!zhaja vsak četrtek UREDNIŠTVO IN UPRAVA: ^rst, G. D'Annunzio 27/E, • fax 040/630824. Pošt. pred. (ca-“e‘la postale) Trst, 431. Poštni tekoči račun (C.C. post.) Trst, 13978341 °štnina plačana v gotovini T E D N 'i K NOVI UST Posamezna številka 1.200 lir NAROČNINA Letna 55.000 lir. Za inozemstvo: letna naročnina 60.000 lir. — Oglasi po dogovoru. Sped. in abb. post. II gr. 70% Pubblicita inferiore al 50% SETTIMANALE ST. 1917 TRST, ČETRTEK 14. APRILA 1994 LET. XLII. Jasno in odločno! Deželni kongres Slovenske skupnosti se bo začel v Trstu v soboto, 16. t.m., to je samo en an po prvi seji novoizvoljenega Parlamenta. Tedaj bo po vsej ver-Jetnosti že znano, ali se je zmagoviti volilni navezi Berlusconi-ossi-Fini posrečilo izvoliti iz j^ojih vrst predsednika obeh za-onodajnih zbornic, iz česar se 0 lahko tudi predvidevalo, kak-^bo sestava nove italijanske bJo glede na to pa je nujno, da m°ra slovenska politična stranka na začetku nove legislature jas-n° in glasno povedati, v kate-°1S.n}fr Pnj^ejo njena nadaljnja Politična prizadevanja, kot tudi ovinkov poudariti, da so ljub korenito spremenjeni poli-vICni sliki v državi nekatera na-in nekatere pridobitve na anjšinskem področju nedotak-Pve. Ker je treba prav v tej zve- 1 Pričakovati poskuse, da se ko-°z8°dovine začne vrteti nazaj, n deželnega kongresa pričaku- da bo napovedal konkret-e akcije tudi za takšen primer. Politični predstavniki nemško *adinsko govorečega prebival- stva na Južnem Tirolskem so že ^Povedali, kaj bodo ukrenili, če 1 nova parlamentarna večina in °.Va vlada v kakršni koli obliki j Pravl j ali atentat na avtonomi-/ jim jo je priznala doseda-Ja italijanska državna oblast. j_e j zelo podobnega bi po na-*n lahko napovedal najvišji or-* slovenske politične stranke anji, se pravi deželni kongres. konfS Je na^ položaj ne‘ g iko drugačen, a ne toliko, da jih>VenCiV daliji ne bi mogli svo-ti J,r°blemov internacionalizirajo* . so trdno odločeni narediti ^ Zni Tirolci in prav gotovo tudi v.j dostanci, če bi se Italija odlo-^ a Za nespoštovanje mednarod-0(j sPrejetih obvez in hkrati za jihP'av° še tistih malo pravic, ki ŠjnaUzivamo kot narodna manj- ve ^ažno je predvsem, da so no-pr P°^tične sile, ki so na tem, da VočVZame)° v Italiji oblast, pra-r,je asr*° in iz »prve roke« sezna-e tudi z našim položajem, z DRAGO LEGIŠA 111+ 0 Česa se lahko naučimo iz izida parlamentarnih volitev 1994 Nobena juha se ne poje tako vroča, kot se skuha. Minilo je že dovolj časa, da lahko o zadnjih parlamentarnih volitvah povemo nekaj hladnih misli. Predvsem nasprotujem prevelikemu povzdigovanju zmage desnice in bom tudi povedal zakaj. Zelo jasno je, kdo ni zmagal, ne pa, kdo je zmagal. Gotovo je namreč, da levica ali napredni tabor, kakor ga pač hočemo imenovati, nista zmagala. To še ne pomeni, da je levica izgubila, vsaj če gledamo to s tradicionalnimi merili. RAFKO DOLHAR Rekli boste morda, da je treba sedaj uporabljati nova merila. Poglejmo torej: napredni tabor je ohranil v Italiji natančno eno tretjino glasov, in sicer tiste, ki jih je vedno imel. Če si je delal utvare, da bo presegel usodno število 50 odstotkov glasov, je bil to očitno račun brez krčmarja. Tako smo ugotovili, kdo ni zmagal. Pa poglejmo zdaj, kdo so tisti, ki jim vsi pripisujejo zmago. Tisti, ki so zmagali, predstavljajo po mojem le nelevico. Pretirano se mi zdi vse to poenostavljati, rekoč preprosto t da je zmagala desnica. Zakaj? Če stvari namreč natančno proučimo, ugotovimo, da so mnoge nekdanje stranke kratkomalo izginile s političnega prizorišča, ne moremo pa enostavno reči, da so izginili ljudje, ki so jih do včeraj volili. Izginili so na primer socialisti, liberalci, socialdemokrati in republikanci. Štirideset let mogočna varuška italijanske demokracije, namreč Krščanska demokracija, pa je padla na 10 odstotkov glasov. Kako naj ocenimo te desapa-recidose, glasove pokojnih ali hudo obubožanih strank? Kam so šli glasovi teh volilcev? Lahko trdimo, da so čez noč postali desničarski? Realistično gledano ne. Zato sta na ta vprašanja možna dva odgovora: ali so ljudje, ki so svojčas glasovali za stranke leve sredine, bili že prej desničarji, ali pa so, kar je bolj verjetno, ohranili isto politično prepričanje, a so se naveličali raznih umazanij v lastnih strankah in jih zapustili. To pomeni, da njihove glasovnice niso šle v skrinjico nekdanjih levosredinskih strank, temveč v volilno vrečo Bossija in Berlusconija. Glasovi so vedno isti, le da so se znašli v drugi vreči. Pri tem seveda nastaja vprašanje, ali lahko Bossija, ki se trka na svoja protifašistična prsa, kar preprosto smatramo za desničarja, in enako etiketo lahko preprosto prilepimo podjetniku in televizijskemu mogotcu Berlusconiju. To se mi zdi vsekakor prenagljeno in površno, kajti o tem je treba govoriti, upoštevajoč volilne in vladne programe, ki jih ta dva meteora italijanskega političnega ozvezdja predstavljata. Pri preučevanju te stvarnosti pa obstaja resnično zaskrbljujoče dejstvo, in sicer to, da je politična inteligenca Finiju omogočila, da je skočil na barko, ki jo je smatral za perspektivno. Ni se zmotil. To pomeni, da se mu je posrečilo z enim samim skokom pretihotapiti misovsko gibanje v ustavni lok in nato še na zmagovito barko. Doslej so namreč misovci bili v političnem getu. To je po mojem prava zmaga desnice. Ta sicer ni kdovekako povečala števila glasov, temveč je zmagala zaradi politične inteligence in prebrisanosti svojega političnega vo- Iz vsebine: Jelka Cvelbar o delu in skrbi za prizadete (hj) (str. 3) D. Devetak: Kulturni dom v Gorici spet odprt (str. 6) A. Kodelja: Beograjsko listje (str. 7) Andrej Rot: Ob podelitvi nagrade»Vstajenje« pisatelju Tonetu Brulcu (str. 7-8) ditelja. Nikdar ne smemo namreč podcenjevati inteligence svojih nasprotnikov. Mislim, da se bo nad takim rezultatom moral globoko zamisliti napredni tabor, če bo hotel prestopiti mitični prag 50,1 odstotka glasov. To pa se bo lahko zgodilo samo z globoko prenovo tega tabora, in ne z razredno, staroko-munistično in protizgodovinsko usmeritvijo SKP, ki je, kot kaže, naravnost obsojena na opozicijo. Pred nekaj leti se je zdelo, da je bila socialistična stranka na dobri poti, da prevzame vodstvo italijanske levice. Zdaj pa je klavrno 1111+ 0 Po napadu letal Ko bodo v odmaknjenosti tretjega tisočletja zgodovinarji analizirali burne dogodke na Balkanu na prelomnici osemdesetih in devetdesetih let našega stoletja, bo največkrat poudarjena beseda »prvič«. Prvič po drugi svetovni vojni je zavijanje siren sredi jutra zadnje ne- SASA RUDOLF delje v juniju 1991 pognalo strah v kosti Ljubljančanom, saj se je nakazovala nevarnost letalskega napada. Sledili so oboroženi spopadi v Evropi, prvič v zadnjih 50 letih, prvič po tolikem času smo poročali in pisali o množičnih pokolih, o posilstvih, moritvah, ubijanju otrok, odpiranju kon- centracijskih taborišč, teptanju najosnovnejših človeških pravic. V nedeljo in ponedeljek pa so letala Atlantskega zavezništva prvič od ustanovitve NATA bombardirala srbske postojanke v bližini muslimanske enklave Goražde v vzhodni Bosni. Letalski poseg je bil že mesece v zraku, točneje od avgusta lani, ko je Varnostni svet Združenih narodov izglasoval resolucijo 836, s katero je svetovna organizacija pooblastila Atlantsko zavezništvo, da na ukaz poveljnika modrih čelad v Sarajevu priskoči na pomoč pripadnikom mirovnih sil. Za resolucijo je glasovala tudi Rusija, ki se je zdaj znašla v precepu. Domača javnost zahteva od predsednika Jelcina, naj zaustavi napade proti srbskim so- 1111+ 0 Po napadu letal NATO v Bosni RADIO TRST A ■ ČETRTEK, 14. aprila, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 S hrano do zdravja; 9.00 IZ STUDIA Z VAMI: 9.15 Ivo Andrič: »Most na Drini«; 10.00 Poročila; 11.45 Okrogla miza; 12.40 Primorska poje; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Kulturne diagonale: Veš, poet, svoj dolg?; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Dopisnice z naj-bližnjega vzhoda. ■ PETEK, 15. aprila, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Dopisnice z najbližnjega vzhoda; 9.00 IZ STUDIA Z VAMI: 9.15 Ivo Andrič: »Most na Drini«; 10.00 Poročila; 11.45 Okrogla miza; 12.40 Primorska poje; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.30 Za smeh in dobro voljo; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček: »Otroški radijski tednik« (Zlata Ju-rin); 14.30 Krajevne stvarnosti: Od Milj do Devina; 15.00 Nekaj minut z...; 15.30 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Kulturni dogodki. ■ SOBOTA, 16. aprila, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Kulturni dogodki; 9.00 Bonton odpira vsa vrata; 10.00 Poročila; 12.00 Krajevne stvarnosti: »Ta rozajanski glas« — oddaja iz Rezije; 12.45 Krajevne stvarnosti: Glasnik Kanalske doline; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Krajevne stvarnosti: Nediški zvon; 15.00 Tisoč let naših prednikov; 16.00 Zapisi o literatih; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Prežihov Voranc: »Doberdob«. ■ NEDELJA, 17. aprila, ob: 8.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Sv. maša iz župnijske cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled slovenskega tiska v Italiji; 10.00 Mladinski oder: »Vesna« (Matjaž Jarc); 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Koroški obzornik; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Dante Alighie-ri: »Božanska komedija: Nebesa«; 15.00 Krajevne stvarnosti; 16.00 Krajevne stvarnosti; 17.00 Šport in glasba. ■ PONEDELJEK, 18. aprila, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.00 Poročila; 8.10 Iz Četrtkovih srečanj: Na bregovih Vardarja; 9.00 IZ STUDIA Z VAMI: 9.15 Ivo Andrič: »Most na Drini«; 10.00 Poročila; 11.45 Okrogla miza; 12.40 Primorska poje; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Kmetijski tednik; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček: Pesem mladih 1994 - II. del; 15.00 Julius Kugy: Slovenske gore, slovenski ljudje; 15.30 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Vlado Malačič: Pregled oceanografskih raziskav v Tržaškem zalivu in problemi razvoja ob morju. ■ TOREK, 19. aprila, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 9.00 IZ STUDIA Z VAMI: 9.15 Ivo Andrič: »Most na Drini«; 10.00 Poročila; 11.45 Okrogla miza; 12.40 Primorska poje; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Dante Alighieri: »Božanska komedija: Nebesa«. ■ SREDA, 20. aprila, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Koroški obzornik; 9.00 IZ STUDIA Z VAMI: 9.15 Ivo Andrič: »Most na Drini«; 10.00 Poročila; 11.45 Okrogla miza; 12.40 Primorska poje; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Krajevne stvarnosti: Na goriškem valu; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Krajevne stvarnosti: Na goriškem valu; 15.00 Ma-de in Italy; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Literarne podobe: »13 za 13« — trinajst oddaj za trinajst slovenskih sodobnih romanov. 4llll □ bratom, ki pripadajo veliki pravoslavni skupnosti slovanskih narodov. Legitimni nastop lovcev vrste F/A 18, ki so na srbske položaje okrog obleganega Gorazda odvrgli 250-kilogram-ske bombe vrste Mark-82, je tako zaostril stike z Rusijo. Jelcin je celo zagrozil, da Rusija ne bo vstopila v partnerstvo za mir, če se bodo nadaljevali letalski napadi na ozemlju bivše Jugoslavije. S takim, ne povsem prepričljivim nastopom, si Jelcin krije hrbet pred demagoškimi nastopi skrajno desničarskega nacionalista Zirinov-skega, ki je zagrozil s povračilnimi ukrepi, to je z ruskimi bombami na postojanke Nata v Italiji. V prvi vrsti gre za ameriško letalsko bazo v Avianu pri Pordenonu. Zi-rinovski je tudi v preteklosti že večkrat izrekel podobne grožnje, ki Zahoda niso prestrašile, saj so bile in so v prvi vrsti namenjene domovini, to je pritisku na Jelcina, ki bi znal ob nadaljevanju popustljivejše politike izgubiti ves ugled, s tem pa tudi oblast v Rusiji. Današnji čas je na splošno prepoln groženj, demagogije in svarilnih namigovanj. Zgodovina, tudi najnovejša, nas ni naučila ničesar. Če le malo pobrskamo po spominu, imamo na dlani celo vrsto paralelizmov med dogajanji v Jugoslaviji ob koncu osemdesetih let in sedanjimi v Italiji. Spomnimo se le na besede in okolje, »Za našo razvojno strategijo v II. republiki.« Pot tem geslom bo v soboto, 16. aprila, in v nedeljo, 17. aprila, v Trstu osmi deželni kongres Slovenske skupnosti. Stranka želi razmisliti o novem položaju, ki je nastal v Italiji z velikimi političnimi in institucionalnimi spremembami, še posebej pa z volilno reformo, ki nalaga manjšini in slovenski stranki čisto nove naloge in odgovornosti. Slovenska skupnost pa poudarja, da mora biti manjšina še naprej subjekt tudi v politiki in da torej potrebuje svojo strategijo — ne samo za svojo ohranitev, temveč tudi za svoj vsestranski razvoj. v katerem jih je izrekel Slobodan Miloševič na Ušču pri Beogradu 19. novembra 1988. Poslušalo ga je milijon Srbov, ko je z odra hrumel: dovolj je korupcije, dovolj izkoriščanja s strani slovenskih podjetij, dovolj s partijskimi tehnokrati in dovolj z izdajalci Kosova. Pri tem je dejal, da bodo oblasti aretirale vse albanske upornike, ki se zavzemajo za priključitev k Albaniji. Čas je za novo politiko, je dodal. Kaj vse to ne spominja v marsičem na Pontido, na objavo seznama časnikarjev, visokih državnih funkcionarjev, sodnikov, ki jih je treba odstraniti, kar smo brali v reviji, neuradnem glasilu Finijevega nacionalnega zavezništva. Smo pozabili na grožnje in pravo vojno napoved Miloševiča ob proslavi 600-letnice Kosovske bitke? Na Gazi Mestanu je tedaj obrazložil svoj načrt o združitvi vseh Srbov, kajti »kjer živi en sam Srb, je Srbija«, svoj pogled na demokracijo, češ »en človek — en glas«. Za uresničenje teh zamisli so dovoljena vsa sredstva, tudi orožje. Tedaj ta grožnja ni vzbudila večjega zanimanja, opravičevali so jo z govorniškim patosom. Dve leti kasneje so padli prvi slovenski teritorialci. Previdnost, da se kaj takega ne ponovi, nikakor ne bo odveč, še posebej ob bližajočem se 25. aprilu, prazniku odporništva, na katerega bi zmagovita volilna naveza Berlusconi-Bossi-Fini najraje pozabila. Kongres se bo začel v soboto, 16. aprila, ob 16.00 v Modri dvorani Hotela Savoia na tržaškem nabrežju. Predsedniško poročilo bo prebral Marjan Terpin iz Gorice, tajniško poročilo pa deželni tajnik Ivo Jevnikar. Zborovalce bodo pozdravili tržaški župan Illy, drugi ugledni gostje in predstavniki delegacij iz zamejstva, matične Slovenije in iz vrst drugih manjšinskih skupnosti. Druga poročila, razprava in volitve novih strankinih organov pridejo na vrsto naslednjega dne, v nedeljo, 17. aprila, ko se bo kongres nadaljeval od 10.00 dalje v Kulturnem domu na Proseku. V Cesa se lahko... 4llll n utonila v morju korupcije. Vodstvo levice po mojem lahko pre' vzame le Demokratično zavezništvo. Srpa in kladiva vseh velikosti bi morala levica spraviti v potarnico zgodovine, če hoče biti v Italiji resnična alternativa. Napredna ali leva polovica ustavnega loka bo morala iskati glasove le na sredini, če bo hotela na volitvah premagati desnico. Poglejmo zdaj na našo njiv0, kaj smo na njej pridelali? Lahk° seveda veselo zavpijemo: »habe-mus papam«, imamo slovenskega zastopnika v rimskem pari3' mentu. Priznati pa si moramo, da ga imamo po sreči. Nihče nam ga ni mogel zajamčiti in nam ga tu' di nikoli več ne bo mogel, dok|ef nam ga ne bo jamčila spremenje' na ustava. Kaj pa dotlej? To )e Hamletovsko vprašanje. Najprej nekaj preprostih ug°' tovitev. Takoimenovani demokr3' tični Trst je s tesno izvolitvijo prof. Magrisa za senatorja tes» svojo dušo. Jasno je, da ima zib3' ga mnogo očetov, poraz pa nobenega. Gotovo je, da Magris breZ slovenskih glasov ne bi sedel v s? natu. Isto očetovstvo si lasti tud' skrajna levica. Drugo dejstvo )e' da leva naveza s poslanskim kaJV didatom iz vrst komunističnih prenoviteljev ne bo pri nas nikolj žela uspehov. To je menda zdaJ končno jasno. SSk je tokrat za tak volilni poiskus dala vse, kar ]e mogla. Rekel bi skoraj, da je pr°’ dala dušo. Uspeha pa kljub tebb1 ni bilo. Vsaj to si velja zapornn1' ti, kajti po toči zvoniti je prepo2' no. Ce pa se moramo iz napak učiti, jih ne smemo ponavljati- Takoimenovana operacija BV je bila v novem političnem pol°' žaju za SSk do sedaj edina uspe' šna. Le po tej poti se splača na' daljevati. Zadnje politične volitvje nikakor niso bile fotokopija zad' njih upravnih. Edino operacija 2 neodvisnim senatorjem Magd' som se je pozitivno iztekla, a 23 las. To si velja zapomniti, o teb1 razmišljati in primerno ukrepat1-* * * Jasno in odločno! 4hiii o zahtevami in pričakovanji sl°' venske narodne manjšine. Ne b1 radi videli, da bi nova oblast d®' bivala informacije le od naš1*1 »neprijateljev« iz Trsta, Gorice d1 Vidma, kot se je redno dogajaj do zdaj. Šlo je povečini za »prr krojene« informacije in zato od' ločno pristranske. To je tembob potrebno, ker naša manjšina 23 nima svojega pristnega predstav' ništva v Rimu. Prav zahteva f° takem predstavništvu pa je eb3 temeljnih problemov Slovenci v Italiji. »Za našo razvojno strategijo v II. republiki« 8. DEŽELNI KONGRES SLOVENSKE SKUPNOSTI Začetek: v soboto, 16. aprila, ob 16.00 v Modri dvorani Hotela Savoia v Trstu Nadaljevanje: v nedeljo, 17. aprila, ob 10.00 v Kulturnem domu na Proseku. Nove naloge za manjšino Pogovor s predsednico sklada Mitja Čuk Jelko Cvelbar Petnajst let vztrajnega dela za prizadete in pomoči potrebne otroke Kmalu bo minilo 15 od ustanovitve sklada Mitja Čuk, edine slovenske 0rSanizacije v zamejstvu, ki se ukvarja s prizadetimi otroki. Poleg tega nudi udi pomoč ostalim šolarjem in dijakom s popoldanskimi lekcijami iz raznih Predmetov, starši se lahko obrnejo na to organizacijo, če za svoje malčke po-rebujejo strokovno pomoč, na primer psihologa ali defektologa, hvalevredno nalogo opravlja tudi Vzgojno-zaposlitveno središče, v katerem je trenutno 10 Prizadetih oseb, starih več kot 16 let. Predsednica Sklada Mitja Čuk je Jelka Cvelbar, ki je obenem odgovorna Urednica mesečnika Škrat. Kljub številnim težavam in skromnim finančnim Sredstvom, je dejala v pogovoru, je članom v tem obdobju s požrtvovalnim ej°m uspelo narediti veliko. Hude težave so s sedežem, ki je sicer last sklada, a bi bilo treba prostore popolnoma preurediti in prilagoditi potrebam fizično Prizadetih. Kljub številnim problemom pa imajo člani še veliko načrtov in idej. j jim bo uspelo uresničiti, pa ni odvisno samo od njih, ampak tudi od zani->nanja tistih ustanov, ki bi bile dolžne skladu pomagati. , Bi za začetek povedali ne-aJ podatkov o nastanku sklada? redvsem mlajši verjetno ne ve-°/ kdo je bil Mitja Čuk. Bd je deček, ki se je rodil z Dow-°vim sindromom in je umrl 4. no-'mbra pred 15. leti, ko je bil star ko-. aJ 8 let. Starši so za tega otroka ze-0 Veliko naredili in prav ob njegovi rirti so se začeli ljudje zanimati za rje lahko družine, v katerih se je °dil prizadet otrok, dobijo primerno r°kovno in drugačno pomoč. Jasno Jj glasno se je torej pojavila zahteva lakem središču. Takrat Slovenci ploh nismo imeli nobene službe, ki bi tem ukvarjala. Prizadeti otroci iz ■ Ih družin so torej morali v itali-centre' zaracH česar so imeli še °uatne težave zaradi jezika. Kaj bi povedali o delu Skla-s|aMitja Cuk in Vzgojno-zapo-.,dvenega središča? Kateri so Va-najpomembnejši dosežki in sPehi? Predvsem bi želela poudariti, da črw ^ ‘n Vzgojno-zaposlitveni cen-tj ločeni, paralelni ustanovi. S 8a vidika je torej delovanje še bolj zavno, saj moramo v bistvu voditi n e 0rganizaciji. Sklad Mitja Čuk je rial z namenom, da bo nudil pomoč rizadetim otrokom in njihovim star-' Pf> tudi vsem otrokom, ki so v P°,n°či potrebnih« situacijah. Teh pa Društvo slovenskih izobražencev — Trst Krožek za družbena vprašanja Virgil Šček — Trst Franc Jeza U9i6-i984) Simpozij ob 10-letnici njegove smrti Referati: Inž- Franc Goličnik — Zrele misli mladega razumnika in pisatelja Franca Jeze Prof. dr. Martin Jevnikar — Literarno ustvarjanje Franca Jeze Prof. dr. Janko Prunk — Slovensko narodno vprašanje skozi čas Dr. Drago Legiša — Franc Jeza politik ali ne Prof. Vlado Habjan — Franc Jeza med Ljubljano in Trstom Saša Martelanc — Nedočakane sanje velikega idealista Srečanje bo v Peterlinovi dvorani v Trstu, Ulica Donizetti 3, v petek, 22. aprila, z začetkom ob 16. uri. Prosvetnim domom in s Finžgarjevim domom na Opčinah. Naš sklad je tudi najel zelenico na Opčinah, ki je ju-sarska last. Parcelo smo hoteli zagraditi, vendar nam do sedaj tega niso dovolili. Nikakor pa ne moremo poslati otroke na travnik, ki ga na eni nost in na druge ustanove, vendar doslej nismo dobili niti odgovora. Vi ste tudi odgovorna urednica Škrata. Koliko časa ta list izhaja, kakšen uspeh je imel in kdo ga bere? Škrat izhaja od leta 1991 in je nastal v sodelovanju med mano in pokojno časnikarko Nadjo Kriščak. Dali sva pobudo za rojstvo mesečnika, ki naj bi bil namenjen vzgojiteljem in staršem pri njihovem vsakdanjem delu. Tudi Škrat se precej s težavo preživlja. Število naročnikov je majhno, kar pa nas najbolj boli, je, da ravno je vedno več. Dovolj je, da pomislimo, da vsak tretji učenec — tako vsaj pravijo statistike — potrebuje še dodatni popoldanski pouk. To pomeni, da je nekaj narobe v okolju, v družini in v šoli. Naš sklad je torej organiziral popoldanske lekcije za otroke osnovnih, srednjih in tudi dijake višjih šol. Če starši lekcij ne morejo plačevati jim naš sklad priskoči na pomoč. Poleg tega nudimo posamezne finančne podpore družinam s skromnejšimi sredstvi, organizirali smo jezikovne krožke za latinščino, angleščino in nemščino, imeli pa smo tudi krožek italijanskega jezika. Vsak torek deluje na našem sedežu v Narodni ulici svetovalnica — na razpolago so razni strokovnjaki od defektologov do psihologov in pedagogov, v zadnjem času pa imamo tudilogopedsko službo. Slednja je še posebno potrebna, saj je otrok z govornimi napakami veliko. Naš sklad se trudi, da bi starše na ta vprašanja opozoril. Dr. Viljem Ščuka je imel v ta namen že vrsto predavanj po vrtcih in šolah. Govorne napake je namreč zelo lahko popraviti v otroštvu, kasneje pa vedno težje. Med našimi pobudami bi še omenila poletni center, ki ga bomo letos organizirali že desetič. Največja težava pri tem je pomanjkanje primernega sedeža. Letos upamo, da nam ga bo uspelo organizirati v dogovoru s Otroci vzgojno-zaposlitvenega centra Mitja Čuk na 8. zimskih igrah, ki jih je organiziral sklad na Pinacavallu 6. marca letos. strani ograjuje železnica, na drugi pa cesta. Kako se sklad preživlja, od kod dobiva sredstva? Preživljamo se zelo slabo, tudi zato, ker se sklad po statutu ni uvrstil ne v eno ne v drugo krovno organizacijo. Ko sta dobili sredstva iz Slovenije, smo se obrnili na obe, da bi nam povedali, ali imamo tudi mi pravico do podpore. Ena krovna organizacija seje do sedaj oglasila, drugo pa še čakamo. V sklopu zakona za kulturne dejavnosti nam dežela ne da ničesar, češ, da nismo primarno kulturna organizacija, od zakona za obmejna področja pa dobivamo nekaj sredstev, ki pa so izredno skromna. V glavnem se torej preživljamo s prispevki ljudi. Poleg finančnih težav imate tudi probleme s sedežem... Da, tudi težave s sedežem so zelo velike. Mi smo sicer odkupili na Opčinah v Proseški ulici (nasproti cerkve) poslopje, ki naj bi postalo naš sedež. Za odkup smo se zadolžili sami odborniki sklada. Lani smo dolg že odplačali, sedaj pa bi bilo treba poslopje popolnoma preurediti, saj odpada omet, odstraniti pa bi bilo treba tudi vse arhitektonske pregrade. Vzgojno-zaposlitveno središče se je preselilo v šolo na Colu. Načrt za popravilo našega poslopja je sicer že izdelan, primanjkuje pa denar za dela. Večkrat smo že pisali na Kraško gorsko skup- tisti, katerim je list namenjen, Škrata ne berejo, oziroma sploh izredno malo berejo. Morda koga zavaja naslov našega mesečnika. Marsikdo napačno misli, da smo mladinski list. Po vsebini pa je Škrat namenjen vsem, ki se ukvarjajo z vzgojo normalnih in prizadetih otrok. Kakšni pa so, kljub težavam, vaši načrti in želje za prihodnost? Načrtov je veliko, želja tudi, izgle-dov, da bomo uspeli kar uresničiti, pa iz leta v leto manj. Prispevki javnih uprav so vsako leto enako visoki, če ne celo manjši, poleg tega pa ne moremo računati, da nam bo slovenska javnost finančno pomagala. Potreb je čedalje več, prav tako nabirk, tako da ni dovolj denarja za vse. Treba bo torej misliti na alternativne dejavnosti, ki bi nam prinesle dohodek. Najpomembnejši načrt, ki ga moramo čimprej uresničiti, je urediti naš sedež tako, da bi v njem lahko delovalo tudi Vzgojno-zaposlitveno središče, posebna knjižnica, v kateri bi bilo mogoče dobiti psihološke, pedagoške in druge strokovne knjige ter videoteka, to je izposojevalnica video posnetkov z izobraževalno vsebino. Imeli naj bi tudi manjšo dvorano za predavanja. Drugo, kar si želimo, pa je, da bi prej omenjeno zelenico uredili tako, da bi seje lahko posluževali ne samo naši člani ampak tudi drugi ljudje za sprehode in rekreacijo. Pogovor je zapisala Helena Jovanovič V spomin na Pavlo Ravnikar V starosti 82 let je v Trstu po daljši bolezni umrla Pavla Ravnikar. Kakih 35 let je živela pri Besednjakovih v ul. R. Manna v Trstu in bila v veliko pomoč zlasti med dolgo boleznijo dr. Engel-berta. Doma je bila iz Moravč na Gorenjskem in daljna sorodnica nekdanjega tržaškega škofa Ravnikarja, ki je umrl sredi prejšnjega stoletja in je pokopan pri Sv. Ani v Trstu. Rajna Pavla je bila delavna, razgledana, verna in narodnoza-vedna Slovenka. Med vojno je sodelovala v narodnoosvobodilnem gibanju, a je kot velik svobodnjak odklanjala komunistični režim in zlasti njegov totalitarizem. Do smrti ni mogla pozabiti, da ji je zločinska roka, žal iz partizanskih vrst, ubila brata. To je bil tudi glavni razlog, zaradi katerega je kmalu po vojni ilegalno šla čez mejo, se mislila le začasno ustaviti v Trstu, a je tu naposled ostala do smrti. V zadnjih letih, ko je bila hudo bolna, je zanjo lepo skrbela gospa Zala Besednjak, ki je odšla v večnost le dober mesec pred njo. Rajna je mnogo let tudi redno pomagala pri ekspediciji našega lista, za kar ji bomo vedno hvaležni. Naj počiva v miru! D.L. Priznanje občine Dolin3 Saši Oti Saši Oti, članu časnikarske ekif RAI, kije skupaj s kolegoma MarcO Lucchetto in Dariom D'Angelom ui,,r v Mostarju, bodo v soboto, 16. at rila, v občinskem kulturnem cenVf France Prešeren v Boljuncu podel' »in memoriam« Odličje prijatelji in svobode. S tem se je želela dolI« ska občina oddolžiti njegovemu $P minu in se mu obenem zahvaliti dragoceno kulturno delo. PodelitC priznanja sodi v sklop prireditev 0fl prte meje, ki jo skupno prirejajo $ linska, sežanska in koprska občino 1 vrsto let. •k * * V Gorici se je pred dnevi zakljo$ 12. mednarodni natečaj za mlade liniste z območja Alpe Jadran, ki $ je priredilo glasbeno združenje sica senza frontiere«. Poleg tega jo P° tekal tudi 2. natečaj za mlade violof čeliste. Tekmovanja se je udeležilo P gojencev glasbenih šol iz treh do2 ' Vsi najboljši so v nedeljo, 10. apfi nastopili na zaključnem koncertu, ^ to pa bodo do 21. t.m. imeli nastop v nekaterih pomembnih mestih Alpe Jadrana. Po dolgi bolezni je v 82. letu starosti umrla v Trstu Pavla Ravnikar Pokopana je bila v soboto, 9. aprila, na pokopališču pri Sv. Ani v Trstu. Narodnozavedno, razgledano in pridno Slovenko, našo nekdanjo dolgoletno sodelavko pri ekspediciji lista, bomo ohranili v lepem in hvaležnem spominu. Uredništvo in uprava Trst, 14. aprila 1994 Naj novejše publikacije krožka »Virgil Šček« Podelitev 31. nagrade»Vstajenje« V Društvu slovenskih izobražencev je bil v ponedeljek eden najslo-vesnejših večerov v sezoni. Podelili so 31. literarno nagrado »Vstajenje«, ki jo je tokrat prejel slovesni pisatelj iz Argentine Tone Brulc za delo »Varde-vanje angelčka«. Zaradi prevelike razdalje se avtor večera v Peterlinovi dvorani v Trstu ni udeležil. Zastopal ga je Andrej Rot, rojen v Argentini, ki pa se je pred nekaj leti preselil v Slovenijo. Utemeljitev nagradne komisije, ki podeljuje priznanje, je prebral predsednik prof. Martin Jevnikar. Uvodoma se je spomnil pokojne pesnice Ljubke Šorli, večletne dragocene članice komisije. Avtorja Brulca in njegovo delo je na večeru predstavila prof. Zora Tavčar, ki je predvsem poudarila, da je Brulc v slovenski književnosti poseben pojav, saj se |e povsem vživel v okolje, v katerega ga je postavila usoda, še posebej v sknv' nostno vzdušje, v katerega ga je vp°' ljevalo seznanjanje z Indijanci v n)1" hovem okolju. Ena največjih odlik književnosti Toneta Brulca pa je nje' gov čut za skrivnostno, magično. Nekaj odlomkov iz nagrajene kn]1' ge sta na srečanju prebrala Mateji Peterlin in Marijan Kravos, predstav' nik openske Hranilnice in posojil011' ce Robert Petaros pa je izročil nag°a' do. Brulca je nato lepo predstavil A*1' drej Rot, ki ga pozna že od otroštva-Njegov prispevek v celoti objavljam0 v podlistku. O knjigah, ki jih je izdal krožek V. Šček, so na tiskovni konferenci v Časnikarskem krožku spregovorili (z leve): Ivo Jevnikar, Rafko Dolhar in Bruna Ciani Krožek za družbena vprašanja »Virgil Šček« iz Trsta je na tiskovni konferenci, namenjeni italijanski publiki, na začetku tedna predstavil svoje najnovejše publikacije. O dveh je slovenska javnost že obveščena — gre za diplomski nalogi o tržaškem vprašanju in samostojnih slovenskih političnih skupinah izpod peresa profesorjev Adrijana Pahorja (obdobje 1952-1954) in Brune Ciani (1954-56) — dve pa sta popolnoma »novi«. Gre za knjigo, napisano v italijanščini, z naslovom: »Zaščita manjšin in mednarodni standardi«, v kateri so zbrani odlomki dokumentov in besedil, ki so nastali v okviru Konference o evropski varnosti in sodelovanju, ter za zbirko predsedniških in tajniških poročil z vseh dosedanjih sedmih kongresov Slovenske skupnosti. Knjiga ima naslov »Narodnopolitični seizmograf«. Napisana je v slovenščini, gradivo pa je zbral in uredil Ivo Jevnikar. V knjigi je tudi nekaj dokumentarnega gradiva in fotografij. Na tiskovni konferenci, ki je bila na sedežu Časnikarskega združenja v Trstu, je najprej spregovoril predsednik krožka »Virgil Šček« dr. Rafko Dolhar. Med drugim se je zahvalil Hranilnici in posojilnici na Opčinah, da je s finančno podporo omogočila izid obeh najnovejših knjig. O svoji diplomski nalogi je nekaj besed povedala tudi prof. Bruna Ciani, o zadnjih značilnih knjigah z belo platnico, ki jih je izdal krožek, pa Ivo Jevnikar. »Narodnopolitični seizmograf« je na prvi pogled dolgočasno branje, je dejal, saj v bistvu vsebuje poročila s političnih kongresov, vendar nam priklicuje pred oči zadnje dvajsetletje in vsa osrednja vprašanja, s katerimi se je od leta 1975, torej od osimskih sporazumov, do 1992 spopadala naša narodnostna skupnost. Zaznavna so razmerja v manjšini, med večino in manjšino, med matico in manjšino. Glede knjige o manjšinski zaščiti in mednarodnih standardih zaščite pa je Jevnikar de- jal, da namerava Krožek za družbena vprašanja Virgil Šček z objavo mednarodnih listin nadaljevati. Na vrsto bodo prišli še Združeni narodi in z njimi povezane organizacije, Evropski parlament in Svet Evrope. * * * V petek, 15. aprila, bo v Gregorčičevi dvorani v ulici sv. Frančiška v Trstu na sporedu prvo od štirih predavanj o sodobni slovenski književnosti. Srečanja prireja Narodna in študijska knjižnica. V petek bo govoril prof. Boris Paternu, predavanje pa bo posvečeno sodobni slovenski poeziji. Na sliki (z desne): Andrej Rot, Zora Tavčar, Martin Jevnikar in Robert Petard (foto D. Križmad1» Slovence iz Italije je v Friziji zastopala Vida Valenčič Seminar mladinskega združenja MENS o umetniškem izražanju Časnikar Boštjan Kocmur o svojem »povratku« v domovino »V Sloveniji sem našel stvari, ki sem jih v Argenti V srcu Slovenije, Ljubljani, je okrog 50 mlajših Slovencev iz Argentine, trenutno živijo v matični domovini. Nekateri nameravajo tam ostati za ved-no: Precej je študentov, nekateri pa so v Sloveniji tudi našli delo. Eden od n]ih je časnikar Boštjan Kocmur, ki je zaposlen pri dnevniku Slovenec. Koc-rnur je bil pred nekaj tedni v Trstu s slikarko Zalko Arenšek in študentko Lučko oznič, obe sta iz Argentine. Bili so gostje Društva slovenskih izobražencev ln So na srečanju govorili o oddajah, ki jih je pod naslovom »Pričevanje o zvestobi« posnela slovenska televizija. Dokumentarce o Slovencih v Argentini so Predvajali januarja in februarja meseca. Boštjan Kocmur je v pogovoru za naš list povedal nekaj besed o vzrokih, 1 s o ga privedli v Ljubljano, o tem, kako se je v novem okolju vživel, ter o sedanjem političnem stanju v Sloveniji. Kaj te je privedlo v matično °tttovino in kako se v Sloveniji P°cutiš? Si tu našel svoj dom? V Slovenijo me je pripeljala želja, J1 bi videl, kako je v moji domovini. e°d otroštva so mi bili pri srcu slo-enstv°, kultura, naše izročilo; sploh 1 bil moj prvi jezik slovenščina. Juha 9i se m; je p0nudna priložnost, j® se za dva meseca zaposlim v Ce-r Vcu in jaz sem jo izkoristil. To je bil sav»očas vojne v Sloveniji. Kasneje a 2 ženo prišla v Ljubljano, ona je Sefem dobila delo, v bistvu pa sva kakih deset mesecev preživljala šakali ^an^‘ v časopisih. To je bila ne-s• na preizkusna doba. Z ženo sva -Postavila rok enega leta: če se v tem su ne n-£ Spremenii0/ fr se pa£ ,, Hl}a- Reči moram, in s tem odgo-r]am na drugi del vprašanja, da ki* V SJoveniji našel mnogo stvari, j]ySe'n jih v Argentini pogrešal, v prvi j,s 1 n°k pravi občutek pripadnosti. Cj jjern se seznanil z drugimi Sloven-0c' so Prišli v matico z druge strani p() ana- Z njimi smo osnovali društvo lz r kjer je avtor sam sokriv, pisane v Pamfletu. Tudi to je dobro, da bralec ve' ajH vojaški izvedenci so vedno v Sel zgodovini vojnih dogajanj pisali Se v °Niki pamfleta, kjer so bili sa- 1 ^udeleženi, da se niso pred jav-bi$° UrnazaB- ■ ■ 'Po taktiko je upora-t jdi Veljko Kadijevič in ga prav za- 0 uela zanimivega. General se je zavedal: »Armada je li PP živem telesu in vodilni Nuje v njej so to sami videli in tudi \Poznavali!« — V vojaški zgodovini je menda edini primer, ko je poraže- 1 Poveljnik, ki je odnesel celo glavo, sko revščino, prisiljen to priznati in tudi napisati. Kadijevičeve ocene preteklosti bivše Jugoslavije so zelo površne, da ne rečem nerealno opisane. So pa pomembne zato, ker je s tem povedal, kaj je dejansko mislila (in verjetno še misli!) jugoslovanska soldateska in še vsi tisti, ki so jo vsa leta podpirali. Preskočil je pri opisu razburljivo obdobje šestdesetih let, zlasti 1968. leto, kose razbohotijo v Beogradu študentski nemiri. Prav pod pritiskom teh dogodkov pride pozneje do dolgih razprav o samoupravljanjui, ki se uzakonijo z ustavo 1974 leta. Čeprav je v tem obdobju 1970 nastopila svetovna gospodarska kriza. Vse to pri Kadijeviču ni ^irbunk\ nil pa v velikansko gospodar- Izšla je knjiga: Opčine, zgodovinski oris župnije Knjigo je napisal prof. Ivan Artač Sodelovali so: Berta Vremec, Drago Štoka, Zvonko Vidau (fotografije) in Marko Štoka (zemljevidi). Predstavitev knjige bo v soboto, 16. aprila, ob 17. uri v prostorih openske Hranilnice in posojilnice v ulici Ricreatorio. Predstavil jo bo prof. Tomaž Simčič. Pel bo cerkveni pevski zbor Sv. Jernej. omembe vredno. Odpira pa zanimivo razmišljanje: Kje so v bivši Jugoslaviji bili dejanski faktorji, ki so zamujali s časom, čeprav se je povsod kazala potreba po temeljiti reviziji gospodarstva v nenaklonjenem družbenopolitičnem ozračju? Nekaj pa pogrešam: Armada je vedno bolj vztrajala na ustaljeni gospodarski kontinuiteti in samo sebe postavljala v položaj državnih konservativnih struj. — Normalen pojav, saj je bil general štab šolan v Rusiji! Del oficirjev, ki so dobili izobrazbo v NATO šolah, je vsa leta bil v ozadju in se tudi sedaj ni prebil, ampak so jih previdno »preusmerili« v druge resorje. Samoupravljanje v državi naj bi tudi v vojsko vneslo »samoupravno anarhijo«. S teritorialno obrambo se je v državi pojavilo dvojno poveljevanje. Finansiranje armade iz republiških prispevkov je ohromilo vojaško logiko in naredilo temeljno napako. Državna vojska se mora firiansi-rati iz državnih virov, v tem primeru iz samostojnih virov federacije. Tako so nastajale finančne krize in iz armadnih vrst so odhajali zelo sposobni kadri. Nekateri v gospodarstvo, drugi pa celo v inozemstvo, kot dobro plačani vojni inštruktorji. Komu? Zopet novo poglavje! Knjiga ostaja nekakšen odsev tragedije jugoslovanskih narodov, da se združijo v neko skupnost, obenem pa zopet razdružijo, ko spoznajo, da niso za »pod isto streho«... Zanimivo je, da Kadijevič tudi Sloveniji daje svoja navodila. Najprej jo oblati, tako, kot jo je sposoben oblatiti samo naduti SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Moliere ZDRAVNIK PO SILI Režija Zvone Šedlbauer V petek, 15. aprila, ob 20.30 ABONMA RED F v sredo, 20. aprila, ob 16. uri ABONMA RED G časnik! Potem pa pripomni: »Nikdar nisi dovolj daleč od Balkana, da bi se smel nezavestno obnašati, da bi na meji postavljali zid, saj ta še ni gotov«... Javno obžaluje, da ni bil pred samoosvoboditvijo Slovenije sprejet njegov predlog, da naj bi se jugoslovanska armada umaknila iz Slovenije šele, ko bo Slovenija vojaško poražena... Kljub vsemu je zgodovina šla svojo pot in Sloveniji prizanesla z balkansko morijo... Brez dvoma bodo tudi zgodovinarji ocenjevali zelo različno in tudi precej drugačno to obdobje, ki nam je sedaj časovno še preblizu. Nečesa pa se lahko zavemo. Kadijevič je jasno povedal, da je bila ljudska armada — jugoslovanska vojska zadnja leta po Titovi smrti vojska brez države in vedno bolj je postajala vojska brez času primernega vodstva. Jasno pa tudi pove, da je prav Tito bil tisti, ki je 1962 leta prišel na najbolj napačno in pogubno odločitev. Ko je sprejel koncept Kardeljeve Jugoslavije. Tedaj se je začel propad države in tudi armade... Ambrož Kodelja ^ndrej Rot Ob podelitvi »Vstajenje« Ton ^°neta Brulc poznam, odkar sem se zavedel, da je zunaj moje rojstne hi-r®j k'1^113 SVetu' Takrat je r>a Urbančevim, kakor so imenovali naselje sko-Živ / °meter Pr°č °d Kurakampa, to je Slovenske vasi pri Buenos Airesu, br ° na dobrem hektaru zemlje le nekaj Slovencev. Kar vsi so bili domo-B0» C1: Jone Novljan, po domače Fleten, Tone Mehle, brata Tone in Martin QqV . »v/rijuil, r * ICltll, 1 V1IC 1VIC111C, DIOICI lUIlt 1X1 iVldl lil 1 (oba sta bila zidarja), Lojze Škoda, Lojze, Janez in Franc Urbanč, do 1^ne** naivečji kos zemlje in po katerih so dali kraju, v katerem so živeli, in rria^e *me< Stane Guzelj iz Šentjošta in Rot, vsak od teh že s svojo ženo je2aeC,° ali manjšo kopico otrok. Tudi Brulc je sezidal svojo hišo, ostal pa t0 tedanje otroško razumevanje dolgo neporočen. Morda smo ga za- n0 gCali stric. Živel je poleg naše hiše pravzaprav sta hiši imeli skupno ste-aSad starejšim bratom sva ga pogosto gledala čez ograjo, kako si pripravlja Ved 'i ~~ meso na žaru, pije čaj mate, počiva na ležalniku, spi ali bere na vrtu. s° sva' da ve, da ga opazujeva. On pa je naprej dremal ali bral. Knjige de| ,e Vedno debele in pisava največkrat meni neznana. Pozneje sem zvečeri ? ^ k™* r»ščino in nemščino v gotici. Morda pa sva z bratom najraje jebilaa' kako dela; uporabljal je polkrožno peč iz blata. Pravzaprav, sprva na a Iz blata, potem jo je sezidal iz opek. Bila je na vrtu in nekoliko dvignje-staja ta'- bJe vem, ali je kaj dobrega pekel v njej, vem pa, da je še dolgo kj sj na sor*cu in dežju. Pač pa sva z bratom okušala stepeno kavo instant, r»e c Pr'Pravljal in jo je nama ponujal kot prepovedani sad, češ, otroci teejo piti kave. Veri(j °d teh prvih naseljencev si je ogradil popolnoma deviško zemljo, ^tri 3l-'e deset metrov v širino in dvajset ali trideset v dolžino. Toliko so si gegg1^ lahko privoščili, ker so vsi hiteli z zidavo najprej enega, potem še dru-Prostora — in končno je nastala hiša. Med parcelami je bil pogosto pra- zen prostor, torej pašniki za bližnjega kmeta, ki je svoje krave pustil pasti nam na dotik rok. Z mojim očetom sta se vsako jutro vozila v steklarno, po trideset in več letih pa sta tudi oba bila upokojena. Sprva je tam delalo več Slovencev, med njimi nekaj Prekmurcev in Primorcev, nekaj mesecev pa tudi filozof Milan Komar. To je bila predvsem generacija, ki je pri sedemnajstih ali dvajsetih letih odšla v begunstvo, preživela nekaj let v taboriščih in se nazadnje znašla v Argentini. Večina je morala takoj v boj za preživetje, za ustanovitev doma, družine. Težko je doumeti, kako potrebna je bila družina tistim, ki so že nekaj let tavali in pogrešali starše in sorodnike v domovini. Redkokdo je še upal, da se bo še kdaj šolal. Uspelo je le tistim, ki so prišli v begunstvo s kakšnim zaledjem ali s starši. Delno je uspelo študirati politikom, ne sicer zase, ampak za otroke, nikakor pa ni uspelo kmetom, razen če so se odločili za bogoslovje. Ti mladi fantje so potegnili črto čez svoje ambicije in sanjali le o svojih otrocih, ki naj bi jih vzgojili v Argentini in jim omogočili, za kar so bili sami prikrajšani. V prostem času so se družili med seboj, obiskovali prijatelje, gradili skupni dom in brali predvsem slovenske knjige. Brulc je najbrž klasičen primer zelo nadarjenega mladeniča, ki je zašel v begunstvo in moral graditi iz niča. Leta vojne in begunstva so mu odvzela visokoleteče ambicije, v prostem času pa je svoja kulturna nagnjenja krotil z branjem. Ko je odložil knjigo, se je naslonil na zid in gledal na pločnik. Z bratom tedaj nisva razumela, zakaj je pravil, da so mu najbolj všeč ženske noge. Poročil se je pri petintridesetih; z ženo Primorko — iskat jo je šel v Bariloče — imata štiri otroke, danes so stari že več kot dvajset let. V svojih najboljših letih je bil odbornik pri društvu Slovenska vas, delničar pri kovinskem podjetju; svoje prihranke je prispeval še za mnoge druge slovenske finančne poskuse, a se vedno umaknil razočaran in praznih rok. Najbrž je edini slovenski pisatelj, ki bi znal popisati ta ne tako bleščeči del »slovenskega čudeža«. Brulc je namreč sodil v generacijo, ki je veliko dala na poštenost; le redkokdo je v tej drži vztrajal do konca, zato je pogosto prišel navzkriž z odborniki društev, cerkvenimi predstavniki in seveda tudi politiki. Zaradi težav s srcem je bil predčasno upokojen in nato še bolj vneto bral. Ko smo v drugi polovici sedemdesetih let začeli izdajati študentski list Druga vrsta, so le nekateri kulturniki v Trstu pozitivno gledali na naše poskuse, v Buenos Airesu pa je bil razglašen splošen bojkot. Podprli so nas le Franc Sodja, Svečanosti ob dnevu holokavsta Ob dnevu holokavsta sta judovski skupnosti v Trstu in Gorici, kot tudi v vseh mestih Italije, priredili vrsto verskih svečanosti in srečanj v spomin na ljudi, ki jih ni več, žrtve brezumnega sovraštva in rasizma. Lepo in ganljivo hkrati je bilo v tržaški sinagogi v ulici sv. Frančiška. V Gorici pa so med drugim predstavili knjigo dr. Antonelle Galarotti z naslovom »Le Zikkaron. In memoria«, v kateri so fotografije in pričevanja o 76 goriških deportiranih Judih, ki so umrli v taborišču. Na sliki (foto S. Ferrari) prizor s slovesnosti v tržaški sinagogi NOVI LIST Izdajatelj: Zadruga z o.z. »NOVI LIST« - Reg. na sodišču v Trstu dne 20.4.1954, štev. 157. Uredništvo: Martin Brecelj, Ivo Jevnikar, Helena Jovanovič, Drago Legiša (glavni in odgovorni urednik), Miro Oppelt, Saša Rudolf, Marko Tavčar in Egidij Vršaj. Fotostavek in tisk: Tiskarna Graphart, Trst, Član Združenje periodičnega tel. 040/772151. tiska v Italiji Pokrajinski izvršni odbor o dopolnilih k statutoma tržaške in miljske občine Prejeli smo naslednje tiskovno poročilo, ki ga objavljamo (Ur.) Pokrajinski izvršni odbor Ssk je na svoji zadnji seji obravnaval popravke in dopolnila k statutoma tržaške in miljske občine. Kot znano, sta statuta teh dveh občin izredno pomanjkljiva glede upoštevanja prisotnosti slovenske narodnostne skupnosti na njunem teritoriju. Kot se tudi še spominjamo, sta bila omenjena dokumenta sprejeta leta 1991, ne da bi se v njih upoštevale temeljne pravice Slovencev, ki jim pripadajo po ustavi, posebnem statutu oziroma Osimskem sporazumu in evropskih listinah o manjšinah. Proti takšnemu izigravanju naših pravic je Slovenska skupnost takrat (12. oktobra 1991) priredila protestno zborovanje pred tržaškim županstvom med samim zasedanjem občinskega sveta. Ker je župan llly, ki vodi odprtej-šo politiko do narodnostne stvarnosti pri nas in do novih sosednjih republik Slovenije in Hrvaške, dal na dnevni red občinskega sveta popravke k statutu, je Ssk sklenila izrabiti priložnost. V ta namen je izdelala vrsto predlogov, s katerimi naj se v statut vnesejo ustrezna dopolnila in popravki glede pravic pripadnikov slovenske narodnostne skupnosti v odnosih z upravnimi oblastmi in same manjšinske skupnosti kot takšne. S predlaganimi dopolnitvami bo v rtaf krajšem času seznanila demokratiene usmerjene občinske svetovalce s pr°' šnjo, naj jih med razpravo v svetu podprejo in zanje tudi glasujejo. Kot uvodoma rečeno, je Ssk izdt' lala tudi vrsto popravkov k statutu miljske občine, ki slovenske narod' nostne skupnosti neposredno niti m omenja. Preden jih bo njen predstav nik Marko Šavron formalno predl°' žil, se bo o njih predhodno posvetoval s predstavniki krajevnega slovem skega društva in drugimi vplivnii1 krajevnimi dejavniki, ki so tudivpi' teklosti pokazali določeno naklonjenosj do enakopravnega obravnavanja prl' padnikov obeh v občini prisotnih d' ničnih skupnosti. Pokrajinski izvršni odbor Ssk ]l obravnaval tudi vprašanje morebiti, ponovitve pokrajinskih volitev, ki nfjl bi po nekaterih neuradnih vesteh bm istočasno z evropskimi prihodnjeS11 12. junija. Ssk se vsekakor zavzemi1', da bi pokrajinske volitve bile v jese>11 in da bi potekale na osnovi novih km1' didatnih list in nove razporediti okrožij. V ta namen je odločena p°' novno oporekati pred upravnim sodi' ščem obstoječo razporeditev pokraji' skih okrožij, ki je po njenem trdnen1 prepričanju v nasprotju s temeljnij pravnim načelom, da morajo državi zakoni enako veljati na vsem držav' nem ozemlju. Ladislav Lenček, delno Alojzij Geržinič in Tone Brulc. Od tedaj sem Tonetu Brulcu, požiralcu knjig in časopisov, v zameno začel dajati vse, kar smo dobivali, in ga začel nagovarjati, naj tudi sam kaj napiše. Tako je prva nepodpisana poročila objavil v Glasu. Zanj se je zavzel tudi Ladislav Lenček in kmalu je začel bruhati iz sebe toliko bogastva, da ga zdomske revije in časopisi niso mogle dohitevati. Danes so se mnogi ustvarjalci v emigraciji že izčrpali, on pa je šele na začetku poti. Navdušil se je za Slovensko kulturno akcijo (SKA). Delal je zanjo, kar je bilo treba: kuhal je kavo, pripravljal dvorano za predavanja, pisal in celo dajal vse, česar ni nujno potreboval za preživetje. Pred leti se je preselil v novo hišo, staro je prodal in polovico izkupička dal sinovom, polovico pa SKA. Taki ljudje so nevarni, ker dajo veliko od sebe in so zato tudi bolj zahtevni do drugih in težko prenašajo nepoštenosti. Morda so bila zanj še najboljša ne tako davna leta, ko smo trije iz Slovenske vasi (Ladislav Lenček, Tone Brulc in jaz) zahajali na seje SKA v Slovensko hišo na Ramon Falconu. VARDEVANJE ANGELČKA Prva Brulčeva literarna besedila so bile črtice. Sam pripoveduje, s kakšno neznansko zadrego se je odzval na literarni natečaj Mladike. Najbrž je tedaj napisal prvo literarno besedilo. Dobil je prvo nagrado, potem pa še nekaj priznanj na natečajih SKA. Sčasoma se mu je nabralo več črtic. Nagrajene pri SKA so bile objavljene; črtica Vardevanje angelčka je izšla v zborniku Doma in sveta. Predlagal sem mu, naj bi vse črtice izdal v knjigi; 21. maja 1991 mi je pisal: »Z mojimi indijanskimi motivi lahko napraviš, kar hočeš, veš in znaš.« Ne da bi imel gradivo pripravljeno, sem že leta 1991 zaprosil za podporo na ministrstvu za kulturo in ponudil besedila večjim pomembnim slovenskim založbam. Po pešačenju od založnika do založnika, do ministrstva za kulturo in založbe SKA — le-ta je na redni seji avgusta 1992 sklenila — da knjige ne bo izdala, sem se odločil, da jo izdam sam. Ker pa ima glavno težavo vedno prodaja v knjigarnah, sem poskusil še pri Mihelaču, saj je slovel kot odličen zasebni podjetnik. Jaro Mihelač je sprva možnost sprejel, potem zavrnil, nato pa sva se le dogovorila. Knjigo je uvrstil na seznam približno šestdesetih knjig, ki naj bi dobile podporo ministrstva za kulturo. Podpore ni bilo, čeprav je delo uvrstil na tretje mesto, zato sva se zmenila, da se sodelavci odrečejo honorarju, in sicer avtor Tone Brulc, lektor Vlado Motnikar, vnašal-ka tekstov Stanka Deu ter avtor apremne besede in urednik, Mihelač pa je obljubil, da bo poslal Brulcu dvesto izvodov, od teh deset prek letalske p° šte. Pol leta po izidu knjige je Brulc dobil del pošiljke, zadnji del pa koOeC prejšnjega tedna. Kljub temu, da založba z izdajo ni finančno tvegala, je ba priznati, da se je kot zasebno podjetje z neznanim avtorjem podala v ne profitno dejavnost. Omenjene okoliščine, ki so poniževalne za slovenske razmere, čeprav v'se bolj vsakdanje, niti niso bile tako hude, če jih primerjam z razmerami v erf11 graciji. Z izidom sva bila z Brulcem zadovoljna, založnik je trgovsko izpe¥ zadevo, vstajenjsko odličje pa je imenitno priznanje avtorju in promocija e1*1! grantske ustvarjalnosti. Ko mi je prof. Jevnikar sporočil po telefonu odi0*-1 tev komisije, sem bil priznanja vsaj toliko vesel kot Tone Brulc, ki sem & kmalu za tem obvestil. ODMEVI NA VARDEVANJE ANGELČKA V knjigi je dvanajst črtic. Objavljene so v tem zaporedju: Ptič jokaVe^' Obup, Ljudje na robu, Niso zdržali, Sedem dni prahe Matica Pokljukarj«1 jarmičku, Gobarjeva jesen, Smrt DP-jevca, Vardevanje angelčka. Teh osefl' je avtor že objavil v Mladiki, Meddobju ali Domu in svetu. Deveto črtico, Črt’*", Ta »bela« bolezen, je poslal v Celoški zvon, a ni bila objavljena, druge trl Smrt zjutraj in pomladi, Slutnja in Klic jasijaretera pa je napisal posebej to zbirko. Od lani je napisal še nekaj črtic, ki bi sodile v to knjigo, pa bod0 že kje izšle. Odmevov na Vardevanje angelčka ni bilo dosti. Najprej kratek zaplS Republiki, Slovencu sem poslal pismo Brulčevega prijatelja Milana PreŠeh13' ki je bilo tudi ponatisnjeno v buenosaireški Svobodni Sloveniji, na radiu v Literarnem nokturnu prebrali črtico Ptič jokavec, objavljena pa je bila tu recenzija knjige, še najpomembnejše je bilo najbrž poročilo na slovenski viziji v oddaji Osmi dan. Izmed zasebnih komentarjev sem izbral izjavo Alojzija Geržiniča: »P° . izrednih talentov pa tudi uporniških nagnjenj. Začudil sem se, da je sV°i poglede na spravo poslal celo na Borca.« Vladimir Kos je v pismu neizmerno pohvalil knjigo Vardevanje ang°K in zapisal, da bi bil greh, če bi nehal pisati. Brulc sam pa mi je 27. julija 1993 pisal: »Najlepša hvala za izvod, F1 lahko vsaj svojo knjigo berem. Kdo bo si mislil? Zdi se mi, kot da jo je nek drug napisal. Zdaj šele vidim, da je motivno zelo razvejana, slog tudi ni Č*5 za nič, torej bi bilo mogoče še kaj boljšega napisati. Te dni začnem.«