kozarca naravne FRANZ - JOSEFOVE grenčice, užite na tešč želodec, doseči lahko iz-praznjenje črevesja in urejeno delovanje želodca. FRANZ - JOSEFOVA voda — je davno preskušena, najtopleje pripo-čana in se dobiva povsod. Ogl. reg. S. br. 30474/35. več srečk, ker smo si pač bližji, čitatelje »Slov. gospodarja« prosimo, da kupujejo naše srečke! Ko boste v drugih župnijah potrebovali pomoči, pa vam bomo pomagali tudi mi! Mačkovci. Uredništvo »Slov. gospodarja izjavlja, da notice pod »Mačkovci« v zadnji številki našega lista ni pisal g. šolski upravitelj černy Viktor. Sobota. Praznik zedinjenja je tudi naša pre-stolica proslavila na najveličastnejši način, že na predvečer se je odelo mesto z državnimi zastavami. Zjutraj 1. decembra je imelo najprej Prosvetno društvo slavnostno zborovanje. Naš zbor je odpel dve lepi pesmi, potem je govoril prof. Močan o našem boju in zmagi zedinjenja. Na zborovanju so bili zastopani vsi uradi z izjemo sodišča — zakaj, ne vemo — razna društva in mnogo naših kmečkih mož, žena, deklet in fantov. To je bila res ljudska proslava Sobote in vse okolice. Ob devetih se je začela sv. maša. Kar živimo v Jugoslaviji, še ni bilo toliko ljudi zbranih v cerkvi 1. decembra kakor letos. Po sv. maši se je začel od katoliške cerkve slavnostni sprevod z godbo na čelu po mestu v mestno hišo v parku. Mestna dvorana je bila premajhna za toliko ljudi. Posebno so se odlikovali in vzbujali pozornost naši slovenski fantje v krojih. Občinsko zborovanje je otvoril g. župan Hartner. Slavnostni govornik je bil g. ravnatelj inž. Zobec. V govoru je poudaril skupno delovanje vseh južnih Slovanov v borbi za osvoboditev. Za njim je povzel besedo okrajni glavar g. Bratina in ob tej priliki je izročil našemu športnemu društvu Mura najvišje priznanje kraljevega fonda kot nagrado za požrtvovalno delo kluba na športnem polju. Na koncu je vsa dvorana zapela »Hej Slovani«. S tem je bilo zborovanje zaključeno. Sobota. Naše prekmursko fantovsko okrožje je priredilo tridnevni telovadni tečaj v Soboti. Vodil ga je učitelj fantovske zveze iz Ljubljane. Skoraj 30 fantov iz vsega Prekmurja je obiskovalo ta tečaj. Pa še kako korajžni so bili in veseli! Sad našega tabora, da so se zavzeli tudi naši fantje za telovadbo. Sedaj bodo doma pozimi vadili svoje člane po odsekih, da bomo prihodnje leto pokazali doma in v Ljubljani, da smo tudi mi nekaj. Fantje, pridružite se našim fantovskim odsekom in pridno delajte v izobrazbi duha in telesa! Smrt v močvirju. V močvirju pri Hotizi so našli truplo 26 letnega čevljarskega pomočnika Štefana Jaklina. Imenovani je ležal z glavo v vodi. Vračal se je proti domu v črensovce, zašel je v močvirje, iz katerega ni mogel ven. Pogrezal se je pri izmotavanju vedno bolj globoko in se je slednjič zadušil. Širite „Slov. gospodarja"! Maribor. »Ljudski oder« v Mariboru vprizori v nedeljo 12. decembra ob petih popoldne v dvorani Zadružne gospodarske banke znano igro iz tur- Iz pisarne Hmečfte z veze Tečaj Mladinske kmečke zveze Zaključen je tečaj za voditelje Mladinske kmečke zveze. Trajal je devet dni in posečalo ga je 29 fantov iz vseh okrajev Slovenije. V ciklusu predavanj so bila obravnavana vsa vprašanja, ki tičejo našega kmeta, katera mora poznati vsak, ki se hoče udejstvovati v kmečki stanovski organizaciji. O vseh teh vprašanjih so dobili fantje jasne pojme in dokazali na zaključku pri izpitih in pismenem sestavku, da so pazljivo sledili izvajanjem predavateljev in jih pravilno razumeli. Na tej podlagi bodo mogli začeti z delom vsak v svojem kraju in poučiti tudi one, ki se tečaja niso mogli udeležiti. Poleg predavanj so si fantje ogledali tudi vse zanimivosti v Ljubljani. Obiskali so muzej in razstavo bratov Šubicev, kjer jim je konservator g. dr. Štele razkazoval in razlagal pomen posameznih starin, dalje Jugoslovansko tiskarno, centralno vinar-no in mestno klavnico. K zaključku tečaja je prišel tudi g. ban dr. Marko Natlačen, ki je naslovil na tečajnike mnogo lepih in vzpodbudnih besed, želeč jim mnogo uspeha pri delu na stanovskem polju. Poudaril je važnost kmeta v narodnem in državnem življenju in potrebo stanovske in strokovne izobrazbe. Za njegove prisrčne besede se je v imenu vseh tečajnikov zahvalil Bitenc iz Gorič, vsi ostali pa so mu z dolgotrajnim ploskanjem pokazali hvaležnost za vse zanimanje, ki ga posveča Kmečki zvezi in zlasti kmečki mladini. V dokaz udeležbe na tečaju so bile vsem tečajnikom razdeljene diplome, nakar je vodja Mladinske kmečke zveze g. Puš tečaj zaključil. Stanovsko strokovni tečaji Kakor smo že pisali, prireja Kmečka zveza po vseh okrajih štiritedenske sta-novsko-strokovne tečaje. Do sedaj so se ti tečaji začeli že v Devici Mariji v Polju, v Vidmu pri Krškem, Prevaljah, Črnomlju, Radovljici in Črensovcih. Vse otvoritve so pokazale, da je naš kmet željan slišati lepih vzgojnih in strokovnih predavanj, zakaj udeležba je bila skoro povsod nadvse zadovoljiva. Če se upošteva še ugodno vreme, radi katerega opravljajo mnogi še zadnja dela na polju ali v gozdu, je pričakovati na nadaljnih predavanjih še mnogo večje udeležbe. Opozarjamo pa vse pripravljalne odbore, da se točno držijo navodil, ki so jim bila v tem pogledu dana od glavnega odbora, zakaj le na ta način bo mogoče voditi tečaj po programu. Na vsako malenkost je treba paziti, posebno pa od časa do časa zopet opozoriti člane na tečaj. Imenik navzočih je točno voditi in ga po končanem tečaju poslati v Ljubljano. Prav tako morajo odbori gledati na predavatelje, da bodo mogli pravočasno priti k predavanju. O vsaki izpremembi je obvestiti glavni odbor. ških časov »Miklova Zala«. Pri igri nastopa nad 40 igralcev ter je izdelana tudi krasna nova sce-nerija, mojstrsko delo g. J. Janežiča iz Veržeja. Pridite in poglejte! Vurberg. Tukajšnje prosvetno društvo priredi na Marijin praznik 8. decembra ob treh popoldne v župnijskem domu na Vurbergu igro »Novi gospodar«, v treh dejanjih. Igra nudi prav poučno Ka| bo prinašal „Slov. gospodar" v letu 193® ? Leto bo itak zanimivo, saj je svet tako razburkan, da boste gotovo že komaj čakali, kakšne novice bomo zvedeli prihodnji teden! Poleg teh običajnih novic bo pa »Slov. gospodar« imel sledeče zanimivosti prihodnje leto: Izhajali bosta dve povesti, med temi ena, ki popisuje ponarejevalce denarja, Potočnike in Rupnika. Ker so imenovani živeli v naših krajih, zato bo njihov življenjepis in delo okrog ponarejanja denarja še prav posebno zanimivo. Za razvedrilo bo v vsa- ki številki nekaj, za naše male bo posebna mala povest, odgovori pravne vsebine bodo v vsaki številki, posebno zanimiva pa bo stran pod naslovom »Kmetijska trgovina«. V uredniški krog je stopil poseben sodelavec samo za to stran in bo redno vsak teden poročal vse zanimivosti, opozorila, cene itd., kar moramo sproti vedeti za kmetijsko trgovino. Verjetno je, da bodo prihodnje leto cene kmetijskim pridelkom nestalne, ker bodo najbrže rasle in prav je, da ste vsi pravočasno obveščeni o tem, da ne boste utrpeli škode! vsebino in tudi mnogo razvedrila. Vsi prijatelji naše slovenske katoliške prosvete so iskreno vabljeni! Sv. pri Veliki Nedelji. Članice Mariji- ne družbe bodo igrale nd praznik Brezmadežnega spočetja 8. decembra v šoli po večernicah iglv »Roka božja«. Vsi prijazno vabljeni! Dramlje. Ni še dolgo, ko se je pri nas ustanovilo prosvetno društvo. Mlado je še, pa se je že izkazalo, da se zaveda svoje organizatorične zamisli. V nedeljo 21. novembra je priredilo v dvorani Slomšekovega župnijskega doma, ki je bil letos zgrajen na pobudo in po glavni zaslugi ter požrtvovalnosti č. g. župnika Pirša, akademijo z zelo pestrim sporedom, -želimo mlademu društvu, da bi delalo vedno v smislu Jegličeve oporoke: »Povsod Boga in Devico Marijo!«, ker le v tem smislu mu je zagotovljen obstoj. Bratom šent-jurčanom pa, ki so se naše prireditve udeležili v tako obilnem številu, celo v krojih, se najiskre-neje zahvaljujemo s krepkim: Bog živi! Slovenci v Zagrebu. Letošnja Miklavževa nedelja je bila zelo živahna in polna veselega razpoloženja. Najprej smo se popoldne prav od srca nasmejali v Jeronimski dvorani, kjer so nam Sloni?karji zaigrali veselo igro »čuk se je oženil«; bila je prav zabavna, pa tudi godbe in petja je bilo vmes. Po igri smo odšli v Gajevo ulico 4-, II. nadstropje, kjer ima Slomšekovo društvo svoje prostore. Tam smo pričakali Miklavža, ki je tudi prinesel mnogo vedrine. Posebno veseli so bili oni mali in veliki otroci, ki so razen šibe dobili še kaj lepšega in slajšega. — V nizu prosvetnih večerov smo imeli tale predavanja: 14. novembra sodnik Rant Alojzij o splošnem državljanskem zakoniku; 21. novembra Gregorič J. o filmu in našem razmerju do njega; 28. novembra dr. Koren Janko o steklini pri živalih in ljudeh. K predavanjem prihaja okrog sto ljudi. Odprta noč in dan so groba vrata. WS Selnica ob Dravi. Dne 26. novembra smo spremili k zadnjemu počitku g. Pipuš Marka, posestnika na Slemenu, kateri je bil v vojnem času edina pomoč in opora svojim sosedom, ko jim je pomagal urejevati osamljena in zapuščena posestva. Bil je dober sosed in oče ubogih otrok, katere je vsestransko podpiral. Na njegovem pogrebu se je za uboge otroke v Selnici ob Dravi nabralo 70 din. Bog plačaj! Naj v miru počiva! Preostalim naše sožalje! Sv. Lenart pri Veliki Nedelji. V četrtek 11. novembra smo pokopali Simona Erhatič iz Cvetko-vec. Umrl je v najlepši moški dobi, star 53 let. — V sredo 24. novembra smo pa položili v grob 85 letno Terezijo Muršič iz Bresnice. Rajna je svoja otroka vzgojila v pravem krščanskem duhu. Bila je že skoraj čisto slepa svoja zadnja leta. — Naj v miru počivata! Vičanci pri Veliki Nedelji. Neizprosna smrt je stegnila svojo koščeno roko ter ugrabila po hudi 13 mesečni bolezni 24. novembra dobro in skrbno mater, posestnico in vdovo škerlec Jožefo, spre-videno večkrat s sv. zakramenti. Pokojna je bila dobra krščanska žena in mati devetim otrokom, od katerih je najstarejši sin že pokojni. Iz njenih ust se ni nikoli slišala žaljiva beseda opravljanja, kaj šele obrekovanja, ter je bila vseskozi dobra soseda in dobrotnica siromakom. Kako je bila priljubljena, je pričal njen pogreb, katerega so se poleg osmih otrok udeležili vsi sorodniki, sosedje in mnogoštevilni farani. V hiši žalosti in Ob grobu se je poslovil od pokojne njen nečak g. Krajnc Jožek. Blagopokojna je bila v 72. letu starosti in dolgoletna naročnica »Slov. gospodarja«. Ohranimo jo v večnem spominu! Dobrna pri Celju. V petek 26. novembra je umrla Marija Flis. Blagopokojna je doživela lepo starost 83 let v strogo krščanskem življenju. Na njeni zadnji poti jo je spremljala velika množica domačinov. Njena duhovna moč in tolažba je bila molitev in njena najljubša pot je bila pot v cerkev, kamor je redno zahajala vsak dan. Bila je velika častilka Srca Jezusovega in kljub svoji visoki starosti in oslabelosti je hodila k zgodnji sv. maši in prejemala sv. zakramente. Bog ji je zato izkazal veliko milost in je bila še zadnji dan pred smrtjo sprevidena s tolažili sv. vere in tako odšla v večnost v spremstvu Zveličarjevem. — Draga mamica, počivaj v miru! žalujočim domačim naše sožalje! * Heerlen, Holandija. Položili smo k večnemu počitku v Herlerheide Franca Casl ob obilni udeležbi. Rajni je bil doma pri Sv. Florjanu pri šo-štanju. Dne 8. novembra se je zgodila v tukajšnjem rudniku Oranje Wassov III. nesreča, ki je zahtevala slovensko žrtev Antona Petrič. Rajni je bil star 35 let in je zapustil ženo in dva nedorasla otroka, v domovini pa starše. Doma je bil iz Lepe njive pri Mozirju. Bil je član društva sv. Barbare in naročnik »Slov. gospodarja« in »Rafaela«. O njegovem pogrebu v domovini je poročal zadnji »Slov. gospodar«. Blag mu spomin in lahek počitek v domovini! Sv. Ožbalt. Občinski odbor društva Rdečega križa Vurmat-Sv. Ožbalt ob Dravi je 1. decembra otvoril kakor lani šolsko kuhinjo. Zastopstvo društva se je udeležilo službe božje na praznik zedinjenja. Nato se je podalo skupno s šolarji v staro šolo, Po pozdravu zastopstva društva Rdečega križa na starše in Šolarje je domači g. župnik otrokom položil na srce opomin, naj bodo hvaležni društvu Rdečega križa za dobrote, ki jih bodo prejemali v zimi. Društvo je namreč sklenilo, kakor že lani takoj po ustanovitvi, da hoče revnim in oddaljenim otrokom dajati vsak dan toplo kosilo. Ožbalčani smo društvu Rdečega križa za to samaritansko delo zelo hvaležni in bomo to hvaležnost njemu tudi dejansko dokazali. Gornja Radgona. Letošnji praznik zedinjenja je proslavila na zelo svečan način naša severna meja. V našem obmejnem trgu v Gornji Radgoni smo to proslavo posebno povzdignili. Na predvečer praznika je bila po našem trgu bakljada, katere so se udeležile vse tukajšnje prosvetne in kulturne organizacije pod vodstvom občine. Sprevod gasHcev, močnega fantovskega odseka, občinskega odbora, zastopnikov uradov in ostalo občinstvo je napravilo svečan obhod po trgu.' Okna na hišah so bila krasno razsvetljena, to-piči so se oglašali, vmes so pa švigale rakete v zrak. Po bakljadi se je zbrala množica pred občinsko hišo, kjer je govoril zboru član občinske uprave g. Snoj Franc, ki je naglašal važnost in pomen tega narodnega praznika. Po govoru je godba zaigrala državno himno in množica se ji razšla. Po zatrjevanju mnogih je bila letošnja proslava zedinjenja v Gornji Radgoni na predvečer praznika povzdignjena na najbolj sveCan način. — V Turjanskem vrhu pri Slatlnl-Radenc! je bil v četrtek 25. novembra pri belem dnevu izvršen vlom v viničarijo murskosoboškega žu-pana g. Hartnerja in v viničarijo upokojenega polkovnika špajca Iz Zagreba. Vlomilec je vlomil s sekiro v stanovanje ter odnesel precej obleke, prstanov itd. S ponarejenimi ključi je vlomil s pomočjo svojih tovarišev v shrambo za žganje, odkoder so odnesli 40 litrov žganja, nato pa neopaženo izginili. Tatovom pa so prišli kmalu . na sled. Glavnega storilca so tudi že prijelti Branil se je z velikim nožem, ki so mu ga nato izbili. Ta vlomilec je star znanec sodišč in se piše Pukšič Anton, doma pa je iz okolice Varaždina, Po predaji vlomilca je Pukšič izdal tudi svoja tovariša. Sta to viničarja Golob Alojz iz Kočija* na pri Kapeli in Kralj Martin iz Kameršaka pri Ljutomeru. Po zaslišanju na okrajnem sodišču so bili vsi trije predani v zapore okrožnega sodišča v Maribor, kjer bodo dajali odgovor. Nova Cerkev nad Celjem. Dne 4. decembra je srečal naš g. šolski upravitelj Rudolf Zupanek z mladeniškim korakom in licem — očaka Abrahama. Skozi 30 let — s šestletnim presledkom ruskega ujetništva — že z nenadkriljivo vnemo in vztrajnostjo razvija prelepe darove, ki so mu jih rojenice bogato nasule v zibelko pod Mrzlico, v Grižah, pri odgoji in pouku naše mladine, kjer. je preobrazil ves mlajši rod po Slomšekovih načelih in vzorih, živa vera mora biti podlaga pravemu življenju, to je njegovo učiteljsko in vzgojno geslo. A ni samo učitelj v šoli, marveč tudi v cerkvi moli in prepeva z otroci na glas, da ga Z veseljem posluša in z občudovanjem posnema vsa «serkev. V družbi je poln šal in nedolžnega veselja. živi in čustvuje popolnoma z ljudstvom, ki ga radi tega srčno ljubi in globoko spoštuje. Svoje delovanje razteza tudi na gospodarsko polje. Neutrudljivo uči svoje učence sadjarstva, vrtnarstva, čebelarstva in drugih koristnih kmetskih panog. Neprecenljive so njegove zasluge tudi za novo pošto, za že začeto regulacijo Hudinje, kakor je tudi glavna tvorna sila za nov vodovod, ki se zamišlja v Novi Cerkvi — Bog mu daj še mnogo let krepkega zdravja in delovanja v našem kraju, da bo mogel uresničiti tudi srčno željo Novocerkovčanov po elektrifikacij i našega prelepega kraja! — Novi občinski odbor v Novi Cerkvi, v katerem je že več Zupanekovih učencev, je izpolnil zadnjo nedeljo, ko je imenoval g. šolskega upravitelja kot najzaslužnejšega kulturnega delavca svoje občine častnim občanom, le splošno srčno željo vseh dobrih občanov. Ob slovesnem odlikovanju, ki je bilo slavljencu izročeno v nedeljo 5. decembra, želimo vsi, naj ga Bog še dolgo ohrani v sredi srečne družine in občine! Zato kličemo- živel gospod slavljenec! Bog živi pa tudi občinske odbornike, ki tako vestno in v splošno z&dovoljnost vršijo svoje naloge in dolžnosti! i Dobrna. Od 28. novembra do 5. decembra so vodili preč. gg. oo. frančiškani p. Gracljan dr. Heric, p. Benvenut Vinkler in p. Odilo Hajnšek sv. misijon v dobrnski župniji ob velikanski udeležbi domačinov in okoličanov. S hvalevredno vnemo so hodili k pridigam, pobožnim vajam in sv. zakramentom stari in mladi od kmetov in iz zdravilišča samega, tako da je res bela vrana v Vsej župniji, kdo se tudi tokrat ni približal spo-vednici in obhajilni mizi. V spomin prelepega misijona so postavili vrli Dobrnčani na hribu pri Mastnjakovi vili prekrasen evharistični križ, ki je bil 5. decembra slovesno blagoslovljen, že med sv. misijonom je žarel vsako noč v čudoviti električni razsvetljavi kakor nebesno znamenje in je pričal daleč naokoli o skalnati verski zvestobi in veliki gorečnosti Dobrnčanov. Ta evharistični križ, ki mu najbrž po lepoti ni najti para v Jugoslaviji, bo ponos in spomin poznejšim rodovom o verski neomajnosti in požrtvovalnosti Dobrnčanov, ki jih nečimerni svet, ki ga opazujejo vsako leto v toplicah, še ni okužil in omehkužil. i Vojnik. Občinska cesta, ki veže občino škofja yas, Dramlje in deloma tudi Sv. Jurij ob juž. žel., je že več let v skrajno slabem stanju. Ker pa interesenti sami ne zmorejo popravila, se je že vačkrat prosilo za pomoč prejšnji režim, a imeli so za nas vedno gluha ušesa. Sedaj sta to stvar vzela v roke energična moža, ki imata sočutje z ubogim kmetskim ljudstvom, katero ječi v sponah blata. To sta gg. Stanko Gologranc, ki se je mnogo trudil, da se želja ljudstva izpolni, in celjski župan Mihelčič, ki nam je izposloval znatno podporo pri okrajnem cestnem odboru. Sedaj se je že pričelo z delom, kopljejo jarke in širijo cesto. Kmalu bodo začeli tlakovati. Ob času volitev, bodisi občinskih ali državnih, bomo pa tudi mi vedeli, kateri možje zaslužijo naše glasove! Še mhmt zaščita nincfov Kaj je z obveznicami? Uredba o likvidaciji kmetskih dolgov je napravila marsikatero zmedo. Težave imajo kmetje, težave zadruge. Nastalo pa je tudi mnogo povpraševanj, kaj je z boni, kaj je z obveznicami, ki jih dobe denarni zavodi od Privilegirane agrarne banke, odnosno države za izročene kmet-feke dolgove. V naslednjem hočemo pojasniti ponovno ta vprašanja in zlasti razložiti, kaj je z državnimi obveznicami. Kar izroče denarne ustanove kmetskih dolgov Privilegirani agrarni banki, dobe fca to približno polovico povrnjenega od Privilegirane agrarne banke in sicer v 14 letih. Vsako leto dobe eno štirinajstino Pri ljudeh visoke starosti, ki trpe na nerednem iztrebljanju, nudi često naravna FRANZ - JOSEFOVA grenčica, užita redno 3—4 žlice dnevno skozi 8 dni, zaželjeno izčiščenje in s tem trajno olajšanje. Zahtevajte povsod FRANZ - JOSEFOVO vodo! Ogl. reg. S. br. 30474/35. s 3% obrestmi. Kaj pa je z drugo polovico? Od druge polovice plača polovico država, polovico pa mora trpeti denarna ustanova sama. Če pa bi kaka denarna ustanova ne imela toliko rezervnega sklada, da bi to mogla sama utrpeti, pa doda še toliko država, da tista denarna ustanova ni prisiljena izkazati zgube. Plačala pa bo to država denarnim zavodom v državnih vrednostnih papirjih, imenovanih državne obveznice ali obligacije. Če je kaka zadruga na pr. izročila Privilegirani agrarni banki 800.000 din kmetskih dolgov, potem bo imela pri Privilegirani agrarni banki v dobro vpisanega 400.000 din, država pa ji mora dati obveznic 200.000 din, 200.000 din pa mora utrpeti zadruga sama. Če jih nima, potem doda država še nekaj. Kaj je torej z državnimi obveznicami? Državne obveznice, ki jih dobe denarni zavodi za kmetske dolgove, so dolg države proti denarnim ustanovam. Ta dolg mora biti plačan v 20 letih. Plačala bo država vsako leto eno dvajsetino. Za obresti tega dolga pa bo plačevala vsako leto 3%. Vsakega prvega marca bo država plačala 3 din od 100 din dolga. Od priloge, ki je pri obveznici, odreže zadruga poseben od-rezek, imenovan kupon, in ga odda Privilegirani agrarni banki, ta pa zanj izplača 3 din, če je obveznica za 100 din. Če je obveznica 10.000 din, je tudi odrezek za 300 din. Te obveznice morejo od tistih zavodov, ki so pod zaščito, zahtevati vlagatelji tudi kot plačilo za svoje vloge. O tem je izšla posebna kratka uredba, ki pravi, da morejo to vlagatelji zahtevati do konca februarja 1938. Kar bo do takrat recimo zadruga dobila od države takih obveznic, jih po 28. februarju razdeli priglašenim vlagateljem kot delno izplačilo njihove vloge. Razdelilo se bo po sorazmerju vloženega denarja. Tisti, ki, imajo večje vloge, dobe več, oni, ki imajo manjše, manj. i Kaj naj počne vlagatelj z obveznico? Ali ima obveznica za vlagatelja kaj pomena? Odgovoriti moramo, da pomenijo te obveznice za vlagatelja malo. Dobile jih bodo do konca februarja zadruge še malo, ker ne bodo še izdelani obračuni pri PAB. Dobili jih torej tudi vlagatelji ne bodo mnogo. In če jih dobe, kaj naj počno z njimi? Dolgov pri Privilegirani agrarni banki kmet s temi obveznicami ne more plačati. Nekateri so to mislili, pa so čisto v zmoti. Zamenjavali so te obveznice države z boni, ki jih bo i^orda izdala Privilegirana agrarna banka denarnim zavodom, če jih bodo ti zahtevali. Ti boni, če bodo izšli, bodo predstavljali del tistega dobro-imetja, ki ga imajo sedaj zadruge pri Privilegirani agrarni banki. Državnih obveznic tedaj ne smemo zamenjavati s temi boni. To sta dve različni stvari. Le z boni bo mogoče plačati dolg pri PAB, ne pa z obveznicami. Povdarimo še enkrat, da teh bonov še ni, ker tudi končnih obračunov pri PAB še ni. Davkov se s temi obveznicami tudi ne bo dalo plačati. Pri nas ni nobenih takih davčnih zaostankov, da bi prišle obveznice v poštev. Kaj tedaj? Ostane samo dvoje: Ali obveznico držati doma in vsako leto 1. marca odrezati tako imenovani kupon in ga nesti v Privilegirano agrarno banko ter zanj dobiti 3% obresti, ali pa obveznico prodati. Kdo bo kupil take obveznice? Kupili jih bodo borzni špekulantje. Vrednost bo kakih 40 do 45%. Kdor bo prodal, bo prodal tedaj z veliko izgubo. Povdar-jamo, da so se prodajale knjižice denarnih zavodov zadnji čas po 60 do 65%, te obveznice pa bodo veliko nižje. Iz povedanega si vsakdo lahko izračuna ali se mu izplača dvigniti obveznico pri denarnem zavodu ali ne. Kdor bo dvigal te obveznice, bo sam sebi škodoval. Naj ob tej priliki omenimo, kako so pred leti špekulantje pokupili tako imenovane državne obveznice vojne škode. Glasile so se te obveznice vojne škode na 1.000 din. Ker je kmet potreboval denar in ne papirja, so špekulantje pokupili od kmetov obveznice po 150 din, potem pa so čakali ugodnega trenutka, ko se je uredilo izplačevanje teh obveznic in zaslužili ogromne milijone. Kmet je prodal te obveznice, da je prišel sploh do denarja, po okroglo 150 din, danes pa se prodajajo po 420 din. Na račun kmeta, ki je prehitro prodal, so profitirali špekulantje. Kaj pa naj počno s temi obveznicami denarne ustanove? Zastavile jih bodo Poštni hranilnici in prišle do gotovine. Tako se bo znatno zboljšal denarni trg in pomanjkanje gotovine v denarnih zavodih ne bo več tako občutno. Napisali smo gornje, da ne bi ljudje zgubili, ko slišijo o državnih obveznicah, ki pridejo v posojilnice, prave razsodnosti in da ne bi nastala za naše kmete spet nova škoda. Zboljšanje pride gotovo. Naj na tem mestu zelo povdarimo, da se stanje naših denarnih zavodov zelo zboljšuje. Gotova stvar je, da se bo po naših zadrugah spet začel obtok denarja. Začelo se bo že v par mescih. Tisti, ki bodo res potrebni, bodo mogli kmalu dvigniti, kar potrebujejo. Potem pa se bo postopoma odpiralo, da bo vsaj v enem letu vsak dvig popolnoma svoboden. Velik del bo izplačljiv torej kmalu, drugo pa postopoma. Pisali bomo o tej stvari še več in dali potrebna pojasnila. Dolgo je bilo treba, da smo mogli reči z gotovostjo, da se začne spet resno zboljšanje naših podeželskih posojilnic. Sedaj to moremo z veseljem napovedati. Bilo je mnogo trpljenja in treba je bilo mnogo potrpljenja. Najbolje je bilo za tistega, ki je ostal miren, in ki je zaupal. Tisti, ki so brez velike potrebe prodajali hranilne knjižice, se bodo sedaj bridko kesali. Drugače je seveda bilo, če je kdo knjižico res moral prodati v skrajni potrebi. Kdor bi tedaj silil za obveznicami, o katerih smo zgoraj pisali, bi mogel biti • dokler solz s ni stric obrisal robcem — z Radionom l Tudi Vi, lii«nHtiRQM 11 »fflHtHiitmi 11 KmtnmfMMi i ww«ii(ntwi] (mRHliinmtuiHaimmttiMmKiRi» Kreppapir engros za trgovce najugodneje v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru in Ptuju. ''ni!l!lllllllll!ll|l!!!lll!lll!lll!!l!!!!ll!l!|l!ll!!!inil!lllllll!l!!!lll!llll!lll!lll!l!IH!!l!IN obstoja moje znane špecerijske trgovine se vsem cenjenim odjemalcem za naklonjenost in zaupanje najprisrčne-je zahvaljujem. WEIS JOSIP, MARIBOR Aleksandrova cesta 29 Obenem nudim za Božič vsakovrstno špecerijsko blago po najnižji ceni. B^BBBBMBSBBBflaBB Ljudska posojilnica v Celju registrovana zadruga z neomejeno zavezo v novi lastni palači na oglu Kralja Petra ceste in Vodnikove ulice. Sprejema hranilne vloge in jih obrestuje najbolje. Denar je pri njej naložen popolnoma varno. Za hranilne vloge jamči poleg rezerv In hiš nad 5000 članov-posestnikov z vsem svojim premoženjem. moške oblekE |*Pežne h «bievino n^TOVSK] Do*-ge HM moške j močno ln Izdelano ljubljen ^bertu, plaia We%ka zimska hrana in premalo gibanja sta v zimskem času vzrok slabe prebave želodca, čestih omotic, zaprtosti in nerednega črevesnega delovanja. Stare bolezni se vsled mraza zopet izraziteje pojavijo: splošno debeljenje, hemoroidi in zaprtje, motnje v želodcu, črevesna obolenja, glavobol, nespečnost, napetost telesa, omotica. Posebno zrelejše in starejše osebe so tem nadlogam podvržene. čisti ter tako deluje blagodejno na vse telo in na Vaše splošno zdravstveno stanje. —-Zahtevajte v apotekah izrecno le »Planinka« čaj - Bahovec, ki se ne prodaja odprt, temveč le v zaprtih in plombiranih zavitkih po din 20.—, in polovičnih po din 12.—. APOTEKA MK. BAHOVEC, Ljubljana, Kongresni trg 12. S. br. 29550/35. Kdor oglašuje, napreduje! «g* '"«¿line fantovske er\ °bleka s krat-liif«i hlačami CENIK IN VZORCI ZASTONJ zimski plašCi od 190 din naprej, lastna izdelovalnica TRGOVSKI DOM, MARIBOR Igre za zimske večere Po 2 din: šah — dama — mlin — domino — tombola — črni maček — kocke za zlaganje teže ■— mozaik za zlaganje — novčiči — črni Peter — domino v slikah.; Po 3 din: človek ne razburjaj se — ki-neške uganke — igra 15 — trdnjava —■ halma — na kraju bič poka. > Po 4 din: tombola v slikah — Plutonova tekma — kolo sreče — črna maska in detektivi — Miki, Oskar in šerif — boks v krogu. Po 6 din: nogomet — alke — ribolov.. Po raznih cenah: na izbiro velike igre z raznimi pripravami in slikami. — Dobite v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru in Ptuju. RAZNO: Cunje, krojaške odpadke, star papir, ovčjo volno, dlako arovce, staro železje, kovine, baker, medenino kupi in plača najboljše: Arbeiter, Maribor, Dravska ulica 15. 1240 Jesen — zima — ostanki mariborskih tekstilnih tovarn, pristnobarvni, brez napak, in sicer: Paket Serija »R« z vsebino 16—20 m dobro uporabnih ostankov flanelov in barhentov za žensko obleko, moško in žensko spodnje perilo. Paket Serija »T« z vsebinno 4 m čisto volnenega blaga za žensko obleko v najmodernejših vzorcih; pri naročilu prosim navedite barve. Vsak paket din 128.—. Reklamni paket Serija »K«, vsebina 20—25 m boljšega flanela za moško, žensko in otroško perilo v najlepši sestavi. Paket din 136.—. Dalje špecijalni paket »Original Kosmos D« z vsebino 17—21 m Ia. barhentov za ženske obleke, bluze in prvovrstnih flanelov za pidžame, žensko, moško in otroško perilo za izjemno ceno din 150.—. Paket Serija »Z« z vsebino C—3.20 m dobrega sukna za moško obleko, damski kostum ali plašč, in sicer: »Z« št. 1 din 130.—, »Z« št. 2 din 160.—, »Z« št. 3 din 250.—, zadnji Ia. kamgarn. Vsak paket poštnine prosto, pri d- eh ali več paketih primeren popust. Neprimerno vzamem nazaj in zamenjam. Pišite še danes obče znani, stari, solidni razpošiljalnici »Kosmos« Maribor, Kralja Petra trg. Nešteto priznanj zadovoljnosti odjemalcem na razpolago! 1503 Orehe, med ln kuhano maslo kupim. Pošljite vzorce z navedbo cene in količine. J. Menart, Domžale. 1563 Otroško veste od 12, ženske veste od 25, puloveri moški od 25 naprej, vsakovrstni v vseh barvah, po meri, dobite pri »Luna«, Maribor, samo Glavni trg 24. 1472 K-jpujeni staro zlato, srebrni denar (krone, goldinarje, tolarje) po najvišji ceni. Stumpf Alojzij, -zlatar, Maribor, Koroška cesta 8. 1281 Sadno drevje, vinsko trsje in korenjake Vam nudi trsnica in drevesnica Čeh, Sv. Bolfenk v Slov. goricah. Ceniki zastonj. 1529 Zdravnik Sled. Univ. 1701 Dr. Davorin Cijan je otvoril ordinacijo: TEZNO, PTUJSKA C. 55. Ordinira od 14 do 16, ob nedeljah od 10 do 11. !! Brezplačen pouk v igranju 1) Klavirske harmonike od din480 - Zahtevajte brezplačen katalog! MEINEL&HEROLD, Maribor št. 10© Hranilnica Dravske banovine Maribor Centrom: Horibor Podružnica: Celje v lastni novi palači na ouin nasproti pošte, prei Juznošta- Gosposhe-Siovenshe ulice. ,7 jersha hranilnica. Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju. Najbolj varna naložba denarja, ker jamči za vloge pri tej hranilnici Dravska banovina s celim svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Hranilnica izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle točno in kulantno. ULl-t i H gjmmmrvr» Tia n mi a innnnnnrrinnnrrirrwTr-n-ii n u n u n m h n n w n ..............mm ii ii u innnnnnnririnnnnrinni»i » 11 n ii kttO \ h/ JASLICE. Katoliška družina ne more obhajati božiča brez jaslic. Prav vsaka naj jih ima! Imamo na zalogi toliko vrst, da smemo reči: največjo izbiro, ki je mogoča. Jaslice iz prešanega papirja, gotove, ki jih je možno kar postaviti: po dinarjev 1, 1.50, 2, 3, 4, 5, 7, 9, 11, 12, 16, 18, 20, 22, 26, 28, 30, 32, 35, 40, 70 — jaslice na papirju za izrezava-nje: po dinarjev 1, 1.50, 2.25, 3, 5; fin močan karton po 7 din; jugoslovanske jaslice po 10 din; jaslice skupina kipov, 20 po številu, 12 cm visokost, 310 din; umetniške jaslice, 15 kipov, 16 cm visoki, 510 din; jaslice, tirolski izdelek, 22 kipov, din 1176, 1545, 2960, 4000; posamezni kipi: ovčke od 1 din dalje, ostali od 4 din dalje. BOŽIČNO DREVESCE: svečke po 25 par ali 5 din škatlja, čudežne svečke 1.50 din, stekleni okraski od 50 par dalje, girlande od 1 din dalje, zvezde od 3 din dalje, lameta 50 par, zlati lasje od 50 par, zlate pene od 1 din, srebrni sneg ena škatlja 2 din, papir za zlatenje orehov zvezek po 1 din, svečniki po 50 par, raznobarvni papir za zavijanje bonbonov in drugih božičnih daril. BOŽIČNO VOŠČILO: razglednice od 50 par dalje, vizitke s ' fotosliko, izredno fina pisma s fotosliko. B02IČNI DAROVI: največja izbira nalivnih peres, finih svinčnikov, okusne mape z natisom imen onih, ki jim hoče darovati pisemski papir, pisalne garniture, spominske knjige, knjiga »Naši gostje«, albumi za razglednice ali fotografije, slike, kipi, koledarji vseh vrst, molitveniki in knjige. MALO IZDATKOV je Vaše načelo, naše pa je: nizke cene in to se sklada, zato pridite v naše prodajalne po božične potrebščine ! V MARIBORU: Koroška cesta 5, Aleksandrova cesta 6, Trg kralja Petra 6. V, PTUJU: Slovenski trg 7. NAŠE VOŠČILO: Dovolite, da Vam voščimo vesele božične praznike in srečno Novo leto, v katerem se Vam priporočamo za Vašo naklonjenost! TISKARNA SV. CIRILA illllllllUlIilllllllllllllllllllllllllM iOOOOOOOÖÖOOOOOOOOOOOOOOOOOOGOOO Priznanja zadovoljnih odjemalcev najzgovorneje pričajo o dobrem blagu in nizkih cenah. Navajamo dva primera: »Z ozirom na nizko ceno sem s poslanim blagom popolnoma zadovoljna. Prosim, pošljite mi še dva zavitka, po možnosti iste vsebine kot ste mi že poslali. Marija Novak, Podlog.« — »Sprejel sem poslani zavitek, s katero pošiljko sem jako zadovoljen. Prosim, pošljite mi še en zavitek ter upam, da ml boste tudi sedaj dobro postregli. Tomaž Libik, Volinjak.« — želimo vsakomur omogočiti ugoden nakup TOVARNIŠKIH OSTANKOV in drugega manufakturnega blaga, vsled česar smo pripravili poštne pakete z naslednjo vsebino; Zavitek št. 1: 18—21 m močnih flanelov, cefirja in druka. Zavitek št. 2: 4 m lepega barhenta za obleko in 8—11 m flanele. Zavitek št. 3: 4 m prvovrstnega polvolnenega blaga za žensko obleko' in 8—11 m flanele, cefirja in druka. Zavitek št. 4: 4.5 m čisto volnenega blaga za žensko obleko in 3 m flanele. Zavitek št. 5: 3.20 m močnega športnega štofa za moško obleko ali ženski plašč in eno kravato ali nogavice. Vsak navedeni zavitek od 1 do 5 poštnine prosto, po poštnem povzetju za reklamno ceno 130.— din. — Zavitek št. 6: 2.75 m prvovrstnega nepremočljivega blaga za Hubertus plašč v vseh barvah 235.— din. — Poskusite in zadovoljni boste! VIKTOR MAVRIČ, Maribor, Kralja Petra trg 4. 1572 Ali za NOVO trgovino? Velika izbira moških srajc, pletenin, nogavic, kravat, športnih čepic itd. itd. — kupite najugodneje pri tvrdki 1621 Avgust Hedžet Maribor, Aleksandrova cesta 9 HRANILNE KNJIŽICE vseh denarnih zavodov 1587 VREDNOSTNE PAPIRJE obveznice, bone, delnice itd. VALUTE vseh držav kupimo takoj in plačamo najbolj* BANČNO KOM. ZAVOD Maribor, Aleksandrova 40 Prodaja srečk državne razredne loterije Ugodna Miklavževa darila! Dokler traja zaloga Glocque volneni pol zastonj po 18 din dobite pri Trpinu, Maribor, Vetrlnjska ulica 15. 1640 najbolje in najvarneje prt SpodnjcStajcrsM ljudski poso|Unicl Oosposha ulica 23 f FldrHMMTU Ulica 10. oktobra registrovana zadruga z neomejeno zavezo. Hranilne vloge se obrestujejo po najugodnejši obrestni meri. Stanje hranilnih vlog Din 53,000.000'—. Tiskar: TIskarna sv. Cirila v Mariboru, predstavnik Albin Hrovatin v Mariboru. — Urednik JanuS Goleč, novinar v Mariboru. — Izdajatelj: Tiskarna sv. Cirila, predstavnik: Franc Hrastelj v Mariboru. 5555555B555555B5555555555555555555555555555555555555555555555555555EO55555555555555555555