The Oldest Slovene Daily in Ohio Best Advertising Medium ENAKOPRAVNOST E Q U AX I T Y NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI Najstarejsi slovenski dnevnik v Ohio Oglasi v tem listu so uspešni XXIII.—LETO XXIII. CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY? (SREDA) APRIL 24, 1940. ŠTEVILKA (NUMBER) 97 ^nje V Jugoslaviji. - Eksekucije izda V V Mariboru. - Naslon na Rusijo. k piše, da Jugoslavija ne sme pozabiti, da ji je I priznala pravico do njene neodvisnosti in 'lobode. — Samozavest jugoslovanske armade. ^GRad, 23. aprila. — Be-, 4 "Pravda" je ^ tSh najnovejše vladne ^ ■? oziroma apel vlade na ' da pomagaj6 pri ^ inozemskih vohu- I je podpisan po vojaš-^^Gljniku mesta Beogra- ' rečeno, da je ino- 2? . iiiteligenčna (vohun-^ storila vse, kar je % j|. moči, da ustvari Sl ^'"oiadi, da omaje zau-^ g^^^'^Riinistracijo države in J k, ' %oč obrambne sile ju-^ke države. ega poveljstva ^j....^^gosfcvanski patriot, ^ do najnižjega, naj Čuječ glede vsega, / okoli njega," je re- ^ 9-Pelu. "Posebno naj ju ' delovanje inozem-' , w ^^terimi se nahaja ve- nozemcev ugotovilo, da so prekinjene njihove telefonske zveze. Vodstvo beograjskih šol pa je bilo obveščeno, naj bodo vse šole pripravljene na to, da se jih zapre na trenutni ukaz. Jugoslovanska vojaška organizacija se bavi v glavnem z izpopolnitvijo gotovih najvažnejših mest. Vojaške oblasti so mirne in hladne in pri njih ni opaziti niti najmanjšega razburjenja, kar je ugodno znamenje za varnost države. Zaupanje v Rusijo Oživljeno zaupanje jugoslovanskega ljudstva^ je v veliki meri pripisati okretu jugoslovanske vlade proti Rusiji, kamor je v soboto odpotovala jugoslovanska trgovska misija, ki bo tako rekoč samo podpisala pogodbo, kajti večinoma vsa vzajemna pogajanja so bila že prej prere-šetana. Ugotovitve "Jutra" Slovenski dnevnik "Jutro", ki izhaja v Ljubljani, piše, da bo jugoslovanska komisija v Moskvi zdaj razpravljala o uvedbi medsebojnih komunikacij po kopnem in v zraku med Jugoslavijo. "Jugoslavija mora realizirati, da je Sovjetska Rusija priznala Jugoslaviji pravico do njenega svobodnega in neodvisnega obstoja," pravi "Jutro" v svojem članku. Ker je bila nedavno nekemu francoskemu diplomatu na potu med Zagrebom in Ljubljano u-kradena njegova aktovka z važ- _______ _______ ___nimi listinami, je bil danes an- !^^^|jene, ker so uspešno j gleškemu kurirju, ki je odpoto-\ zaključene vse I val nocoj s poročili angleškega zunanjega urada iz Beograda v ®Sfadu je bil otvorjen za boljše sodelova-prebivalstva z vo- Mussolini pravi, da bo vstopila Italija v vojno W izdajalcev v Mari-Ij boru ^3 dnevi so dale jugo- \ (k„^.°^lasti obesiti v Mari-' jugoslovanskih civi-1^ sta prenašala vojaške ■'Je iz Celja v Sloveniji, Kot soudeleženec v bil obsojen na smrt Jugoslovanski vladni rs Ti Sa vira, ki stoji blizu danes naznanjeno, °®^ovanske oblasti na med dijaki j Budimpešto, dodeljen oborožen |v.^^nadoma -mnogo i-' spremljevalec. P^^ki konvencije socialnih demokratov v mestu New Yorku \i se je izjavila za absolutno moralno in mate-pomoč zaveznikom v njihovem boju proti nemškemu nacizmu. 23. aprila, — V Je Vršila tukaj kon-ij^j®^yorške Socialno-® federacije, ob ka-'ok je brez pridržka 4(Ji zaveznikom od ' držav ter za- embargo bla-za Nemčijo in 'Beseda Italije je sveta," je rekel Mussolini, zato bo šla Italija ob strani Nemčije v vojno. RIM, 23. aprila. — Iz avtoritativnih krogov se doznava, ,da je Mussolini izjavil pred dvema dnevoma fašističnim voditeljem, ki so imeli ž njim sestanek, da je samo še vprašanje nekaj tednov, ko bo stopila Italija ob strani Nemčije v vojno. "Nikar ne mislite, da Italija ne bo šla v vojno," je rekel Mussolini. Nato je Mussolini pripomnil, da če stopi Italija v vojno, bo storila to samo ob strani Nemčije, zakaj bei'linsko-rimska os in italijansko - nemška vojaška zveza sta nezlomljivi. "Italija bo spoštovala svoje pakte in izpolnila svoje obveznosti, kajti beseda Italije je sveta" je rekel fašistični glavar. i j« Je v direktnem na-^^i§Čem izolacioni-'^^^istični stranki, ka-Zastopa Norman 'tg. . ^ttieriskimi socia-"lesnega krila ob-'^'ference mnenja ^3.j se ga za-vojni. *'ed8€dnikove politi- iiVi ke 'desničarjev je da-^1, y tudi predsednikov njegovo social-■Siuj® legislacijo, ki jo ^^l^t^&cija predsedni-jj. ' in dalje je odo-Sovo zunanjo po- ^^K^Ii'^^zija Danske in N \i5, ^^zorno dokazu-se obeta osta-/^nim državam, če stva ter da začne ameriška vlada izvajati odločno politiko v prid demokratične stvari." Brezmejni pohlep nacizma Dalje izvaja resolucija, da je brezmejni nacijski pohlep po za-vojevanju vsilil to vojno Angliji in Franciji, in ti dve državi se zdaj ne borita samo za ohranitev svojih imperijev, temveč tudi za svojo golo eksistenco proti internacionalnemu banditstvu." Sužnost je hujša od vojne "Zdaj gre za to: dokler se to-talitarskih režimov ne stare, se ne more ohraniti civilizacije," je rečeno v resoluciji. "Kot socialni demokratje, zvesti svojim načelom, sovražimo vojno. Toda je še ena stvar, ki je hujša od vojne, ta stvar je sužnost. Ohranitev in vzdržanje naših lastnih svoboščin je odvisna od poraza nacijske Nemčije. Največja iluzija je argument, da so Zedinje-ne države varne pred invazijo, in kot take ne morejo biti prizadete po izidu sedanje vojne. Podpiranje Hitlerja "Vsak, ki v tem trenutku propagira, da se držimo proč od evropskega konflikta, pa naj bo - zmagalec iz te to kratkoviden izolacionist ali Sjjj, konvencija v pa dobro misleč pacifist, dela de-3 resoluciji. — jansko prav tako za stvar dikta-da se ljudstvo torjev kakor agentje inozemskih zave tega dej- despotizmov." Pokojna Mrs. Justin Kakor smo že včeraj poročali, je v Lorain nagloma umrla Mrs. Ella Justin; vdova po pokojnem znanem in priljubljenem Slovencu Franku Justinu, ki je umrl pred šestimi leti. Mrs. Justin je umrla v ponedeljek ob 10:30 zvečer. Nit življenja ji je prerezala srčna kap; pokojnica je namreč že dalje časa bolehala na srčni hibi."Pokojna zapušča štiri otroke: sina Josepha in hčerke Ello, Frances in There-so ter dvoje vnukov. Bila je rojena leta 1886 v vasi Visejc, fara Hinje na Dolenjskem, in je prišla v Ameriko pred približno 40 leti. Njeno dekliško ime je bilo Skufca. Pogreb se bo vršil jutri, v četrtek ob 9:30 dopoldne v cerkev sv. Cirila in Metoda in od tam na Calvary pokopališče. Preostalim naše sožalje! Nov grob V torek zjutraj je po kratki bolezni preminil v starosti 41 let Cyril Zorman, stanujoč na 4234 E. 71st St. Rojen je bil v vasi Kranj, odkoder je prišel v Ameriko leta 1899, ko je bil samo devet mesecev star. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Hatti in štiri otroke Hope, June, Joyce in Cyrila, mater Mrs. Mary Zorman z E. 40th St. in brate Ivana, Josepha, Charlesa in Ray-monda ter sestro Mrs. Paulo Mi-haljevich. Pogreb se bo vršil v petek zjutraj iz kapele A. Grdi-na in Sinovi in ob 9. uri v cerkev sv. Imena na Broadway. — Bodi mu ohranjen blag spomin. Preostalim naše sožalje! Mrs. Šeme umrla V ponedeljek je v Lorainu nenadoma umrla Mrs. A. Šeme. Značilno in izredno naključje je hotelo, da je eno uro po njeni smrti nagloma umrla tudi Mrs. Justin, ki je bila njena teta. Mr. Šeme vodi grocerijsko trgovino v Slovenskem narodnem domu v Lorainu. Pogreb pokojne Mrs. Šeme se bo vršil v petek ob devetih dopoldne iz Loraina v Ashtabulo, O. — Naše sožalje! V bolnišnici V Lakeside bolnišnico je bila odpeljana Mis Helen Prelogar, hčerka Mr. in Mrs. Jih Prelogar, 1137 East 172nd St. Operirana je bila na slepiču. Obiski začasno niso dovoljeni. Mladenki, ki ima dovršiti v juniju šolo, želimo skorajšnje okrevanje! Seja Danes zvečer ob 8. uri se vrši seja Čitalnice Sloir. del. doma na Waterloo Rd, Nad 200 oseb zgorelo NATCHEZ, Mfes., U. a-prila. — V neki tuliajšnji plesni dvorani je ijiustal sno-ei ogenj, v katerem Je zgorelo :i03 ljudi, izmed 40 o-seb, ki so bile opeipeiie in ranjene v gneči, pa jih bo tudi mnogo podleglo ifvojim poškodbam. Vse žrive so zamorci. ■ Koroiier 11. E.] Smith je Izjavil, da je bilo fenoči prepeljanih k raznim/pogrebni-kom 195 trupel, nijed katerimi so bila nekatera tako o-žgana, da ni bilo jnogoče u-gotoviti njihove Identitete, dočim se ostala ^iipla nahajajo še po raznih bolnišnicah, kjer so Nesrečniki (»odlegli opeklina hI, Mnogo ljudi, kUso se zabavali v plesni dvctani, kjer je bila svoječasno gamorska cerkev, je prišlo iz države Loulsla^ne, zato ^ bo vzelo več dni, preden se bo identificiralo vse mrt\ece. Med mrtvimi Je veliko število zamorskih zdravnikov, odvetnikov, socialnih in iwlitlcnih voditeljev In drugih prominentnih osebnosti mesta Natcjheza, v katerem živi 8000 :^amorcev kar pomeni 60 Odstotkov celokupnega prel)i\jalstva. Zakoni proti piketira-j nju so nasprotni j ustavi Tako je določilo vrhovno sodišče Zedinjenih držav z odlokom, ki ga je podal sodnik Frank Murphy. Ustanovitev ^ounty Highway koncila v Clevelandu _ -...... .... ...... _ ^ ».■......... Nova organizacija bo delovala za izboljšanje in moderniziranje cest v Clevelandu in okolici. CLEVELAND. — Charles J. Stilell, predsednik Warner and Swasey Co., naznanja, da je bila ustanovljena organizacija County Highway koncila. Koncil, v katerem bo nad 1,000 civičnih voditeljev ter reprezentantov raznih organizacij, si bo prizadeval udejstvit sprejetje County Highway bondov v vsoti $4,500, 000, katera zadeva pride pred primarne volitve dne 14. maja. S skladom od davkov za plin, ki znaša $10,000,000, bi se dobilo za izboljšavo cest $14,500,000. Stilwell pravi, da bi pod tem načrtom Cuyahoga okraj prispeval samo $1.00 za vsaka $2.00, ki bi ju prispevala zvezna in državna vlada. Pod tem načrtom bi se razširilo in moderniziralo razne ceste, da se zmanjša na njih nevarnost vožnje. Med cestami, ki bi se jih razširilo, je tudi Lake-shore Boulevard, na katerem bi se naredilo četvero poti ali tako zvanih "lanes" od Gordon Parka pa ob New York Central železnici do E. 140. ceste. To bi zlasti olajšalo oziroma odpravilo promet na ozkem bulevardu skozi Brathenal ter bi znižalo čas vožnje za polovico od Euclid Beačha pa do E. 140 ceste. Prav tako bi se razširilo Chester Ave, kjer bi se tudi naredilo četvero prog od E. 55. ceste do E. 93rd St. in od tam v mesto. Newburgh-Freeway bi bil tudi razširjen na četvero prog ter bi tekel od E. 49. ceste do E. 93, v okolici Warner Road in Miles Ave. Transportacija v tej okolici je silno počasna zaradi gneče na Broadwayju. Tu bi se odpravilo tudi poulično železnico in buse z Broadwayja, kar bi bilo dobrodošlo vsej ondotni trgojvi-ni, kjer ni zdaj nobenega prostora za parkanje avtov. Glavni stan tega koncila je na 741 Union Commerce Building. WASHINGTON, 23. aprila. — Postave proti piketiranju, ki so bile sprejete v Alabami in Kaliforniji, so bile včeraj proglašene po vrhovnem sodišču Zedinjenih držav za neustavne, češ, da kršijo fundamentalne pravice svobode govora in tiska. Tozadevna dva odloka je napisal Frank Murphy, zadnje i-menovani član zveznega vrhovnega sodišča; samo sodnik Mc-Reynolds se ni strinjal s tema odlokoma. "Zaščita teh pravic do konca, tako da bodo ljudje lahko govorili to, kar mislijo o zadevah, ki so zanje življenskega pomena, da se razkrinka' hinavščino, je neobhodno potrebna," je izjavil sodnik Murphy, razpravljajoč o tem prizivu. Vrhovni sodni dvor se je sestal včeraj prvikrat po dveh tednih ter je razpravljal o kakih dvanajstih slučajih, nakar jih je odložil do prihodnjega zasedanja, ki se bo vršilo v ponedeljek. Hinko Bole Kot nam sporoča Mr. Mihael Lah, je preminil v Hrenovicah pri Postojni žnari ifekd&iijf' Cle-velandski Slovenec Hinko Bole, ki se jc udejstvoval pri raznih društvih ter bil celo aktivna o-pora našega javnega življenja. Pokojni, ki je bil strogo nepred-nega mišljenja, je bil član Sokola, Čitalnice, društva SNPJ, u-dejstvoval se je v dramatiki, telovadbi, petju, itd. Ko n}u je po svetovni vojni v domovini umrl oče, mu je zapustil domačijo, kar je povzročilo, da se je z družino preselil na dom. Toda v domovini je doživel najhujše razočaranje pod tiranskimi razmeram', katerim so bili izpostavljeni posebno taki Slovenci, kot je bil on. Doživljal je razna preganjanja, ječe in skrajno poni-žavanje, iz katerega ni bilo izhoda. Vse to mu je tako razrahljalo zdravje, da je legel in dne 14. novembra leta 1939 za-tisnil za vedno svoje oči. Njegova žena in otroci so ostali v revščini, zato se obračajo do dobrosrčnih prijateljev v Clevelandu, da bi se spomnili nanje. Ker je bil pokojni zelo poznan, je upati, da se bodo odzvali njegovi prijatelji tej prošnji ter se spomnili družine blagopokojni-ka. Ponošena obleka, obuvalo i. t. d., vse to bi dobro došlo na naslov: Katarina Bole, Crenovica, 31, J. Costie di Postumia, Venecia Giulia, Italia. Zahvala Pev. društvo Jadran se lepo zahvali društvu Carniola Tent, št. 1288 The Maccabees za darilo $3.00 kakor tudi društvu Slovan št. 3 SDZ, ki je tudi poslalo $3.00, ker je bilo prekasno, da bi dalo oglase v programsko knjigo. Torej lepa hvala! Popravek Pri zahvali 25-letnice Mr. in Mrs. Vadnal so bila pomotoma izpuščena imena Mr. in Mrs. J. Jerše, Jr. kakor tudi Mr. in Mrs. Louis Ark. Nov +r. v Slovenskem delavskem domu na 437 Livernois Ave. Vabi odbor Uredniku "Enakopravnosti" Pod naslovom potvarjanje res-nagelne, ter vsi skupno tvorili nice v uredniškem članku pon-častno straSo, ameriški in jugo-1 deljske številke "E" ste nezaslu-?lovanski zastavi, kakor tudi' ženo napadli list "Naprej" zara-simbolu v krasno izdelani obli-! di par vrstic priobčenih v zadnji ki grba, ki ga je Jugoslovanska; izdaji Napreja. vlada iz Beograda, poslala v j Zai-adi krivice, katero ste na-Ameriko novo ustoličenemu ' pravili Napreju in ugledu, kate-konzulu. rega ima "E" med napredno Po uradni otvoritvi in ustoli-1 slovensko javnostjo, mislim, da čenju konzula, so se zastopniki; priobčite te vrstice, da se bolje ■in množica podali v notranjost razumemo. Razumeti moramo, za pregled uradnih prostorov,; da piše Naprej edino o delavski kateri šo prav udobno urejeni borbi in politiki, ne na kako viš- I iti dalo, da je preprečila, da ni Jugoslavija že davno tam, kamor so jo tirali Stojadinovič in njegovi fašistični prijatelji, ki so—mimogrede rečeno—tudi nas že več ko enkrat pri gotovih krogih denuncirali. Vse to nas seveda tudi v prihodnje ne bo oviralo, da ne bi pisali to, kar smatramo, da je pošteno in v interesu naših ljudi ter v soglasju zakonov te velike Republike. Lizunstvo in klečeplazenje pa hvaležno odklanjamo ter prepuščamo še nadalje onim, ki so ga vajeni, ker jim kam raztegniti, ker ob kraju ga je postalo njihova druga natura, držijo šivi se po navadi naredi Naše noge LONGITUDINAL ARCH I nHICH PINCHES THE •* i POSTERIOR AKTIBV ^ ..»J pod palcem rob, ki se vzdigne in to pritiska na te vaše kosti, oziroma jih vzdiguje pri hoji ter si lahko mislite, kakšne so posledice. Zapomnite si pa to, da je to pri čevljih malo boljše kvalitete, kaj pa še le pri poceni čevljih, kateri so narejeni skoraj iz samega papirja, posebno notranji podplati, zunanji pa iz gumija. To je še sreča, da naši ljudje ja-ko malo take obutve kupujejo za sebe, to je za odraščene, več pa kupujejo za otroke in tukaj je pa največja nevarnost, da pokvarite otročje noge, da bo o-trok pohabljen skozi celo življenje. Kedar gredo te male kosti nog iz svojih tečajev in se tam sprimejo, postanejo členki bolj debeli in toliko težje je potem dobiti čevlje prave mere. Ako pa niso prave mere, tudi prave hoje ne bo, zato pazite, kadar kupujete čevlje za otroke, da bodo imeli usnjene notranje podplate, da bodo zadosti dolgi. Ako niso zadosti dolgi, ne pustite otroku, da jih nosi. Na sliki vidite, kako je noga ustvarjena, ako je čevelj kratek. Čevelj se ne bo raztegnil, ampak se mora noga skrčiti. Ker se pa cela nogaC ne da skrčiti kot sem že pisal, da se ne premiku je od petne do palčnih kosti, se toraj prsti skrčijo ali členki vzdignejo in od tod pride toliko trde kože na vrhu prstov, ki povzroča tudi bolečine. Poznam človeka, ki je prišel k meni in me še vprašal potem, ko je čevlje sezul: "ali si že videl kedaj kaj takega?" Kaj pa imaš' posebnega, mu rečem. In glej, kaj vidim: njegov prvi prst pri palcu na nogi je bil za eno četrtino inče daljši kakor palec. Prodajalec čevljev mu je dal prekratke čevlje in njegov prst je bil ena sama bolečina, da se ga še dotekniti ni smelo. Nolit je pritiskal na konec čevlja in na konec kosti in prst je začel o-tekati, da je bil debel na koncu v vehkosti oreha in to je bilo pri možu pri šestdesetih letih,. Pri otroku je pa še veliko bolj nevarno, ker otrok ne ve, kaj je vzrok ali pa ne pove staršem in tako kar naprej nosi in tudi dostikrat dajo take čevlje popravit. Čevljarji jako pazijo na to, a-ko starši sami prinesejo popravit, da jim povedo, da so čevlji prekratki. Otrokom pa ne morejo povedati tega, ker največkrat ne razumejo ali pa pozabijo doma povedati. Čevlji morajo biti za otročje noge, ki rasejo, pol inče daljši kot je noga, da se za-more noga svobodno in pravilno razvijati in rasti. Ako hočemo, da bodo imeli o-troci zdrave noge kadar odrasejo, vam bodo gotovo hvaležni. Veliko boljše in cenejše je na zdravje pazit kakor se pa pozneje zdravit in denar zapravljat, največkrat ne, da bi kaj pomagalo. Toraj zadosti velike in dobre čevlje za otročje noge. h H red ŠKRM % t H i iftc O' Ko so v Parizu prviC jali Gluckovo ."Armido skladatelju zdelo, da • pevka Arnouldova sV, žesti bolj poudarjala, bilo njeni pevski vlogi "Ali je pevki, ki razi toliko glasu in umetnis^ #^ ta sploh potrebno, da b' ^ stvom koketirala kako' plesalka?" jo je vpraša'' "Vaše arije, mojstef'^ % lahko vsaka pevka," J® ' X, rila Arnouldova. Na'" ^ bi vzdignila krilo in dejali' Kas j "Povejte mi, ali sta Parizu še dve takšni ki" ^ \ Angleškemu slikar kršni sta moji?" Murrayu je nekoč pošlo ; no, ki ga je vzel s seH želo, kjer se je posvetil ^ nemu delu. Zato je nar ! kvir svoj platneni nanj naslikal podobo, dila na slec^eči razsta^'' sko zanirrianje. oc ' Vo P( 'ion lett Danes vidite sliko noge, oziroma kosti stopala. Iz vrha vidite koliko jih je in kako so male in zložene skupaj, da jih samo kite skupaj držijo. Ali se vam sedaj čudno zdi, da toliko govorim o notranjih podplatih? Tukaj vidite, da ako niso notranji podplati iz dobrega usnja, da je nemogoče, da bo naša noga stala ravno v čevlju. Ako je iz slabega usnja, se to usnje nategne. Ker se pa nima Razstavo je obiskal®ki vita dama in je hotela , ^' sliko. Ko ji je Murray ^ / da je slika napravljena no, ki mu je prej rabi'"] ni robec, se je obiskoma zavzela in rekla: "Kakor torej vidiniij^j^ popolnoma pokvarjen i« va ne pojde nikoli od CHEVALIE :rovV Maurice Chevalier, coski filmski in kaba^j metnik, je te dni zvcd'^' njegova domovina nice za staro železo. ^ j( nutku ni vedel boljš^^^Vf v svoj avto, se odp^^^^l tralo za zbiranje stai"^® .f *> i ndal zbiralni akciji ta razpolago. Zakrajsek F«"' Home, 6016 ST. CLAIR \a Tel: ENdic^ ' JOS. ŽELE IN SINOVI POGKEBNI ZAVOD 6502 ST. CLAIR AVE. Avtomobili in bolniški voz rednb in ob vsaki uri na Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo-COLLINWOODSKI URAD: 452 East 152nd Street Tel.: KEni»' rafP' V VAŠI OBMOČI / Naša poslugra ni dražja, JWed tem ko so naša sreti^t višje kakovosti, naše. pristojbine ostanejo nizke kot one koli pogrebnega zavoda. — Vsem našim odjemalcem, "piji!" koliko plačajo, je enaka proiesijonalna poshiga na ra'-P rabo naše kapele, opreme in osol)ja. M '4.78 EAST ISZHil ST- KEniHOfc p aprila, 1940. ENAKOPRAVNOST olnAN & francoski podatki 6 turški vojski 'Temps" je objavil kratkim v svoji vojašk' "nki pregled o moči in pri-ll^vljenosti turške vojske. Po posnemamo naslednje Položaj Turčije na prehodu ^Azije v Evropo je izredno V njenih rokah so tudi ^^%elske morske ožine, kjer ° dovoli ali prepove pomor-silam zapadnih velesil uii ^ morje, odnosno do-jl to prepove ruskim pomor-silam dori; izhod iz Črnega , Znana je vloga, ki jo je Ufr- • ja. <^ija igrala ob teh ožinah v ič! svetovni vojni, ko nista io' J^ni zaveznici l^šno /oji tega prehoda. Ker je , ' preko Dardanel most f / Evropo in Azijo, lahko u-1^0 posega tudi v razvoj do-na Balkanu. Njena čr-'fska obala je znana po ^^odnji petroleja in žita, ^ sredozemska obala pa je nekdaj križišče življenj-interesov evropskih vele-severovzhodna meja j. "žini petrolejskih vrelcev ^^Piškem jezeru, njena ju-odna pa v bližini petrolej-Pokrajin Mezopotamije, ^ico tega položaja in vlo-Turčiji pripada na Bliž-^)'2hodu je jasno, da je za ^ I velikega pomena do-Da jo Turčija ima ji, mogoče dvomiti. Po Svojega prebivalstva la-ij^stavi na noge poldrugi . ^lož. Prve izredne vpo-Turčija izvršila že proti '^aja lanskega leta. V ^asu ima Turčija voj-' šteje 10 armij s 23 di-od katerih so tri utrd-tega so v mirnem turške vojske tudi tri planinske brigade ter ^J^niške divizije. Že sedaj ^dinice postavljene na mogli podpreti prav Rusije zaradi zije, je zelo neprimerna za motorizirane enote. Na jugu ni pO' trebna velika uporaba vojaštva spričo neprehodnih gorovij .Precej težav povzročajo razna prometna vprašanja, toda Turčija je po obliki svojega ozemlja močno zavarovana. Zato bi verjetno naletele sovjetske akcije proti Turčiji na večje težave kakor turške akcije proti Tifil-su. Trmasti zaljubljenec 1 izl lil ior išal' ter. j« 'ato ila ita li irji) šlo ;eW etil na! ro' o, P tavi ;ala"' ,ela' ray jena' abilf IcoV«'' iim, jen' od Of )VA* r, tab)^ rvcd^' urcdf se je, razkošna svatba, kakršna se bogatemu kmečkemu ženinu v teh krajih spodobi. Stari Pe-jakovič je zaklal tri svinje, dvoje telet in še celo kopo perutnine, a k slavnostni pojedini se je zbralo kakšnih 100 ljudi, prijateljev, sorodnikov in znancev. Ko je bilo vse pripravljeno, se je mladi Pejakovič s 60 svati in svirači, ki so zasedli 15 sani, odpeljal v sosednjo vas po nevesto. Lahko si mislimo sramoto in razburjenje, ko so prišli na nevestin dom, pa ni bilo o dekletu ne duha ne sluha. Svatje in domačini — tudi nevestini starsi so pripravili veliko pojedino in sami povabili kakšnih 100 ljudi — so preiskali vso hišo in vso vas, nazadnje pa so dognali, da je nevesta z nekim fantom iz sosednje vasi, na katerega jo je že dolgo vezala tiha ljubezen, pobegnila neznanokam. &ti ^vilčno stanje, a razen bilo š '%ek: še na novo formi-divizij. ^aterijal se prav se- #1^ J iji t) 81 in izpopolnjuje. '-ar- '^(^torizacije je Tur- pomanjkljive doma- nekoliko zaosta- (K.^talske sile še niso ve- ^ pa je znano junaštvo Rojaka. V strateškem ^ ^ 1'^a turška vojska dve v Traciji mora o- je še ostalo na ev- I od nekdanjega tur- J'^^stva, v Transkavka-iKio. Tridesetletni Melvin Miller, 6 pedi visok in 210 funtov težak orjak, je dal že pred nekaj časa ameriški javnosti povod za pozornost, ko se« je prikoval z verigo k nekemu drevesu pred stanovanjem plavolase stenogra-fistke Edith Perkinsove. Hotel jo je s tem prisiliti, da. bi mu vračala ljubezen. Ta eksperiment ni rodil zaželjenega uspeha, kvečjemu tega, da so zaljubljenca poslali v policijski zapor. Toda to ga ni ohladilo. Miller, ki je v glavnem poklicu brusač, v stranskem pa pridigar, je sedaj svečano izjavil, da prične gladovno stavko in da ne pride grižljaj v njegova usta, če mu ga ne prinese njegova oboževan-ka sama .,. Zastopnikom tiska je Miller izjavil, da ljubi gospodično E-dith že dvanajst let. Celih šest let je potreboval, da je spravil toliko poguma skupaj, da jo je prosil za sestanek. Takrat je dejala, da se strinja z njegovim predlogom, pa jo je popeljal malo na sprehod — in sicer v cerkev, a ne za to, da bi se tam kar poročila. Njenega srca si ni Ilabjančič, ki je lansko jesen ob-znal pridobiti. Do novega se- hajal svojo stoletnico. Mož ni Stanka navzlic vsem njegovim bil nikdar bolan in je do koncu prošnjam ni prišlo več. Zato se ohranil vedro razpoloženje. je na zadnje prikoval k drevesu j - —s kakšnim uspehom, to smo Požarne nesreče že slišali. Sedaj si hoče njeno! Na Trški gori pri Novem mes-Ijubrzen osvojiti z gladovno tu je požar uničil hišo in gospo-stavko. Ko so gospodično Per- darska poslopja posestnika kinsovi« poročali o njegovi na- Alojzija Gregorčiča. Gašenje je mei^i, je odgovorila eno samo bilo otežkočeno zaradi pomanj-besedo, ki bi jo po naše prevod- kanja vode. Na hribu Sitarjev- Jetnik izumitelj V zaporih petrinjskega sodišča je zaprt Ivan Sovič zaradi ponarejanja kovancev. Ko je izrazil željo, da bi rad izdelal napravo za razlikovanje pravih in ponarejenih kovancev ,so mu dali orodje in material ter mu dovolili delati. Izum je baje prvovrsten in popolnoma zanesljiv. Zdaj se bavi z izdelavo puške, ki strelja brez detonacije ali poka. Vodstvo jetnišnice je prepričano, da se mu bo tudi ta izum posrečil. Smrt stoletnika V šemovcu v varaždinskem okraju je umrl posestnik Matija družine. V Zavrstniku p r i Šmartnem je pogorela stanovanjska hiša sester Pungerško-vih. SILNE JAPONSKE IZGUBE ŠANGHAJ. — Ob otvoritvi zasedanja političnega sveta v Čungkingu je izjavil maršal Cangkajšek, da je v zadnjih 6 mesecih padlo v bojih na Kitajskem 230.000 japonskih vojakov. Položaj Japonske na Kitajskem je *&.ko v gospodarskem, kakor tudi v političnem in vojaškem oziru brezupen. Vang-čingvejeva vlada pomeni sramoto za kitajski narod in njeno i-menovanje ne bo vplivalo na odpor kitajskega naroda proti Japonski. NEPROBOJNA POSODA ZA BENCIN Neki ameriški izumitelj je izdelal posodo za bencin, ki je navzlic svoji majhni teži neprebojna za krogle. Sestoji iz dveh kovinskih valjev, v notranjem, ki se vrti z veliko brzino, je bencin. Pri poskusih so streljali v to posodo iz neposredne bližine, toda krogla je prebila samo zunanji valj, notranji jo je odbil. Urednikova pošta (Dc^fe na 2. str.) tem čemu ne dajo samostojnosti narodom v Indiji, Aziji, Avstraliji in Kanadi ? Čemu so zatrli demokracijo doma. Francoska komunistična stran ka ve, da je to imperialistična vojna, ki prinaša delavcu večje zasužnjen je v obliki fašistične diktature, kar potrjuje gonja proti delavskim voditeljem ni razbijanje delavskih organizacij. Stranka se zaveda, da edino z njenim vodstvom bo mogoče ovreči sedanji fašistični režim francoske vlade, režim, katerega bodo nadomestili resnični re-prezentantje francoske delovne mase, ki bo deloval skupno z Sovjetsko Unijo za splošni mir, kar bo usodno tudi za nacijsko Nemčijo. Nadalje varh ni po volji, ker je "Naprej" zapisal, da je bilo aretiranih 14 duhovnikov, ker se niso hoteli odzvati vojaški službi, in vprašate kaj bi naredila Rusija, če bi se isto zgodilo tam? Odgovor je ta: bili bi aretirani in mi ne bi protestirali. Čemu ne? Tukaj ste pozabili, da ni Francija nobena demokracija. V vladi se nahajajo najbolj strupeni sovražniki delavcev. Aretacije po njihovem ukazu so v njih dobrobit in v našo škodo. Rusija, edina resnična delavska država, kjer je za vselej odpravljeno izkoriščanje človeka po človeku, bi pa napravila z aretacijo uslugo delavskemu razredu. Nazadnje ne pozabimo, da smo delavski razred in človek, ki se ne mara boriti za varnost svojih pravic, ni vreden človeške družbe. Louis Mohar Na koncu sezone Letošnja prireditvena sezona v naši slovenski metropoli je bila zelo živahna. Menda ni bilo nedelje, da se ne bi vršila ta ali ona važna priredba v naših narodnih domovih. Večina priredb je bilo dobro obiskanih. Ali je v nas še dovolj zanimanja, da po-setimo še eno važno in sijajno i-gro? Gotovo! Saj je to igra in pol! Torej, v nedeljo popoldne poda dramsko društvo "Ivan Cankar" igro "Smuk-Smuk" v Narodnem domu na St. Clair Ave. Igra je žela že zadnjič veliko pohvale in prav tako igralci. V tej igri nastopi veliko naših mlade-ničev in mladenk, kateri so se že zadnjič dobro izkazali. In zakaj se ne bi, saj so pod vodstvom Mrs. Simčičeve, ki jim je bila že v njih prvi mladosti učiteljica. Vstopnina je samo 25 centov. Mislim, da "kvoder" vsak pre- more. Čisti dobiček gre za Cankarjevo ustanovo. Po igri bodo igrali Vadnalovi. Ne pozabite, v nedeljo vas vodi pot v Narodni dom. Pričetek ob treh popoldne. M. Rokoborba ^ Buddy Knox, ki bi moral nastopiti v rokoborbi v četrtek večer v Public avditoriju s Steve Dudasom, ne bo mogel zaradi u-Ijesa, ki ga je dobil na desni roki. Zdravniki mislijo, da bo vzelo najmanj dva tedna, predno bo Knox popolnoma okreval. Namesto Knoxa in Dudasa se bosta borila Daniel Merritt iz Clevelanda in Jersey Steve. Mer-rit je bil v letu 1938 Plain Dealer Golden Glove in National Amateur heavyweight šampijon. Dalje bosta nastopila Kid Kid McCoy in Eddie Morgan. Vstopnice se dobijo pri Bonds Clothes, 419 Euclid Ave. ali v Public Hall box office. Cene so 55c, $1.10, $165 in $2.20. li z: "Neumnost!" Miller bo moral tedaj od gladu umreti... cu pri Litiji je pogorelo skromno domovanje Vidergarjeve nnnntmun»w»t»maa atmaOTimiTni KORSEII Kadar rabite korset po meri "Spirella", pokličite ORchard 0882 W. ali pa povejte Pograjcu. FANNIE PUCEL 12808 Lena Ave. Cleveland, Ohio K»«tniiiiiiiiiiiiinti»tmT»»»»mmiiim I I Ako potrebujete | .Kakšna popravila pri strehah, žlebovih in furnezih se oglasite lahko pri JERRY GLAVAČ 1052 ADDISON RD. ail pokličite HEnderson 5779 Iz stare domovine Ka/očaraii žepnin V neki vasi v okolici Bosanskega Šamca so imeli te dni razburljivo senzacijo, ki je pri-; nesla mlademu Mati Pejakovi-ču, sinu najbogatejšega kmeta v vasi, mnogo bridke sramote. Fant se je ženil in pripravljala Popravilo hiš Mi naredimo kakoršnokoli popravilo na hišah po zmerni ceni. — Zglasitc se na 1003 East 63rd Street. bi paziti na nevarno- InC", IR tam zanjo mogle na-. yjetske strani. Anato-^2i v središču Male A- najem ' ^ ^ najem hiša s petimi , inclosed porch" za-otrok. Vse v do-— Vpraša se Wear-Ever Aluminum Co. Ima v trgovini odprte službe I za 3 mlade slovenske može, ki imajo avtomobile; plača provizijo. Dobra prilika, da pridite naprej v boljšo službo. Pišite na Pozor vdove Majhna slovenska družina i-šče Slovenko ali Hrvatico (Udo-vo) pod 45 letom. — Mora biti poštena in zanesljiva. — Več po dogovoru. — Vprašajte med 5. in 7. u/o zvečer na 1410 East 34th St. Gostilna naprodaj Radi bolezni se mora prodati gostilna, ki ima D 2 dovoljenje in konfectionery trgovino. Ka- na Ave. 962 Hanna Bidg. Prilika je za terega vesdi, je to dobra prili-može, ki imajo skušnjo v proda- ka. — Naslov se dobi v uradu janju električnih potrebščin,' tega lista ali pokličite HEnder-"tea routes, brushes" ali druge.' son 5311. SPOMLADANSKO VREME je nevarno vašemu zdravju Poglejte če so morda vaši čevlji za popravit. Mi vam jih popravimo po nizki ceni. Najboljše blago. SE PRIPOROČAMO FRANK DACAR, 17308 Grovewood Ave. FRANK MARZLIKAR, 16209 St. Clair Ave. ANDY OGRIN, 18508 Sl»awnee Ave. MICHAEL UREK, 18613 St. Clair Ave. FRANK ZAUBI, 17436 St. Clair Ave. MATH ZABUKOVEC, 16817 Waterloo Rd. ANTON ZUPANČIČ, 524 East 152nd St. MAX PERLMUTER, 755 East 152nd St. AMERICAN SHOE REPAIR, 642 East 185th St. SLOVENSKI PLES Mr. in Mrs. Dominik Krasovec naznanjata, da bodeta imela v njunih prostorih Slovenski ples vsak petek. Igral bo Louis Trebar orkester. Vstopnina prosta. Vljudno ste vabljeni na Slovenski večer pri TWI LIGHT GARDEN NITE CLUB CHAGRIN HARBOR Lake Shore Blvd. Route 283 acqmlntsd with th!a new wooder ■Mtal that caoka better, permanetttily Mtain Its xlcamias Inetre* won't stain, mt or darken, cleaas euier, lasts looser sad safeguards health. Ttj it in your OTra Utdieo—It's tlie best demonstra-tlon yon can make of the ecwnomy and wIbs ot tbia bainrifia rr>f>Hng wank SEE IT TODAY AT SUPERIOR HOME SUPPLY 6401-03 SUPERIOR AVENUE. VI žbO' Enio' lOf' >4 SEZNANITE JAVNOST Z VAŠO TRGOVINO POTOM... riV/P oias 'Enakopravnosti' fCniij^es- Da preženemo dolgčas se največkrat zatečemo k čitanju knjig. Naslednje knjige imamo ee V zalogi: ^ LUCIFER — TARZAN, SIN OPICE — TARZAN IN SVET Te knjige razprodajamo dokler so v zalogi, po IQ^ vsako. Pošiljamo tudi po pošti. Za poštnino je pridejati lOc za vsako knjigo. Pošljete lahko znamke za naročilo. Poslužite se te izredne prilike in pišite po knjige dokler sr še v zalogi. ENAKOPRAVNOST 6231 St. Clair Avenue.—Cleveland. Ohio =a@cao%= D Kampanja za "Cankarjev glasnik" sedaj v teku... CANKARJEV GLASNIK mesečnik za leposlovje in pouk ima sedaj kampanjo za nove naročnike! AKO ŠE NISTE NAROČNIK TE VAŽNE REVIJE POSTANITE ŠE DANES! NAROČNINA JE; za celo leto $3 — za pol leta $1.50 — za 4 mesece $1 Kdor tekom kampanja pošlje en dolar direktno na urad Cankarjevega glasnika mu bo naročnina kreditirana za pet mesecev. CANKARJEV GLASNIK 6411 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio STTtlH 1. K! ,N A K O P E A V li O S T 24. aprila, Claude Farrere: 55 PRIGODE TOMAŽA JAONJETA POVEST IZ ŽIVLJENJA GUSARJEV Tomaž več ne trepeta. Iz grla se mu izvije hripavo grgranje. Njegove naenkrat osušene ustne trikrat zajecajo kratko besedico "Tukaj!" Bilo je ječanje besa, ogorčenja, strahu in prepadeno-sti. Tomaž nadaljuje s svojim prisluškovanjem, sedaj povsem negiben, kakor okamenel, napet v onem strašnem miru, ki so se ga naučili njegovi živci v tolikih bojih. Tako prisluškuje še dalje in posluša še dalje. Poljubi si slede, številni, strastni poljubi brez konca. In razven njih začuje Tomaž tudi še neizmerno sladek i pestjo udari po Tomaževih rokah, da mu izbije orožje iz rok. Ni mu uspelo, kajti Tomaževe roke so kakor iz jekla. Le sve^ tilka se stre, sveča pade na tla. Isti hip plane tujec v vis, pade plosko na tla, da se izogne pištoli, in se kakor kača gladko in neverjetno naglo splazi mimo Tomaža ter iz kabine. Tomaž se obrne in zagleda v mehkem somraku neko postavo, ki v sami srajci prihaja do Ludvikovih vrat. Tomaž sproži. Z glasnim ropotom se zvrne neko telo na tla. Od strela za hip oslepljeni vzdih, ki ga Tomaž pozna in tu-, Tomaž izprva ne vidi ničesar, di sedaj spozna. Sedaj preneha j Nato pobere svečo, ki tli še na prisluškovati. • Počasi in trezno tleh in jo dvigne. Ta^ hip presenečeno vzklikne. Možakar zopet stoji zravnan pred Ludvikovimi vratmi, na istem kraju, kakor poprej, in ne beži, marveč nepremično stoji, Tomažu baš nasproti. Tomaž prime za drugo pištolo in stopi za korak naprej. Zamahne s svečo, ki daje žolt sij. Na enkrat zavpije Tomaž in se zamaje. Ta mož je Ludvik Gue nole, da, nobenega dvoma, Gue-nole sam! Ludvik Guenole v srajci — bela koža se sveti — napete mišice so dobro vidne. Tomaž stopi zopet korak na vzravna križ, vstane zopet na krovu, spusti ograjo in se z neslišnimi koraki oddalji po glavni lestvi v veliko kabino. Tudi tu povsod oni vonj po Ju-ani, sladak in mamljiv. Tomaž vztrepeta, pa se ne zadržuje. Vrata v njegovo lastno kabino so na poi priprta. Brez šuma, kakor senca, se splazi Tomaž vanjo. Tipaje, brez šuma poišče kresilnik, zapali lunto, prižge ladijsko svečo. Plamen osvetli njegov obraz, ki je pepelnast, iz njega pa plamene oči, kakor dva oglja. Nad posteljo visi goli meč svojim ocem, se vpraša: "Guenole?" in pogleda naokrog, iskaje. Tomaž sam jo meri s trdim pogledom. Sedaj obžaluje, da nima tudi tretje pištole pri sebi. Ko se tako merita s pogledi, se zdrzneta, ker začujeta drug oddaljen glas. Telo je z glasnim pljuskom čofnilo v vodo s precejšnje višine. Ko začuje Tomaž ta pljusk, mu je, kakor da ga je kdo nenadoma treščil s puškinim kopitom po glavi. Roke širi, zamahne z njimi, dvakrat se zaobrne okrog svoje osi in pade poleg mrtvega prijateljevega trupla z licem v tla. Juana pa, ki je ostro prisluhnila pljusku, se glasno zakrohota v strahotnem, triumfalnem smehu . . X. Tudi zaradi tega smeha je ni ubil. Še vedno smeje se ona obrne v svojo kabino. Na vratih mu celo drzno zakliče: "Pridi!" Da jej ni sledil . . . vsaj ta hip ne... temu je bilo krivo nekaj drugega. Kajti Tomaž se je že dvigal na roke in kolena. Sedaj pa zadene njegov pol blazni pogled v kri, ki je polita po desni- I prišel. Ludvik je bil Tomažu po-1 no položena čez nje, se sladka s čutna ter odgovarjala s svojim in dve nabasani pištoli. Tomaž prej. Ludvik Guenole se ne gane ju vzame, eno si vtakne za hlačni pas, drugo obdrži v roki, prst na napetem petelinu, v levico pa zgrabi ladijsko svetilko in jo dvigne v višino ramen, da bo bolje videl. Potem se stihotapi iz svoje kabine naravnost proti Juanini. Brez klica ali trkanja se zaleti v njena vrata, kakor sopeč bik, jih raztresne z enim samim sunkom svoje noge, da odleti zapah, ključ, ključavnica in les s silnim truščem v notranjost. Za trenutek, kratek kakor blisk, se Tomažu pokaže notranjost kabine. Za čas bliska. Za Tomaža dovolj da je pogledal povaljano in razvlečeno ležišče in na njem Juano v objemu drugega. Od tujca je Tomaž videl le telo, belo kakor žensko, glava in lice sta o-stala v temi. Tomaž dvigne pištoli. Toda nagleje ko misel se je tujec že z vil iz Juaninega objema ter poskočil. Tomaž še ne sproži, da ne zgreši cilja. Sedaj se pa tujec vrže nanj ter s silno NOVICA.. morski brat in rodni brat in še mnogo, mnogo več, bil mu je nadomestek za pčeta in mater, za brate, sorodnike in prijatelje, skratka vse v vsem, in Tomaž je še vedno videl njegovo okrvavljeno telo v svojih sanjah kakor pošast, ki jo mora neprestano objokovati v grenkem, bridkem kesanju. In vendar niti ta spomin ni mogel trajno ločiti Tomaža od Juane . . . Povejmo, kakor je bilo. že prvo noč po tem, dogodku je Juana drzno o tvorila svoja vrata na stežaj in poklica- j očesom ali ganil z roko, dokler la Tomaža; !!Pridi!" in je pri-1 ga ne pokliče, pokliče, ko sladkorčki ali njuha robec, na-pojen z dišavo. Potem vrže robec ali sladkarije po tleh in za-zeha s čutnim, zapeljivim zeha-njem, pri katerem pokaže vsa svoja usta, vroče, gibčne ustnice, ostre zobke, tanki, poljubo-vanja in razvratnosti vajeni jezik. Potem se zvija in steguje, kakor mačka, z lahnimi, dolgimi lenimi gibi, ki pokazujejo zapored grudi, stegna, rame, hrbet. Tomaž ogleduje vso to lepoto, kakor v vročici, ne da bi trenil z šel... Če je prihajal sedaj ... če je prestopil njen prag, ki mu je bil še vedno često zatvorjen — bodisi da je ona v vse presegajoči drznosti delala tako s hladnim preračunanjem, — če je končno vstopil, se je večkrat ona delala, kakor da sploh ne zapazi njegove prisotnosti. Ni ga pogledala, ni prekinila pesmi, ki si jo je pravkar pela, ni se ozrla pd zrcala, pred katerim se je baš lišpala. Včasih je bila še v svoji najsi-jajnejši. obleki. Kajti še vedno ci. In ta hip se na tajinstven, ne-1 ljubi ona lepe obleke in dragocen razumljiv način spomni Tomaž na ono prerokovanje, ki ga je pred petimi leti slišal v zakotni maloneški ulici Treh kraljev, v nakit nad vse in se tudi trudi, da se sredi ameriškega morja nosi vedno po zadnji modi, kakor vlada baš v Versallesu, ali vsaj, bližini Križevniških vrat. In pre-1 kolikor je mogla izvedeti o tej tresen si sedaj ponavlja ono prerokovanje, ki se je danes izpol- tukaj. Ni/ strah ne sram ne sevata iz njegovega mirnega, poštenega pogleda. Ves iz sebe ga Tomaž gleda trenotek, dva, tri, potem izpregovori s tihim glasom, kakor da mu grlo ne dovoljuje večjega napora: "Tudi ti, tudi ti, brate Ludvik; kakor so drugi?" ...In ustreli. I Ludvik Guenole izbulji oči, ne razume, in pade mrtev. Krogla ga je zadela pod srcem ter mu pretrgala dovodno žilo. Iz nje brizgne kri, polije Tomaževo desnico vsevprek, dasi stoji Tomaž za tri korake od svoje žrtve. Še kadeča se pištola mu pade iz rok. Tam obstoji, kakor o-kamenel. Sedaj se začujejo tihi, nagli koraki skozi tišino. Juana se približuje, gola, kakor je bila, ko jo je presenetil Tomaž. Tomaž jo čuje. Juana je skoraj brezbrižna in se celo smehlja. Pride in z očmi išče mrtvo truplo. Vidi ga. In živahno vzdigne glavo. Obrvi, do polovice čela dvignjene, dokazujeta, kako zelo se čudi. Kakor da ne more verjeti .......................................... K. »m '.T^BMNNCr f nilb: "Na tej roki kri . koga, ki je prav blizu čisto tukaj ..." 11 Ni je ubil, ne ta večer, ne pozneje. Sploh nikoli. Bila mu je, kakor jarem, ki mu teži na tilniku. Ali kakor o-broč, skovan mu okrog vratu. — Jarem čutov, okovi čutov in strasti, premočni za njegovo voljo. Če je poklicala: "Pridi!", je modi in slišati o njej iz raznih virov. Tudi je še vedno porablja- kri ne-! la velike množine pudra in šmin- ke, lepotilnih obližev, mandljevega mleka, dišav in esenc. — Navadno pa jo je Tomaž našel golo, kakor jo je pred malo dnevi našel, na oni postelji, kjer je sprejemala tudi druge . . . Bil je jej užitek, da je hladno gledala požel jen je tega moža, ki je bil nekoč njen gospodar, sedaj pa je samo njen nevreden suženj. Naslonjena v svoje blazine, le- se razdražijo tudi njeni živci, pokliče tako, kakor kličeš svojega psa, s kratkim, gospodovalnim migljajem . . . Na to se objameta. Tudi sedaj, ko je že dolgo Fli-bustejka in ko je videla toliko bitk in klanja ter prepotovala toliko sveta, je Juana še vedno tista nekdanja andaluška ženska. tista pobožna vernica, ki kleči često pred kipom črne Gospe z Macarene in jo prosi — za še bolj vroče užitke. In mnogokrat, ko jo hoče njen zaljubljeni suženj objeti, ga sune od sebe za trenutek, kolikor je treba, da se pred objemom še hitro prekriža... Ti objemi so divji, nasilni, nagonski, kakor pri pračloveku, in obenem rafinirani do skrajnosti. Iz teh slabotnih in svilenih rok, s prstki kakor rožnati listi, pade korzar kakor zlomljen, izčrpan, utrujen, zaspan, z udi brez moči in z izpitim mozgom. Tam leži, kakor vojak, ki je padel na bojišču in ki se več ne gane .. . Juana pa se sklanja nad njim in ga ogleduje z neznanim pogledom. Preveč ženska in preveč ponosna, da bi v objemu moškega hlinila užitek, ki ga ne občuti, je včasih ostajala hladna in brez- ostrim smehom na zaljubljenče-ve vzdihe in krče. Večkrat se je sama ogrela pri igri ljubezni in se ji povsem prepustila, mu zasadila svoje kremplje v bok, ga grizla, praskala in pri tem grgrala, dokler se ni, kakor on, z viška prenapete slasti pogreznila v ono temačno molčanje, kakor v prepad, ter brez moči obležala ob njem . . . Tako ga je ljubila, njega, Tomaža, zaradi slasti, ki jo najde pri njem in ki je ni našla še pri nikomur drugem, čeprav jo je iskala dovolj pogosto kakor mačka. Niti Benečan, ki je dovolj izvežban ljubimec, kakor večina njegove rase, jej ni zadostil. Kajti ona je drugega rodu, povsem primitivna, in nobena u-metnost jej ni mogla nadomestiti levje moči, s katero je Tomaž prednjačil pred vsakomur. Zato je ljubila njega, najmočnejšega. Obenem ga je sovražila, baš zaradi te moči, od katere je bila obsedena in ki je tudi zanjo značila suženjstvo. Ljutil se je njen ponos, ponos sužnje, ki je postala gospodarica. Včasih je zaničevala samo sebe in si je vsako užito slast, vsak poljub in objem očitala kot zločin ali stra-hopetnost . . . Da potem maščuje to ponižanje pred' samo seboj, je podvojila svojo odurnost in trdosrčnost napram njemu ter preprižev' sebe samo, da ostaja vkljub bojne, tiranske in divje slas^ ona gospodarica in kraljica, maž pa suženj. Zato je tudi P rabila vsako priliko, da svojo moč izrabljala na str"^' ubogega sužnja, Tomaža. Tako je prisilila Tomaža kaj dni po Ludvikovi smi't'i ^ je dvignil sidra in odjadral ^ "Lepo podlasico" s Tortuge.^ dino le zato, da jo onemog"^ najnovejši Tomažev načrt, Tomaž je sedaj nameraval ^ pluti zajedno z brodovjeHi' menjenim v Južno morje, tako izogne pozornosti vih komisarjev sredi tako S = nega odhoda. Ker je torej Juana odi'' drugače, je odplula "Lepa lasica" sama, mnogo pred' dom brodovja, in se ni niti s . vala pred nikomur. (Dalje sledi.) -aJf ž E N S K Aranžirajte "Wear-Ever' ali prigrizek v vašem | organizaciji z našimi lHa Liberalna provizija, grade. Pokličite Mrs. I CHerry 2075. WEAR-EVER ALUMINUM CO SE BOUE POČUTI DANES KOT KDAJ V PREJŠNJIH LETiK ODKAR RABI HERBT^ Mož iz ClaysvUle je trpel za nervozo in neprebavnostjo, mučil ga je plin, kisel žeiodeč, krči in počutil se je težkega. Bil je grenak, zaprt in vrtoglav. Pravi da mu je Herbtex imenitno pomagal. THE CHINESE PAINT EYES ON THEIR BOATS- BECAUSE TMEY BELIEVE TKE VESSELS SHOULD BE ABLE TO SEE WHERE THEY AR.E. GOING_ ki jo izveste bo gotovo zanimala tudi druge. Sporočite jo nam pismeno ali pa pokličite HEnderson 5311 — HEnder-Bon 5312. Lahko jo sporočite našim zastopnikom - - JOHN RENKO 955 East 76th Street ....... TIMES AS MEW A12.E. BLIND AS WOMEN TEN MANY COLOR EYES ARE BUND WMEW THEY MOVE- THEY .HAVE TO STOP TO SEE THE SIZE Of THE PUPIL IN OUR EYES sJi^U DEPENDS ON TME AMOUNT OF ^ LIGHT—WHEN 4 r\ THE LIGHT IS TOO DIM, THE PUPIL ENLARGES WHEN IT IS TOO BRIGHT IT CONTRACTS n i- .'0"^_)AT2.Ta3 'Predno sem pričel rabiti Herbtex, sem trpel več let glede stanja mojega želodca, jeter in črevesja," je dejal Mr. M. H. Kerns. "Moj želodec je posta-pal vedno slabši in postalo je tako, da sem že komaj kaj zaužll, ne da bi mi prizadejalo veliko sitnosti. Zakaj, komaj sem skončal obeh, že me je napadla neprebavnost ali bolečine pri srcu in vse skupaj sem čutil v želodcu kot kos svinca. Zaprtje me je nadlegovalo skoro neprestano in moja jetra so bila tako lena, da sem se počutil zelo težkega In nekako uničenega. Moj spanec ni bil popolnoma nič okrepčujoč in hrana ni nikdar imela pravega okusa. 'Moji živci so bili uničeni in večkrat sem imel napade vrtoglavosti, ki so me skoraj položili na tla. "Poizkusil sem "toliko različnih zdravil, ne da bi se počutil kaj boljega, da sem skoraj izgubil vsako zaupanje, da bi se še kdaj pozdravil. Medtem me je opozoril eden izmed mojih prijateljev, da naj poizkusim Herbtex, kateri nekako vsakemu pomaga. Tako sem si pre-skrbel nekaj tega Herbtexa, ne da bi se nanj popolnoma zanesel Izprva. V nekaj dneh sem pričel čutiti, da sem bolj i in koncem tretjega tedna sem se po- Mr. VV. H. Kerns čutil kot pravi jaz. Sedaj apetit in najlepše pri stvari j« sedaj zaužijem vse ugaja ^-iir>1 lodcu in nič več ne ti-plni od V čev ali kislosti. * "Neprebavnost je bila * ji živci so umirjeni. Vrtogl^^ občutil že več tednov in upostavljena. Sem vesel, sporočiti mojo izkužnjo z H«' j f Um, da bi to čitali drugi, kot sem jaz trpel in da bi izkusili z Herbtexom. ■ IZREDNA PONUDBA: ^ za Herbtex je $1.25, pošljit( v obliki poštnega denarne " , (|r gotovini ali pa ček, na Co., Dept. TC 35, Wheeling' , i zavoj Herbtex-a (dovolj ^ r' vam bo poslan s predpla®®" Ravnokar je izšla ... velepomembna knjiga THE SLOVENES: A SOCIAL HISTORY" spisal Dragotin Lončar prestavil v angleščino Anthony J. Kla®' Ta knjiga bi morala biti v vsaki hiši kjer J® rojena mladina, da se mladina seznani ^ zgodovino Slovencev. tU JOHN STEBLAJ 1145 East 169 Street KjEnmore 4680W JOHN PETERKA 1121 East 68 Street ENdicott 0653 ^»»»»O'»g«g»»»»O«'g«OO^»»»»»O»OO»»»OOOOOO»»»»OPOOOOO0o»0oooooooopoooioooop»00oo»o^ JB (J-3) SREBRNINA Ta kupon z ostalimi za ta teden, s 99c opravičijo osebo do skupine kot na slikL Zamenjate lahko te kupone v našemu uradu. Ako živite izven Cleve-landa, in ne morate priti v urad, priložite lOc, za kritje stroškov pošiljatve, skupaj toraj $1.09. [me Naslov \ -#-- Knjiga je vezana stane $1 Dobi se v uradu Enakopravno***' 6231 St. Clair Avenue