Božič v Kostelu
JVH Bal» Џ »«bolhi
dn«i J* MarUnjA, trrtjl pa te prvrl " lli.ol aa Mart ki
Za Mtiiot/e ^uijtk*.
ta Hi i«r*»l6k*.
Karteladu prnyuvor.
Teko eo nekoč govorili Koetelri, tako so Koetelrl nekoč tudi delali. Danes Jib Je mulo, ki m to vedeli, i« manj, ki (m tako delali. Božič, vetom, krennire o Ivunju, mencanje ln rlfljanje 10 trmije ln preja pa pojatvo ln poroka u> aiurt in drugo in drugo... Živijo samo le apiMiitiil, redke senc« nekdanje prebogate гакпИшакМ Samo ponanmjioxti no ве obranit« v ftaAo daU>, drugega ae atari rod spominja. Ako vpraAaA takaj to, taknj ono, boft dobil odgovor; > l>r««da (včnei) je bilo tako. Ko nem bil Jaz ndmL ao Ae tako delali in vriH-ll...« Z wnklm rodom umira tn lega v grob velik kt« олАе preteklosti. Ni drugače. Danes imnina le Ae prvv malo, kaj bodo Imeli Sele 7Лn/111 «iI... Kar «eni mogel iivedetl In »brati, sem uipiul, da bodo vsaj lahko brali o tem.
Ruti« ae ui^ni» t adveulom, ki »mo si ga Kostelci prenarediH v »ödvent«. Cas tihe, umirajoče Jeseni, prihajajoče zime. Mrazovi padajo. Po cerkvah ae oznanijo »zurnice«. Da, zornlce te takoj «pomnijo Božiča. V mirno, tl-botno temoio prvih deceniberakih juter zago-rijo fagle (hakljv), ki preženejo mrakobne sence. Ljudje vslujajo pri luči, hodijo k zorni-cam In prinašajo, kar vedo, da bo treba za Božič: papirja ta r»ie, vlačička (žice) za šlaloo za jaselre tn le »papir ra v kot«, če ga ni za majhen d «tiar prinesel te banjski mežnar, ki zna aeetavljati tako lepe »papirje za v koU, pa kn^le ta »krispan« in svečire in sneg... Kdor bi rad imel nove jasolce, si nabavi Se shk pastirjev in ovac tn kamel, ki jih potem izrezuje ln lepi na primerno podlago.
Pa pri'le •». Nikolaj, kt mu pravijo start Kostevci »Miklila«, mladi pa »Miklavž«. Na Vrhu Ima svetnik lepo cerkvico z otožnim zvoncem. Id je srečno preživel svetovno vojno. Na Mlkullno »e posiavijo Vrhovcl. SIcer pa nima Miklavž v Kostelu do«tt dela. ker v njegov skrivnostni nočni prihod in radodarno roko skoraj nihče ne verjame. Tudi otroci ne dolgo, ker kmalu izvedo »kruto resničnost«. (Jaz se sploh ne spominjam, da bi Ml kdaj veroval v Miklavža.) Pri nas boš morda kaj >»lnl»il za Miklavža«, malokdaj pa »od Miklnvfa«. Vendar otroci le nastavljajo peharre. krožnike in čevlje, iz katerih drugo jutro pobirajo jabolka, orehe ln lešnike; drugega Miklavž navadno ne nosi. — Zadnja leta so se tinti pri nas začeli prirejati »Miklavževi večeri« t dramat-sklml nastopi, ponavadi v Solnh. Od tukaj so znani »parkljU. katerih prej nismo poznali (razen kravjih parkljev!), ker so nam doma pač dejali da ima Miklavi s setioj poleg angelov, ki delijo darove, le »vražlčke« aH »kram-pusec ki vse poredneie odvlečejo v pekel.
Od LocIJ* (IS. decembra) Je ravno dva-naH dni do Božiča; ti dnevi pomenijo dvanajst mesecev prihodnjega leta. Kakršen — ]ep ali grd — je tukaj en dan, takšen bo kleti cel mesec. To eo »naAi« dnevi, ki »kažejo« kakšno bo prihodnje leto; za temi pa pridejo od Božiča do Kraljeva (spet ravno 12 dni) svlaSkt« (pravoslavni) dnevi, ki »trdijo*, kar so »naši pokazali«.
Ženske na l.ucijlno nič ne šivajo ne krpajo, ker pravijo, da bi sicer zakrpale kuram jajčnik, da ne bi mogle nesti.
Prazniki se bližajo, ljudje se pripravljajo. Večeri so dolgi pa se dekleta zbirajo po hl-Sah ln delajo rože za »krancelj« ali »ruzo-lem«, brez katerega skoraj ni Božiča. Zraven ee pogovarjajo o »pakth« in pismih ln denar-
jih, ki pred prazniki prihajajo od vseh strani. Ta polije »pak« (s zavojem ali zabojem nikdar ne mored povedati toliko ko s »pa-kom!<), oni denar, ta dobi pismo, ona kartico... zakaj ne potabljajmo. da pozimi Kostete« ne *n»e tn ne more biti doma, dasi pravi naš pregovor, da mora biti o sv. Tonmžu (dne 21. decembra) vsak mož doma. Je poč nastal, ko so bili še drugačni časi) Revni poštar, ki mora vse to razmwti in razdeliti) Tu in tam tudi že zakoljejo prasca, da se popolnoma ne pozabi oni rek, kj sem ga zapisal na začetku.
Tako pride Štiriindvajseti december, ki naj »kaže«, kakšen bo prihodnji december. B a d n j a k I Priprave dosežejo vrhunec. Vse mora biti pripravljeno: »krancelj« in »krispan« in »jaselre«, potice pečene in »žUpnlk« zažarjen... Opoldne se jč »sočiva«, to je nekakšna zmeša fižola, graha, boba in druge ze-lenjadi. Kaj naj to pomeni? Odgovora ne boš dobil, du bi te zadovoljil... Potom Se kroplje-nje z žegnano vodo, ko začne »na praznik zvoniti«. Obhoditi moraš vse stanje in pokro-piti v»e hrame, da se med letom ne priklati kakšna nesnaga. Kadi se nič.
V prvem mraku povsod zagorijo luči. Sveta noč, ko je prišel Rešen ik na svet! Nocoj se ne sme ugasniti luč, da ne liomo podobni ne-gostoljubnim Retlehemčanom, ki niso marali sprejeti Kristusa pod streho Stare matere se spravijo za p°č in pripovedujejo kako je bilo nekdaj, ko so Se v kožuhih in rbrhanib« in volnenih majcah in čižmnh gazili k polnoč-niri... Zdaj je vse drugače, ljudje se vedno bolj izneverjnjo starim tioSani in običajem in se obračajo po novem. Vsa hiša je polna va-Sčanov. ki so priSli gledat »kranrelj«. »kri-span« in jaselre. Ko pri prvem vse prehodijo in ocenijo, se vsujejo k drugemu, dokler ne obhodijo tn prekritizirajo vse vasi.
»Krancelj« v kolu nad mizo Je starodavni običaj. Papirnato rože vseh barv in oblik, ki so nekaj desetletij sem vladale, izpodriva raz-
no naravno zelenje: brMjan, praprot, volovski jezik, mah. Pred sto leti so pletll krancije iz slamnatih bilk, med katere so vdeli rdeöe jagode »božjega drevca«. Pod krancljem mora biti Se z lepimi rožami okrnjen »papir za v koU, ki jc najbrže radi tegn, da zakriva ploh, na katerem stoji krancelj.
Za krancljem, ki mu starejši ljudje pravijo tudi »ruzalem«, pride »krispan«, ki že z besedo razodeva, odkod je doma. Stari tudi niso preveč navdušeni zanj, ker se jim zdi nekam posveten, medtem ko je krancelj skoraj svet. Pa sem vendar sllSal od neke Ženice, da »krlspana« ne smeš prijemati z rokami, sicer te bodo poleti kače lovile!
Končno imamo ponekod Se jaselce s štol-co. Pa Jih ni dosti videti.
Krancelj mora biti v vsaki hiši, krispan mora imeti de! le, da ga pridejo fantje trest, jaselce pa so ali niso.
K polnoftnici, kjer je lako kot po drugih kraiih. gre vse, kar se ne boji noči in mraza, saj je dobro znan rek. da Božič projde. zima doj le, nil pa: »do Rožiča kÄko — tAko, po Bo žiču bela kapa!« Doma ostanejo samo »tare ž nice in otroci ki iz njihovega naročja vzhi-čeno in z nekim notranjim nemirom ogledu-je|o krancelj in krispan in jaselre in jih nnj-1к»1ј 'animnjo pastirčl i in janjčki pred Stnloo. Robice rade odgovarjajo na neprestana vprašanja malih radovednežev in jim povedo tu 'i kaj taksnega, kar še ne vznemirja mladih glavic. Prav gotovo po jim za pojejo s svojim eno-ličmm. skoraj brezbarvnim plosoin ono starodavno, a še vedno lepo božično popevko:
»Tam na gmajnei ena Stalca, nolri svetla luč gori. Notri je Marija, ki Dolore poviia, ljubo Dete Jezusa. Notri je star možak, to Je sveti Jožef,
■ atro brado tam sedi. Z nofo fiblja^ Dete tlblja, ljubo Dete Jeznsa.c
Tako zelo se uiivijo v resničnost b«Ue-hemeke noči, da jim prhnejo soli« v oelabele
oči.
Dolltoo jutro na gorah.
Zatem pa se prične znnSanJe In zbiranje.
Ej. kaj ti vse prinesejo na mizo! Najprej »žilp-nik«, to je velika koruzna ali zmerna »krva-jica« (hlebec), ki ne vem odkod Je dobila to ime. Včasih Je bil »ŽOpnik« zelo velik — pravijo, da ko »žruva« (mlinski kamen) — in se je »vse tri Božiče«, to je na badnjak, na staro leto in pred Kraljevim devala na mizo lata krvajica. Danes se »ŽOpnik« pač Se deva na mizo »vse tri Božiče«, a ne vedno isti. ampak se vsakipot drugI napeče. Poleg »žflpnika« pride na mizo Se nekaj koruznih storžev, žita, čebule, česna in drugih sadežev... ln nazadnje votel ključ, da bi bilo vse varno pred tatovi; a pravijo, da tudi tur in bida ozdravi, ako jo »zavrtaS« s takim ključem.
To bi bilo nekaj. Zdaj pa pridejo na vrsto posebne potrebe, ki jih Ima pač vsak dosti. Ako se gospodinji noče primerno »zmesti« (napinjiti), postavi na badnjak nn mizo »žlaj-kar« (pinjo); prnvijo. da to pomaga. Ako se živina >žoka< (bftde) in ne napreduje, prinesejo na mizo jarem, v nadl, da 1ч> twlje. — Ako pri prnscih ni sreče, napravijo Štiri >kr-vnjčilier (hlel>čke) in na vsak vrgel mize de-nejo po enega. Na katerem voglu inize krvajc najbolj izrnste (ni namreč Še pečen, marveč surov), nn onem voglu hiš" postavi svinjak, pa bo spet sreča. Vse lo r»1ane na mizi do drugega jutra. (Naj pripomnim, da sem v članku »Vezom v Kostelu« — »Slovenec-. 10. aprila 19.40 — iz nepazljivosti nnpak zapisal, da se jarem, žlajkarr in votel ključ pa razni pridelki deva jo na mizo tudi Veliko soboto, ka» ne odgovarja resnici.)
V «pomiri na on ' res presveto noč, ko Je svetu zabijala Luč, vso noč ne ugasnejo luči.
Ko pridejo od polnočnire. je slara navada, da jedo »žuco« (ždoo). če si jo le morejo preskrbeti. — Pravijo, ako prisedäi od polnočnire greš trikrat okoh hiše in viakikrat pogledaš skozi ključavnico vežnih vrat, da boš videl vse, kar se bo prihodnje leto zgodilo v hiSi. — Ako pa daš tedaj živini jesti, bo prisebno debela.
BnJifni dan (25. december) se praznuje I>odobno kakor po vsej naSl domovini. Edina posebnost bi bila. da ledai pogledajo čreSnjeve vejice, ki so jih na Barbarino (4. decembra) vlaknili v vodo. Narezali so namreč toliko črešnjevih vejic, kolikor je družine, in jih deli v kozarec z vodo. Vsak si je svojo zaznamoval. Tako jih pustijo do Božiča. Oni. katerega vejica v tem času ne ozeleni, pravijo, da bo prvi umrl.
>Pa Je JezuSček le pravemu prinesel železnico!«
IV.
Jankovi bratci »o takoj pogrešili igračo. Cez hip Je priaopihal Zvonko ln kričal že na stopnicah:
»Mama, Slmek ima Jankovo železnico!«
Kakor da je treMilo med nje, 90 planili £0 stopnicah ter ae nruli k SinikiL Kočijaž Gmva Je hlačal za njimi, filmka so našli sredi kuhinje, ko Je uravnaval stroj in tir, žvižgajoči ves zaverovan v rvojo igračo.
»Sem daj, ukradel sil« Je padel Zvonko po nlmn.
sioiek se Je stresel od groze, v prvem presenečenju je lovi) besedo, ki mu je bila obtičala nekje v grlu. Zagrill železnico v tujih rokah. se je pognal ta njo z beenlm krikom:
»Nisem ukradel.«
Kotfjaž On »ga pa ga je sunil s pestjo pod nos, da ee Je opolekel od bolečine po kuhinji.
»Kaj pa si, kakor kradel!«
»Nisem, saj nisem — JezuSčok mi je prinesel!«
»Ti dam JezuSčka, smrkovec lažnjivi! Ali mislil ti nuvne? Kdaj pa je noeil taki tule po-rednoftem kar železnice. Tako bi te cvrknll, da t»o* pozabil, kako ti je ime!«
Slmek ee je ves preplašen tiščal v kot ln pogled mu je motno bega! po kuhinji.
»Kar po policaja, da ga popelje na vislice, smfkavta beraSkcga!« Je grozil Oroga ter gn pograbil гл 1аве. »Ko bo star, t» pa kar cclo vlake kradel!«
ftlmek le padel na kolena ter dvignil tro-•ofle roke. V ohrsi* Je bil bled in kri mu Je kapljala lz noea.
»Saj nisem ukradel! Jezušček, Jezu-•ček —<
Na pragu se je prikazal Janko. Smrtno bled Je bil njegov obraz, ustnice so mu trepetale od krčevite bolečine. Kakor da ga je spe-kel pogled na krvavega in bednega Slmka, so je vrgel proti Grogi:
»Pusti ga. ni ukradel!:
»Kaj pn je?«
»Ni ukradel,« je odločno in rezko ponovil Janko. »Jaz <лт sem mu dal!'
V.
»Zdaj povej, Janko, zakaj si uiti dal?«
Janko je Ihtel preti mamo in počasi počasi izjecljal vse ponntanko. Manil se je poguban-fiilo čelo in temne sence so ji legle preko oči.
Nato je poklicala kočijnža rSrogo.
»Sam mu je dal. res je!«
»Opetnajstil ga je, protentnvoc uSivi. 0, iz Jankovih rok prisladkate tudi dušo, ker je fant lako dobrih rok in mehkega srca!«
»Ni me prosil, ne.« Je zabliskalo dečku v očeh. »Ti. G roga. ti si hudoben!«
^No, da.f je rekla mama. »Železnice mu pa le ni bilo treba dali rnditoga. Nu, Grogn, teh par dinarjev mu daj! Ceniu bo res take-mule železnica?«
»Ne maram!« Je vrgel Šimek Grogi dinarje nataj in skozi dušo mu je Sin bridka misel in bolečino:
»Jezuščok po svojo, oni drugi pu po svoje!«
Če hI bil vedel, da Janko ne mara železnice in da se mu je dogodek zarezal glolioko in neizbrisno v srce, če bi hll vedel, da Jnnko svoj živ dan ne bo pozabil svojega prijatelja fiimka, hI ne bil žalosten. O. če bi ubogi fllmek vedel da božiček nc nosi železnic, ternvei da samo duše tehta, dn snmo duše tehta!
Vas. NVmirovif-Dan Jenko:
Mtriamine solze
(Muslimansko izročilo.)
Kako pesniška je ta pravljica! Slišal sem jo ob za padu. ko ee je poslavljalo solnce, v umirajoči Damicti, ob šustenju jader v čolnu, ki je neslišno letel po edinstveni sinjini Sredozemskega morja. Bele. z zelenimi rešeta-stlnri okni oživljene stene arabskih hiš so žarele v rožnatem požaru. Polmeseci so kakor zlato lučke vzplamteli vrh belih tenkih sveč — minaretov... Venci nepremičnih palm so se nežili v tej sladki luči. Zavite žene v tesnih uličicah so se zdele skrivnostni prividi ....
Nikoli nisem čital o tej pravljici. Kristjani jo ne poznajo. Rodila Jo je domišljija slno puščave, in menda ni zapisal nihče poprej njenih rahlih nežnih besed-
Ko je odrinila naša jadrnica od brega, je planil k vodi črnook, z zavihanimi košatimi trepalnicami Abdalnh, sin mojega hrodarja. pn mi vrgel v čoln bele lilije. Takoj ao prepojile vse naokoli s svojo čudovito sladkostjo. Slične lilije se dobijo edino v Egiptu. Na svetu najlopše en španske iz Alheziman. vendar 90 bolj blede in manj nežne. Ko sem gledal te lilije proti luči, se mi je zdelo, da je njih belina rahlo zardela meni v pozdrav.
dnr.
»Ali veš. lidkod nt« me Je vprašal hr<>-
Lllijo?«
4Da. Slične rastejo samo nn i»oii od Sij naju do Kaire, potem pa jih ne bo? nikjer
našel... Tudi mi ljubimo bo ln častimo njegovo sveto Mater. Isa je bil prerok predno je priSel M tiha med. A ljudje niso ut»ogali njegovih krotkih naukov, pa je sklenil Vsega-mogočai vnovič poslati na svet surovega preroka, ki bi bil strog kakor nekdanji Musa (Može»), da bi ga poslušali tudi trdosrčni možje in vojščaki. Zato je nam dal Muhameda... Kadar je zvedel hudobni jeruzalemski sultan po vedežjh in prerokovalcih, da se bo rodil ubogemu Felahu v Galileji otrok, ki se mu bodo poklonili kakor vladarju trsi kralji na zemlji, tedaj se je Herodež prestrašil. Ukazal jo, da bi hill zaklani vasi novorojenčki mtigke-ga spola. Jok ubogih mater se je razlegel od morja do Damaska... Kri je gtoboko prepojila pesek v puščavi, in tako so nastali rubini, ki nas spominjajo na dvanajst tisoč nedolžnih krilntcev v najvišjih nebesih okrog hotjega prestola. Toda angel je ponoči Miriams pripeljal močnega «Ua in zbudil Felaha, njene, gn moža.«
»Vzemi I» in Miriam in pobegni 7. nji. ИШ V Miair (Egipt), tvojo domovino «
»Kako bom našel pot sam v puščavi? Mar se ne križa tod veliko poti?«
Tedaj je zlepil angel it Ilovice golobe, mu odprl kljun, dahnil noter in ptico je zletelo v moeedinL
»Sledi temu golobu — pokasal ti bo pravo pot.«
A Miriamtn mn» je hfl star in previden ter je zopet ngovnryd:
»V sinnjskem skalovju gnetdi dosti krvoločnih orlov in budih kraguljev raztrgali bodo goloba.^ j