V Gorici', dne 10. aprila 1890. „Soča" poldne in velja s prilogo „Cispliarski LIH' ejemana ali v Gorici na tlom poSiljana: leto.....gld. 440, leta......2-30. leta.....M"- e toliko več, kolikor je večja poštnina, riipim manj premožnim novim naročnikom j, ako se oglase pri uprav ni>lvu. a vsakih 11 linij v>ak drutri torek in velja LUI" izh't;:i in se prilaga v^it m-^ec v ob-r je v petek praznik, isideia lista že v čclrtvk. SOČA IgovornI urednik Andrej Gabršček. (Izdaja za Gorico) Tečgtf XXVI. „ Bog1 In narod'. •» — Oznanila in .PBSUIIEI" plaLujejo se za pelstopno pelit-vrsto: 8 k?., če se tiskajo 1 krat, 6 . 3 Večkrat — po pogodbi. - Za večje-Me po prostoru. Posamično Številke dobivajo se v tobakarnah v Nunski ulici in v Šolski ulici, v Trstu pri LavrenčiEu nasproti velike vojašnice in pri Pipanu v ulici Ponle della Pabra pO 8 kr. Dopisi pošiljajo naj se uredništvu, naročnina in reklamacije pa upravnistvu „Soče\ - Neplačanih pisem uredništvo no sprejema. — Hokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravniSlvo je v Gosposki ulici 9. Tiska »Goriška Tiskarna A. Gabricek" (odgovoren Josip Krinpoiič). »>x«<- r-,^%- J^>K«<* K jwnt' :5'' ,nami ls'1- .i1' 'z*la ",,il [»J^knAnjo*1 prva številka ^s><^JS novega političnega <>I;isila za Sloveiiee na (Soriškem z lepim domačim imenom ¦Snfii'.'. Ker ji- naše /aVi-iluejšo ob* čiu-tvo z nenavadnim veseljem pozdravilo novo podjetje, je začela Soea / 1-2, aprilom redno izhajali, in uprav letošnji veliki leden je dočakala polno Jo-lelnico svojega življenja. Vso zgodovino pred • Sni-initii • rojstvom, obujenem krstu in daljn««!!! življenju do današnjih duij dobe čilatelji v posebnih č-aukdi današnji' številke Zab-gadel m- n«' bomo spuščali na tem un'-tu \ podiobiio-li, iiiiii v< f- !c v splošnih pitli-zah :a narišemo •d.i.n. k1 liani bdi pied nimi v tem za nas svečanem trenutku, ko -«¦ nam oživlja v spominu :>.V1Hiio > i v I) • • 11 j < ¦ in bojevanje tako važnega polili-ke«_M glasila, kakor:aio j«- brc/, dvoma naša Soča> za i -lovrnsko prebiva!-h«, na (Jori-kem. pa imli za slovensko narodno stv.ll' V obče. /..- dep-Ui, Mlini, da je Sin a sploh doživela J.Vlelnim svojega občanka, zasluži .-večanega spomina, je vredno posebne pozo; nosiš od siraui na-e;M citajoče:,ra občinstva, kajti pogosto so pri-hfi*!i nad njo črni oblaki, polni bls .'i\o!;iri.ii,:a. /umiri rahlem in grozim s poplavjem v m-i-, :.;:-;.:>¦'!• \> m svobodnega ra/v Tanja iu napredovanja na-euu H.iine:u vozu. Ni čud, po-;mi"/!io>!ij h!au'oth'j :lo ;,-( je prine-cl, kakor drugod, tako ludi n i.iko ia/novr.-ii e d se prikazovali na našem narodnem po'j-1 kot delavci ali ludi kol /avoruice žalostnega spomina pri ua-or«-j. ako pii Soči- ne opažamo v vseh i iW..m1ii »*ti. ki bi jo bila .spremljala kol ' ' zve-:,i dni/fc.i o i roj-iva do iJaua-!'ie_M dne. \ajla-amo sami to «!ej-:vo. sii.l mkakor n: najmanj ni v nei.i-l ne nam ne onim možem, k: so polniti pred nami Sočine - predale z duševnimi proiz\odi iz s\t>ftv'.i pere-a. Kakor so se i .izvijale naše domače razmere iu raz-meiie«-. cesto zares z.ej.i nesrečno za slovensko s v ar, t;ik«.> je sla •Soča- vca-ih z.t njimi, vca-ih se je postavljala neprijetnim od-liošajesn po robu, pa. se je morala /opet pokorili mogočni volji, - -dt-kler .:<• [i.tp.ish-: ni otresla vseh neljubih vplivov iu naslonila pol svobodne-a življenja, ko j«-j ui treba imeli prav nikakih ozirov ne na levo r.e na cK-sm. imajoč.i pred očmi edino le: n<'kaljeno boljšo prihodti.jtiš-t slovenskega naroda v obče, ob laško-slovenski jezikovni mi-ji {>a še poseb.-. Ali jedno doslednost moramo s ponosom nanašati na tem odličnem mestu, namreč doslednost v borbi za čast slovenskega imena, za enakopravnost slovenskega jezika z nemškim ali italijanskim, doslednost v moralnem podpiranju vseh slovenskih narodnih ali gospodarskih podjetij, |)a, veliko je prekorisltiili naprav, uslunov, društev ild„ kahTe je -'Soča> spravila v življenje, ona jih vhjuhI-Inij«'vaje spremljala na težavni prvi poli iu veselila so poznejšega prekoiislne^i delovanja, Urez, samoljnbja umre pač reči danes oh svoji ^.VIHiiifi: Od rojstva do danes sem videla vsa vesela in žil* lostmi trenolja svojega naroda, ž njim sem .se veselila ali Ingnviilii, v. njim in zanj sem živela, vse njegovo narodno ali gospodarsko življenje in gibanje se suče okoli mene. V čemur pa nisem izpolnila onih iiiiii, katere je stavljalo v me marsikatero pošleiio, iskrenim r iiloljnbjeiu niidalmjeno slovensko *\r<\ - lo imajo nit vesli lisli, ki so me vezali v one v» rige, katerih sem se naposled vendarle srečno otresla. I'osebno živahni časi za -Sočo« so bila prva s liri leta do znane sprave jnladih" iu „starih". Ali s ,spravo" smo prišli goriški Slovenci, lahko rečemo, z dežja pod kap. kajti nastala je doba resničnega životarenja. Le je takrat vsaj deloma dokazovala slovenskemu svetu, da goriški Slovenci niso še povsem zaspali. Še le po lssn. L ko je došla v (Jorieo nova delavna moč, začelo se je /novic resneje delovali na narodnem polju; nastalo je velevažno delavsko podporno društvo, ustanovila se je «(ioriška ljudska posojilnica , ohoril se je prvi slov. otroški vrl in kmalu potem tudi en razred dekliške Šole. ki je ostala pa do I. 18H0. le dvorazredniea. Tedanji -Sočin* urednik dr. Anton (Jregorčič je ludi dejanski skušal izvršili o..... za kar je vspodbujal goriške Slovence v lislu. Toda vse prepočasno je bilo tako napredovanje, katero so tiščali nazaj domač' ljudje iz sebičnih razlogov. Slovensko ljudstvo je hlepelo po hitrejšem napredovanju, zato si je želelo na nekatera mesta novih, čilili. požrtvovalnih iiinčij. - - Vsled lega je nastal znani razkol 1. 1 SS«>. ¦ Sočini • članki v septembru in oktobru, zlasti oni pod naslovom llotli jasno*, so uzročili v znanih krogih veli-, kausko razburjenost, da so nepiemišljeiio izvršili na «Soči» dobro znani ate«:i.«! da sle zuHedali dne :M. oktobra istega leta kar «|V" -Soci beli irs.n. v uil':'kvin pogledu nam ni obžalovali, da se je lo zgodilo. V narodnem oziru smo začeli hitreje napredovali; v naše politično gibanje je prišel nov. čvrst in živahen duh. Od istega časa se je žarela tudi - Soča- širili in širiti, da je naposled vzraslla do nepričakovane velikosti. Ker sama ni mogla več ustrezati vsem zahtevam, dobila je sinčka, ki se imenuje -Primorci;.; ta se tiska lelos /e v !•">."»() iztisih. kar je na našem časnikarskem polju že lep naprede-V. Ali še jedno važno jokoinost moramo omenili ob rJo-lolniei, okolnost, kije za -Sočo*, njen daljni razvoj in njeno delovanje neprecenljivo važnosti, namreč: da je s «Sočo» združena tudi lastna tiskarna. Slabo se godi listom, ki nimajo za seboj tiskarne; vsako malenkostno povečanje morajo že drago plačati. Vse drugače je pri listih z lastno tiskarno! Brez dvoma bo «Soea» še napredovala; pri prvi možni priliki bo izhajala po dvakrat na teden, to pa v glavnem s pomočjo tiskarne. 3*n*Vv c^- ¦ ^4^ -V".:*:r.r *L*jr:*r-L*:*' ::~x*.< -z**mmrr *&X«*~ m •*fl&w&. «So5a» s stojo tiskarno je po-1 klicala v Življenje tudi dvoje zelo važnih j književnih podjetij: «Slovansko| knjižnico« in ^Knjižnico n mladino*; prva dopolni prihodnji mesec že lepo število 50 snopicev. Kolik književni zaklad bo polagoma v obeh imenovanih knjižnicah l Vrhu tega moramo še omeniti, da izhaja 8 stranij obsežni »Primorec* za ubornih 80 kr. na leto le s pomočjo tikarne, ki ne le niCesa še ne zasluži pri njem, marveč precej veliko doplačuje. In «Soča» lahko s ponosom kaže ob svoji 25-Mnici na te in tolike proizvode iz svoje tiskarne, rekoč: Vse to je moje delo! Da ni bilo mene, bi danes gotovo ne bilo «Goriške Tiskarne« in njenih književnih del, kiteiih je v tretjem letu njenega obstanka že toliko, kolikor v malokateri drogi tiskarni nn Slovenskem. In koliko jih bo v nadaljnih 25 letih, ako pojde le po spanji poti! Ako m Ha* torij «»«MM** «pM* tona vešŽWtt.j*«l6JI tofm%1fiflfr gotova TjSHiift j*tf tfcflaenM^ pogoj njenemu nad«1jneu>* obuiaoku ih razvitku, da ima miren rnidepolii pogled v še lepSo pt?»l«te&st. -j—' Iri ta okot-nost je vreffnifc da se zabeleži na tem odličneni Jtmto, ker je odločilne varnosti xa prihodnji nadaljni «SoCin* nazvitekj #**.** ^ela š« vellko veae" lejšft — W(rti^!o. Qb 2o-letnici (ima torej «Soca» veliko veselih spominov za seboj, prestane bridkosti to težave so pozabljene, a pred otSmt je up« polna prihodnost. Ali je mogoča Se lepša proslava dovršenega 6eW#tol«tjaf 1$ Y taV& im*ih nastopa *SoCa» drugo čflf&tofctfe f#oje(,a življenja. Ob tej prjlitt kltee trojim ustanoviteljem, ki se tse.ži preselili v boljše življenje: Slava njffir" tp'o m inu ! Živečim uHtanaviteljem, urednikom, sotrudnikem, dopisnikom, zvestim naročnikom pa: Iskrena hvala! Kdor čuti, da more hoditi za «Sočo», kakoršna je, ta n^ti Jer} Petane zvest podpornik, bodisi duševrto- .ali gmotno; posebno pa prosimo Hoga svoje prijatelje in znance * sirom; lepe',-&$# domovine, prosimo podpoj-e v vseh težavnih podjetjih, ki so s >Soča» v tesni zvezi, — a na tem mestu ki ob toli svečani priliki dajemo možko besedo, da od te podpore bo imel Ves dobiček le nago d slovenski, kateremu smo pbfvetai. "*se svoje moči, duševne in gmotne, ij^sp^čaino se v podrob-nišo^^oV katero odlagamo na prihodnje J^se, posebno pa, ako Bog da zdravje, tta oni svečani trenoiek, ko bo «Soč;a* slavite svojo 50-letnico. Končujemo s presrčno željo, da bi v drugem četrtstoletju bilo manj boja v domačem taborju, več in odločnejšega pa z nasprotniki, zlasti onega „zazna-movanega rodu*; mir doma, vstrajna borba pa prot| zunanjim sovražnikom. Podlistek. To je *Socmo» geslo že nad 15 let neprenehoma! Da smo se ga zvesto držali, mora vsakdo pripoznati, tudi naši domači nasprotniki, kajti domačih razpdrov in prepirov ali polemik nismo radi začenjali, pač pa smo,bjli vselej v defenzivi, dasi . fedajnMj fn nr***ik mn je bil t«Mlj. Aodr«j M.roiic, tiskat pa ga j« fetts: hnftjal je vsak* saden. LfctfiJ je 2«l6 razveselit- zavedne rodoljube v deželi; takoj so se ga oklenili in mu pošiljali novice z dežele. .Domovin a" se je odlikovala po jako lepem jeziku; bila je vseskozi narodna. Danes bi se ne upal javno tak6 pisali noben c. kr, uradnik. — L. 1868. je cena poskočila od 2 na 3 gld., menda radi koleka. Ali islo leto je že imela „U o m o v i n o" hude polemiko s „S1 o v. Narode m", v katerem so jo napadali dopisniki iz Gorice. „D o m o -vina" *je kaj mirno zagovarjala svoje stališče. — L. 18(10. je pa imela „0 o m o -v i n a1' tudi doma že mnogo opravila, mnoge rezke boje, ki so imeli svoj vir v — deželnem zboru. Maružic in Winklcr sta tedaj ostro zibala jedno osebo, okoli katere se je sukala vsa naša politika do I. 18!) 1. Posebno zanimiva in poučna je bila polemika zaradi interpelacije o zjedinjeui Sloveniji v deželnem zboru. Le Čuditi se je, da rezka polemika v „1) o m o v i n i'1 ni imela zadostnega upliva v poznejšem raz-vitku nase domaČe politike. MarušiC se je naveliča! takega nehvaležnega Časnikarskega posla; morda je na to uplival tudi splošni avstrijski položaj, da ni inog?) več izdajati političnega lista, drugega moža pa ni bilo, da bi bil prevzel •Domovino* v nadaljno skrb. Tak6 se je pripetilo, da je izSla zadnje številka dne 31. dec. 1869. MarušiC je še izrekel v slovesu, da naSa dežela je potrebna samostalnega lista; zalo se nadeja, da se pa kaj pozneje uresniči ta želja, ki se ni mogla izpolniti v oni čas. — Toda preteklo je polnih 15 mesecev, predno je zagledal beli dan nov list — naša «Soča». Politično društvo »S o C a" je imelo 23. | februarja L 1871. občni zbor. Predsedoval mu je dr. L a v r i C, ces. komisar je bil baron B e e h b a e h, a zapisnikar E. Klavžar; navzočih je bilo 54 udov. — Pri tem zboru je prišla v razgovor tudi Jugoslovanska zveza* v zmislu ljubljanskega shoda v decembru 1. 1870. O tem shodu in programu je poročal dr. Lavrič sani. (Več o tem niže). Govorile so se res navdušene besede za sproženi program. Pokojni V. Dolenc je poročal o nameri odbora, da bi ustanovili v Gorici politični tednik v zvezi s tržaškimi in istrskimi Slovenci. Ali ne ti ne md uho bili uneli za to misel, zalo pa je odbor predlagal obe. zboru, naj se vsekakor « ustanovi politični Časnik kot organ društva ,SoLa', ki bode dokler se potrebne zaloge po dvakrat na mesec*. — naj izide prvaJtevilka ru pa i§/lM^HMK skrb trto Izdl Dote i rem mestu je »Našprogra m*. Tarn je rečene * »Prva naloga mu (t. j. listu) bo, da bode uredništvo skušalo, zadostovati namenu druUva, ki je po §. t. njegovih pravil: »Hraniti in vresničevati na podlagi 'omeijnib državnih postav pravice slovenskega naroda, zlasti popolno enakopravnost v vseh razmerah javnega življenja*.......Narodnost svojo bomo tedaj srčno branili protr ram napa-florn, žito pa oživljali in raz9irjaK unkI naru-dom ;ft>#r*t ifctane.f 8to*ai*y| h t w«*^ Slovanov o* jufcii po ljubh>n*kem progranm decembru 11*70., CKir.^e ne wdm» na druge slovanske brat«. Potem bojo predeli odprti razpravam, pritožbam in nasvetom, kateri bojo zadevali državne nradnlje, deželne postave, nas deželni Kbor in odbor, SoNke svete in *o!e sploh, cestne odbor«; it; posebno občinske zastope. 1'retehtavaii bomo vse, kar se tiče našega duševnega in gmotnega blagra; tudi pridejo državna vprašanja vmes, kolikor bo treba", itd. -- Že iz tega odlomka je razvidno, v kako lepem jeziku je bila pisana »Soča* takoj od začetka. Prvi uvodni članek je bil: J u g o s [o-v a n s k a z v e z a,". To je bilo ono poročilo pri občnem zboru i'X Tebritarja, katero smo omenili zgoraj. Poročilo omenja najprej, kak6 zelo se jo razširila zahteva po .Zjf-dinjeni Sloveniji*: toda uspeha ni. Ali slovanski rodoljubi na jugu so šli se dulj<» in razširili krasno misel o zvozi Slovencev, Hrvatov in Srbov. Zlasti Slovenci se moramo živo okleniti le misli, ker smo majhen narnri, a sovražnikov imamo silno veliko. Zato je bila tudi sprejeta ta zahteva v program ljubljanskega shoda v decembru prejšnjega leta. Poročilo konča tako-le: ,S!ovenci! Poprej je vsak gledal k večjemu na svojo okolico, zdaj gledamo že dalje na okrog na Slovenijo. Okrnimo .še dalje oči, ozirajmo so na druge brale in izročimo, da hočemo ž njimi stopiti v tesno zvezo! Vzrokov je, kakor vidimo, veliko, in že čut nam pravi, da se ima brat združiti z bratom. NraM preddedje nam niso mogli zapustiti nič dobrega, nič slavnega, ker so živeli nesvobodno pod težkim jarmom. Skrbimo pa mi, da bomo svojim potomcem izgled, da se bodo oni na nas ponosno sklicevali rekoč: Ti so temelj postavili naši sreči!* To so bile svežo, ogrevajofe besede! Ni čuda, da je slovensko ljudstvo oduSevljeno pozdravilo prvo številko „S o č eu. V podlistku je pričel priobčevati umrli Štefan Širok jako zanimivo in spretno pisano potopisno črtico „! z Gori c e n a T r-n o v o"; dovršena je bila v -J. St. — Dalje js prinesla ta „štev. na poskušnjok še dopisa iz Prvačine in iz tolminskih hribov, je-len predal ..političnega razgleda", skoro dva predala „raznih vestij", poročilo o prej omenjenem zborovanju društva „S o č a", vabilo na ita-ročbo in tržno poročilo. Dne 12. aprila je izšla 1. štev. in potem vedno do konca leta po dve na mesec. Prva štev. je priobčila šlanek „Volitve občinskih zastopoV- (ki se je nadaljeval še v dveh naslednjih številkah) in Franciji zelo prijazni članek ,.Nemško - francoski«, vojska" (ki je 4. Štev,) Prav zanimiv; članki : ,/!udna pola vladne pre-iriški gimnazij*' v 4. štev., ¦ 8. Štev., „Bismark in čitalnicam" v 9. štev., pa goriška grofija'* v 10. imela vedno toliko posla, je bilo treba dodajati pri-steviiki. Ali imela je hudih tkoj pri rojstvu; ti so se za-¦, kjer so pisali proti nji in društvu enakega imena. — V poznejših številkah ponatisnemo' marsikak članek ali vsaj odlomek i/, tega prvega letnika, da bodo mlajš»-mu rod« znane tedanje razme-e na Goriškem. V zadnji številki istega leta dne iti. dec. je „S o t a" naznanila, da bo izhajala kot tednik vsako soboto za ceno 4 gld.; ob enem s.c je preselila v Pateruolli- \uvo tMksrno. KnkiiffHf Ali te pn* Mettlfca je J>a» w^ifo^ji^Bft«toju|M fe JV/f«; *»-pfcMnb* j« bitu P»mLhA % rtzaodtn* t tatftm jpiike. Ltubft *» j* zgodilo % drogo Mcvilko; to je wbrstvo It *wo pobmlo v ti»Jurni, a zoptrr ureiTnik* je bila določen.! obravnava na -2\K dan* jarmarja; kako je končala, ni nikjer v ,.Soči" naznanjeno. Dne II. aprila ts7:>. je bi! «.'bč!ii zbor „Soče". h tajnikovega poročila poiiiemaioo, da so je dnišlvi-ni* glasilo zelo razširilo po dežfli in tudi zunaj nje; društvo samo pa je štelo ;!tO članov. Prcd^'dnikom jo l)il izvoljen L a v r i (-, a pn*j'nji dr. Žigon je ostal v manjšini. V odbor ho prišli: Abram, Dolenc, Doljak Mat., Faganel Jos.. Klavžar, Nanut Jos., Suc Ant. v Pliskovici, Vi.b-s M. in dr. Zigon; v manjšini so ostali Tonkli, Itojie. Jakopič iti Fr. l.eban. — V ir-tem i*-a;,ii ji- iuifl.i „Soča" o.ilcr boj proti kraškf-mu drž. po^laiirii ('Irm-lu. - ¦ SI. V.K je bila zopet zaplenjena zaradi dopisa iz Prfjge. V il. šlev. je priobčila krasen člati»'k „S I o v e n k a m": morda ga kaj krnaln pon ilisnemei. - • V istem ča:.u je priobčila več člankov za ptedeMo ž.ele/.nieo, ki je bil.: na dnevnem redu tudi v tir/!, zboru. AH „S o (¦ a" je dobila kmali! skrbiiega bratca, ki bi pazil na „zapeljivo'* sestrico. Iiue \H. junija 1, l«72. je i«šla prva številka pro-slulega „(; 1 a •s a", ki je udaril proti ..liberalni" „S o (¦ i*' to-le struno : .bilno, silno vera peša In v pregrehah vse liri. ('aidnu se nam štrena meša: Voz n.nn u pod pot leti*. in da bi se ne polomila temu vozu kolesa, prihitel je „l! I a s" na pomor. -— Uredništvo so nadzorovali gg.: Uensa, .1 Kumar, dr. Hrast, J. MarušiC in dr. J. Gabrijevčič. S početka je bilo vse Se dosti mimo in dostojno. Ali ko je dr. Ton ki, propadel pri kandidaturi za predsednika ,,S o č e'*, potem je počil razkol, ki je aaKtene varno in dene ključ v žep. Zavzeta jo glefla Petrona; še nikoli ni teta zaklepala pred njo,. Kaj ima to pomeniti? «Kk| sto, zaklepali tam, teta?», pobara zvedavo dekle. «Meni)a*ifem>. d« imate v krilu kakega hrošča«. cSaj tinij#:eba vedeti*, odgovori kratko teta, malo ne tako, kakor odpravljamo nerazumno dete. «Pripravi se jutri na sejfija y Borušovem. Pojdeš tja prodajat betvo maka in pplkčrp| j»m Denar za ta jajca si lahko obdržiš za kako rutico,, da bo& Hnela o posvečenju kaj novega. Na godbo moraš iti irr>da.4SL *<& ne misliš na Jurjab VfeuJŠ^Uateta: «To deklo fttina nobene sreče; dobro, da sem našla na vrtu Mc^fei*«pe«nato deteljo. Zašijem jej jo v ovratnik, -da ne'blf>: .,mislimv4j To/ vidi, potoki Nisem je prijela z golo roko, zato Petrona ni očesa zatisniti. Prikaže se Do konca L 1872. ni bilo v .Soči" ni-kake polemike z »Glasom*, sploh je domači razpor le še le tlel pod pepelom. Začetkom t. 1873. je pa .odstopil* podpredsednik ,SoCe" č. g. Marko Vale s in se pridružil — .Glasu*, v katerem je priobčil opraviCenje svojemu prelovljenju, češ, da so udje »Soče' brez verni itd. Prav za prav je K občni zbor *Soče» dne 30. dec. 1872. povod poznejšemu ravsu in kavsu. Za ta občni zbor se je pridno agitovalo, ker se je napravlj.il nekak preobrat. Došlo je 01 udov z 42 pooblastili. Dr. Tonkli je predlagal, naj vsak drustveiiifc po imenu odda svojo glasovnico volilni komisiji, ki je bila sestavljena tako: Tonkli, Povše in Ferd. Perozzi: ta komisija je odklonila t*, pisanih in — 5 brzojavnih pooblastil. Ob i. uri je bila volitev pretrgana; glasovnice so "se" "zapečatile",'"a ob' 21'«" se je nadaljevalo. Hoj je bil hud. Ali dr. Tonkli ni zmagal, kajti predsednikom je bil izvoljen dr. Lavrič s (it glasovi, docim jih je dobil Tonkli le '57 ; tudi ostali odbor je bit šesta-vVn proti volji dr. Touklij.i. Glas-, j,. pisal potem, da je bilo pri zhom le ;ii> udov in sploh hudo napadal društvo in li»! *.So6o», Tu je b»t pneetek trd*teu uzpor-; auvd «mladimi* in tstarimi«! Zakaj*? Ker ni tih «tvo!jen,\ prediedtiikotn jaUttt oseba, ki je hotela tn* vsak način priti na vrbumr. «Hfte M druitro z* predsednika*, vsklikuil je neki 'dopisnik Se poprej v «Scči>. Zdaj so postati »Sočani* nafcral l>fezverti. Hbcra!''i po u/oru dunajskih Matov* d« hočejo narodu vero vzeli itd, TonfeS t '.Št!;«! S7 "-jiiiii »«• je odločno postavil proti erjocanom«, ti tmli niso »noičali in boj je Ml V liajUpšeu. cvetu. Duhovniki in polvetnjaki do stali v dveh srdito si na^probljočll) hiborjik Priznati je treba: oboji so ^ti veliko predaleč v svojih dejanjih h v časnikaftfeifa polemikah. Kdo je ver zakrivil, to je težko itUsudtti: vsekakor pa so razpor uzrocili *Gt»MtWti». Prepir je iio-tal Čedalje hujši, Gtoihjfi »dtlejši. Ne bomo tu omenjali posamičnih prizorov, ker so preveč osebne nravi, kak. Kdor ima motila • Sočo- i/, istih časov, J»»j čil* fcl»sU razne «p o s i a n i c e« iu videl bo, da tt/.roki onega prepii.i ho bili povsem leti, kt stt u/ročili drugo iz.tajo razkol* v l MjtflJ. Ker društvo «.*ik>e«» nt Uvfllil«) dr. T. za predsednika, zal6 #1 je pa |iredsedii!k poiskal društvo ter MUlttliOVil lioVo politično društvo •tJoriea«. 'V'«9lfim* z dne -JU aprila 187:.«. sta prieMtfa ^r;Tim1il( In Vinko Shibel; •poslano«, d« naiiior.ivano no»n društvo im.i za nad -J(K> prigt;i*enib članov; dne •!. maja pa sta ze sklicula ulični sbor v Ton-klijevo hilo. Občni »bor je j»c«f*b»sil «(*tas> kot glasilo »Gorice«. ef*lau» p istot na to v povečani obliki; tiskal ga i* Sel t z. -- Na to je začel kar cveteli mv* in tavp, »Glasove, polemike so pile Zeb> ©bsetne. Iz vseh onih člankov se pa vidi dcstedno kot iib>č.i nit —- borba za, eno oflubti« lil ta borba je trpela »lolgo, veliko pTCfloigo, d«)kler nista obe stranki uvideli, da narod ima od prepira veliko škodo, vera p» ni&ke koristi. Dne ,V januarja L 1875. j» umrl zvest somišljenik, naroden delavec in dež. poslanec g. M. tioljak v Solktnu. «So*»» je i.-.ii.i črno obrobljena v znak Jalovanj«- Prva številka «&»Le* x dno 7. „'.;:». 1S7«>. je pa prišla i* M*»Hngu*« (nnlanje lb-larijauske) tiskarne in prinesla zapisnik težko pričakovane - spr.tve: T» je dhlučala, da se ustanovi novo potiličrted^irttvo »Sloga*, a »Soča* in .(iorica* prenehata Ko se vse to izvr i, pren*H» izhajali .Glas*, a ^«ftffl!6ft.Wdlllno1nJe revno srce, ki je MveihV upalo, tla se ljubi vrne, da se mora vrniti 1 ' • Kaj, ona obljuba na dušo bi mu dala pokoja? To tudi Petrona dobro ve, da je lepa, saj jej je to sam Jurij povedal nebrojno potov! Da, ko bi imela tako krilo kot ga ima Babuša, in Jurij bi jo pogledal o godbi, gotovo bi mu znova ugajala! — Ko bi ji dala teta kaka dva gold.! Za nju bi si kupila dva vatla zelenega atlasa; ta jej še bolj ugaja nego rumeni. Lepo bi si krilce sama sešlla, okolo pa našila tro-bojnega cvetja in v slednjo rožico tulipo. Bele robe ima shranjene; lahko bi je dala okolo. Dobila je lani vezilo od Jurja, sama njega mamica ga je kupila za Petrono, in sedaj so postali tako hipoma vsi nemili proti njej! Spomnili so se, da je revna, da se ne more tako nositi kot Babuša. Petrona se nepokojno premetuje po postelji, premišlje-vaje, kako bi dobila zelenega atlasa. Tete se je bala; te ni smela prositi. Kaj, ko bi prodala grahasto piško, ktero jej je podarila Kača, in pa oni čedni muškat, ki se mu vsakdo čudi? Morda bi dobila zanj nekaj šestk, za piško osemdeset novcev in na to pol kope jajec po dva novca, to je šesdeset novcev — dosti bi bilo. Še-le po polunoči zaspi deklica. Dobro si je vse to preračunila in trdno sklenila, da žrtvuje vse za to krilo — Solnce je še le kukalo izza gora, ko Petrona že pogumno koraka iz vasi na sejem v Boruševo. Zadi nese vrečo v plahti, pod desno pazuho grahasto piško, a v levi roki drži cvetnjak z velikim muškatom s polnim temnoru-dečim cvetjem. Takega muškata ni bilo v cetem selu in.Pe-trona ga hoče sedaj prodati, ne da bi vedela teta kaj o tem. , ™*"f%y'fl—^i /*T Ji t» «©ta OKtpki--------Ali kRj vmm Jeitja. poleti pošiljala slednji torek iiT*petek; easii jebnb treba iti le z betvo mleka, za ktero se je v mestu nekaj novcev več dobilo. Za to se teta ni menila, da je do mesta nad uro hoda. Pravila je: saj se obutev ne strga; naj se prehodijo mlade noge. Petrona se poda po travni meji. Rosa ni bila mrzla, žarno se jo lesketala povsodi, kjer so padali na njo žarki izhajajočega s»>lnea, in po travi so skakale svetlozelene kobilice, cvrčaje si dobro jutro! Tako se je zdelo Petroni. Tiči čivkajo in žvižgajo, škrjanček poje najlepše med vsemi, cvetoče žito širi močno vonjavo in celi svet se raduje tega krasnega živenja? Kaj bi ona edina tugo-vala, ko jej pravi sn*e, da »e ljubi povrne, da jo le ugleda v atlasovem krilu! Tako lepo je minila Petroni pot. Prišedši v mesto in plačavši dva novca za stan na trgu, razgrne plahto m položi na njo vse, kar ima na prodaj. Piska ima nogi zvezani in zvedavo se ogleduje na vse strani, bogme. ni se domislila, da jo hoče njena varhinja prodati. Petrona se postavi kraj svojega blaga in naslanjaje se na zid hiše, kjer je navadno vselej stala, pegleduje po trgu. Ni le trife mnogo protfajfltarr ni o^a^W^-nir4tftM>« j.--„r_...... **V dnhirf* vedno^racrirtr;" ali mnogo atrži, in nje pogledi se obračajo na prvo Dalje v prilogi. razkladnico, kjer je im«l JtidoVBki trgovec veliko izbiro modnega blaga, iti pisane slovaške robe. Brž ko vae proda, pojde v prodnjnlnico izbirat si relenfgi atlasa. »Počem so ta irifettT* pol»ara po mostno oblečena dekla P»tw»«o. IN» dva novem* odgovori uijudno Petrona iz mislij se ^rofettdivfca: <:Smela bi jih d«tf po «ntj»t za dve šestki: saj so drobne*, niCJiilupovalku O niso drobne*, taštt Pftrona, in že ne nesejo kur« toiikso*. Dekla ne rečte fdfc na to; 5ep"tavo prešteje jajca in, pok>*iv*i j| v vročo, plača za nje PetrfflBl Ie6ldjp«t novcev. Ta sem d o Uro prodal U't aiisli Petrona, gledaje za odbajtjVfto deklo; ta se vsaj ni z menoj pet lire frepirala . Dober začetek *&& •sredo za seboj. Tujka pride in k«4pl ,w» m**. Ko ga da dekle v vrečo, obfne ttefte k Petroni z vprašanj em:«KolfilO bočfU' za to piško'( dtada bi dolbsla ta njo dovotdoset novcev., pravi obotavljivo deklica, in srce jej začne hipoma burno tolči. — «Toliko ni vredna; nLdotrti> pitana >» meni tujka po navadi. -^ •O jaz sem to dobro redila , upa M deklo trditi; <«esto sem jej dala žita; saj je b3a tudi moja?. ~." *Z * Ako hočete, dam van* za njo osem- Ldctsigi ftOTcejr**,« reče $%jka jnalomarno. f; «Pa j^ T*en»ite,|<>spa»»t pravi «.*. j ttmtkem pomilljenju delAfe» naglo, žele, dir bi končala ta sitno prodajanje. Kako trepeta uboga piska v gos^jinm roki, kako otožno gleda! (Dalje pride). Razgled po svetu. Avstrija. — Delegacije se otvorijo 10. maja. — Dunajski ognjegasei so bili ustavili delo, ker niso zmagali v svojih zahtevah; vendar so se zopet poprijeli dela. — Dcžel-nozborske volitve za Štajersko, Koroško, Sle-zijo in Trst bodo v jeseni. — Cesar je dovolil razpisati deset potovalnih ustanov po 300 glri. za profesorje zemljepisu m naravoslovja. - Avstrijska in Ogerska vlada sta s* zjedinili, da je poskusiti, ako.ta se dal jednotno urediti železnici cemk v celi monarhiji. — Haucno ministerstvo je potrdilo osnutek Valva/orjevemu spomeniku v L|iib-liani. Izdela ga kipar Gongi na državne stroške. — Na prošnjo generalne prokura-ture je najvišje sodišče odločilo,* da so tudi oklic« glede občinskih volitev politični akti in ne trajna reč, vsleu česar se smejo taki oklici k s privoljenjem cenzure prilepli in sploh izdali. Pravosodno ministerstvo je v tem zmislu obvestilo državna pravdnistva. — Mi-nis-tt-rški pn-dsedn.k H.idi-ni se zelo zanima za uravn.no razponi nn-j Irentinskimi poslanci in za trentin»ko avtonomijo. Predloži baje v islfiu zmisiu načrt zakona deželnemu zhoru. prebivalstvo avstr,w>gerskc monarhije- — l'° MP'-"čilih ilun.ij-»keg.i iti budim-pi..;t;irisk«;ra »bdi-dirnega urada j«' «tela »f-$(ro - ogiT.-;ka monarhija koncem 18'.0. It-la: i3.liS0.iNM) prebival««v, in sicer il."»U).«H)«) ali iH-:!", >»!.»vaiiiiv (Li.K0.''.000 v A\»iii|i »<>r ¦>.7r»r».ii.irl.i i z H gr*ko--.-luninih (pr.-.vo-Uvnild U.^-..ou, inti-j.itnv \tW±XM\, evang.-iikov .!.."i7.-'.0-ka.'ii;i« na h-mi-hi >talihli%kili ju«! iikov. kako ppipada tiKi>l|ar;tko pVfii«' v ;.i v-.ij na tu, ili politiki asimiiujc r«/ria t:» la«.«-dj:u>ka pi'-i:i«'ii.i z ni.ulj.ir»kt*ti. k.rti j-vik iiiadjar*>iii da niti najmanj ni spo-obeu /1 iHiniila« ijo. No vlad.i iii.idjar-ka z.ire«; ,.«•.!-fcnSui*-*. t«. >>c pravi- poiiiaib.irjuji1 z si:«i uc-fiiaiti..rskn \Awiu i-.t, v pivi vr-ti Niovakc in liuiMinto! M.i.l..ir-k.i vlada j.» |M»v,iliil.i k ta/it.ivi vse av-tjijskr državne pi>»Iaine in člane gosposke- zbf.rnie«'. Kakor ka>«, temu pozivu m" od/ove le p:."Io Mevilo po-lam-ev. Ilobrojaiii^eni dnnai.ki dnpi-pi* Je r.r.-de!ii pr^dpfiliiik poslanski' zb-irn:ce J:i»'d I-osLmk.% (i.ipr.'.»vii jth. n.ij sr pn;:iv:«. v pi-arni ttr?.»uit va .-hor.i oni, ki V.e pi:¦¦,<>->tsovali »::mmm s'.avm>,h. M* ne v,»..,. da-:A m k«v>i posarai so -.- prijavil;, »•¦«!» pa ««in, da na te siavn»t-ti »•¦ ji»:.ii o m iir-vaNki, ni ,ki. ni {¦>-;ki, ni malortiski, r.i poljski po-:.ir' >, tor<'j ne p'»;.le n poOanci i;i.-"d!ii'g.» slov,(ii«keg.i n sroda. L—ti da :n-laajo iioIm lu-ga ravli-ja. tU bi pro>;a\l;ali lš-Mn;letni ob«t.«iek nt.i.barske ,lri.i\e; I*-ta da zi.ači loiikoielfto gr>{K:dstvo Madjarov nad deli raznih slovanskih narodov. I/, tega \zr*>ka ne bi smeh niti Kultnim tn Xcmc:. Ti* \-e velja seveda ?a tu (-dvigne postara e. ki tni-s!i;n in delajo s <«-ojo glavo rti ki nKe.<< slavili >!jif na nikogar povi-JV*. — Ha/ni s;« v i škandali prdi;*;\o /opit na dan. O Ptiiszkvjevi reči pišejo", da ie [tobutatia. I>o-Btialt so namreč, da je vse v red«, a PtuV.kv- da se \? «.gr-Ji! te v tniuo. k. r ni polagaj pravočasno ra:-tmov radi p.-, ob^-ga defa. K«» «» re.s odkrili, spravili so Ptilszkv";a kot uiiM>bulnik.i v bolnišnico, sedaj javl-ajo — tiatnreč p-» poravnavi — da ie a.ot pri zdravi pameti. M«iž> pri^.i* vladn.ga s.i.-l.-na in Pni:f:;>ve \,f)n,-. - V rarodnern k.,-. Inil so zas.n\Si zopit enega poslanca, ka!"ri je sleparii pri b.»zardrd igri. T*« -e že drng?. — V proslavo ni/.enia >¦ ^l.,da pivill.,2ii.i nafrt zakona za razne spomenik-* v L«udi:npeiti in na deželi. IManovi tudi HW I udsfcih Sol -seveda z madjar-sktm n. niir, ;'e,.ikom. Ali dobe nger^ki Srbi tudi k.ik^uo so:u, ker nodpira[o Madjarjp* — M.idjar>k.i vlada je ik,hi«.|,:!.!. skrčiti cerkveno a^tot iomi.(o "Tbsko. V to svtho je bila sklicala zaupni shod srbskih posli n-cev, da izve od njih mnenje glede spremembe sedanjega Statuta, po katerem m dovoljeno vladi mešati se preveč v cerkvene reči srbske. Zastopniki Srbov so se izjavili na-protnim spremembi in vlada je osUda z dolgim nosom. Da ne odneha od svoje zahteve, je gotovo. Ako ne bodo Srbi složni, se lahko zgodi, da pridejo ob cerkveno avtonomijo, katera je Madjarjem mrčes v očesih. Italtfa. — O poneverjenjih, ki -?o prišla na dan, potihnila so h krati vsa službena poročila in skoro bi bilo misliti, da si je vso to zlobnost izmislila koja, padli Crispijevi vladi sovrsžna glava, ako ne bi se tn pa tam pojavil koji list, ki pazi, da stvar ne bi morda ^zaspala*. Marsikoji Časopis pa je jako dobro poučen o teh poneverjenih. Rimski ,Don Chisciotte* n. pr. ve kar naravnost povedat', da so denar, dospeli za bednike v Kalabriji, ki so trpeli škodo vsled potresa, porabili — za vplilne agitacije. — V Siciliji, sasebno v Kataniji, proslavljajo De Felice GiuflVida vedno še kakor pravega triuinfutorja. Pojedine, bakljade, podo*-nice njemu na čast se na dnevnem redu. In oblasti so navzlic tem pojavom popolnoma-pasivne, kajti karkoli se dogaja, dogaja se v okvirih miru in reda. Tudi to je značilno! — Uradno se je razglasilo, da so ujeli Abi-sinci pri Adui 4035 laških vojakov, 200 podčastnikov, 35i višjih in nizih častnikov in 2 generala. Pogajanja radi izročbe ietnikov še niso dognana, kajti Abi^inci so stavili take pogoje, katerih ne more sprejeti Italija. Me-nelik zahteva namreč 1000 frankov za vsakega vojaka in 10.000 za vsakega častnika. — Poročajo o neki novi zmagi Italijanov nad Abisinci. - Menelik baje želi miru, vsekakor pa do jeseni, dokler ne neha deževje. — Pri nadopoluilni volilvi za poslansko zbornico v (larpi je bil izvoljen revolueijonarni soei-jalisl B i* r t e s e jiroti generalu Faiiti-ju. -Z.» Sicilijo je imenovan kot civilni poverjenik grof Condroclii. — I/, liima poročajo, da se je /godil lani nenavaden slučaj, z a p I e-njeni so bili namreč "neEuteri časopisi. Mej iijiiiii je bil tudi uradni ,«".oni«,re di Sa-poli". iV.roki so morali bili gotovo tehtni, Ostale državi*. —• Francosko ministerstvo ji> doživelo zopet poraz v senatu, kateti je spreiel predloženi preillog o nezaupnici. .Minislcrstvo pa v žlic temu ni odstopilo, ker uživa zaupanje poslanske zbornice, - - V Španiji bodo kmalu volitve za zbornico, Vlada dela na moč, da dobi večino. One občinske zastope, kateri so hui v opoziciji proti njej, je razpustila. Poročajo, da je lakih 100, a proti HOO obč. odbornikom je odredili preiskavo. Tak-ni pa ne sinejo voliti. Preiskava kotira po volitvah. Torej škandal in nasilje v w4,.» prometa, Trst, - Meslni /aslnp tržaški j«> odločil ."•».000 gld. z i u-tauovo ilcž.due hiralnice v spoimu 50-iclnire vlad.\ija naSega cesarju. Zapomniti si je treba, da ni bilo v tej seji radika)ne|sth življ. v A |a Spaiioui, Hiipcovich, H..m*'.li itd. Okohčaiiski posian.-c Dolenc je bil jin'd!i„'il, naj se \ isti spomin imenuje tipski C«»r-o z imeiioui našega cesarja. Predlog ,<¦ bil izročen dehgaciji v poročanje, Ali pride kdaj na dm-vui red, je seveila vprašanje, k-o.li li.iVniti ie»ariu ni ime riiiherln. K« r se bliAiju mestni' volitve, pričeli so že k'HM-1-vativiii go-pod;e zasleplji-vati na zgoraj. C. kr. konservativec baron Iteiucll je pričel prvi Irositi nekaj od svojih .krvavo zasluženih* milijonov v slavo IlinaKliiiijevo. V lo sv t ho je povabil k sebi na pojedino vse drage prijatelje koie-e. vativi-e in liher.ili-i' ter ztstiipnike nnh-čkarjev a la Angeli in .oomp.tgnia bella*. Prikazal se je v družbi tudi go-pc^l namestnik, da se baje osebno prepriča v položaju. Prihodnost nam pokaže, kar se je doseglo pri tej pojedini. Istra. — O zmagi v občni Uoljun poroča .Naši Sloga" le-le podrobnosti: ..Star pregovor pravi, da vsaka batiua ima dva konej, a srečen ni oni, ki ima v rokah ilebeleji konce. Ta debelivi konec so držali do sedaj boljunski šarenjaki in italijanske podrepnie.e, a!i slednjič so ga jim junaški iztrgali naši »bčinarji. Dolgo so zatezali v Doljunu z vo-Silviirni, ali tudi temu zatezanju je moralo bil: jrdenkrat k«mec. In doi,-! j« za odpadnik.- S ta msr.čni kot...... ka;ti izgubili s«, debeleji ; Uim:' lutine. V III. r..zre,lu te glasovalo iH ¦ na;.h in t pmiivuiki; v II. je glasovalo «i2 \ naših in 11 prolivnikov, v I. ra/.rcdu pa 25 i na-ih. pn.tivnih pa - noben*. Nekateri j Msnpi-i so «.p«rjifili, «la vlada preuusti de-l želu. zbor Merski iz 1'oreča v Pulj, ako bi | se lo zgodilo. I/i bilo v korist sami deželi, kati Poreč ni vr<«l«-ii te časti. — Za Moto-v u ti je imenovan c. kr tmtarjem neki Carlo Me ceh i a in je poid.laVeti uradovati italijanski in nemški: hrvaški ni potrebno, seveda! V M o vin ju so zasačili dva služabnika držtvne železni««-, kat-ra sla sko/.i IS I.-t kradla razne re«'i iz raznih pnMIjnlov. Oba sta Italijana. It;i;ijanski časopisi so o leni lihi. — Kastavsko občinsko za*,..p-tvo je izvolilo gospoda Vinka M a r j a n o v i č a ravnateljem občinskih uradov (Jo-p. Mar jati o v 1 ' je bil doslej občinski tajnik v Pazinu, Itadi tega jt- razpisano mesto občinskega laj-nika v Pazinu z letno plačo MM) gl«l. Zraven j.' razpisano št; mesto nadrodarja z lelno plačo is » -Id. in redarja z letno plačo :t<»0 g! i. Prošne do ;.">. t. m. Kranjska. — Ik-zvhia vhnla je pnvrtiila po !nestti«-m zaslopu laibljanskem gla-iov.uii in preillnženi regulacijski načrt za zgradbe v Ljubljani s pristavkom, da naj občina mej tem poihdjujc slavbinska dovol.enja. Ta odlok deželne vlade je silno razburil ljubljansko krn-v. kajti baron Hein — častni nieščat: ljubljanski je pričel zopet kazali ro-žlčke ter nagajati! — Hvaležnost častnega mešč.iria! Previdnost, kje si bila?! Se nekaj — v dast beli LJubljani. — .Slovenski Narod*, prinašaje poročilo o &?ji občinskega sveta ljubljanskega, javlja oziram ni gornji vladni odlok: .Nadalje je naznani! župan G r a s s e 11 i, mu da je včeraj do*el od c. kr. deželne vlade odlok o predloženem regulacijskem načrlu za Ljubljano. Dopis slove v slovenskem prevodu" itd. Kaj pomeni v si o v e n s k e m p r e-v o d u, ni pol robno tolmačili človeku, ki misli s svojo glavo. V Ljubljani, v središču Slovenije, po narodnem znstopu izvoljeni župan je sprejel od deželne vlade kranjske dopis, ki ni bil spisan v slovenskem jeziku. Vladni dopis je bila rešitev na ulogo mestnega zastepa. Ker mora sledili rešitev ulog v onem po slovanskem svetu, llrvnskli. • Prošli leden je bival ru-nninski kralj v Zagrebu; zadržal so je tamkaj ves dan, Šel je v Opatijo v spreiuslvu svoje soproge. Pri nprejeinii so bili nuv/nri ban licdcrvaiv in dniiu dostojanstveniki ter veliko občinstva, katero ji- kralja pozdravilo z burnim .živin" iu .Sclraosca", Ali pojavili so se duh iziu/i nejevolje proti burni, kateremu so upili .pereal* ter proti Madjarjem z »Abzug Madjavji* itd. Kralj si* jo zadržal v Zagrebu le en lian. Ogledal si je vse mestne ziiiunc-nilosti ter potem odpolov.il u.iprej. Kot pri sprejemu, lako tudi pri odhodu j<> bil pozdravljen po množici m dostojanstvenikih. V zadnji številki smo objavili po hrvaških časopisih vest, da je zapustil neki trgovec v O soku U0.000 kapucinskemu samostanu. Sedaj temu oporekajo. Bila jo menda l«> želja in pa raca prvega aprila. - Plemeniti niu-djarski vitezi, pripravljajo se za tnileiifjski švindel, pričeli so izdajati snopiče, v kat rili prinašajo slike iz razstave in drugih okrajev Madjarske; opisi so v madjarskem, nemškem, francoskem iu angleškem jeziku. Ko hi se oni držali poštenosti iu bi prinašali razne slike pod pravim imenom, bi ne imel mkdo nič proti lomu lepemu podjetju. No ni tako, kajti v snopičih prinašajo slike iz čisto hrvaških krajev ler jih prikazujejo nevednemu svelu kot tnadjarsko last, a kar je se inij-prSe, pomadjarujejo hrva&ka imena, Čisar nimajo doma, si izposodijo pri Hrvatih, pa le pod svojo ivrdko. Deški zastop je sklonil, dovoliti 2000 gld. v podporo onim mostnim revežem, kateri hi si hoteli ogledati madjarski milenijski svindol, in lltK) gld. pa delavcem v isto svrho. Tako agilujejo povsod, kjer le inorojo, da si zagotovc uspeh. Zopet pišejo hrvaški časopisi, da odstopi oddelui predstojnik za nk iu hogoča.stjo dr. Izidor Kruljavi. V Zagrebu so zgradili umetniški dom za slikarje in kiparje. Notranjost je urejena po vseh zahtevah lepe uii*olnos.ti * prostora je za šosl hrvaških umetnikov. Dalmacija. — Lansko leio sum sporočili, il.i je prestopilo k unijatom (grško-katoličanom) veliko število prebivalcev iz vrliškega okraja. Kako svilaj poroča .Sfpski List*, isli so so zopet povrnili v naročje pravoslavne cerkve. — Dalmacija bo zvezana s Srbijo z železnico čez Valjevo. Namreč. Srbija dogradi železnico iz Belgrada do bo-sansku nn-je, bosanska vlada pa jo zveze o 1 meje do Sarajeva. Tako bo otvorjena pol i/. Balkana v Splet in Motkovie. ¦- Društvo češke opore predstavlja že v splitskem jjlo-didišču. Prvič je nastopilo drugi velikonočni praznik. fVska. — DijaSki društvi »Slavija" in .Husov fond* baje nič veselo ne prospevala ne po številu članov ne po gmotnih sredstvih. .Slavija« šteje komaj 500 od 3000 čeških vi-sokošolcev; v gmotnem oziru mu gre tudi slabo. Tudi »Husov fond* nima več nego 1200 gld. premoženja. — Na prostoru bivše narodopisno razstave v Pragi bo meseca maja velika kmetijsko - gospodarska, v juliju gostilniško - mesarska in v avgustu velika mednarodna lekarniška razstava. Tako imajo Pražani vedno kaj novega po uzoru največjih evropskih mest. Bosna-HrrcegOTlna. — Kakor poroča splitsko .Jedinstvo", neki ruski pisatelj je prepotoval vso Bosno-Horcegovino pod neznanim plaščem, da se prepriča osebno o tamošnjih odnošajih. '/uhajal je baje v najmanjšo kotiče, a se nt mogel prepričati o temeljitosti napadov na bosansko vlado, pač pa o nasprotnem. O tem svojem popotovanju izda posebno knjigo, v kateri opiše resnično položenje. — V Mostam so je vršila proSji teden sddhijska razprava proti trem pravo. i slavnim igumanom, kateri so ponaredili v svojo korist oporoko trebinjskega župana Ce-rpviča. Razun teh je bilo obtoženo tudi več pravoslavnih trebinjskih meščanov. Razprava je bila zelo zanimiva, ne samo radi obdol-ženih oseb, marveč radi predmeta samega. Od obdolžencev je bilo obsojenih: sedem od 3 mesecev do 3V, leta zapora, mej njimi tudi dva igumana (duhovna); eden na 27j, drugi na 2 leti ter na zgubo duhovniške časti, — dva obdolženca sta bila oproščena. Srbija. — Neki sodni tajnik iz Belgrada je ponaredil menjic do 12.000 frankov in je hotel pobrati kopita čez meje v Turčijo, kar se mu pa ni posrečilo, ker so ga ujeli. — Ur;; uie »Srbske Novine» so prinesle ukaz o izpeljavi vojnega preustrojstva in ustanovi novih poikovnij. Novi vojni zakon se kmalu izvrši. Po istem bo več 20 batalijo-nov navadnega možtva, katero bo razdeljeno le v kore in brigade. — Kralj Aleksander j"e odpotoval v Atene; 'mati mu Natalija pa je Sla v Biarritz, — V Belgradu prične izdajali hercegovski priseljenec Derviš beg Ljubo vič časopis »Bosansko-hercegovski glasnik". Tiskan bo v srbskem, turškem in francoskem jeziku. — Belgradski .Odjek" naznanja, da so srbskemu flunučnemu ministru bili ukradeni vsi dokumenti na popotovanju v Pari/ ler da so se mu morali do poslu I i prepisi, -O žalostnih odnoftajih v Srbiji poročajo največ sami domači časopisi. Oni odprto pišejo, ne prikrivajo sramote, da s tem opozorijo ua dolžnost one, kateri so v to poklicani, V nekaterih krajih se dogajajo razbojniAtva po belem dnevu. Tako poročajo, da so v vasi Majdan-Pek napadli razbojniki najprej pusto, potom druge zasebnike, ker v vasi ni že več let ne državne in no občinske oblasti, a za* : riuli varčevanja ni uiti redarjev, da imajo i la/hojuiki prosto /oko. Bolgarija. Bolgari živo ne samo v kneževini (3*/» milj.) nego tudi v Turčiji, (1.500.000), v Srbiji, (200.000) v Humnniji (200.000) in v llusiji (100.000), nekoliko tudi nu Ogerskem iu Hrvaškem (krog 40.000), Carigradska konferencija volevlastij bilu je v svoj čas pristala, da so osnuje velika avtonomna Bolgarija, Bolgari, imajoči tn bodočnost pred očmi, mnogo žrtvujejo /Jasli en bolgarske šolo v Turčiji. • V Plovdivu i/.Sln ji* knjižim s poročilom bolgarskih šol v Turčiji /ii 1K'.M. za kosovski, biblijski iu solunski vila je t, ki imajo skupno 2,025.520 prelv, največ Bolgarov, potem Albancev in Srhov. ¦ -Ljudskih šol bolgarskih bilo je v kosovskem vilajelii 105 h 420S dečki in lit'J deklelei, -- v biluljskein l!>8 z ti t HO dečki in 2M4li •Mleti •• v solunskem 221 x ;)S'.»7 dečki in 22fil deklelei. Srednjih Sol bilo je 12 v ko-novem, 12 v biblijskem, 21 v Rolunskom vilajelii, Hkupej h 1101 dečki in 2% deklicami, Skupej hib je M:i učiteljev in 132 uči-loljic. - • V Solunu je 7 razredna holgarnka gimnazija z dvoma pedagog, kuiv.oma, h 165 učenci; ženska gimnazija h % učenkami. Za učitelje potrosi se <»7H.7'd2 frankov. ,S, S.* UiihIJm. — ,lluski praviteljstvoni vio*l-nik" je razglasil popolen naslov ruskega carju, Naslov glasi: .Mi po milosti iu pripomoči božji Nikolaj drugi, car iu samovladalec vse Busije, Moskve, Kijeva, Vladimira, Nov-goroda, car kazmis-ki, car astrahanski, cur poljski, car sibirski, car tavrijskega Kersonesa, car gružki; vladalee Pskova in veliki kuez sinoloiiski, litavski, volinjski, podcljski i finski; knez ostlaudski, livonski, kurluudski iu sem-galski, samogitski, bjelostočki, kazelski, tverski, jugorski, paranski, vjatski, bolgarski itd.; vladalee in veliki knez dežele nižje-novgorodske, černigorske, ijnsanske, polocke, rostovske, jaroslavske, hjeloserske, udorske, obdorske, kemdjiske, vvilebsk«?, ustislavske in področja vsega severja; dalje vladalee ihersko, kartalskc in kabardinske dežele in armenskega področja; naslediti vladalee in gospodar čerkeskih ler gorskih knezov in drugih; vladalee tur-keslanski, nasledili knez norvežki, vojvoda šlezvig-holšteinski, stormaruski, dilmarski in oldenburžki itd. itd. veliko senzacijo. Lepo in imovito dekle spopade časih katalektično spanje in takrat se ji po njeni trditvi prikaže arhangelj Gabrijel terjej razkrije prihodnost. Deklica napoveduje, da bo Francija kmalu zapletena v strašno vojno. Francoski listi poročajo o tej prerokinji jako resno, »Tempa", sila resnoben in dolgočasen kakor kak uraden list, zahteva, naj policija prepove lepi prerokinji izvrševanje nje poklica, ker preveč razburja ljudstvo, framasonski listi pa trde, da gospodične pro-rokinje ne obiskuje arhangelj Gabrijel, nego knjigovodja neke sosedne trgovine. Dva Bošnjaka lit 300 Gradeanov, V Gradcu je v neki gostilni nastal prepir med vojaki in gostilničarjem. Ko so redarji zaprli nekega infanterista 27. pošpolka, hoteli so Gradčani pokazati svoj pogum in ga rešiti. Redarji so komaj infautcrista, - braneč se pred ljudstvom s sabljami, zavlekli v stražnico. Nad dve slo zbranih ijudij je čakalo kričaje pred stražnico, in ko je prišla vojaška pa-trolja, en desetnik in dva Bošnjaka, in gnala .Belgijca" v kosamo, hoteli so ga vojakom iztrgati, češ, da Bošnjaki no smejo Gradcana znoreli. Ko so začeli na stražo kamenje- metali, sta vojaka dvakrat ustrelila v zrak •--iu zdaj so pokazali graški pobalini svojo po-giiiiinost. Bežali so na vse strani, posebno v bližnji drevored. Veliko vojaške vajo so bodo vršilo letos v Uullski. Listi poročajo, da tako velikih vaj sploh Se nikdar ni bilo v Avstriji, K vajam pride tudi cemir. Dežutltl Kil konju, — Dva ameriška izumitelja sta vzelo, patent na svoj dežnik /ai konje. .Miirola" je sestavljena po posebnem sistemu in se pričvrsti na oje, . Otrok h Hloiijtm iionuiii. V Pilgrnmii na Češkem je porodila lo dni neka Kncinnova dečku s slonjim nosom, dolgim 25 um, Zona navaja kot vv.rok, da jo ju poškropil z vodo slon, ko so ga po ulicah vodili, V Plovdlvu na Bolgarskem so letošnji post židje ukradli nekega 5-leliicga dečka katoliških stariftnv in ga umorili. Kuj tacogn ko skoro vsako leto v lej ali oni deželi zginil, Nekateri židje hočejo namreč vsako Veliko noč rabili kri nedolžnih krislljanov. Književnost. Kratki hrvatsko - maki 1 rimko > hr-vntskl rleenlk. -~ Sestavil A. Huvorov, Cienu 50 novč. II Zagrebu, Tlsak Dlonlčku TiHkinv. 1HV>4. 112 Htr. v mali H". — Tiikn jo naslov knjižici, katero hiiio prejeli v dar ud goripnda pinalelja, ki biva '>.o več čaHU v Gorici, Slovar je acaluvljen lako, ilu ho v njem zbrano lo take borfmlo, ki si niso po* dobim ali enake. Cojeiuo, da pripravlja g, pisatelj takšen slovarček Indi /,a Slovenco huje za lo priftel iinlaSč v »lovonak« krajo, Priporočamo toplo to knjižico, (GIpJ_ oglas), Foiilnnl - Si-Ido (M) Kr. hI;« il.ll :!,"> p. M. juihihomIhcIi«, ('IiIhohIkcIid ule. in ilun mm-1'nti'ii lli>Nhii>N umi 1'uilioi), hovvIu Nrlivviircu, vvelHHii umi filrliiir«^ H.nn.htrg.B.ld« ven i)5 kr. bls (I, M-lir, por MuLit -¦ - gliill, KCHtioiu, kui'1'li'i'l, Kcinust-iM, l)u- »UlINlO CU-. («!ll, *iU) VftWl'll. OUIll. Uliti 'SfM) Vl'1'Hl'll. Kiirlicii, liotsin««*ii'.) rurlo. und Htuuurfrct Iiih IIiiiih, • • MumIci' uniK-dieiitl. Oopnullus lirlufiiorlo imeli il«>r HdraaU. [*) NuMuu-Fubrlkon 0. Hnuiiubsivlk. u. k, Holl.), /lOimni. Raznoterosti. AochIiigc t nvvtro-oRcrskl vojski. •- Izvcslno je malokomu znuno. da služi v naši vojsk: Abesinec, sin onih afričanskih planin, katerim sedaj vlada blagodušni Menelik. Ta Abesinec v avstrijski vojski služi že skoro 40 let našemu vladarju ter je dandanes obi« spoštovan častnik: podpolkovnik Mibalj Fad-lallah el Iledad, sedanji poveljnik ogerske državne kobilarne v Debrečinu. Sedanjega podpolkovnika Fadlallaha našel je pred kakimi 50 leti misijonar in poznejši konzul Hur.sul v Kartumu, kjer ga je odkupil za težke novce nekaterim trgovcem s sužnji. Deček jo bil bržkone iz okolice Gondorju, sedanjega glavnega mesta države Soancev iu prestolnice Menclikovc ter arabskega pokoljenja. Ker je bil fantič zelo bistroumen, zanimal se je Hansal posebno ljubeznijo zanj. Poučit ga je v katoliški veri in Mustafu Fadlallah dobil je pri krstu ime Mihalj. Pozneje je poslal Hansal dečka na Dunaj, kjer je vstopil v vojaško šole na stroške Nj. Vel. cesarja. Mladi Abesinec se je učil zelo marljivo; postal je častnik, in leta 1870. bil je že ritmajslor. Ker pa se je častnik Fadlallah posebno dobro uinel na vzgojo konj, premestili so ga k Jrcb-čar.stvu. Tam si je stekel posebnih zaslug ter ga je cesar odlikoval z vitežkim križcem Fran Josipovega reda, leta 1895. pa jo bil imenovan samostalnim poveljnikom kobilarne v Debrečinu. NezatDmvlJcn pomlloščcncc. Nedavno tega je dunajsko sodišče obsodilo kovaškega pomočnika Črjaka, rodom Kranjca, na smrt, ker je na grozovit način umoril svojo ljubimko. Te dni se je Orjaku naznanilo, da ga je cesar poniilostil. Grink je bil knj neugodno presenečen in je dal s krepkimi izrazi duška svoji veliki uezadovoljuosti, da ne bo povišan na vešaia. SaJuoTcjSa prerokinja. — V Parizu je hči nekega odvetnika Conedona obudila Podpisani naznanja si. občinstvu, da je odpvl v Rožni dolini (Kosen- Unii) novo resfcavracyo Zivoli". po- V isli toči izborno pijačo ter streže z zdravimi mrzlimi jedili. Priporoča se rojakom v Gorici za blagohotno obiskovanje. JOSIP TOROS, 7* 3-1 rentavrnler. HARMONIJU« IZ ORUCE ROKE bi kupil Andrej Bralina v sv. Tomažu pri Sv. Kvižu-Cesta. 73 fismeRa ponudili* poSiljnti jo njemu. KPATKlft I XOPBATCKO-PyCCKltt| CJOBAPL (Kratki hrvatsko-ruski slovar) < in 7t 3-t i Riečnik za prevodjenje s ruskega na hrvatski. Sestavil A. O-B-P-B-T* C»na 80 ler. Y komisiji pri 3. pallichu i na Travniku. ] Z* svojo, na veliki in mnogo frekven-tcvani cesli Trst-Reka, stoječo hišo iu gospodarska poslopja iščem najensnlkn, ki bi mi hotel vzeti v zakup tudi krčmo in ki bi uscl dovoljnn sredstvu in sposobnosti zu intanovitev prodajitluice z tiieSiiniiu blagom in z deželnimi pridelki r.»i drobno in debelo, Pripravljen sem v prvem letu vdeleže-vali se lega podjetju z delom in deunrjcm. Radi svoječasne preselltvo na Dunaj pt*odam tudi vsa posestvo, lo-ži»4o blizu svatovno znanih ikoc|an* •kil« lam, proti plačilu na dcaetletna obroka. Aleksander Mahorčič, 23, 14 Mnlavnii jiii Divafci., ^ftt&feifca ta fwra0t*le* t&tttaim, tejisteovatia iaii.ua* a neomejeno aaiieao. Bilanca za leto 1895. Aktiva Stanje blagajne 31. grudna 1895. .... Pri družin zavodih naloženi denar .... Stanje posojil.......... Nevzdignjer.e obresti od naloženega denarja . Zaostale obresti od posojil...... Zemljišče............ Inventar po odbitku 15%.....• • Tiskovine............ Skupaj 1.923 32 81.012: 83 85.292 38 2.849! 27 1.180 55 420 — 295' 92 6 75 Pasiva Račun deležev: glavnih . . . Upravnih........ Hranilne vloge 31. grudna 1895. Kapitalizovaiie obresti .... Za leto 1896. plačane obresti . Nevzdignjene obrest od deležev . gld. 4.340-430 — gld. I59.tt»'4» « 5.29S0T. Stanje rezerve za zgube koncem leta 1895. gld. Vstopnina..........._^___ Čisti dobiček............ 1.327-71 104 — Skupaj Znesek 164.38» 54 1.047 13 50 34 1.431 71 1.298 30 V Cerknem, dne 15. mami 1896. Anton Kosmač at. I. r. tajnik. l'ctcr Be?k I. r. tajn. nam. Ivan Murorec, dekan 1. r. Jane« Mlakar I. r. Ivan Obld !. r. VekcsU? V. Ravnikar I. r. načelnik. Anton SedcJ 1. r. nai'-. icun. Andrej Gantar 1. r. Anton Kosmač 1. r. liUjrajnib. Andrej Kobal I. r. tih*, rmrc Frani?*! Turfar I. r. It»n Močnik I. r. t Blaž Kluk poilp. France Tiutar 1 Pregledali ;\ s knjigami, kakor tmli z blagajno \ .soglasji našli. J* 0 »O »(O i— ca SSfai s +j ai > c .* ^ O 3 &i85« 2 ¦ © *: G S S=.> cd C s— h- cd j* >0> "v-O O Vi. .filSek Bazpet 1. r. pregledovale«:. Peter Jnrman 1. r. ¦s ^S™ 5s«» . S s S — * ~' « : O = w> t~> i ^3 s> m " - c C3 S ~ J | := w f rgovGG z vinom na veliko Anton Pečenko Vrtna ulica 8 GORICA — Via Giardino 8 55, 5 priporoča pristna bala Jkffi&f <«rlansklhy In črna vina ^L<$P briških In Iz ^8» tatarskih vipavskih, TJ vinogradov. DoHtavlja na dom in razpošilja pa železnici n?'6^\ so prevideni : nn Glavna zaloga: 2, H>-H Letam 8. FMGHER-j« wpri imiR irli" v Pragi, Mala sirarni, vos;<>1 Spornovc ulic«. Velika steklenica 1 trlil., mala .">() kr.; n pošto 20 kr. vi;f. - Dnevno poštno razpošiljanje. Zultifia v vnth Ukimuih Aintro - fitirrnkt. Ozira vreden zaslužek posebne vrste in dolgotrajnosti ponudi se v vsakej fari razumljivim, krepostnim in spoštovanim osebam. Pismena vprašanja pod ,9133*, flratop, ;,">.sto restante. :{j, ^i—10 lahko zasluzijo osebe vseli stanov i i r „*h fc.oi'*« s prodajo zakonito dovoljenih dr zavrih paj-irj<'i-srečk, a da ni potrebna davnira uil-tk . i.-i-ieva.. .s' Ponudbe ped »laichlvr Vardlantt" mi ".adnlf y<^s. ' Wien. 5S, (0 i i Na del jubil. razstavi odlikovan • srtbr. dr*- sv«tjnj<». Na Ivoviki razstavi s prvo ren«^ — srebrno svetinjo. JU A Tovsrsa »ornih telovaiHik priarav JOS. YINDYŠ-A, v Prajrl rta Smlhovu (Praha-Smichov) Vinohradskft ulic« ^islo 81«. ho priporoča k popolnemu uzoriiomti prirojovnnjn sokolskili In solskilj telovadnic po ii:ijnovi'jLih pripoi!iianili in prakliVtiiii m^lavili V ta dokaz je na razpolajro limono piipnn.ru. jorili Hpriral doiiiarili in inozi':;,:.i.ili. sp pa na nu^i-riiL- obroke po volji iti v......znoMi. Navadne priprave so vedno y zalogi. Ceniki, ptoiafuni in iisiTrti za popolni- telo- va'ltiii'e poš.lju ita zalitcM) bn'Kpiai'110 in pišliLiic prost«. IX .VJ i;, 1'opravo Izvršuje po najnižjih cenah. C k. ^TBpr privil. krojaški menil In krojni »parati Martina Poveraj-a, trgovca in krojaškega mojstra v Gorici. Edina lit največa zaloga Ugotovljenih možkih In deikih oblek, vsakovrstnega blaga, površnikov, doJnih plaliev. sok-! nenega blaga trn L6. duhovščino, i *a e. kr. uradnike In c. kr. La-nike z vsemi pripravami, za pomladno in letno dobo. Sotav-a pomoč tto\ačem\ Kdor zeli imeli kn.j v,i,U vi!sk..s-i j-i.iv 1 « dni;:; I M.knja I ^lil. ¦'-«. « Želodečne kapljice lekarničara C. Brady (Marijacftljske želodečne kup^jice) pripravljene +, 32 - 22 v lekarni arigelja varuha I. Eradu-a v staro, priznano in znano zdravilno sredstvo ugodnega in okrepfujočcga delovanja za želoiiec in prebavljauje. Želcdečne kapljice lekarnifarja V. ltrandy-a iMAHIJAKELJSKE KAPLJICE? $0 zavite v posebno škatljico ter pre-videne s sliko Marijacoljskc Matere Božje (kot zaSiitno znamko). Pod to znamko mora se nahajati slede?! podpis f*/J%U4.Ly* _ Vsebina f;.ip!jic je napovedana. ft&ut**?* 1 steklenic« stane 40 kr., Sehntsmark«. tlTiiJfistft 70 kr. Opozarjam odjemnike naj r.e kupijo ponarejene želodečne kapljice. Pri kupovanju paziti je na zjtornjo zaščitno znamko a podpisssn C. Brady ter zavrnili vse ostale Ivarine, koL ponarejene, katere nimajo zgornjo zaSčitno znamko ter podpis C. Brady. Prave iatadačn« kapljica so na prodaj v Gorici v lekarnah: Cristofolottl, Pontonl, Gironcoli, KOraer in Ollableb. — V Sežani v lekarni Rltsehol. I Anton Potatzky *. v Raitelju ilv. 7 v Gorici Si prodajalniea drobnega gjln ntlrnberškega blaga ; «! na drobno in na debelo. «i Jedino 7,21 t\ in najcenejše kupovališee. «! ----------------------------i-------------------------------------------------------------..------------------------ «! Posebna zaloga «i za kupovalce in razprodajalce na deželi, 51 z» kroSnjarje in cunjarje. *i Največja zaloga $| čevljarskih, krojaških, pisarskih, popo- [\ Ji tovalnih in kadilnih potrebščin. ' Sij Zimska obuvala. >* $1 Vozički in stoli na kolesih za otroke. «;> Struno za godala. *• Posebnost: Semena za zelenjavo in trave. % Prosim dobro paziti na naslov: | Na sredi Raštelja štv. 7. Važno ssa w&e lastnike vosa i. tTunajsko-novomeSfca Čistilnica sntle lit ferpefiu. sij., tovarna za kalranove proizvode in toiicno Franc pl. iiirienbaGl) i v Dunajskem Novrm Mest Xr /mr- /nr, se ne zsrn-Jrod tefe- «Ja. ne inltetV. — X»M)l>litMlin* ah ol>ra- ene osi. I>»bni tudi 7.» odprte osi. I'orubl]:vii za vsakovrstno muzalnp najinuc. preiskua! Praktičre mloncta! Brez kisline. Brez vode. Brez smole. fjsjr- BHV- Razpošilja »» : 70 M V Avstro-Operski pnsmir . V Bosno In Hercegovino pi>; V Inozemstvo i/. razpnSiljaliiiiV ' o v utirndi pln»ina-ti|t pninub ju. Cene jednl pustcl: 8si stroji za poljedelstvo in vinarstvo. :g^ mer* Cene zopet znižane. -*l*2 ^ Stiskalnice za grozdje diferencijalne sestave. čS Ta sestava ?!Uka!;in- ima ve*.> >!i»k.ij» ijim«*. i:iv-.i v-uta v-e!. «9afi ihuciii Vaskatnit.-. SlUhalniea *• olj«, HUrmuHtnm stiskalitjca, ikrepllnie* CCS proti paranoapari Varmaratov« aaatava. T- n.nje Jkr-pUiMc- 1^1 so znane kot najboljše ia nairt-u-^irr avtomatična shrapitnlca, maslilalca a roahačaot. stlskalalca za sano, trifarja i. t. .1. ¦—a> lAtleluje po najbolj.^::! prniztoiiti *s~ Ign: Heller na Dunaju II 2 Praterstrasse, 49. t/9 Cenike In s;ri?eva:a ri^pcSilja saatoif*. liie u-ct:;r.;'.ce •SSSi Varava« aa |a penara|aM). ,>S. 21 s 3^ati 5>om\cet\ v^ormluu na glavnem trgu v nekdanji PaDovi liBi priporoča rojakom iz Brd svojo trgorino Je-dilnega blaga in domačih, zunanjih pridelkov, n. pr. sladkor, karo, riž, olje, moko In drnge redi, dalje petrolij ter raznovrstne sveče za cerkve in pogrebe. C8 - Postrežba je vestna in poštena, cene zmerne. tovarna za strune in 9.19-15 glasbeno orodje nlionbach 379 pri Hebb-, Ceslus priporočata; struna, loka, colla. cifra, kitara, mandolina, piičala, kla-f »'inata, svir. Iz plaSa, bobna, harmonika itd. Itd. nato, la|-nice, slmfo-niona, glaso-P vlrje, harmonija, orgije Itd. Itd. Ceniki Jiatitcnj in franke, Ceniki aristonov Ud. n.-.?iSja;ii -.»> I>- pi'U liopuslatiilli Si ir. Aristone, izvrstne jedino priv. škropilnice proti peronospori !..i,h-i?'i. lahki- pui.tliniiif. pri v.i- Zi/aia!iiijo po iIi/«i'i1.kiv;I, nizkih iiii.ih Živie i dr. v Trstu. II»Z|.o:'jsI,,uiiu> ;kri>pilniu> ludi ¦. po- rcniko«, p-.;,!.;.,..!.! !-.ldoi»!;n lr.d-i.ij.tim tudi iazpi,i;i!ink,- z, pri..li!:i».- wn m-»t-kainiiv ^^•^^^^^^t^m^^mm^^^m^^^^^^i •• S 0M "š * * 1 =-s B™y i "' BI. ¦ 1 :; w ¦ H ^ 1 fsWa_i ~ »• nEpi^^lal *» HlaBaMBal -Illl I 2 J rB > M 1 imt"> s. 5 * 1 o |n 1 =i i!*l o O 1 9JS * * L 1 1 X w *¦ | ay»y S^^^n L I w ¦ 1 fH ':.»t:n;li!iJilMH | ~ O j Želodčni in oKiTpriijori eliksir iz kine in železa > p,,M.l.m,.t ' «.!-, Cristofoletti-jeve lekarne. Ima Vtii'l>:iio /.*•!« za in kine \ jednaki nino/.uit. ..'.' f»ri;L-tni-vv. «»k»is.i tt-r bn-z drugil1. Skodijivili Ivanu. IV-nifiiji- k-k. olajšuji- prebavo in pfi'iii.it»ijc sialmkr\iii-t. jViiiKi >!i-klt'iiira ^.")tl {Tian ov slane 80 kr. Zastop dvokoles tSwift( iz orožarne v Steyru % imata podpisana |a> ^ ¦^Maaaf>BaBBaaajBBHBBB| v Gorici, na cesti Frnn Josipa (Corso) ^ ^ g^^^^^^^^^H Lastim i/Uclovaluica dvokoles ,Iliria% !* ^ H^^^^^^H^H žičnih blii/in fDrathinatialzriii. popravljal- L iiica dvokoles. šivalnih strojev, pušk itd. ^ il>ar- Nunska ulica 14. -a>t*i ^j. Prodajalnico šivnlnili strojev, pušk, stre- J*. ^^^^^^^^^m^ yiya 511 drazega orodja j»a imata ^ *^LWK^mm SAUNEG & DEKLEVA * v Nunski ulici 5t. 16. 12,10 C • Hr5»>in- uzorrr za-srbiilm odjrnifllrriu ; • /antouj in poMnine prosta. Š Krojafem p.-iii,.i r.ef:.i'A>:va:;-) bogate no-p ¦ uzornikc. :>-i :); ;,) : Snovi za obleke • peruvlcn in doskliisr z.i i'-' duhovietiio, ptcd* • ji-..«::. :-!»_¦.. z.i r. kr. uradnike opr*»f,, \e» S teruue. oenji ?a«*T, ti-lovadre. ll\reje. I'-Iv" 5 z.i blljnrde is stoli- :n iirro. prevleVe its • »ojse. Sujvi«";a xalf?a*:;i;--i>fc-v->. k""št>'(-"-i Z :•.*• '.irid-k-v.i ii iU:a za jro«pode :n Ie«xke po X i/tti-nili icimli v Miki ue»"i.Ht. da uvr.r n;v • y., .... ¦:<..»:.!.:! m '..'kiu.-».iii;:i >'ajvei-ja iz-5 ber I::.«-,.1 iu ':.; a-^a b'.i«,'a za iciiikc obleke Z v r.a;mod-.-::;:¦/:*!: l.i.nv;ds. Sncnl. katere se • morepriiti, potni plaSOI od -/A, \ &, 11 potim % krojaške potrebščineL';;;,;;• "•L*L' Cene tredno, pošteno, trujiio, cMo volneno sukiieno bla^o ter ne <".n'ajteeja tovarniška zaloga aukua v veljavi pol milijona gld. e*~ Raifsšiljanje sama priti povzetju I -** I pozor! ^^^"^tl^^^otv": ! I j p v o. D.i r? fnilc tema v olipin, iLiiiunjan p - ¦ i j*ga Koga jsoil n i k n k i in i pogoji. aparati Pribil k 15. it M" i to 11 aprila 1IS6. »Soča" bo glasilo «Sloge» v zrnislu njenih pravil. — Te poravnave so se veselili eni in drugi, ker so bili že do grla siti srditega boja, ki je trpel 2 V, leti in ni koristil ne eni ne drugi stranki, ne veri ne narodu. Laškima lista «Ison zo» in «Eco» ni bila nič kaj ljuba ta sprava, kar je bil za obe strani najboljši dokaz, kako zelo je bila potrebna. ,.Soča'4 je obema listoma lepo odgovorila s Člankoma „Naša sprava" v št. 3., 4. in 5. Pa tudi „N o v i c e" so dobile kratek, pa dober odgovor. Spravo je odloCno odobril tudi dr. Lavrič in jo lepo zagovarjal v „1 s o n z u*\ kateremu je dal odgovor na neko vprašanje. 7. štev. „Soee" z dne 17. februarja leta 1871». je že priobčila potrjena pravila ..Slogč"- Poziv k pristopu so podpisali Vidic, Ign. Gruntar in Dolenc. Predno je pa imela „S I o g a" prvi občni zbor in ste zakonito prenehali „S o c a" i,i ..Gorica-1, j«- nakrat pnminul nepričakovane smrti dr. L a v r i č dne '.\. marca. „S oč a'k je tako-le pričela svoje črno obrobljeno naznanilo: „Vzbuditelj nagega.lista, duša društva „Soča'\ oči« naših kmečkih čitalnic, voditelj naših ogromnih taborjev, neu-trudljiv in pogumen zagovornifln varuh narodnih pravic, vnet podpiratelj ljudske omike, skrben svetovalec in biagodušen podpornik .šolsko mladine, uzor poštenosti in pravega, čistega rodoljubju, nas dr, Karol L a v r i č je dne ;}r t m. sklenil svoj.-, hiove»«krmu narodu do zadnjega zdihljeja posvečeno in njemu v resnici žrtvovano življenje, itd. — „(} o r i S k a «'. i a 1 n i c a" je razobesila črno zastavo. Naznanilo smrti so podpisali predsedniki : .legli/ za Čitalnico, dr. Jakopič za „Sočou, dr. Tonkii za „(»oricc>", Hafner za ..Slavca". Pogreb jo bil velikanski, kakor-^nega do tedaj Gorica ni videla. Na dan 1 i. sept. so bili konečno sklicani v čitalnične prostore občni zbori vseh treh društev in sicer: »Gorice' ob 10, uri, »Soče* ob 11. uri in nove— ,Sluge" ob 1 popoldne. Ker je bilo ziio slabo vreme, ni došlo veliko udov, in občni zbori so bili preneseni na i"*, dan septembri. »Gorica" in »S o č a" ste imeli edino mrko dnevnega reda: r,izdru/enj«\ ki je bilo tudi soglasno sprejeto, K /bom .Sloge* je došio 10 veljakov, Prva točka je bila: razgovor o pomenu iu namenu druUva, ditiga pa: Nkak mora l)iii slovenski poslance za prihodnji deželni zbui". -¦¦ Volitve so bile v tem času že razpisane in ,Sloga" je sklicala takoj na 1<». dan oblobra občni zbor za inoglasitev kandidatov. Proglas, ni so bili: Za goriški okraj; dr..!. Tonkii in PovSe; za sežanski: V. Dolenc in Aut. Maborčič \ Naklem; za tolminski: Ani. Corjtip in l/.idor Paglia-ruzz.i; za trge: dr. J. Jakopič; pozneje so bili proglašeni tudi kaiididatje za velepo-sestvo in siivr: dr. Akksij Uojic, A. Malnič i/. Kanala in Dan. (iodina iz Ajdovščine, — Toda volitve niso bile mirne ukljuh temu, da ^ta se zjudinili obe stranki, kajti osebni razhgi so mogočno posegli unies. V go riškem okraju >ta bila močna protikandidata dr. Abram in Pagauel; dobita sta 1:2 iu l',i glasov, dočim sta jih dobila Tonkii in Povše po »>7 in (l'.». -•¦ Na T o 1 m i n s k e ni je bil izvoljen (ior,;up soglasno, Pagharuz/i pa t. 'M glasovi, dočim je dobil njegov protikan-diu tt Winkier '.\7> glasov. — Na Krasu jO iiuval Dolein- odstopit;: izvoljena sta bila Abram in Maborčič. -- Med tem se ^ od-po-edal kandidaturi v vt-lt-posestvu g. (J o -d i r. a, a na nj* guvo mesto je bi! postsaljen Ign. Kovačič w\ Sv. Linije. — Pri volitvi za trge v Tolminu je bil izvoljen tedanji dvorni svetov«!*-'- Andrej VVink'. e r. Tudi \ ve!eposestvu je bila velikanska znusnj.iva: volilcev je bilo tlKi. volilo seje dvakrat, ker pri prvi volilvi >ta dobila le Kovačič H-l iu Faganei .">.> gia*ov, pri drugi volitvi pa je bil izvoljen Andr. Kocijančič s Hi glasovi. T.«ko se j(> obnesla složna »Sloga,** I. 'IsTtJ. .Soča* je pisala, da so uzročiie > tak razpor .mnoge intrige neznačajnih, sc-l ionih Ijiulij, katerim so volitve več privatna j.ego javna narodna zadeva*. Da le ni bito takih ttiiti v — .Slogi* sami! Po volil,ah je bila »Soča' zopet v svojem navadnem tiru, boreča se za narodno enakopravnost in blaginjo narodovo v obče. Lep članek je bi! oni pod naslovom ,.Kako bi se morala urediti A v s t r i j au, ki je bil priobčen v 50. in 51. štev..; zastopal je seveda proti centralistično stališče. Leta IŠ77. je pričela ,.Soča" v mirnejših domačih odnošajih, le z dopisniki v ,,N o v i c a h"- je morala pogosto polemizo-vati. Takrat je že hudo vrelo doli na Bal- • kanu in „S o č a" je prinesla že v prvi šle- • vilki istega leta članka: „Mir ali vojska" in »General Ignatijev". Potem je pa prinašala natančnejša poročila pod naslovom : ..Vojna za osvobojenje Jugoslovanov". Ta poročila je ljudstvo slastno prebiralo; komaj je pričakovalo vsake številke. Najnovejše vesti z Balkana je dobivala tudi brzojavno iz Trsta. V št. 30. z dne 27. julija je priobčil pokojni A. C. »namenil Članek „Za- i kaj Slovan sočustvuje z Rusijo in vrlimi Kozaki?" Z oktobrom 1. 1877. se je izvršila pri listu važna sprememba. Ustanovitelj lista in dotedanji urednik, pokojni V. Dolenc, se je stalno preselil v Trst, kjer je kmalu prevzel „E d i n o s t" od nje ustanovitelja D o -lina rja. V Gorici so se mnogi veselili, da je Dolenc odšel; morda ne brez uzroka, kajti zadnje čase ni bil več to, kar je bil nekdaj. Uredništvo po imen u je prevzel g. Fabijani, glavno besedo pa si je znal pridobiti dr. J. Tonkii. G. g. Maser a je izplačal Dolencu varščino 1000 gld.; to svoto je zložilo več gospodov, a večino je dal Mašera sam. Ti gospodje so dali dru. T o n k I i j u menda pisano izjavo, da v notranje posle lista nočejo imeti ne upliva ne odgovornost. (Na tej podlagi je potem dr. T. uzročil znani preobrat 1. 1889. Jasno je, da po krivici; tisti gospodje, ki so zložili za kavcijo, niso dali dr. T. nikakih pravic, ker jih niso imeli. „S o č a4' je prehajala kot tiskovina in -obrtno .pad^tje na drugačen način iz rok v roke). Po odhodu Dolenca v Trst je bil pa glavni urednik g. K. KI a v -žar do Podpornika, o toiuur govori naslednji članek. Ko je Pl« v ti a pala v roke llnsov 11. decembra ls77., je priobčila «Soča» slavnosten članek, v St. 50. dne 11. doc, pod naslovom: »Slava lUiso-Hutnuuroiu*; dodala je tudi točno poročilo z bojišča; ljudstvo so je kar pulilo za »Sočo*. V aprilu I, 1H7.S. sla bila znana In-horja pod imenom javnega občnega zbora • Sloge» v Kojskem in Kabaridu, pri katerih se je sklepala pri velikanski udeležbi navdušenega naroda ud. mostna ni I resa na presv. cesarja. «Snča» je Indi tn igrala svojo važno nalogo. — V drugi polovici tistega leta je pričelo zasedanji« Bosno iu Hercegovine; • Soča* je bila zopet zvesta in večinoma edina poročevalka 11:1*011111 ljudstvu z, bojišča, Drugače je p.t zelo enakomerno teklo naše politično življenje in gibanje. Izvoljene hi se ne pre-«Soča» je bila •Iu je dekla.no-tvu, kolikor je pudriv.nl i v sr-jn .liilj.-! Ven- glave so že skrbele za to, tegnejo z narodnim delom. ukletijcna v njih jat cm; srn vati o narodnosti in slovau hotela, ali doma ni mogla šenje gnezdo. I.i životarilo s. dar treba priznati, da je bila «Soča> dobro undovana ves la čas. In Jako smo prišli s svojim pripovedovanjem Ijekaj, kjer začne naslednji članek. „Soča" I. 1880.-1882. Na Vašo željo, g. urednik, du bi tudi jaz kaj navedel iz „s p o m i n o v" o „Soči", Vam vsaj nekoliko rad ustrežen: v naslednjem. 1,'rcdovai sem „Sočou od poletja 1NK0. do jeseni lSS-2. Naključje me je privedlo k „Soči" in s tem v ubf e tudi k politikovanju, na katero nisem ;:a svoj posel nikdar mislil poprej. Dotedanji urednik, g. Krnesl KI a v ž a r, je hotel iti na hlad na Dolsko, in to ravno v čas, ko se j« bil W i n k 1 e r (sedanji bar. Andrej) odpovedal državnemu poslanstvu. NaproStn za nekaj tednov nadomeščali omenjenega 11 vhiika, zašel sem med urednike in domače , "'itike, kakor Poncij v Čredo, a bile so okolticsti lake, da so me priklenili ,.S o č i" črez d ločeni obrok, kš se je raztegni; na dobri ii liti. Takoj se .,<> začel boj med dvema kandidatoma za me.slo drž. poslanca, izpraznjeno po Wmk!< rju. med dr. T o n k I i j v. m starejšim iu dr. A b r a m o m. Jaz. sem poznal oba le od daleč, iz dijaškega opazovanja na Dunaju, in meni se je kazal Tonkii po vsem dotedanjem in po javnosti znanem postopanju kot odločen, energičen zastopnik, ki zasluži prednost pred Abruinom. Z vso iskrenostjo preverjenja sem v večletienskom boju v „Sočinih" člankih potezal jo za Tonklija; tiučs m ovinkov, ki so jib uže tedaj rabili tudi v domači politiki, pač nisem poznal m so mi bili tudi nad vsi' zoperui. Toliko spret-niši v takih stvareh je bila tedaj Dolenčeva tržaška ,.K d i n o s t". No, naposled ie zmagala vendar ..Soča" s svojim kandidatom, a mr/nja proti ,,Soči'* je ostala še bolj v Trstu, nego na Krasu, kjer so se trudili prodreti z Abramom. Ce smemo primerjali tedanje položenjc s položenjem n. pr. lanskih deželnozborskih volitev na Goriškem, bil je Abram bolj vladni in Tonkii bolj narodni kandidat. TJžc tedaj je bilo dobro znano, da politika Dolenčeve .Edinosti' je bolj po godu tržaški vladi. To se je posebno razkrilo, odkar je bil zasedel mesto trž. nainestiiištva bar. D e p r e t i s. Zaradi njega se je bilo nasprotje med «Sočo> in »Edinostjo* za mojega uredovanja hudo poostrilo. Primorski Slovani so poznali De pretisa uže od poprejšnjega njegovega delovanja in so le želeli, da bi se umaknil komu, ki bi ne kazal ne oslentativno, ne dejanski takega sovraštva proti Slovanom, kakor Dc-pretis, ki se je bil prilično izrazil sam, da sovraži Slovane. Tudi so bile nanesle okol-nosli, da se je bil začel stol Depretisu nekako majati. Ko je to zaslutil, začel je misliti, kako bi si pridobil nekaj izdatnih zaupnic. In v resnici se mu je to posrečilo so7 sebno na Krasu, izrecno v Sežani in Komnu. «Soča», zasledivši opasnosl v takem postopanju kraških županov, je naperila ostro članke proti njim, in to toliko bolj, ko je bila opasnost, da zahrbtna agitacija hoče okužili v istem smislu tudi Bole in v obče krepke županije po soški dolini. Bila pa je javna tajnost, da kraški župani niso pošte-vali le svojih specijalnih, lokalnih in ošabnih interesov, temveč so pred vsem šli na le s političnega površja. Zato je •Nova Soča* z novim 1. 1893. opustila svoj pridevek «Nova» ter vrnila se tudi po svoji zunanjosti na staro pot. V prvem današnjem članku sem pa na kralko omenil razlog, zakaj se je «Soča* zadnji čas toliko povzdignila in je upanja, da se bo prav lahko še lepše razvijala, namreč s pomočjo samostalne tiskarne, kar je vsakemu večjemu j listu prvi in glavni pogoj trajnega obstanka in napredka. * Uprav zaradi «Goriške tiskarne* so se pa pojavile v Gorici časnikarske prikazni, katere naj bi delale «S'oči» malce zgage. Koliko se briga «Scča», koliko je meni za vse osebne napade, to dokazuje «Soča> že nad poldrugo leto. Vendar so vse te okoliščine v tesni zvezi s «Soto»; zato naj pojasnim, kako je došlo do tega, da sije «Soča» omislila tiskarno (oziroma, da sem jo jaz moral ustanoviti zaradi ,Soče") in vsled tega uzročila spletkarenje bivšega tiskarja. V septembru 1. 1889. je priobčila »Ed*. par dopisov iz Gorice, da »slovenski grof- v Gorici ima tiskarno, vendar edini slovenski list se tiska v laški tiskarni. Ker sem ja? sam do skrajnosti dosleden žagi ¦ "ritk ge"1.! »Svoji k svojim" in se ga tuc. -žim, ce tudi cesto v svojo škodo, sva ski.nila z g. Obizzijem že 9. oktobra notarsko pogodbo o tisku lista, s katerim bi se preselil ob novem letu k njemu. Ali O. ni imel tiskarskega stroja, marveč le malo ročno stiskalnico; zato sem se zavezal, posoditi mu 500 gld., katere da kot zadatje na, stroj (ostanek bi plačeval sam v obrokihk/Namesto z novim letom sem prišel k njemu/že koncem oktobra, dasi sem imel na razpolago druge dobro urejene tiskarne. O. m mogel dobiti stroja, ker mu ga tovarna ni hotela dati na obroke. | K u p i ? i sem g .1 m o r a 1 j a z, ako sem hotel, da se »Soča*. tiska v — »slovenski" tiskarni. Ali ako bi bil vedel, da O. nima dovolj niti drugih tiskarskih potrebščin, šel bi z listom v drugo tiskarno, kajti v takih okoliščinah ni na mestu geslc »Svoji k svojim". Moral sem izdati veliko denarja za dokupovanje črk in drugega blaga; mesec za mesecem j sem dajal predplačila, da je O. plačeval menice za kupljeno biago pri dunajskem zidu Pollaku. Vsa taka predplačila mi je odplačeval v obrokih, t. j. odšteval mi je vsako soboto pri plačevanji: lista. Redno sem plačal vsako številko sproti. Torej kupiti stroj, č:-kc in dati lep zaslužek, — tako se postavi lahko na noge vsakega nemaniea. Pv.TJ sem žel za tolike usluge? Nič iLln-pga! Veliko grnkih ur mi je uzročil tiskarjev široko znani značaj. Pogojene cene se ni držal; vsak hip je bilo drugače, vsakih par mesecev je prišel z novimi zahtevami. Postavljal mi je i/.bero: ali se moram jaz udati ali pa mora cm tiskarno zapreti. Naposled mi je bilo vsega preveč iu v začetku 1. LSU-J. sem naprosil nekega drugega tiskarja, naj mi napravi ponudbo za tUek »Soče" in „Priuiorca". To se je zgodilo. O. je izvedel iu: prclrosia ga je ta novica, prosil iu moledoval je na vse možne načine. Naposled sem se mu udal. Ali da bi ime! mir, pokazal sem mu ponudbo drugega tiskarja in dejal: »Evo, ti pogoji so nekaj iigodnisi za vas*. Radostno je sprejel nove pogoje (ki so pa za tiskarja tako ugodni, da bi jaz tiska! vsakomur sedanjo veliko večjo »Sočo" za isto ceno). — Ali kako dolgo sem imel mir V Toliko časa, dokler O. ni odplačal novega predlačila Iti gld. v tedenskih obrokih po ',1 gld., odštevajo jih od dobička, kateri sem mu dajal vsako soboto! Koncem decembia mi je namreč poslal pisni e n o nove pogoje, po katerih sem prera-čunil, da bi me r-lal Usek zopet okoli 230 gld. več na leto. Ako ne sprejmem teh pogojev, tako je .stalo črno na belem, mi odpoveduje tisek s 4. številko I. 1893. Tolika brezobraznost je napolnila mero potrpljenja. Pogojev nisem sprejel, pač pa o d p o v e d; ob enem sem vložil prošnjo za tiskarsko koncesijo, katero sem tudi dosegel po večmesečnem zavlačevanju. Tako je nastala zaradi »Soče" »Goriška tiskarna", olvorjona v avgustu I. 189:1. Ž njeno pomočjo som povečal »So o", izdajam »P r i m o t- c a* na S straneh, izhajata obe knjižnici, tiskajo se razni: književna dela. Ako dii Bog zdravje, bo polagoma tukaj velik književni zaklad, gotovo ne v Škodo slovenskemu narodu. Že iz dosedanjih del, ki so izšle v kratki dobi L"/- let, more vsakdo spoznati, da »Goriška tiskarna" je bila srečna misel, ki je Slovencem v Gorici le v čast in neposredno korist v vsakem pogledu. Ali zdaj je še-Ie začetek, težav imam Se veliko ; ko bo vse v redu, bo obrtno podjetje toliko koristneje delovalo. Zagotavljam na tem svečanem mestu, da dobiček od nje bo užival zopet le narod sam. Vsled tega se tudi ne jezim na O., ki me je prisilil s svojim postopanjem, da sem ustanovil tiskarno. Je pač hotelo tako bili! Ali lahko je umevno, da bivšemu tiskarju ni bila po volji nova tiskarna, kajti niti sanjal ni, da bi iaz prišel na tako misel in jo tudi izvršil. Zato potem dva nova lističa, v katerih sem bil neprenehoma predmet uprav zlobnim osebnim napadom. — Dostavljam, da o vsem tem, kar sem gori povedal, imam pisane neoporečne dokaze v rokah. V tej zvezi je tudi napad na mojo osebo v znanem lističu radi neke pravde z O., katero sem seveda dobil. Zakaj sem dobil pravdo? Zato, ker sva z O. poračunila dne 1. dec. 1890. m takrat mi je on svoje-ročno napisal dolžno pismo za 1100 gld., katere se je zavezal odplačevati po 4 gld. na teden; plačevanje bi končalo v avgustu I. 1897. Ako pa O. neha plačevati obroke, je ondi rečeno, imam pravico izterjali vse obroke. Tako dolžno pismo. — O. je s koncem avgusta i. 1893. nehal plačevati obroke; potrpel sem nad 4 mesece, a v decembru vložil tožbo. Sodnikom je bila pač sodba lahka, ko so prebrali dolžno pismo. Zato so razsodili tako, kakor edino je pravično. No — in še le 13. sept. 189G. je O. dolg izplačal, kakor je naredil račun z mojim odvetnikom dr. Staničem. — Toliko povedati sem si štel v dolžnost svoji časti, da bo vsakdo, ki čita O. ropotanja, znal ceniti vrednost njegovih besed. Zanaprej bom zopet molčal v «Soči», odgovoril bi k večjemu na kak drug, izdatnejši način. * * Ali tudi tisti gospodje, kateri po smrti «Stare» niso imeli lista, ki bi vedno rad sprejemal njihove srčne izlive, so poklicali v življenje «Prim. List.. Izhajal je najprej v Trstu, potem se je preselil v Gorico, kjer izhaja še vedno. Kaj gospodje hočejo s ta-k i m listom, mi še danes ni povsem jasno. Po moj: misli je povsem nepotreben strošek. Sicer pa je vsakdo svojega žepa sam gospodar! In s tem končani. Zdaj imam nekaj nad 31 let, torej nič preveč, cla si smem želeti še 25 let življenja, ko bo slavila «Soča» 50-letnico svojega obstanka. Želim si pač, da bi še sam pisal — slavnostni uvodni članek tudi za tisto častitljivo priliko, ko bo «Soča* gotovo še na precej višji stopnji nego je danes. To je v rokah Njega, ki mi je dal dočakati današnji dan, dasi sem bil obsojen že pred 7 feti v gotovo smrt. A. G—k. DOPISI. Iz Begunj nad Cerknico na Kranjskem, 31. marcija. (Petindvajsetletnifra »Soče"). —Sprejmite, gospod urednik, tudi moje srčno čestitanje o veselem dogodku. Vi ste ga doživeli, da Va«; cenjeni list praznuje •svojo petindvajsetletnim. Nekako milo ir: drago mi je to iz dveh vzrokov: prvič zafo,ker »nti po malih presledkih tako; s prvega začetka bil reden sotrudnik Va-eruii listu: drugič pa zato. ker sem bit takrat še novinec na slovstvenem polju tei praznujem potem takem letos tudi sam petindvajsetletnim svojega pisateljevanja! Dobro pomnim, kakor da je bilo včeraj ! Tretjesolee gimnazijski sem se |r th71. drznil z drobno knjižim na dan, katerej je bil naslov: »Pesni in povesti na po-. skušnjo*. Tiskal jo je tiskar I\u>ninlli. Ta knjižica je bila povod, da «--eni se seznanil z dr. Lavričeni, kaU.rega s*- ^ dandan«-s spominjam s hvaležnim srcem. Predaleč bi me zavedlo, čebi o tem hotel pisati obširneje; vrnimo se torej raji zopet k »Soči*. Pokojni moj brat, skladatelj Avgust Leban, je bil takrat učitelj v Sovodnjah pri Gorici; kot dober prijatelj g. Viktorja Dolenci, prvega urednika »Soče", je če-tn kaj pisal za »Sočo", kar je tudi mene .spodbodlo, da sem se najpreje posku-.il s kratkimi »noticami", katere je Dolenee tako rad jemal v svoj lisi; kasneje sern .se lotil celo .dopi-nv" iu podlistkov, katerih sem v »Soči* priobčil celo vrsto tekom let. Tu spominjam na nn-velico »Meč", »Posebni znaki", »Prosilec¦¦ itd. Posebno, ko je goriško učiteljišče bilo prestavljeno v Koper, smo se mladi Jeremije zbirali ob bregovih jadranskega morja, tam se posvetovali o svojem »lužnem stanu" ter v tihih svojih sobicah doma sestavljali dopisi; za »Sočo*. Jaz sem zmerom »jadi-koval* z imenom »Tužen"; a neki moj tovariš, ki zdaj iičiteljuje v> tolminskih hribih, me je hotel »prekositi", imernjoč se celo »Obupanega P No, jirijel.no res ni bilo nam Goričannni prestavljenim I iti v ono »i.itersko gnezdo", kjer nismo vžili vesele urice razen morda te. da smo se casiii zbirali pri kupici dobrega istrijanea, ali pa se je kdo grel v ljubezni solue.u kake laške čr-uooke deklico!'. . . Ko sem pa prihajal domov na počitnice v solnčno Gorico, navlasti, ko sem se bil vrnil kot absolviran kandidat: tedaj sem pa pri g. Dolencu že jako »a v a lic i ral", kajti postal sem — »Sočin" korektor, brez-j) I a č c n, seveda ! iu na to »čast" sem bil jaz — »strašno ponosen!" Vsak dan okoli poludtie sem jo krenil proti »Furlanii ArTripu", kjer je takrat Dolence služboval kot knjigovodja. Tu mi jo pokojnik izročal dosle mu dopise, članke in spise, katere je bil namenil za »Sočo*. Jaz sem jih potem v jezikovnem oziru popravljal (žal, da časih v istej dobi tudi: »kvaril"), potem seru jih izročil tiskarni, a ko je bil napravljen prvi odtisek, popravlja! sem tudi tega! Pošteno sem se trudil iu vesel sem bil, ko sem videl, da ugajam g. Dolencu, katerega som tudi kasneje leta zelo čislal kot' nadarjenega moža in požrlo val neg a domoljuba! Tudi, ko | se je preselil v Trst in ustanovil »Edinost", (Tukaj se motite, kajti «Kdinost» so ustanovili že pred Dolencem drugi rodoljubi tržaški. Ur.) sem bil njegovemu listu veren sotrudnik! Iti zdaj spi ta vrli mož — prezgodaj nam odvzet —- »novzdrainuo spanje" pod gomilo, na kateri se dviga spomenik brez — napisa! Mene je pa nemila osoda zagnala iz ožje domovine v tujino, kjer se večkrat zamišljam v minole dni! fu kakor nekdaj, mi je »Soča" tudi zdaj mil in drag list! Vselej se ga razveselim, ko mi ga prinese pisnionoša ! Tudi pod drugimi uredniki sem ta list rad podpiral s peresom; pošiljam mu tudi zdaj časih kako vrstico, seveda le p o-redkoma, ker z leti se večajo tudi različne skrbi, ki ovirajo navlasti publicistično delovanje; saj bociem čez tri tedne, če mi jih tla Bog učikati, nosil na svojem hrbtu že t križe in še 1 leto! Toda o tem slovesnem Uenotku. ko obhaja Vaš list petindvajsetletnico, prtKuioti moram svoj dolgi molk ter ganenega srca kličem: Slava — »Soel!" Veliko je storila za narodno pvobujo na Goriškem, v pre-milej mojej domovini! Vztrajaj, vrla »Soča" tudi nadalje na tem potu! Bog Ti nakloni obilo plačujočih naročnikov in čilih in spretnih sodelavcev, da živiš, da rasleš in se razcvetiš! Janko Le ban, nadučitelj. Domače in razne novice. Častno olieanstvo. — Starešinstvo ?.u-panije Medaua je imenovalo visokorodnega gospoda Alfreda grofa Coroninija častnim občanom v svoji seji -2. t. m. radi njegovega vrlega potegovanja za pravično narodno stvar. Bodi to odlikovanje visoko-rodnenm gospodu v dokaz, da naše ljudstvo zna častiti svoje zaslužne može. Učeraj je deputacija iz Kožbane izročila dr. A. Gregorčiču diplomo častnega občanstva. Za Cehovlnor spomenik je darovol visokorodni g. grof Adolf Gjulai de Maros Nemethv e Nadaska, kr. ogrski domobranski poročnik svoto 200 goldinarjev. Ko je bil grofov oče še brigadir, stal je Čehovin pod njega zapovedjo še kot nadognjičar ter si je zaslužil v bitki pri Sommacampagni dne L2?>. julija 1848. zlato svetinjo hrabrosti. Djf. Lnefter r Gorici. — Velikonočni ponedeljek se je hipoma raznesla po mestu govorica, da pride v Gorico s prvim popoldanskim vlakom — dr. Lueger. Takoj je nastalo po mestu neko živahno gibanje. Naše čifute je kar mrzlica pretresla. Pripovedujejo, da so najeli celo vrsto voz in «žardinijer» ter pobegnili iz mesta. Po 1. uri popoldne je bilo že vse živahno na cesti proti kolodvoru. Veliko ljudij je šlo ali se vozilo doli, da pozdravijo neustrašnega voditelja protižidovskega gibanja. Došii so na kolodvor tudi poslanci dr. A. Gregorčič. Alfred grof Coronini in dr. Rojic; dosti so tudi nekateri možje od laške konservativne stranke, sploh od one laške strani, kjer se že zavedajo, kam nas privede v Gorici sedanje židovsko gospodarstvo. Z vlakom ob i.40 je res došel dr. Lueger; ž njim je došel tudi poslanec Ernst Srhneidfci-, dr. Brzobobalv in njegova soproga. Državna pual.uic.i sta prva pozdravila svojega tovariša, poleni so bih prefl-tavljKii r.izr-i drugi gospod,e. Občinstvo je pa že in peronu viharno klicalo *Z i v i o Lueger!' 'Kvviva Lueger!* Da se nič hudega ne /,,'odr dn-iiiiti gostom sredi t a k e mno/ic, za to je -krbeio nič manj negu pel redarj* v. Hvala [epa, za toliko pozornost! Pn-več ljubeznivosti, preveč skrbi! • Zunaj pred kolodvoiorn je bilo zopet veliko iaid-sfva. ki je simpatično pozdravljalo >\i: L u e-gra, ki se je odpeljal v družbi grofa Alfreda Gorr-niiti-ji v .Šudov -Grami HoteN. Zvečer je bil zaupen s !i o d v vrinem salonu Nidovega hntila; vabila so uglasita ii.i imena v v.i»'An jš. ± dr.ištveneti zakona. f/d.iTidi je biio toliko vstopnic, kolikor se je iipnio ila bi jih moglo imeti pro-lor.i v salonu. Takoj po H. uri ,;e bil salon poln izbranega občinstva: došlo je tudi mnogo duhovščine, celo i/, okolice. Tine-, je bilo kakih 17, Italijanov. Ko je Lueger vstopil, pozdravilo i!.i je ob-irislvo prav viharno. Vrsto govorov je prič"! dr. Gregor-č i č, ki je govori! s tribune. V slovenskem govoru je pred.-t ivil občinstvu prvohorilelju za osvobojo kršč.m-kega ljudstva od židovskega opliva in kapitalizma. (Lueger je bil tu viharno pozdravljen). V nemškem govoru pozdravlja dunajske go-le, v prvi vrsti dr. j,., v lepi tiatj Gorici, kjer tudi uitimo uso-ilepolni upliv židovstva. Zagotavlja dr. Lne-gru, da dobro umejemo veliki pomen njegovega dela, in izjavlja, da im/.oči č.i-diici ne smatramo, da imamo v svoji sredi le mest- j nega svetovalca dr. Luegr.i, ampak župana mesta dunajskega. Tem b.....dam |e sledil viharen pozdrav dr. Luegm. Za Gregorčičem je govoril pis.il« c leti vr-t, najprej slovenski, potem s iinajskiui gostom nemški 'n je sklenil slovenski. V iiem'skcm delu je zagotavljal gostom, da Slovenci m Lahi v Gorici bi se bili že davno sporazumeli in mirno delovali v blagor zapušči ne dežele, ako bi ne bilo pešr-ice Židov, ki so zasejali med tu., k varljivo seme žalostnega narodnostnega boja, da v motni vodi -»hi love zlale ribe. Slovenci smo vse to že davno spoznali, zato smo sl pridružili protižidov-skemu -gibanju, ki je na Dunaju že tolikokrat sijajno zmagalo. Nadeja se, da isto spoznajo iu slon- tudi ital. sodi želam, potem složni obrnemo zidom hrbet. To zagotovilo in željo naj spre,mo gostje blagohotno n.i znanje !i naj se tudi zanašajo na nas, da jih bomo vedno podpirali v borbi za skupni smoter. To naj blagovoli slavljem-c dr. L. povedati tudi drugim tovarišem, da bodo toliko bolj nem-fr.sšcrii, ko bodo videli, da im.i|o daleč tu!;aj ob meji mogočno vojsko somišljenikov itd, Na to je govoril (¦. g. i) e r m a s t j a iz Solkan,i ter v slov. in nemškem govoru pozdravil dr. Luegr.i imenom naše duhovščine. Na to je stopi! n.i tribuno dr. Lueger, burno pozdravljen. Govoril je !'_, ure. In kako je govoril! Ni čuda. ako je skoro ves Dunaj za njim! Razvija! je svoj program, ki je: pozivIjenje človeštva na krščanski podlagi. Lepo je razpravljal današnji položaj kmečkega, obrtnega in uradniškega stanu, nasproti pa nečloveško delo židovstva in velikih kapitalistov. Prvi trije se morajo složno upreti židov>tvu. (Žal. da so nam članki pobr.di preveč prostora, da ne umremo podati vsaj glavnih mislij izbornega govora). Ko je končal, donel.i mu je od vseh sti.snij viharna pohvala. — Za njim je govoril po-sLr.r-r S'1 hneider: on nam je slikal v živih besedah bedno stanje ljudstva v uuih krajih, kjer gospodujeji. židje. Občinstvo je glasno izraza! svojo nejevoljo proti opisovaniin odnošajem. Jedno dejstvo zabi-iježimo prihodnjič. Tudi ta govornik je sklenil ob živahni hvali občinstva. — Gospod V e r-vega je govori! v imenu Italijanov in zahvalil dr. Luegra, . — Ta čudni §uš-niar goriški, ki žre iz podjetja, katero so Slovenci ustanovili, je pokazal svojo barvo po- sebno v poročilu o Luegrovem Večeru. Slovenci, ki še vedno podpirate ta list, preči-tajte pazno oni članek; ako niti pri tej pri-liki ne poženete tega kljuseta iz svoje hiše, potem za vas ni več pomoči, da bi se vam vendar že oči odprle, da «Eco» in «Cor-riere» sta nam Slovencem enako sovražna lista. Ondi je jasno povedano, da so naši «živio» neprijetno doneli neki gospodi na uho. Da se ni še privadil našemu krepkemu «živio» novi «Ecov» učenjak, kateiega so kupili tam nekje v daljni Švici, to radi verujemo, toda vijanji vc-lekatuli.sk>; «Kco» se pa ne bon/) branili. Toliko ponovimo -e enkrat: SlovenK ; Za ta k o cerkev, kakoršno hoče zgraditi neK; o d b o r (ne morda v. e r k v e n a oblast) v Gorici, "ne dajajte niti novčlča ! S.ij ste it.ik dali že preveč, menila več nego Lihi sam. ! Ki-dar pride odnor s pametnejšimi pn-dhg iu pogoji, potem ¦- se bo dalo govoriti! Velikonočni potres na Goriškem. Pripoveduje s<; tuim, daje pn.lzeiind-„t neimriiež prebivalcev Soške doline po-kii.ii podražiti z irivo izd.ijo lait-keg.'. ljubljan-keg.i polii"«,'!. Na vehkonoino nedeijn zvvčtr nekako ob I0l, i;ri s." ;.• začni'.! v Tolmin.!. Kanalu iu l'1-iveh mal pofre^, ki ,irer ni povzročil škode. N.t-a prijatelji.,.-, ,!,.;- •>¦ n„hi doslej iii-.o poslali poročil, vendar jih ž-hmo iu z.i nje uljtidu') pro-imo. i.V-ar-ka akademija ztiauo-.fi na Dun./i., prvi znan-tveni zavod države, se je namrv, odločila opi/.ovanje potresov p.» vseli avstrijskih deželah temeljito in trajno urediti, ker pričakuje n.t podlagi v drugih deželah pri-dnblji udi izkušenj od gradiva, ki bi so -. takim opazovanje zbralo, znanstvenih in pniktiških uspehov. Akademija je do-lej že izbrala v vsaki d-želi po enega ali več poverjenikov, ki prevzemu nalogo, pridobiti po-ročev.ilce po vseh krajih jim določenega delokroga. Za Goriško 'm Kranjsko je imenovan poverjenikom c. kr. reni. prof. g. p«-ril. Seidl v Goiici, za l»tro in Dalmacijo I. Gelcich, ravnatelj navtitni akademiji '. Trstu itd. Po uolirsiii katastrofi, ki j.- dne '.». nov. issii. zadela kraljevi Zagreb, je jngo-s|ova::-k.i akademija enako zasnovala redno poročanje o potresih po Hrvatskem. Odll«, dobiva nje poverjenik vseilčili ,člli prof. M. Kišpalič vesti o vsakem potresu, ki se \ njegovem delokrogu godi. Lun je dovišil ta Učenjak znamenito tleio <-Po!i-si ii Hrvatsko;., ki je izšlo v treh zvezkih v .Radii jugo-!o-vanske akademije,. Poročevuiije o potresih j" torej tako važna znanstvena naloga, da si dovoljujemo sedaj, ko priprave dunajske akademije š,-niso dozorele, mi naprositi svoje prijatelje po deželi, preč.islito duhovščino, gg. učile!;e, uradnike iti gospodarje, n ij bi poslali kratka poročila n letošnjem velikonočnem pnlivHi ali uredništvu *Soče> ali pa gori imenovanem poverjeniku za Goriški.. Vsako poročilo odgovarjaj, kolikor utegne, na ta 1" vprašanja : V katerem kraju, ob koliki uri iu minuti se je potres začutil:- Koliko sunkov je bilo V Kako dolgo so trajali? V kolikih presledkih so se ponavljali ? Kakošnn je bilo gibanje (Udarec od spodaj, od strani,' gibanji-) .-Ali je lilo različno pri raznih .-.mikih ? Kak>> smer je imelo gibani««'-' Ali iu kako so s, Za/.ihalM vi.-e,'e svetilke, stenske pn.U.lie itd.' Ali sos,. ustavila uram nihala >/ Kako mi'm so bih sunki V .Vi so naiedili -kode n.v p«»--iopjih etc? Ali so odlu.ili omet s stropov In sten? Ali se ;e ob pohv-u začutilo p „1-zemeljsko btiranje? Naročnikom. — Na-topili sm,) drugo četrtlet-e i. 1,V,iC. in ob i-in-iu drugo felrl-sioletje. Želimo si. da bi ob tej priliki poslali naši naročniki boli ločni v plačevanju. Veliko je še dolžnikov /a prejšnja leta. veliko naročnikov za letos m poslalo še nikako naročnine. Ti bi nas najbolj razvesi-Iiii ob • Sočini-' '-'"i-ietniii. ako bi izpolnili --- svojo dolžnost. Prosimo ! Zalivala. — Povodom .S o č i ne> ^5-ietuice je dobilo urednistu, v zadnjih desetih dneh veliko čashtk od v.sel; slr.mij slovc-n-ke domovine. Prostor našemu listu je preskromen, da bi ponatiskavali vse častilke. izbi-lati pa nočemo. Zato tem potom le prav presrčno zaL ¦aljujemo v-e rodoljube, ki so se nas iio mislili v zadnjih dneh. Društvene vesti. — Kolesarsko d r u š t v o „G o r i-c,,\ —V jiodiiu, dne PJ.apKIa ISM. izlet v Št. Peter — Vnčjedraga Renče —• Uu-kovca — Rilje - Miren — Gorica. Kilometrov lfJ'3. Odhod iz Gorim ob ->\s popo-Indne. Odhod iz gostilne «CavaIlino» Via t'.i-pressi. — «Učitcljsko društvo za goriški okraj* bo zborovalo v iVtriek U». aprila t. I. ob tO. uri na slov. oddelku deželne kmetijske šo'e v Gorici. Dnevni red: 1. Zapisnik poprejšnjega zborovanja; i'. Predavanje o pošti; 3. Razni predlugi. K obilni vdeležbi vljudno vabi. O d b o r. — «Bralno društvo* v Osek-u bode imelo dne 15. aprila t. 1. svoj H. ou-čni zbor z naslednim dnevnim redom: !. Nagovor predsednikov 2. Poročilo tajnikovo, 3. Poročilo blagajnikovo. 4. Volitev dveh pregte-dovalcev računov. 5. Določi se nedaj naj konta društveno leto. 6. Določi se, mesecnina za društveno 1. 1896. 7. Določitev časopisov, 8. Razni predlogi. 9. Volitev novega odbora. Po občnem zboru, prosta zabava. Odbor.