„Danica" izhaja vsak petek na celi poli in velja po po&ti za celo leto 4 gl. 20 kr.. za pol leta 2 gl. 20 kr.. za četert leta 1 gl. 20 kr. ? tiskarnici sprejemana za celo leto 3 gl. BO kr.. za pol letal gl. 80kr..za 1 4 leta 90 kr.. ako zadene na ta dan praznik, izide „Danica" dan pop.ej. Tečaj XLVII. V Ljubljani, 30. listopada 1894. List 48. Iz Amerike. 1. Dne 7. listopada 1894. Mil. g. opat Bernard Ločnikar so umerli danes ob Sili zjutraj. Št. Pavel Minnesota Fr. Ks. Bajec. 2. t Mil. g. opat Bernard Ločnikar je izdihnil svojo blago dušo 7. novembra ob 8ih zjutraj v opatiji sv. Janeza Kersnika. Pogreb je določen na sredo, 14. nov. ob lOih pred-poldan. („Am. Slov.") Rev. Peter. o. Št. Pavel, Minnesota 8. listopada 18114. St. Paul Seminary, Minesota. 8. nov. 1894. S tužnim in potertim sercem moramo naznaniti verlemu narodu slovenskemu onkraj Atlanškega oceana prežalostno novico, da je dika slovenske duhovščine v Ameriki, goreč misijonar in zvest samostanski vodja. mil. g. opat -j- Bernard Ločnikar, 0. S. B. umeri včeraj, 7. novembra ob lOih zjutraj v Stillvater-u Minn. Mil. gosp. opat zapustil je pred enim mescem samostan sv. Janeza ter odrinil v Stillvater na tamošnje zdravišče. da bi se ondi pozdravil ter svojo prejšnjo moč zopet zadobil. Nihče ni mislil, da bo g. opat tako hitro zapustil to solzno dolino. Sicer je bolehal že skozi štiri leta: a ravno ta teden spravila ga je dolga bolezen v grob. Jutri. 9. nov., opravljala se bode sv. maša za dušo ranjcega gospoda v benediktinski cerkvi Marijnega vnebovzetja v St. Pavlu. Nato ga bodo prepeljali v samostan sv. Janeza ter ga ondi izročili materi zemlji. Ranjki g. opat bil je izversten dušni pastir v vsakem oziru kakor tudi veri, zvest samostanski predstojnik, posneman celo od druzih opatov, kar zadeva samostansko življenje. Rodil se je leta 1848 v Št. Martinu pri Kranji ter obiskoval tudi ljubljansko gvmnazijo sedem let in bil ob enem tudi gojenec knezoškofijskega Alojzijevišča v Ljubljani. A njegova želja ni bila, delati kot dušni pastir za svoje ovce med svojim slovenskim narodom, pač pa iti prižigat luč kerščanske vere nejevernikom onostran morja v daljni Ameriki. Zapustil je torej milo svojo domovino ter se podal v Ameriko in sicer v St. Vincenško nadopatijo v Pensvlvaniji čč. oo. benediktincev, kjer je tudi stopil v red O. S. B. Tam je nadaljeval študije, postal veri redov nik ter se podal nato v Št. Jonsko opatijo, kjer je deloval precej časa. Tudi v Št. Pavlu je služboval. Zaradi njegovega izverstnega in posnemovanja vrednega obnašanja in vsled sijajnih zaslug, ki si jih je pridobil kot samostanski duhoven, izvolili so ga čč. oo. benediktinci leta 1890 za opata, katero službo je izverstno opravljal do zadnjega zdihljeja. Serčno žaljujejo za njim vsi, ki so ga poznali, — povsod bil je mož čislan in ljubljen, zlasti tudi žalujejo po njem vsi Slovenci, raztreseni po širni Ameriki. Tudi Slovence onostran morja bo pretresla in ganila ta prežalostna izguba. Bog daj ranjemu večni mir in pokoj, in večna luč naj mu sveti! Novo Ilillovo semenišče v St. Pavlu je po nekaj zveršeno, nekaj se še popravlja. Glavna poslopja so skoro gotova. Kakor se govori, bode prevzviš. g. nadškof Ireland ta mesec blagoslovil semenišče, katere vzvišene svečanosti se bo vdeležilo mnogo ljudstva. To semenišče je zalo poslopje, katero teden za tednom tujci radovedno ogledujejo. Ravno pod semeniščem teče reka Misisipi, zatoraj je okolica semeniška jako prijazna, zlasti o poletnih večerih. Vreme imamo tu jako spremenljivo. Mrazotno, deževno, lep (Vse. kakor pri nas. Vr.) tudi snega smo imeli — pa le toliko, da so bile ce9te pobeljene z njim — toda dobili ga bomo prej ali slej. Naznanjam Vam prav serčen pozdrav i od sebe i od vseli tu bivajočili Slovencev. Zdaj sem v llillovem semenišču pri St. Pavlu in sicer sem v per vem letu modroslovja. Z mano prišel jo iz St. Vincenskega samostana tudi g. France Kant: Solar je ostal v samostanu. Tudi onih pet je ostalo v St. .lohnški opatiji, namreč: Ažbe, liolič. Mertelj, Bavdek in Ster. Vsi se dobro počutijo. kakor vedno slišim pripovedovati. Tu v našem semenišču nas je zdaj 1<> Slovencev in sicer: M. Savs in A. Mikš ibogoslovca III. leta): •I. Smrekar. V. Knafeljc in J. Pirnat (bogoslovci II. leta : .1. Seliškar in Fr. Kerže (bogoslovca I. leta»: Jaz. Fr. Rant in M. Stukel imodro-slovci I. leta). Vsi se izverstno počutimo. < astitljivi gospod kanonik, prosim Vas, objavite priložene liste o smerti č. g. Ločnikarja in I lili. semenišča v »Zgodnjo Danico." Tudi Vas prosim prav lepo, če bi mi odzdaj zanaprej brezplačno pošiljati „Zgodnjo Danico'4 in sicer, če bi začeli precej s prihodnjo številko.*) K. Lam pert. Preblag prijatelj nam je poslal sliko pokojnega gosp. opata s podpisom: „Reverendissimus et Illustrissimus Dominus Dom. Bernard us Loč ni kar S. F. D.. O. S. B. Abbas tertius S. .Joannis Baptistae. Mortuus die 7. Xovembris A. 1). 181)4." Vidi se mu že bolehnost, sicer je pa natanko zadet, pravi loško-kranjski tvpus. S sliko ob enem nam je došla latinska okrožnica prečast. P. prijorja samostanskega, ki tako lepo in ob kratkem narisuje glavne točke iz življenja opata Ločnikarja, da se zarad zgodovine naše dežele mora v „Danici" ohraniti. Glasi se tako-h : Illustrissime Praesul! colendissime domine! In-scrutabili qua amantissimus Deus sapientia uni-versas res hominumque fortunas gubernat, dilectis-siinum nobis Patrem per portas mortis in sedes aeternitatis evocavit Moestissimo animo conventus orbatus vobis fratribus colendissimis. in caritatis vinculo eoenobio nostro adstrietis, hunc tristissimum nuntium mittit. adjurans vos ut petitionibus nostris ♦•t vestras pro sempitema requie Patris nunc mortis raligine cooperti adunetis. Vere. manus Domini visitavit nos dirissima afHictione in hac hora luctuosa En vox monitoris in via inandatorum Dei tacet. lucerna quae fratribus praeluxit. est extin / To splošno mnenje je poterdil sedanji linški škof Frančišk Marija, ki je v svojem pastirskem listu, izdanem o priliki devetstoletnice sv. škofa Volbenka (umeri 31. okt. 994.) z veseljem naznanil, da se je pričelo škofijsko preiskovanje o življenji rajnega škofa, to je, je-li živel in umeri v sluhu svetosti, ali je bil res v slovesu posebno visoke (junaške) čednosti, in ali je kaj znano o njegovi čudodelni moči. Vse to se bo preiskovalo, kakor se to mora in kakor se vedno godi, z največjo natančnostjo in previdnostjo. V Rimu je že imenovan pospeševatelj (po-stulator) za to preiskavo. Ta pospeševatelj je imenoval svojega namestnika (Vice-postulator) v Lincu. Linški namestniški pospeševatelj sedaj zbira gradivo za preiskavo. Ko bode to zbrano, poterdila se bodo dejanja s priseženimi pričami in sploh se pričela preiskava. To se bode zgodilo še to zimo. Seveda, začetek le je še vsega tega, kar se ima zgoditi, preden se veliki škof razglasi za zveličanega. Zato sedanji linški škof v prej omenjenem pastirskem listu vabi vernike, naj bi goreče Boga prosili za srečen izid te zadeve. Posamezno, sami za-se naj bi se verniki tudi priporočevali rajnemu velikemu škofu, da bi tako lahko pokazal svojo čudodelno moč. Nekateri, ki so se z zaupanjem obernili do ranjega škofa Rudigierja, so bih že uslišani. Tako poroča v nemškem Časniku „Pilgeru nek čitatelj, da je nenadoma zbolel in se bal. da ne bo mogel dalj časa opravljati stanovskih dolžnosti. Goreče se je priporočil ranjemu škofu Rudigierju, in drugi dan je bil brez zdravniške pomoči popolnoma zdrav. Časnik „Ave Maria", ki izhaja v Velsu, prinaša ginljivo zahvalo neke matere. Njen sin je bil šel po svetu, in dolgo ni mogla ničesar o njem zvedeti. Zelo je skerbelo dobro mater. V tej stiski se oberne prav zaupljivo do ranjega škofa Rudigierja in ga prosi pomoči. Obljubi tudi, da razglasi to v listu „Ave Mariji", če bode uslišana. In glejte! čez tri dni pride sin domov in je dobil tudi pošteno službo. Že iz teh zgledov vidimo, da Bog hoče pove-ličati svojega služabnika. Iskreno se tega veselimo, ker pokojni škof je bil vzor katoliškega škofa, kar je zlasti pokazal ob času britke skušnje. Veselimo se tega zlasti tudi, ker Bog hoče poveličati posebnega častilca Marijinega. Kot otrok, deček, dijak, bo-goslovec, duhoven molil je rožni venec vsak dan. Ko se je peljal na Dunaj, da je bil posvečen za škofa, molil je neprenehoma rožni venec. In kot škof tudi vsak dan, če je bilo le sploh mogoče poleg mnogih opravil. Na svoji pisavni mizi in pozneje pri bolniški postelji je imel poleg sv. razpela podobo Device Marije, ki jo je večkrat poljubljal in zraven govoril: „Ona je moje pribežališče!" — Najbolj pa je pokazal svojo ljubezen do Marije, ker je jel zidati prelepo in dragoceno cerkev Brezmadežnega spočetja v Lincu. Verniki linške škofije torej utegnejo še doživeti, da bodo ranjega škofa Rudigierja častili kot svojega posebnega patrona. Gotovo se tega zelo vesele. Kako veselo bi bilo n. pr. naše verno ljudstvo, ko bi čulo, da se škof Anton Martin Slomšek razglasi za svetnika. Tudi on je sveto živel in umeri, in v vsej množici njegovih spisov ni ničesar, kar bi ne mogel zapisati svetnik. Če je tako božja volja, doživimo morda tudi to. Bog daj! Ogled po Slovenskem in dopisi. Ljubljana. V Velikovcu na Koroškem bode družba sv. Cirila in Metoda zidala slovensko šolo in jo izročila šolskim sestram v Mariboru. Že ima blizu mesta s 1250 gld. za šolo nakupljen prostor; šola z bivališčem za Sestre pa utegne stati krog 15.000 gld. Zidanje se začne prihodnjo spomlad. SI. odbor se obrača za pomoč tega velicega početja do Slovencev in povdarja verske, dinastične in na-rodnje težnje našega ljudstva. Bog daj. da bi nova naprava zlasti tudi pomagala gasiti žalostne mednarodne meržnje na Koroškem, s tem bi se prelepi nameni po najboljši poti dosegli. Križe pri Teržiču. (God in zlata maša) Ker so drugi listi o svojem času poročali o zlati maši našega ljubljenega in v obče spoštovanega gospoda župnika Fr. K s Bohinca, naj tudi „Danica" nekoliko pov6 svojim bralcem o tej slavnosti kot vezilo slavljencu k njegovemu godu. Slovestnost se je pričela 15. sept. t. 1. zvečer po večernicah. Kres nad vasjo je čarovno svetil z mogočnimi plameni v daljavo, zdaj pa zdaj je švignila kviško raketa, ki se je razpočila visoko v zraku in mično so se žareče iskre usipale na zemljo. Okoli župnišča se je pa zbiralo polno ljudstva od blizu in od daleč. Nekako o 729ib prikoraka domača godba s pevci, obdana od domačih fantov, ki so nosili lam-pijone in bakle. Sprevodu na čelu stopali so župan in drugi občinski možje. Na župnem dvorišču vstopili so se mladenči v krog in na sredo pevci, ki so pod spretnim vodstvom gosp učitelja Jezeršeka zapeli nekaj pesmic, med njimi nalašč za ta večer od se-meniškega duhovna gosp Finžgarja, todnega rojaka, preč. g. zlatomašniku zloženo in od gosp. Hladnika uglasbeno pesem, ki jo tu podajamo dragim bralcem in bralkam. Glasi se tako-le: Naj pesem krepko zadoni, Da Čuje gora, log, vasi Veseli sp6v, Serca odmčv, Ker čeda verna se raduje, Najlepši danes god praznuje. Pastir slavi spominski dan, Ko za pastirja bil odbran Pred versto let Do petdeset, Ko pervo daroval daritev, Za ljudstvo molil je molitev. In ni daritev brez sadu, In ne molitev brez plodu; Nebroj ovčic Njegov je klic Privedel že na pravo cesto, Bogu jih čuval vedno zvesto. Zato pa danes iz sercš, Puhtč nam prošnje do neba: Mogočni Bog, Otmi nadlog Dobrotno blagega očeta, Da vodi nas še mnoga leta! Z ginjenimi besedami so se zahvalili gospod zlatomašnik za skazano jim ljubezen, povdarjajoč, da vsa čast naj velja le Njemu, ki jim je dal uča-kati dobo zlasomašništva; župljani pa so jih z navdušenimi živio-klici pozdravili. (Konec nasl) Iz Slavine. (f Jožef Lukanec.) Dne 18. t. m. je umeri v Št. Ivanu poleg Matenje vasi 66letni g. Jožef Lukanec, vpokojeni beneficijat, in pokopali smo ga dne 20. na pokopališču pri ondotni cerkvi. Pogreba se je vdeležilo 12 njegovih duhovnih tovarišev. Ranjki je bil prišel pred dvema letoma iz Lozic in je želel tukaj bolj v miru živeti. Toda ni mu bilo dano pokoja dolgo vživati. Bolehen je bil že več lčt, in zadnje leto je vedno hiral in pešal, a vender opravljal v cerkvi, dokler je mogel hoditi; zahvaljeno nedeljo so ga morali že .skoraj nesti iz cerkve. Vsem priljubljen je bil sosebno zavolj pohlevnosti in radodarne ljubezni, s katero je rad pomagal v dušnih in telesnih potrebah. Žalujejo za njim duhovni prijatelji in kapelanijci Št. Ivanski, kateri ga bodo zlasti zdaj pozimi težko pogrešali. Pokazali so mu svojo ljubezen o pogrebu in ob sedmini, obakrat je bila cerkev polna pri opravilih Bog mu daj počivati v miru! Škoda, da je lepa cerkev sv. Ivana zdaj zapuščena. Priporočamo se kakemu duhovnu v pokoju, kateri bi zamogel ob nedeljah in praznikih še oprav ljati službo božjo in v bližnjih vaseh kaj malega pomagati pri duhovnem pastirstvu, da bi se usmilil dobrih vernikov Št. Ivanske kapelanije in se sem preselil. Cerkev je lepa in za vse potrebno dobro preskerbljena. stanovanje pripravno in popravljeno, kraj gotovo najlepši in prijaznejši na Notranjskem, oddaljen od železniške postaje na Prestranku in od cesarske graščine istega imena komaj 20 minut. Du-hovnjani so ranjcemu dajali vse prihodke, katere je imel nekdaj ekspozit in poverh še izdaten priboljšek. Radi, z veseljem in hvaležnostjo bi sprejeli zdaj spet kakega druzega gospoda duhovnega, kateri bi hotel sem priti. J. Sajovic. Nadjamo se, da ne bo zoper voljo preblazega gospoda poročevalca, ako pristavimo še Daslednje besede iz njegovega zasebnega pisma, pravi namreč: Pošljem Ti nekatere verstice, katere drage volje objavi v Danici, ako je mogoče, precej zdaj ... Imajo dvojni namen. Pervič, naj bi se postavil rajnemu v „Danici", kateri je bil zvest naročnik, majhen spominček; in drugič, naj bi našle kakega gosp. duhovna v pokoju, kateri bi hotel na mesto pokojnega priti v Št. Ivan. Duhovjani so ranjcemu poleg vse za ekspozite pisane bire prestovoljno dajali še na leto 150 gld. priboljška v denarjih, sena za kravo in druzih za hišo potrebnih stvari. Tebi za dijaško mizo je volil 10 gld., dr. Ma-rinko-tu v Rudolfovem 10 gld., za cerkev sv. Jožefa v Prjedoru 10 gld. (Res, gospod blazega serca; bodi priporočen v molitev gg. duhovnom in našim dijakom. Vr.) Skerbel bom, da prejmeš vse to, kadar bo zapuščinska obravnava končana. Iz Ternja na Pivki, 22. novembra Bog po-verni Vam in dobrotnikom za darove, poslane za zidanje naše nove cerkve. Saj smo je tako potrebni, da je skrajni čas misliti na resno delo. Ako burja žvižga skozi cerkveni zid, tedaj si lahko mislite, kako prijetno je opravljati službo božjo v takem hramu božjem. Ako so take verzeli v zidu, da lahko skozi nje pokukate kakor skozi okno, mislite si spet lahko, gospod vrednik! Kako prijetno to dčne ušesom in očem Ako bi zapazili kak lesen kolec, ki podpira razpokli obok, tedaj Vas to ne sme osupniti. Pač pa si lahko razlagate, da človek hitro zbere pobožnega duha, stopivši v ta hram božji, zapazivši različne razpoke na oboku, češ, zdaj zdaj zaropoče nad teboj in se zgrudi ti na glavo! Sila nas priganja. Spomladi smo napravili nad 2000 stotov apna. nad tisoč voz kamenja in nad 200 voz peska. Poleti smo naredili nad 20.000 kosov žgane opeke in zdaj vozimo stari tlak iz postojinske cerkve Tudi dve razvalini 1— nekdaj podružniški cerkvi Slavinske fare, sv. Trojice in sv. Marjete —' razdejali smo in boljše kamenje pobrali. Zdaj še pričakujemo vsak čas obljubljenega lesa za postavljanje odra proti primerni odškodnini z Brezja, in tako nam za zimo ostane le še poseči stavbinski les za streho. Tudi načert — delo slavnega arhitekta Jeblingerja iz Linca — obeta biti krasen, dasi priprost. ker za kras drugačen biti ne more. Jedini strah, kateri nam zdaj še grozo dela. je arhitektov proračun stroškov, kateri nam ima priti kmalu v roke. Zato prosi podpi-sanee še dobrotnikov, zakaj iz malega raste veliko. P. Bohinjec, kurat Vredništvo gorko podpira dobro opravičeno prošnjo. Iz Bosne. (Poterdilo in zahvala.) Velečastiti Monsignor! Hvala Bogu! sprejeli smo zopet milodar 43 gld. zbirk „Zgod. Danice", od te svote za novo cerkev sv. Jfžefa 34 gld. in 9 gld. za druge dobrodelne namene. Med milodarom za napravo cerkve je tudi milodar (10 gld.) mil. gospoda stoljnega prošta. Vse je prav in dobro izročeno in takoj vporabljeno za pokritje cerkve, ker sila je, da se ne razmakajo zidovi. Bog tisučerno plačaj! Jezus. Marija, Jožef obilno povemite! Kakor smo že omenili, se je po velikodušnosti dobročiniteljev letos sozidala poleg nove cerkve sv. Jožefa tudi svečeniška hiša — mali samostanček. To poslopje je jako potrebo tudi v tem oziru, ker stoji v središču, od koder so ceste in potovi na mnoge strani in kraje k rimo-katoliškim občinam in župnijam, ktere so daleč okoli raztrosene med drugoverci. Zatoraj bode služil ta samostanček za gostišče in prenočišče ubogim potujočim frančiškanskim duše-pastirskim svečenikom, idočim na odločene jim postaje, ali pa potujočim k cerkvenim in redovnim poglavarjem svojim. V tej novi hiši je več sobic; samo dve pa ste prav revno in pomanjkljivo prevideni s pohištvom za o. župnika, druge so vse prazne in ni v njih peči. Ako bi kje koje kerščansko serce za napravo pohištva, kake svete slike, s podobo razpetega Odrešenika za sobice v redovni hiši podariti blagovolili, bi s tem storilo veliko dobro delo; hvaležni redovniki bi za nje Boga molili in jih priporočali bi. Devici Mariji, sv. Jožefu, sv. očetu Frančišku Seratinskemu in sv. Antonu Padovanskemu, pa tudi kaj ss. maš bi se za nje opravilo v cerkvi in pri oltarju sv. Jožefa. — V svetek sv. Elizabete ogerske obiskali so nas v. č. oče provincijal redovne provincije Bosne sre-berne. Mnogo vernega ljustva in udov III. reda se je zbralo v cerkvi, kjer so v. č. oče provincijal opravili molitve in podelili sv. blagoslov. Himo-katolički župni vred v Prjedoru, 21. nov. 1894. Dr. Anton Babic, Br. Alphons Marija, župnik.- cerkveni odbornik. 3Iilostljivo zri na me! Begal sem pred Tvojim licem, Zemlje in neba Gospod! Sluh zatiskal Tvojim klicem, Šel sem v svet zmešjav in zmot. A zaman mi ves napor je. Kdo naj Tebi ubeži? Širno naj prebrodim morje, Tvoje me ok6 sledi. Tebe gledam v zlati zori Ko planine plamene In ko zadnji žarki gori Temno tčme obžarč. Tebe slušam v petju glasnem, Tebe slutim, ko sem tih. V gozdu mračnem, v polju jasnem Tvoj skrivnostni čut in dih Spet se vračam v krilo Tvoje, Milostljivo zri na me; Solzno, glej, oko je moje, Spokorjeno je sercč. Beli Kranjec * Lnčica hvaležnosti. Le gori ljubezni mi lučica jasno! Poj serce Mariji premilostni čas, Preslavljaj navdušeno Zvezdo prekrasno. Ki bila edma zmir Božja je last. — Naj vsaki plamenček se milostno dviga, In kaže: Marijo da ljubi sercč; Do Nje se v hvaležnosti vedno bolj vžiga' Ker Ona je Mati ljubezni svetč. V tej sveti ljubezni skerbi za otroke, Nje Serce plamteče človeštvu žari; Bolesti ozdravlja. solz cele potoke Premilostna Mati dobrotno suši. Tud meni dobrotljiva Mati premila! V ljubezni ustavila solzni si vir, Pomagala v sili, serce tolažila, Sprosila od Jezusa blaženi mir. Zatoraj le gori mi lučica jasno Hvaložne ljubezni Mariji na čast, Zvišuj ti moj jezik Nje slavo preglasno, Preslavljaj Nje milost, sladkost, veličast! ? Razgled po svetu. Znamnja, 13. novembra je v Novem Orleanu zgorelo skladišče tehas-pacifiške železnice 28.000 bal pavole, namenjene za liverpoolske tovarne. — Gotovo zažgano. Po vsem severno - nemškem obrežji je razsajal grozen vihar, ki je napravil veliko škode, tudi več ljudi se je ponesrečilo. — Tudi po Belgiji je 13. nov. divjal strašen vihar in dokončal berzojavne telefonske zveze. Iz Londona se naznanja 14. nov., da je vsi Angliji vihar napravil mnogo škode, veliko ljudi končal. V Doveru se je potopila norveška ladija; kapitan in več mornarjev je utonilo. (Dalje uasl.) Na Kitajskem se stvari za naše misijonarje na bolje obračajo. Minister vnanjih stvarij je določil, da naj se misijoni na Tibetu zopet na deržavne stroške vstanove. Tudi je ukrenila vlada, da dobi misijon potrebno odškodnino, kar je terpel prej šest let toliko škodo. I. Bratovske zadeve molitvenega apos toljst va. Nameni za mesec gruden (december): a) Glavni namen: KersČamke nove občine v Afriki. (Spis od sv. Očeta Leona XIII samega odločen in blagoslovljen) Pred tremi leti priporočili so nam v molitev „misijone v Afriki". Takrat kazal je naš list („Send-bote des Herzens Jesua) na okrožnico sv očeta Leona XIII z dne 20. listopada 1890. Papež govore v njej o bojevanju zoper sužnjost in o pospeševanju misijonov v Afriki ter pravijo med drugim: „Poleg skerbi za prostost (prebivalcev) imamo še drugo, resnejšo, namreč skerb za razširjevanje sv. evangelija po Afriki, ktera naj bi v temi nespametne nevčre bivajoče prebivalce razsvetila z lučjo božje resnice Že je poiskala množica apostoljskih mož one kraje ter tam ne le trudila se za blagor sobratov, temveč tudi življenje darovala. Vendar je dela mnogo, delavcev pa malo. Zatorej je potrebno, da se podajo še mnogi drugi brez strahu pred nevarnostmi, terp-Ijenjem in težavami v one kraje, kjer se še nahaja kupčevanje s sužnji, ter prinesejo nesrečnežem Kristusovo vero s pravo prostostjo vred." in — saj smemo pristaviti v smislu sv. očeta — jih v tej veri ohranijo, ter kolikor mogoče zboljšujejo njih stanje. To je zopet opravilo naše skupne molitve. In resnično je treba mnogo molitve, da se ohrani in srečno pospešuje to veliko, ali tudi težavno misijonsko delo. Pri vsakem apostoljskem dejanju zahteva Gospod Bog naše molitve. Spomnimo se le, kako je stal Zve-ličar nekega dne sredi med množico ljudstva in „se mu je smilila, ker bila je tlačena (od telesne in dušne revščine) in raztresena kakor ovce, ktere nimajo pastirja." Pri tej priliki govoril je besede, ktere rabijo tudi sv. Oče: „Dela je sicer mnogo, ali delavcev je malo;" pristavil pa je: „Prosite tedaj Gospoda žetve, da pošlje delavcev v svojo žetev." To je ukaz Gospodov, ki je dan najprej aposteljnom, v njih pa tudi sv. Cerkvi in nam. Ako je to vedno in vselej veljalo in še velja, potem gotovo brez vzroka ne terdirno. da to posebno velj& za afrikanske misijone: molitve, mnoge molitve potrebujejo misijonarji, molitve ne potrebuje nič manj tudi revno prebivalstvo te še vedno tako pomilovanja vredne dežele. Poleg tega pa dobiva tu naša molitev zelo hvaležna serca, ktera bodo obilno povernila z nebeškimi dobrotami. Misijonarji morajo po besedah sv. Očeta „podati se v one kraje od božjega duha navdušeni, brez strahu pred nevarnostmi, terpljenjem in težavami" In res more jih le Bog v to navduševati, da se podajo v ta kraj. kjer večinoma prebivajo človekojedci, kjer jih strupene kače in kervoločne živali pričakujejo v vodi in na suhem, kjer jih strupene kače in kervoločne živali pričakujejo v vodi in na suhem, kjer njih mladostne moči napadajo raznoverstne hude merzlice ter jih kmalu pripravijo ob življenje." „Prav veliko misijonarjev," tako piše eden izmed njih iz Konga, „veliko očetov, bratov, sester že tam počiva (na pokopališču v Loangi) Večina teh pridnih, hrabrih ljudi bila je še mladih, med 20 in 30 leti, prišli so večinoma iz Evrope, polni gorečnosti. Toda, žali! niso druzega storili, kakor na oltar se položili, kmalu so padli z orožjem v roki. pa z vdanim sercem; darovaje svoje življenje — kakor njih Bog in Učenik — za blagor revnih, nesrečnih Afrikancev." In ka-košne težave, kako terpljenje na duši in na telesu imajo prestati še pred smertjo! Vse se združi, da življenje ogreni misijonarju. Osamljeni so med neolikanimi divjaki: oni jih morajo oblačiti, učiti jih tudi najtežavniših ročnih dčl, in ko so se dolgo časa z njimi trudili, jim prav mnogokrat večji del teh divjakov zbeži v gozde, surovi sosednji rodovi pa planejo na misijonarje, morijo, ropajo, zažigajo in raz-mečejo vse. kar jim pride pod roke. Pa še ne dovolj! Kljubu vsem naporom nastane mnogokrat huda lakota. ktera poseje cele pokrajine z živalskimi in človeškimi trupli. O Boromi (Zambesi-skem misijonu) nam ravno sedaj poroča o. Lad. Menyharth S J.: „Toliko zdi se mi gotovo, da bomo tu letošnje leto imeli strašno lakoto Kobilice vse končujejo .... Vsa naznanila, ktera sprejmem, napolnjujejo me z groznimi skerbmi. Kobilice popolnoma vse uničujejo, celo listje dreves, bilke in terstje ob reki so oglodale. V teh razmerah bi po naravnem nagnjenju najrajše pobegnil; kajti kaj bom 200 dečkom in deklicam naših sirotišnic dajal jesti? Kako bom mogel našim kristjanom pomagati? in kaj bom dal neštetim revežem v4* Kaj ne, ljubi prijatelji Jezusovega Serca, misijonar ima prav, ako v začetku tega pisma pravi: „Težave neizrečeno rasejo v teh temnih pokrajinah; vse je polno ternja in težkoč?" Ne moremo mu zameriti, da bi „pri teh razmerah po naravnem nagnjenja najrajše pobegnil." Da bi pa s svojimi hudo terpečimi sobrati terpel, da bi njim. ktere je s tolikim trudom pridobil, bil v pomoč in tolažbo; da bi se vedno še našle velikodušne in darežljive duše, ki bi bile pripravljene vse, tudi smert darovati za nesrečne čeme brate in sestre v Afriki, ter z veselim sercem hitele v temni del sveta; za vse to naj mnogo in iskreno molimo, ker le Bog more slabotnemu človeškemu sercu podeliti junaško moč. Vendar ne potrebujejo le misijonarji, temveč tudi prebivalci te velike dežele prav iskrene molitve. Saj se nahajajo v sredi te strašne bede brez vsakega ali vsaj brez popolnega znanja tolažilnih resnic naše sv. vere. Kaj bodo počeli, ako se jim strašna lakota približa? Ako bodo porabili ves prihranjeni živež — če ga smemo sploh zalogo imenovati? Ako nič več ne dobč druzega ko korenine zelišč in dreves, ktere bodo toliko časa grudili, da bodo onemogli popadali ter umerli vsled strašne lakote? Kako strašne misli obupnosti bodo se zbujale v njih sercu! In zraven še negotova bodočnost! Sama misel na vse to nam pretresa mozeg po kostčh. — Morebiti pa je še hujše, kar jim preti od druge strani Kervoločen poglavar razpošlje svoje divjake, naj mu prineso rbele in černe slonove kosti." Pod imenom rč»-rna slonova kost" ne razume druzega. ko zamorske sužnje, kterih naj bi mu s silo pripeljali. Kadi spolnijo kervoločni podložniki brezbožni ukaz in znano je. kako nečloveško tla pri tem ravnajo Ali naj bi ne prihiteli radi na pomoč tem svojim revnim bratom in sestram, da postanejo prosti take osode ali v^aj za tom revnim življenjem obvarovani večnih muk po Božji milosti? 0 gotovo, pomagajmo jim. kolikor le moremo! Vredni so podpore; ostali bodo hvaležni zato: bodo nas po Gospodovih besedah „kot prijatelje sprejeli v večna bivališča." „0 dobre moje Sestre.- dejal je mali umirajoči Leon v Algeriji svojim strežnicam, „zelo ste mi stegle in zelo vas ljubim; ko pridem v paradiž, zahtevajte od mene, kar hočete, jaz vam bom vse pridobil u Podpirajmo tedaj, predragi, z molitvijo in darovi revne zamorce v Afriki, da postanejo deležni Odre-šenikove kervi, ktera je bila tudi za nje prelita. Glavni namen za mesec prosinec (januvar): Rast ljubezni do Boga. b) Posebni nameni: 7. S. Ambrož. Duhovni in obhajanci. Bratovščina duhovnov mvlitve in sploh vsi duhovni avstrijskih in ogerskih dežel H. Brezmadežno Spočetje D. H. Sv. Oče in Cerkev v boju zoper nevero. Habsburška hiša. Manjanske konjrregacije. 'J. Druga adventna nedelja. Visoki cerkveni dostojanstveniki. Vspešen boj zoper socijalne demokrate. Spreobernjenje brezbožnih družinskih udov. 10. Prenesenje sv. hiše v Loreto. Mešani zakoni. Ločeni zakonski ljudje. Mnogo britko>tnih žen. Dedščine 11. S. Damaz. Razširjanje kerščanskih časopisov. Dobitev potrebnega denarja. Pravočasna, vestna naprava oporoke. 12. S. Otlllja. Nune, njih šole vzgojevalniee in bolnišnice. Boljše spoznanje sv. vere. IL Bratovske zadeve N. 1]. Gospč presv. Jezusov. Seroa. V molitev priporočeni: Na milostljive priprošnje N. lj. G. presv. Jezusova* Serca «v. Jožefa, sv. Nikolaja, ss. Hermagora in Fortunata, naših an^eljev rarhov in vsih naših patronov. Bog dobrotno odverni od nate de-tele poboje, umore in samomore, odpad in brezverstvo. prešest-vanje in vse nečistosti, sovraštva, preklinjevanja in vse pošastne pregrehe. £e slinast iMtjralajic. ki bo gotovo pogubljen, če se ne spreobrne. Dva posla v nevarnih okoliščinah. — Bolan gore«' duhoven za pomoč. - Neka družina in njeno dospodin-stvo. — Starši priponx^ajo svojo že 2 leti na nogi hudo bolno h«V-r v molitev in priorošnjo M. Pomočnici na Brezjah, sv. Antonu sv. Frančišku z obljubo, da se bodo očitno zahvalili v »Dänin*. ako bodo uslišani. — Oče priporoča vso svojo hudo bolno družino, ženo. mater in dvoje otrok v priprošnjo M. Pomočnice na Brezjah, sv. Antona in sv. Frančiška ter molitvi vernikov, z obljulio. z obljutio, da se bo očitno zahvalil v »Danici«, ako bo uslišan. Listek za raznoterosti. Ljubljana. Naznanjene slovesnosti Marijinega brezmadežnega Spočetja v cerkvi Jezusovega presv. Serca so se veršile v najlepšem redu. Ljudi je prihajalo k govorom toliko, da cerkev ni mogla vsaki pot vsih sprejeti Prihodnjič več. Usmiljeni bratje v Kandiji pri Novem mestu so napravili prelepo podobo Marije Device v svoji kapeli. Darovali so za njo med drugimi: Č g. Avg. Šinkovec, kapi. v Stari Loki 50 gld.; tergovec Frid Soss 5 gld. V Gorici je 25. t m. za sušico umeri blagi čast. kapucin P. Ambrož Mandeljc. Bog mu daj večni miri Prihodnji četertek, k decembra, bode v nunski cerkvi ob 5ih zjutraj slovenska pridiga in potem sv. maša pred izpostavljenim presv. Rešnjim Telesom za ude bratovščine sv. Rešniega Telesa. Kakor navadno, bo tudi ob 4ih zjutraj tiha sv. maša in po maši sv. obhajilo za ude bratovščine Opomba. Zarad nenadno došlih nekterih neodložljivih spisov smo neradi odložili nektere tudi nujne članke, kteri pa se vverstč precej prihodnjič. Vr. Triolet II. (Tihomil.) Zares prelepa je dežela bila Po kteri se je mleko, med cedil; Ki Izrael jo od Boga dobil, Zares prelepa je dežela bila. Bog skoz puščavo jim vodnik je bil, Dokler njih noga mej ni prestopila; Zares prelepa je dežela bila, Po kteri se je mleko, med cedil. A lepša je dežela nad zvezdami, Domovje krasno, večne sreče kraj. Lep bil je Izraela zemski raj, A lepša je dežela nad zvezdami. Sladak dežele bil je one slaj, (Saj to priznaval bode vsak med nami) A lepša je dežela nad zvezdami. Domovje krasno, večne sreče kraj. Dobrotni darovi. Za dijaško mizo: Iz Št. Vida Neimenovana 4 krone. — Č. g župnik BI. Petrič 2 gld. — Preblagi gospod dr. M. Dolničar 50 gld. Bog poverni predobrotljivemu gospodu z najboljšimi dobrotami in milostmi ta velikoserčni dar. — tako pa tudi vsem drugim podpirateljem naših zelo potrebnih dijakov. Za se. Det m str o: Čast. g. Fr. Mekinec. kaplan v Šent-Vidu nad Ljubljano 7 gld. — Čast. g. Ivan Abram, kaplan v Košani 10 gld. Za ciborij in cerkveno orotlje na Brezjah: G. A. V. iz Ljubljane je daroval 5 gld. Na Marijino priprošnjo poverni mu nesk. dobrotni Bog lisučerno! Za cerkev sv. Jožefa v Frjedoru: Neimenovana iz Št. Vida 2 kroni. Za bratovščino za duše r vicah: Č. g župnik BI. Petrič 2 gld. (Op. Pri tej bratovščini, prosimo, naj se vselej pristavi: če za Šenklavško. ali za ono v Parizu . . . Azijo? Vr.» Za afrikanski m is i j on: Župnija sv. Katarine po č. g. župniku Fr. Dolinarju H gl. 25 kr. Za misijon čf. očetov Trapistov v Muriannhillu: Iz Begenj 3 gld. 10 kr. (Drugi darovi prih.)